ma * PRIMORSKI DNEVNIK plačana v gotovini ^ Postale I gruppo Cena 70 lir Leto XXV. St. 215 (7409) TRST, torek, 16. septembra 1969 TISKOVNA KONFERENCA GLAVNEGA TAJNIKA OZN U TANTA V ■ - —--------—-------- Štirim velesilam je priporočil konferenco o Bližnjem vzhodu Izrazil je zaskrbljenost za vedno večjo jedrsko oborožitev, zadovoljstvo Za sestanek Kosigin-Čuenlaj ter željo, da bi prišlo do mira v Vietnamu YORK, 15. — Glavni tajnik OZN U Tant je danes na ti-Vri iT?ere"ci Pr'Poročil ZDA' Sovjetski zvezi. Veliki Britaniji in Ud j. klicanje konference za mir na Bližnjem vzhodu. U Tant je 'I °V.no konferenco pred začetkom zasedanja generalne skupšči-j N« kjer se bodo sestali zunanji ministri vseh članic. V' konference na vrhu med velesilami o Bližnjem vzho-U Tant pripomnil, da je že H. 6t°m c*n' Polagal podobno **!»«r6jC°' **r' *em )e <^eiaL da ra-^ Želiio štiri vaIpkiIp nrorl °a že,ii° l*,'ri velesile pred Sfi^n0 P°skusiti posamezno kaj v 1 zmanjšali svojih na-3 V , ba ameriška oporišča, je ' S^°R>h ameriškega poveljstva 1 . n.. iLni„ 1. r>js0 komentirati ld%j ^ o«0 umiku drugega kontingenta „ .Nekateri opazovalci pa so (tol nad tako velikim šie-, P,' \t)hv°jakov, ki naj bi jih v no-' umaknili. V Sajgonu so J WVa'b da bodo ZDA umaknile pf»' naijveč še nadaljnjih 35.000 ■M, ®cj IrJub temu pa politični opazo-W * ujj' Sajgonu pripominjajo, da ,\^te'edano število sorazmerno v zvezd z izjavo, ki jo je ^ v Parizu načelnik se- 6^1 100 tisoč mož iz Južnega Jjtjj^teamske delegacije na pari &I jferenci za Vietnam, ki je Si morale ZDA umakniti 00 6e hočejo, da bo vlada ’ jPe y Vietnama upoštevala te H0 iNv r!A pri P°Kaianjih j r J (J,'■ako v Sajgonu ugotavljajo, do konca novembra Sj . Umaknile iz Južnega Viet-S ®®-500 mož (vključno z umi-> % kontingenta), in da !^Vi)CA konca leta 1970, kot je St Cao Ky, umaknili 200 tisoč H' ^ ^yjje°sporočil gornje podat-'N u “skovni konferenci, na ka- !* povedal, da za sedaj se favlja vprašanje ukinitve ' ^ir«nja z letali «B-52», češ tetala v pomoč kopenskim silam. Morebitne prekinitve bombardiranja z «B-52» so odvisne izključno od intenzivnosti delovanja nasprotnih sil. Poleg tega je Cao Ky še pojasnil, da bodo med kontingentom, ki bo umaknjen iz Južnega Vietnama do konca novembra, edinice mornariške pehote, ki se sedaj borijo na severni fronti, padalci in nekateri drugi oddelki razmeščeni okrog Sajgona. Ob zaključku je Cao Ky zanikal vest, da ZDA izvajajo pritisk na vlado Južnega Vietnama, da bi ji vsilile sestavo koalicijske vlade. Pri tem je dejal: «Menim, da ZDA ne bodo nikoli poskusile vsiliti koalicijske vlade s komunisti. ZDA nočejo tega niti slišati. Tega mnenja pa ni Američanka Mary Temple, predsednica vsedržavnega ameriškega odbora za politično rešitev vietnamskega vprašanja, ki je danes v Sajgonu izjavila, da bi popolna prekinitev ognja v Vietnamu spravila z mrtve točke razgovore v Parizu. Gospa Temple je dejala, da se je med svojim tritedenskim obiskom v Vietnamu prepričala, da je nujno lista viti vse vojaške operacije.; Dodala je, da Američani in južni Vietnamci niso dejansko nikoli predlagali takšnega sporazuma, ki bi napravil konec vojni, po drugi strani pa da ima osvobodilna fronta monopol miru. Danes se je poveljnik ameriških čet v Južnem Vietnamu gen. Abram ponovno sestal s predsednikom republike Van Thieujem in drugimi osebnostmi. Ameriško poveljstvo v Sajgonu pa je sporočilo, da je sedaj v Južnem Vietnamu 509.000 a-meriških vojakov. Umrl senator Bertone MONDOVI, 16. — Zjutraj Je u-mrl senator Glavan Battista Ber- tone, ki je imel 95 let ln ki se je zelo mllad pričel ukvarjati s političnim življenjem. Nastopal je v vrstah katoliških organizacij. Bil je po prvi svetovni vojni med u-stanoviteliji «ijiudiske stranke® skupaj z Don Stunzem. VARŠAVA, 15. — Danes je nenadoma prispel v mesto Ostrava na češkoslovaškem, prvi tajnik poljske delavske stranke Gomulka in to na uradno vabilo tajnika KPč Husaka. V uradnem sporočilu o obisku je samo rečeno, da bo imel poljski partijski voditelj razgovore z voditeljem češkoslovaških komunistov. pa je njih akcija nevarna, saj stre mi za pretvarjanje sindikalnih borb vv ideološke bitke. Vsi trije sindikalni predstavniki so nato napovedali, da bodo sindikalno bitko v Pirelli še zaostrili in da pri tem ne bodo zvišali ur stavke, temveč jih bodo tako razporedili, da bodo v večji meri vplivale na proizvodni ritem. Sporedno z zelo živahnimi sindikalnimi dogodki bo ta teden označevala tudi obsežna dejavnost poslanske zbornice in senata, pa čeprav se bosta obe zbornici sestali na plenarnih zasedanjih šele prihodnji teden. Že danes se je sestala komisija za finance in zaklad poslanske zbornice, ki je takoj pričela z obravnavo zakonskega predloga o financiranju dežel, ki ga je pretekli teden sprejela vlada in Id ga je v soboto predložila v razpravo parlamentu. Predstavniki sindikalnih organiza- (v upadanju. V obratnem primeru cij CGIL, CISL in UIL so danes na tiskovni konferenci obrazložili okoliščine sindikalnega spora v podjetju Pirelli in dejali, da gre za tri aspekte: sindikalno enotnost, razvoj sindikalne demokracije ter za konkretna vprašanja sedanjega sindikalnega spora. Glede prvega vprašanja je rečeno, da sedaj obstaja v podjetju sindikalna enotnost, glede demokracije pa je govor, da je treba doseči, da delavec ne bo ostal, odstranjen iz širšega proizvodnega procesa. Sindikalna bitka se sedaj vodi, da se dosežejo zadovoljive plače, ker so sedanje plače «sra-motne®. V bistvu gre za proizvodno nagrado, ki jo je podjetje enostransko «zamrznilo» 1964. leta in pri čemer zahtevajo delavci zvišanje za 15 tisoč lir, kot bi morala doseči, če bi se normalno zviševala. Predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij so nato dali zanimive izjave v zvezi z akcijo, ki jo vodijo že leto dni v tovarni Pirelli tako imenovani «enotni odbori na bazi® (CUB) tudi v zvezi s sedanjim sporom. Predstavnik CGIL Barricelli je v tej zvezi dejal, da ima akcija posameznika ,ali skupine, izven sindikata «provokacijski značaj®. To pa ne pomeni, da taka akcija ne more imeti tudi pozitivne aspekte, na vsak način pa CGIL nima nobene zveze s CUB. Za CISL je Perego izjavil, da bi za oceno bilo potrebno poznati ideologijo CUB in da lahko samo ugo-tove radikalno razliko med CUB in sindikati glede metod, saj sindikati slede sindikalni praksi, CUB pa so v stalnem spopadu s kapitalističnim sistemom in gre za politično borbo, ki se povezuje s problemi podjetja. S to metodo se ne strinjajo, pa čeprav priznavajo, da CUB lahko prispevajo k iskanju novih oblik. Predstavnik UIL Davino je končno izjavil, da gre za izkušnje, s katerimi je imelo sindikalno gibanje že opravka ob koncu preteklega stoletja in da je takrat šlo za «agita-cijske odbore®. Te skupine lahko iščejo probleme, ki obstajajo v tovarnah in v tem je tudi pozitiven del njih akcije, toda to samo ta- VELICASTNA PROSLAVA 50. OBLETNICE SKOJ NA KOZJEM Jugoslovanske narode povezujejo skupna usoda in skupni interesi Zanimiv govor člana izvršnega biroja predsedstva ZKJ Edvarda Kardelja Proslave se je udeležila tudi slovenska mladina iz Trsta in Gorice (Od našega posebnega dopisnika) «Vi, kd imate v srcu mladost in v pesti moč, na vaših plečih bo sloneilo življenje®. Te Cankarjeve besede, napisane z velikimi rdečimi črkami na pročelju poslopja šole v Kozjem nad slavnostno tribuno, obkroženo z raznobarvnimi prapori mladinskih aktivov iz raznih mest in vasi, taborniških odredov ter drugih mladinskih organizacij, so prve pozdravile 15.000 glavo množioo, v glavnem mladine, ki se je zbrala v gostoljubnem središču Kozjanskega, da bi proslavila 50-!etnico ustanovitve SKOJ in KPJ Kozje so se že nekaj dni pripravljale na nedeljsko mladinsko srečanje ob tem pomembnem jubi leju in mladina se res ni izneverila pričakovanju. Kamorkoli si po gledal, je v nedeljo mrgolelo ljudstva. Zastave in cvetje, nepregledne kolone ustavljenih avtobusov iz vseh krajev Slovenije in sosednih republik, velika naselja platnenih streh, razburkano pretakanje skupin mladih po ulicah in pesem, prešerna pesem iz tisočerih gri; to je prvi vtis, ki ga je imel obi-skovalec ob prihodu. Uradni del slovesnosti se je začel z «Intemacionakm, ki jo je zapel mladinski pevski zbor iz Maribora, nakar je predsednik republiške konference zveze mladine Mitja Gorjup otvonil proslavo ter pozdravil številne predstavnike družbeno - političnega življenja Slovenije, predstavnike mladinskih organizacij bratskih republik, predstavnike naprednih mladinskih organizacij Slovencev v zamejstvu ter mladince te Hrvatske. Med vidnejšimi predstavniki oblasti so bili na tribuni poleg slavnostnega govornika Edvarda Kardelja tudi predsednik republiške skupščine in pokrovitelj proslave Sergej Kraigher, predsednik IS SRS Stane Kavčič, predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik in drugi. Osrednji govor je imel tovariš Edvard Kardelj, ki je najprej govoril o Skoju in njegovi revolucionarni vlogu v preteklosti, ko je v hudih trenutkih zavzemal bor; bene položaje na najtežjih sektorjih borbe. Podčrtal je ogromno žrtev krvi, ki jo je dal SKOJ na čelu mlade generacije branilcev svojega naroda in borcev za nov svet revolucije med narodno - osvobodilno vojno. Kardelj je nato prešel na sedanji položaj in ugotovil, da niti Marx,. _ niti resnični revolucionarji, niti ju-' dovine" nazaj' goslovanska revolucija niso nikoli obljubljali «raja na zemlji® ter da so vedno opozarjali delovne ljudi, da razvoj in napredek družbe nimata konca m da torej tudi ni dokončnega modela idealne socialne pravičnosti in idealne svobode. Revolucija pa je zrušila svet kapi taldstičnega izkoriščanja, politične tiranije in nacionalnega zatiranja ter omogočila delovnim ljudem, da sami odločajo o pogojih in sredstvih svojega dela in da teko osvobajajo pota za nenehen nadaljnji napredek socialnih, humanih in demokratičnih odnosov med ljudmi. Tovariš Kardelj je ugotovil, da je to svojo obljubo jugoslovanska revolucija povsem izpolnite, kajti dosledneje in v večji meri kot kjer koli po svetu ji je uspelo uresničiti načelo tovarne delavcem, zem Ijo tistim, ki jo obdelujejo, se pravi: dala je upravljanje s sredstvi in sadovi dete v roke tistim, ki delajo. Uresničitev načel pa zarisi od materialnih potreb in pri tem je tovariš Kardelj podčrtal, da je bil tempo v Jugoslaviji hiter in da Jugoslavija spada med štiri - pet držav na svetu, ki so dosegle v povojnem razdobju najMtrejšd tempo gospodarskega razvoja, kar je nedvomno velik uspeh socialistične, samoupravne ureditve njene družbe V tej zvezi je Kardelj govoril tudi o demokratičnih in socialističnih odnosih v družbi in ugotovil, da sta napredek in razvoj demokracije prav toliko odvisna od utrditve in napredka socializma ter socialističnega samoupravljanja, kolikor je napredek socializma od risen od razvoja njegove lastne demokracije. Do kraja se je treba zavedati naslednje resnice: Ni napredka socializma brez napredka njegove demokracije, toda tudi ni demokracije brez krepitve socializma in socialističnega samoupravljanja. Govornik je nato omenil razne grupe ljudi, Id skušajo napadom na socialistične samoupravne in demokratične pridobitve revolucije daiti ideološko ter politično argumentacijo. V resnici pa gre za to, če bo na podlagi pridobitev revolucije šla družba v Jugoslaviji naprej v političnem in kulturnem interesu človeka, ali pa se bodo krmite družbe polastile sile z drugačnimi interesi. To pa so: ali sile državno - lastniškega birokratizma, ki podrejajo človeka višjim interesom države, ali pa ostanki stare družbe, ki žele potisniti kolo zgo- Mlade generacije socialistične revolucije morajo biti zvest branilec svobode in pravic svojega naroda. Pri tem pa ne smejo izgubiti izpred oči nacionalne sebičnosti in da nasprotniki socializma in socialističnega samoupravljanja zelo pogosto podpihujejo nacionalistične predsodke in dezinformacije, da bi tako storili resnične reakcionarne cilje svoje politične akcije. Tov. Kardelj je v tej zvezi nadaljeval: «Boj za utrditev varnosti in svobode slovenskega naroda ter za njegov vsestranski napredek mo. ra biti torej tudi v prihodnosti boj za sodelovanje, zbliževanje z vsemi narodi sveta, posebej pa še med narodi Jugoslavije, ki jih tako tesno povezuje zgodovinska usoda kakor tudi ekonomski in politični interesi današnjega časa. Pri tem mora biti boj za bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov obenem povezan t vztrajnimi napori, da se bo socialistična skupnost jugoslovanskih narodov še dosledneje in hitreje zares utrjevala kot skupnost enakopravnih narodov, o-svobojsnih vseh ostankov hegemonizma in centralizma®. Po uradnem delu proslave so se po vsem Kozju in okolici zvrstili zabavni programi. Plesalci, pevci in glasbeniki sq pozno v popoldan zadrževali v prijetnem razpoloženju množico mladine. Na trgu pred gasilskim domom je nastopilo 18 pevskih zborov raznih šol iz vse Slovenije. Nekoliko nižje so nastopile številne folklorne skupine. Odprti sta bili tudi dve razstavi. V prostorih šole je bila razstava likovnih del, pred poslopjem tovarne »Metka® pa so pripravlii vojaki razstavo o delu in življenju mladih v armadi. Najbolj živahno pa je bilo na trgu pred šolo, kjer je mladino zabaval plesni «beat» ansambel. Med slavjem samim so okrog 15. ure popoldne teritorialne enote pripravile demonstracijo obrambe pred napadom. Pri «desantu» so sodelovali tudi letalci s helikopterji. Glušljivo streljanje je tako za nekaj minut preglušilo živžav v Kozjem. Začelo se je že temniti, ko se je začelo Kozje počasi prazniti, kljub temu pa se je veselje s pesmijo in plesom še nadaljevalo. Na pobudo Komisije za mladini in šport pri SKGZ, se je proslave v Kozjem udeležila tudi skupina mladink in mladincev iz Trsta in Gorice. DUŠAN KALC iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijjiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiii iiniitii iniiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiimiiiiiiiniiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiii umiiii um i m iiiiiiiiuiiiiiinni mn imuiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiti« v OSPREDJU ODNOSI MED ZVEZO IN REPUBLIKAMI Sestanek zvezne konference SZDLJ Ob prisotnosti vidnih političnih predstavnikov so razpravljali o notranjem položaju v Jugoslaviji - Izjavi M. Ribičiča in J. Vipotnika (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — Predsedstvo in izvršni odbor Zvezne konference SZDL Jugoslavije sta se sestala danes v Beogradu na skupni seji, katere so se udeležili tudi predsednik zvezne skupščine Milentije Popovič, predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič, član izvršnega biroja ZKJ Crvenkovski, predsednik sveta sindikatov, predstavnik mladine, predsedniki odposlancev zvezne skupščine in predstavniki drugih družbeno - političnih organizacij in ustanov. Razpravljali so o aktualnem notranjem političnem položaju. Pomemben sestanek izvršnega odbora zvezne aei njih akcije, toda to samo ta- konference je bil posledica politič-krat, kadar je sindikalno gibanje nega in gospodarskega položaja z ....................................... ................... ZASEDANJE ZUNANJIH MINISTROV EVROPSKE SKUPNOSTI Novembra sestanek «na vrhu» o vključitvi Velike Britanije Odločna podpora italijanskega zunanjega ministra Mora jugoslovanskemu predlogu o vključitvi v EGS BRUSELJ, 15. — Danes je prišlo do pomembnega zasedanja zunanjih ministrov Evropske gospodarske skupnosti, na katerem so sprejeli pomemben sklep, da pride 17. ln 18. novembra do sestanka »na vrhu® skupnosti in s tem do izrednega sestantoa, na katerem bodo obravnavali «evropska vprašanja®. V bistvu gre za obravnavo vključitve Velike Britanije in drugih v okvir EGS, čemur se Je do sedaj Francija odločno upirate in postavite svoj »veto®, sedaj pa kaže, da je prišlo do določene sprostitve. 'Italijanski zunanji minister Moro je kasneje Izjavil, da so se dogovorili, da bodo imeli v Haagu novembra sestanek načelnikov vlad in da so se tudd dogovorili, da gre za izredno zasedanje, M ne oo imelo «konsti>tuoianalnega značaja®, da ne bd ošibdld veljavnosti stalnih organizmov skupnosti. Moro je tudi izrecno dejal, da gre za razpravo o vključitvi Velike Britanije in drugih kandidatov v skupnost. Na Isti seji zunanjih ministrov Evropske gospodarske skupnosti so udi obravnavali jugoslovansko prošnjo za priključitev k skupnosti, kar je izredno odločno zagovarjal italijanski zunanji minister Moro. Ugotovil je, da so se razgovori med skupnostjo in Jugoslavijo ustavili v zvezi z uvozom goveje živine in je v tej zvezd izrazil zaskrbljenost Italijanske vlade. Moro je ugotovil, da tri sporazum med EGS in Jugoslavijo lahko predstavljal preiskušnjo za reševanje teh dveh potreb in dodal, da sta Italija in Jugoslavija izkazali dobro voljo, da se na okvir skupnosti projektirajo njih dvostranski odnosi. Zaradi tega je tudi zaključil, da pričakuje v imenu svoje vlade, da bo mogoče odstraniti težave, ki obstajajo med Jugoslavijo in skupnostjo. Ta sporazum globoko zanima tretjo državo (Jugoslavijo), M Ima pomembno gospodarsko in politično težo. O istem vprašanju je spregovoril francoski zunanji minister Man-rice Schumann in je bil njegov govor opažen, saj je Francija oi-la glavni zagovornik stališč ne-vključevanja Jugoslavije v EGS. namenom opozoriti javnost na politično pomembne momente sedanjega stanja posebno na odnose z zvezo in republikami, na medrepubliške odnose, na pojave političnih pritiskov na zvezo, na politično odgovornost za izvajanje dogovorjenih stališč in politike. Vsi govorniki v razpravi in posebno: predsednik zvezne konference Veljko Milatovič in predsednik zvezne skupščine Milentije Popovič, predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič in član izvršnega biroja predsedstva CK ZK Krsto Crvenkovski so v svojih govorih obsodili metode političnega pritiska in opozorili na njihove vire, vzroke in posledice, ki so po besedah Milatoviča v določenih primerih paralizirali delo zveznih organov. Po izjavi predsednika zvezne skupščine Milentije Popoviča se pojave pritiskov, ki so jih «kot metoda politične borbe začele propagirati antisocialistične sile®, zapa-žajo že več let. Antisocialistične sile izkoristijo vse demokratične oblike za svoje delovanje in metode pritiska proglašanja za vrhunec demokracije. Predsednik zvezne skupščine sodi, da se ne sme dovoliti, da zastopniški organi katere koli družbene in politične skupnosti že v naprej določajo svoja stališča o vprašanjih, ki spadajo v pristojnost zveze in enostransko o tem obveščajo javnost in od nje zahtevajo, da izvede ta stališča. Prav tako je nedopustno, da ti organi naknadno zahtevajo sprejem svojih stališč in pogajanja z organi zveze, pri čemer je neposredno o-menjal nedavni pritisk na zvezo s strani Slovenije o gradnji cest. Take metode so po besedah Popoviča v nasprotju z dogovorjenimi odnosi, z odnosi na katerih počiva Zveza komunistov, z ustreznimi odnosi, ki so urejeni s statuti družbeno - politične skupnosti. Večji del svojega govora je Popovič posvetil bodočemu delu zvezne skupščine, ■ katere pomembno delo bo revizija celotne zakonodaje. Da bi se to pomembno delo dobro opravilo, je po besedah predsednika zvezne skupščine, potrebno določeno politično vzdušje, ne pa vzdušje pritiska. Milentije Popovič je posebno opozoril na a-nomailijo, da se po eni strani zahteva, da se zmanjša pristojnost zveze, po drugi strani pa od zveze zahteva, da odloča o vprašanjih, ki ne spadajo v njeno pristojnost. Foditičnd funkcionarjd morajo, je poudaril Popovič, dobro vedeti, kaj lahko zahtevajo od zveze in kaj ne morejo zahtevati in to tembolj, ker te zahteve povzročajo ozračje nezaupanja v zvezo, ki poraja šovinistične in nacionalistične tendence. Oton izvršnega biroja predsedstva Zveze komunistov Krste Crvenkovski se je v razpravi zavzel za to, da se socialistična zveza še bolj uveljavi kot tribuna, na kateri bodo prišla do izraza različna mišljenja. Po mišljenju Crkvemkov-skega so kritike zveze še takrat, ko je kriva, še bolj pa ko ni kriva, vendarle rezultat določenih nacionalističnih zastranitev, oziroma tega kar se ne želi priznati, oziroma priznati kot svoj greh, da se zato krivda meče na drugega. Predstavnik zveze komunistov je izjavil, da se zastopniki posameznih republik v zvezi morajo boriti za enakopravnost vseh, kajti s tem se bore istočasno tudi za enakopravnost svojega naroda, ki ga na določen način v zvezi zastopajo. Mitja Ribičič je v začetku svojega govora ugotovil, da je zadnje čase prišlo do določenega pada pozitivnega političnega razpoloženja, kar je bilo značilno za dobo po 9. kongresu. Započela je doba mnogih konfliktov, manjših in večjih kriz, nerazpoložen ja delovnih ljudi. Po mnenju Ribičiča se je po 4. plenumu, na katerem je bil poražen unitarizem in politični centralistični etatizem, povečal vpliv republiškega etatizma. Vsi tl etatizmi ne trpe eden drugega, toda prav tako ne morejo živeti eden brez drugega. Ribičič sodi, da se mora javno obračunati s pritiski, s politiko za katero stoje posamezni nosilci pritiskov. Pritiski so bili glavni vzrok, da se zvezni izvršni svet ni mogel popolnoma u-sposobiti za svojo vlogo. Ribičič je omenil pritiske, ki so priški do izraza v zadnjih mesecih (ob kritju obvez zveze, posojilu za ceste, spor med radiotelevizijo Skopje in radioindustrijo Zagreb, sporu med proizvajalci hladilnikov, pritisku posameznih gospodarskih organizaciji, povečanju cen in drugo). Vsi ti konflikti in pritiski se porajajo na področju gospodarskih odnosov. Posebno investicijska politika predstavlja težišče, kjer bi morali spraviti v red odnose. Ribičič se je zavzel za javnost dela zveznih organov z raznimi delavci, ker bi konflikti in pritiski med družbenima osebnostmi imeli popolnoma drugačen obseg, če bi javnost bila bo'j obveščena. Janez Vipotnik je pozdravil pobudo, da se na najvdšjem forumu socialistične zveze razpravlja o aktualnem političnem položaju in Izrazil mišljenje, da so bili krivični dosežki samo neposreden povod za zaostritev političnega položaja v Sloveniji to da so stvarni razlog za to bili bojazen za nadaljnji razvoj reforme, pojav nerazvitosti v gospodarstvu, potreba spremembe deviznega režima, pojavi investiranja brez upoštevanja gospodarskih faktorjev. Vipotnik se je, prav tako kot mnogi drugi, zavzel za boljše obveščanje javnosti in opozoril na veliko škodo, ki jo povzroča slovenski gospodarski skupnosti razprava o nesti tenih govoricah o odcepitvi Slovenije. Mnogi govorniki so se zavzeli za večjo vlogo zbora narodov v zvezni skupščini, za hitrejše In bolj učinkovito delo izvršnih organov, za poostritev sankcij proti tistim, ki ne spoštujejo dogovorov, ustave ln osnovnih družbenih norm. Zavzeli so se za usposabljene socialistične zveze, ki naj postane naj. masavnejši politični organizem ln politična osnova samoupravljanja, da bodo prišli do izraza vsi sloji socialistične družbe In njihovi Interesi. V razpravi je bilo poudarjeno, da Je SZDL samoupravna o-snova jugoslovanskega družbenega političnega dela, da se samo s krepitvijo samouprave lahko doseže polno enakopravnost narodov ln njihovo polno uveljavitev na vseh področjih družbenega življenja, BOŽO BOŽIČ ODBOJKARSKI TURNIR Čl ANIC NA II. SŠI Cankar, Zarja, Breg A Škamperle A v polfinalu Nocoj v Trstu, Zgoniku, Trebčah in na Padričah nastop moških šesterk Slabo vreme je včeraj ves dan j grozilo, da bo preprečilo prva od-1 4:0 2:3 1:4 bojkaraka srečanja letošnjih Sšl, ki so bila organizirana v štirih vaseh zgornje tržaške okolice. Kljub temu pa je organizatorjem uspelo spraviti pod streho vsa predvidi na srečanja, kajti vreme je bilo cdibojlkaricam v večernih urah naklonjeno. Posledice slabega vremena so se čutile le na razmočenih igriščih in v težkih žogah. A SKUPINA — PADRIČE Cankar - Gaja 2:0 (15:5, 15:7) Gaja - Breg 2:1 (15:7, 5:15, 15:3) Cankar - Breg B 2:0 (15:10. 15:4) Cankar: Rauber, Pernarčič Silva, Pahor, Bole, Kufersin, Bandelj, Rogelja, Švab. Breg: D., M. in T. Sancin. Zobec, Manin, Kuret, Slavec, Lindič, German. Gaja: Baibič, Jelušič, Vrše, Kalc, Grgič, Bak. Sodniki: Plesničar, Brajnik, Kufersin, Kralj. Lestvica Cankar 2 2 Gaja 2 1 Breg B 2 0 B SKUPINA — BAZOVICA Zarja . Kras 2:0 (15:13, 15:1) Kras - Škamperle B 2:0 (15:10, 15:9) Zarja - Škamperle B 2:0 bb Zarja: D., M. in S. Križmančtč, žagar, čok, Čufar, Seražin, Ter. čon. Kras: E., V. In S. Milič, S. In T. Blažina, Furlan, Rebula, Peric, Kobal. Škamperle B: Barazzubti, Zupančič, Kocjančič, Fonda, Čandek, Ba-rej L. Sodniki: Vitez F., Simoneta Z., Kriižmančič S. Lestvica Zarja 2 2 Kras 2 1 Škamperle B 2 0 C SKUPINA — TREBČE Breg A - Polet 2:0 (15:6 ,15:7) Breg - K on to vel 2:0 (15:8, 15:6) Polet - Konto vel 2:0 (16:14, 15.7) Breg A: Foraus, K! ato jan, Raipo-tec, Turk. Barut, Slavec, Kofol. Polet: Pečar, Hrovatin, švagelj, Kalan, Artač, Sudaholc, Oumja. Kontovel: A., N. in S. Starc, Prar šel tk. Husu, Vukičevič, Zavadlal, Faletič. Sodniki: Milič, Marc, Persinger. Lestvica Breg A 2 2 0 4:0 4 Polet 2 1 1 2:2 2 Kontovel 2 0 2 0:4 0 č SKUPINA — NABREŽINA Škamperle A - Sokol 2:0 (15:6,17:15) Škamperle A: Bezeljak, Nitoramdt, T. in O. Pavletič, Mijot, Švab, Kenda, Bairej S. Sokol: Knez, Caharija, Pertot, Zidarič, Oolja, Škerle, Filipčič. Sodniki: Wilhelim in Furlandč. 4:0 2:2 0:4 Lestvica Škamperle A 110 2:0 2 Sokol 1 0 1 0:2 0 V polfinale So se talko uvrstile ekipe, ki se bodo med seboj pomerile 4. oktobra, s sledečim sporedom: Škamperle A . Zarja in Cankar . Breg A. f. v. SPORED ČLANI septembra ob 20.30 Danes, 16. A skupina V Trstu («1. majo): Cankar - Polet, Sovodnje - Mladost, tekma zmagovalcev, tekma poražencev. B skupina V Zgoniku: Kras - Kamtovel, Ju-ventina - Kras, Kontovel - Ju-venbina. C skupina Na Padričah: Barko vij e - Gaja, Gaja - Brda, Brda - Barkovlje č skupina V Trebčah: Polet - Sokol, Breg -Škamperle, tekma zmagovalcev, tekma poražencev. MLADINKE 17. septembra ob 20.30 Jutri, A skupina V Nabrežini: Sokol - Škamperle, Škamperle - Matajur, Matajur Sokol. B skupina V Bazovici: Breg - Cankar, Cankar - Kras, Kras - Breg. C skupina V Trebčah: Primorec . Zarja, Zarja - Polet B, Polet B - Primorec. t skupina Na Padričah: Kontovel - Palet A. V primeru dežja bodo A skupine štirih kategorij nastopile v istem večeru v telovadnici «1. maj» v Trstu, za ostale skupine pa bo datum objavljen v najkrajšem času. Drevi na Padričah finale balinanja SŠI Zaradi razmočenih igrišč sinoči niso mogli na Padričah odigrati predvidenih polfinalnih in finalnih sTeiamj bahnargijega turnirja SSI. Srečanja bodo zato odigrali drevi ob 20. uri, prav tako na Padričah. OBVESTILA NAMIZNI TENIS Danes ob 19.30 bo v dvorani PD I. Gruden v Nabrežini finalno tekmovanje članic. K tekmovanju bodo pripuščene tekmovalke, ki bodo prispele do 20.20 (t. j. z avtobu. som, ki odhaja iz Trsta, s Trga Oberdan ob 19.50). V okviru priprav za nastop na Naraščajniki in naraščajnice, ki so zasedli najboljša mesta na na-miznoteniškem turnirju SSI v Nabrežini: Fabjan, Dobrila in Radovič (zgoraj) ter Miličeva, Blakinova in Kobalova (spodaj) 11. SŠI vabi FC Primorje vse mla dince, rojene v letih od 1954 do 1958, ki bi radi sodelovali na no. gometnem turnirju naraščajnikov, da se javijo danes, 16. t. m. ob 17. uri v društvenem sedežu tv Soščevi hiši). Odbor PRIJATELJSKI NOGOMET Za namiznoteniški turnir SŠI Finalisti z Goriškega Sinoči so bile v Dijaškem domu v Gorici kvalifikacijske tekme 11. SŠI v namiznem tenisu. Tekmo, vanja se je udeležilo veliko igralcev, ki so se vneto potegovali za vstop v finale. Največ uspeha so zabeležili predstavniki doberdobske Mladosti in soriškega Dama, medtem kio se Savodenjcem ni posrečilo, da bi se uvrstili v zaključno kolo tekmovanja. V finale so se uvrstili: člani: Igor Kamel (Dam), Rudi Pavšič (Dam), Jože Semolič (Mladost) in Boris Cotič (Mladost). Mladinci: Igor Kamel (Dam), Jože Semolič (Mladost), Darij Fran-dolič (Mladost) in Lucijan čeroic (Mladost). V nedeljo je v prijateljskem srečanju v Nabrežini praseško Primorje Igralo proti enajsterici Ar-senala neodločeno 1:1. Za Primorje je dosegel gol Verginella. PRIJATELJSKI NOGOMET V nedeljo je v trening tekmi tržaška Libertas premagala kriško Vesno 3:2 (1:1). Podaljšanje prijav tekmovalcev za SŠI Organizacijski odbor 11. SŠI sporoča, da je rok prijave tekmovalcev za nastop v košarki, atletiki, bližanju, POP in badmintonu podaljšal do četrtka, 18. t. m. Tekmovalci za šah pa se morajo prijaviti do jutri, v sredo, do 13. ure. Atletika na 11. SŠI V okviru atletskega tekmovanja Sšl bodo posamezne discipline porazdeljene na dva dneva tekem takole: SOBOTA: 100 m MO MI, višina MO MI, krogla ŽE ME, daljina ŽE, 4x100 m ŽE, švedska štafeta MO; NEDELJA: kopje MO, 80 m ŽE ME, višina ŽE ME, krogla MO MI, daljina MO, 800 m MO, 4x100 m MO. Točnejši urnik bo objavljen v I prihodnjih dneh. C LIGA: LECCO-TRIESTINA 1:0 (1:0) Kljub požrtvovalnosti Tržačanov poraz (lahko bi bilo še slabše) LECCO: Meraviglia, Pomaro, Bra-vi; Sacchi, Marcello, Alassio; Lombardi, Daolio, Pedroni, Pantani, Ia-coni (12 Casiraghi, 13 Fruggeri). TRIESTINA: Colovatti, Kuk, Mar-tinelli; Del Piccolo, Sadar, Pestrin; Scala, Giacomini, Paina, Vamier, Sigarini (12 Di Davide, 13 Moretti). Sodnik Fuschi iz Pescare. Strelec v 32' Pedroni (L). Približno 2000 gledalcev. Igrišče je bilo povsem razmočeno. Kotov je bilo 4:3 (1:2) v korist Triestine. Triestina je začeda svoje prvenstvo s porazom, ki bi lahko bil po poteku tekme še hujši, ko bi njena I obramba bila manj solidna, pa tudi nasprotnikovi napadalci bolj učinkoviti. Tekma je potekala pod močnim dežjem in razmočeno igrišče je očitno bolj motilo goste kot domači Lecco, ki se je na njem znašel in kljub težavnemu premikanju po igrišču prikazal že zadovoljivo kondicijo in povezavo. Domačini so imeli pobudo stalno v svojih rokah in so trmasto pritiskali na tržaška vrata tudi po zmagovitem golu, medtem ko so bili Tržačani, solidni v obrambi, a nezanesljivi na sredini igrišča in v napadu, le redkokdaj kos svojim ambicijam in slovesu. Katerakoli ocena o moštvu pa je preuranjena, saj prave igre ni bilo •miiuiiiti...................................................................................................................................................................................................... V OKVIRU 11. SSI Pravilnik igre med dvema ognjema 1. Tekmovanje v igri «med dvema ognjema* organizira komisija za mladinske športe 11. SŠI. 2. Sistem tekmovanja bo organizator določil na podlagi števila prijavljenih ekip. 3. Naraščajniki in naraščajnice nastopajo v ločenih kategorijah: nastopijo lahko tekmovalci, ki so rojeni leta 1955 ali kasneje. Vsaka ekipa šteje ^od 5 do 7 tekmovalcev. 4. Ekipa, ki bi se predstavila na igrišču z večjo zamudo kot 10 minut po določenem času (ali v primeru drugačne ureditve tekmovanja 10 minut po pozivu sodnika) bo izločena iz tekmovanja. 5. Vsaka ekipa mora staviti sodniku pred tekmo na razpolago vsaj po eno regularno odbojkarsko žogo- 6. Vsako srečanje bo trajalo le en set in ta ne več kot 10 minut. Ob zaključku tekme se registrira rezultat, ki odgovarja številu igralcev v polju (ne v ujetniškem prostoru). Če sistem turnirja ne dopušča neodločenega izida se v pri-_ meru enakega števila igralcev na igrišču ob preteku desetih minut, srečanje podaljša do prvega zadetka......, * 7. Glavna določila igre so naslednja: a) zadet je vsak igralec, katerega se žoga dotakne in nato pade na tla ali v drugo oviro. Če se pred padcem na tla dotakne žoga več igralcev je zadet le prvi; b) prostovoljec se mora takoj po prvem zadetem soigralcu vrniti v polje; c) žoge ni dovoljeno jemati s tal nasprotnega polja, lahko pa iz zraka nad nasprotnim poljem; č) prestop razmejitvene črte med obema poljema se kaznuje z odvzemom žoge, če i-ma igralec v trenutku prestopa žogo v rokah; d) igralec, ki bi se žogi izmaknil preko katerekoli črte svojega polja je zadet; e) žoga, ki se pred zadetkom tekmovalca dotakne tal ne povzroči zadetka; f) zadetek v glavo ni veljaven; g) med igralci istega moštva so dovoljene le tri podaje, katerih lok je višji od nasprotnikovih ramen; h) vsako moštvo lahko zadržuje žogo na lastnem igrišču največ 10 sekund: i) podaje in streljanje je dovoljeno le iz polja in ujetni-škega prostora: j) za lastništvo žog, ki prekoračijo črte, velja področje i-grišča, katerega označujejo podaljšane srednja in obe zadnji črti; k) vsak zadeti igralec mora dospeti v ujetniški prostor pred nadaljevanjem igre; l) v vseh ostalih primerih odloča o poteku igre sodnik. 8. Za kar ni predvideno v tem pravilniku, velja glavni pravilnik 11. SŠL 9. Organizator bo v primeru potrebe določila tega pravilnika spremenil. E2ZE2Z NA VRBSKEM JEZERU Končano evropsko prvenstvo Dve zmagi za ZDA, ena za Argentino, SZ, ČSSR, NDR in ZRN Na Vrbskem jezeru pri Celovcu se je zaključilo letošnje evropsko prvenstvo v veslanju. Tekmovanja so se udeležile tudi nekatere neevropske države in sicer ZDA, Argentina, Brazilija, Združena arabska republika in Avstralija. Neevropski predstavniki so bili celo zelo osvojil olimpijsko zlato je bil v novi postavi nekoliko šibkejši kot se je mislilo, za četverec pa so bila predvidevanja očitno preveč optimistična. Kratka kronika: Četverec s krmarjem Po 1000 m sta se odločno od osta lih odlepila oba nemška čolna, ki uspešni. ZDA so osvojile dve prvi I sta se do konca zagrizeno borila za I imonn 7--,« La««. mesti, Argentina pa je zmagala v skiffu. Od edomačinov* so bili najboljši vzhodni Nema, ki so poleg enega prvega mesta osvojili še tri druga (od katerih dve za neevropskimi državami, torej prva v Evropi), dve tretji in eno šesto mesto. Italijani so ostali praznih rok. Resno so upali na zmago dvojca s krmarjem in na tretje mesto četverca brez krmarja. Dvojec, ki je lani iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitimiiiiimmHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimHi« VELIKA MOTOCIKLISTIČNA NAGRADA JADRAN Na dirkah v Opatiji vrsta novih rekordov Italijan Grassetti je postavil absolutni rekord kroga 146,125 km na uro Slabo vreme m uspelo skvariti letošnjih 20. jubilejnih motociklističnih dirk v Opatiji, veljavnih za «Veliko nagrado Jadrana« in tudi za svetovno prvenstvo. Ob progi, na kateri so tekmovali vozači iz 17 držav se je zbralo nad 50.090 gledalcev, ki so bffld priče res izrednim vožnjam. V vseh kategorijah so namreč v dveh dneh izboljšali dosedanje rekorde, razen v skupini 500 com strojev, ki so vozili v dežju in je zato previdnost terjala počasnejšo vožnjo. Prireditev je bila izvrstno organizirana in se Je odvijala na prenovljenem cestišču, ki je dopuščalo visoke hitrosti, ne da bi se pri tem tekmovalci preveč izpostavljali nevarnosti. Zato je padel tudi absolutni rekord proge. V kategoriji 350 ccm strojev ga je namreč postavil Italijan Grassotto s poprečno hitrostjo 146,125 km na uro. V posameznih kategorijah so dosegli naslednje rezultate: 50 ccm 1. Lodewijkx (Holandija) 119,300 km/h; 2. Nieto (Španija) 119,200; 3. De Vries (Nizozemska) 118,400; 4. Mijwaart (Nizozemska) 117,20."; 5. Kunz (NDR) 116,500; 6. Huberts (Holandija) 111,800; 7. Bemetič (Jugoslavija) 111,400; 8. štefe (Jugoslavija) 111,300; 9. Kralj (Jugoslavija) 110,500. 125 ccm 1. Braun (NDR) 123,100; 2. Si-monds (Anglija) 122,700; 3. Manl-kiewizc (Poljska) 121,900; 4. Szabo (Madžarska) 121,200; 5. Krivranek (Avstrija) 120,600; 6. Kohlar (NDR) 118,600. 250 ccm 1. Camibhers (Avstralija) 130,800 tam na uro; 2. Pariotti (Italija) 130,780; 3. Andersson ( švedska) 130,050; 4. Jansson (švedska) 126,600 5. Grassetti (Italija) 128,000. 350 ccm: 1. Grassetti (Italijo) 141,500 km na uro; 2. Milani (Italija) 138,700; 3. Stastny (CSSR) 137,700; 4. Stasa (CSSR) 136,900; 5. Lewis (Anglija) 135,000; 6 OhligschlžLger ( NDR ) 134,010. 500 ccm 1. Godfirey Nash (Anglija) 128 tam/h; 2. Tratoalzind (Italija) 125,700 3. Elbs (Anglija) 123,500 tam; 4. Joung (Anglija) 123,400; 5. Turner (Neva Zelandija) 121,900; 6 Lehtela (Finska) 120,800 km. ATLETIKA DANES V ATENAH Začetek evropskega prvenstva Danes se t* zt-v-o v Atenan 9. evropsko prvenstvo v atletiki, ki naj bi moralo potrditi premoč Nemške demokratične republike pred Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo. Prvenstva se bodo udeležili vsi najboljši atleti Evrope, z dajemo nekaterih, ki so poškodovani. Težave v zvezi z grško diktaturo so skoraj v celoti mimo. Samo nekateri skandinavski časopisi ne bodo obširneje poročali o prvenstvu, drugih incidentov pa ni bilo. Neposredno pred začetkom tekmovanja je prišlo do incidenta med obema nemškima ekipama. Znani dolgoprogaš Jtirgen May, ki je pred dvema lotoma zaprosil za politično zavetišče v Zahodni Nemčija, da bi se izognil kazni zaradi prejemanja denarja od neke tovarne, ki izdeluje tekaške čevlje, ne bo mogel nastopata za ZRN Zadevo so seveda sprožili vzhodni Nemci, ki so mednarodni zveza sporočili, da niso še pretekla tri leta od kar je nehal biti Jtirgen May član njihove atletske zveze. Možno je, da stvar ne bo končala pri navadni prepovedi. Zahodni Nemci bodo gotovo protestirali, rojaki iz NDR pa so verjetno prav tako odločni pri zahtevi, da se pravila spoštujejo. V prvem dnevu tekmovanja oo-do na sporedu (po krajevnem času); 15.00 - slovesna otvoritev 16.00 - 400 m ovire (poedteki) krogla ženske kvadif.) troskok (kvaiif.) višina ženske (tavalif.) 100 m moški (predteki) disk moški (kvadif.) 800 m Zenske (predteki) 18,d0 - 400 m ženske (predteki) krogla ženske (finale) 18.50 - 100 m moški (četrtfinale) 19.10 - start hoje 20 km 19.20 - 100 m ženske (predteki) 20.00 - 400 m moški (predteki) 21.00 ■ 10 000 m (finale) 16.50 17.00 17.30 i jetinja Soloncova, vzhodna Nemka I Lange, Bolgarka Hrastova in Se ena metalka iz Vzhodne Nemčije. Predvideni vrstni red: 1. Gummel (NDR), 2. Cižova (SZ), 3 Lange (NDR) V prvem dnevu bodo torej oddali prve tri naslove. V metu krogle za žensike, v hitri hoji na 20 km in v teku na 10.000 m. FAVORITI Met krogle (ženske) Rentabilnost sovjetske metalk •> j Hoja 20 km Ponovno sovjetsko • vzhodnomein ški dvoboj. Zmagati bi moral Aga-pov pred Reimannom, ker pa je proga dolga, se lahko pojavijo raz ne krize, ki v ospredje privedejo tudi manj kvalificirane tekmovalce Med «outsiderji» so še Sovjet Sraa-ga, vzhodna Nemca Frenkel in Staps in Anglež Nihali. Predvideni vrstni red: 1. Agapov (SZ), 2. Reimann (NDR), 3 Nihill (V. Britanija). Nadježde Oiižove, ki je letos ksK prva presegla 20 m, je v tem drugem delu sezone tako nestalna in tudi poprečna, da ji nikakor ne moremo dati vlogo favoritinje Mar-gitta Gummel, ki je prav pred kratkim še sama popravila svetovni rekord, je torej vsaj 80 odstotkov gotova, da bo po zlati kolajni iz olimpijskih iger, dodala tudi zlato iz evropskega prvenstva. Borba za tretje mesto bo predvidoma bolj 10.000 m Veliko Je izenačenih tekačev, ki pa se med seboj razlikujejo po tekmovalnih sposobnostih Sovjet: In tudi Belgijec Roelamts so na razširjena. Kandidirajo druga Sov-J 3. Hajduk (SZJ. koncu počasnejši, čeprav so vseskozi amožna zelo hitrega ritma, nasprotno pa je z vzhodnim Nemcem Jurgenom Haasejom, ki Je pravi sprlnter Z radovednostjo pričakujejo nastop Angleža Taylorja, ki je letos dosegel že odlične čase, ni pa veliko nastopal proti drugim najboljšim Predvideni vrstni red: 1 Haase (NDR), 2. Taylor (Vel. Britanija), zmago. Zahodnjaki so bili v končnem naletu nekoliko bolj pri močeh. Ekipa Švice, ki je osvojila tretje mesto je za drugouvrščenim zaostala dobrih 6 sekund. 1. ZAH. NEMČIJA 6'43”17, 2. Vzh, Nemčija 6’44”27, 3. Švica 6’50'’83, 4. Romunija 6’51”63, 5. Nizozemska 6'55”66, 6. Sovjetska zveza 6’55”87. Dvojec brez krmarja Medtem ko je nizozemski čoln odstopil, niso bili Poljaki in zahodni Nemci zmožni enakovredno se boriti z ostalimi finalisti. Danska, ZDA in NDR so hitele proti cilju. Danci so začeli s finišem prezgodaj, Američani pa pravočasno in zmagali z minimalno razliko 3 desetink se- kundo 1. ZDA 7'11”73, NDR 7’12”07, 3. Danska 7’14”24, 4. Zah. Nemčija 7’23”62, 5. Poljska 7’29”04, Nizozemska je odstopila. Skiff Argentinec Demiddi je povedel že od začetka. Premoči južnega Američana se je v zadnjih 300 metrih uprl le vzhodni Nemec Bohmer. Z močnimi zavesljaji se je približal argentinskemu čolnu, zmaga Demid-dija pa je bila vseeno jasna. 1. ARGENTINA (Demiddi) 7’45” in 69 stotink, 2. NDR (Bohmer) 7'49”39, 3. Zah. Nemčija (Meiss-ner) 7’53”47, 4. Velika Britanija (Dwan) 7’55”30, 5. ČSSR (HeHe-brandt) 7’58”28, 6. Nizozemska (Wie-nese) 8’01”09. Dvojec s krmarjem Italijani so startali kot favoriti, v začetku pa so močno potegnili Čehi. 500 m pred ciljem so Italijani sprintali, Čehi pa niso popustili in osvojili prvo mesto. Nevarno so se Italijanom približali tudi Romuni. Italijanom se je verjetno maščevalo podcenjevanje ČSSR. Računali so namreč, da bodo Romuni njihovi najresnejši nasprotniki in ro sr nanje nanašali. 1. ČSSR 7’44’TO, 2. Italija 7’45"26, 3 Romunija 7’46'57, 4. Švica 7'54" in 24 stotink, 5. Sovjetska zveza 7’54”28, 6. NDR 7'55 ”46. četverec brez krmarja Že v začetku odločno v vodstvu Sovjetska zveza in 500 m pred ciljem velika prednost Madžari so st tedaj odločili za napad in se močno približali vodečim. Sovjeti pa so imeli dovolj moči in prvo mesto ohranili do konca. Italijanska posadka finančnih stražnikov, ki je upala celo na tretje mesto, je bila komfl i u 1- SOVJETSKA ZVEZA 6'47”90, 2. Madžarska 6'48”75, 3. NDR 6'51"19, 4 Nizozemska 6’5r'30, 5. Zah. Nem čija 6’57"43, 6. Italija 6'59”43 Double scull Američana sta z lahkoto odpravila vso evropsko konkurenco, bila pa je to tekma za gledalce. Nastopal je edini avstrijski čoln Avstrijci so sicer upali na dobro uvrstitev, predvidevanja pa so bila prej izrazi so Udarnosti kot realne ocene. In vendar sta uspela avstrijska veslača z neverjetnim finišem osvojiti celo drugo mesto. 1. ZDA 7’07"82, l. Avstrija 7' 12"03, 3. NDR ri3”56. 4. Zah. Nem čija 7’13”65, 5. Sovjetska zveza 7' 14"77, 6. Švica 7'17”9R Osmerec Najlepša regata prvenstva. Kot križarke so v strnjeni skupini napre- dovali čolni. Še pri 1000 metrih, na polovici proge je bila razlika med prvim in zadnjim zelo majhna. Na polovici je bil vrstni red: NDR, Nizozemska, Sovjetska zveza, Zah. Nemčija, Madžarska in Velika Britanija. 500 m pred ciljem je prišlo do majhne spremembe. Sovjeti so začeli napadati in prešli na drugo mesto. Vzhodni Nemci so imeli dovolj moči in jasno zmagali, za naslednja tri mesta pa je bilo treba počakati fotofiniš. Druga je bila Sovjetska zveza s samo 4 stotinkami sekunde pred Zah. Nemčijo in 11 stotinkami nad Nizozemsko. 1. NDR 6'07”53, 2. Sovjetska zveza 6.09”63, 3. Zah. Nemčija 6'09”67, 4. Nizozemska 6’09”74, 5. Vel. Britanija 6’12”74, 6. Madžarska 6’16"66. Bruno Križman glio s prostimi streli G'aCt! vF in Del Piccola, toda vratar lej znal odbiti žogo v kot- ■ je dela je imel tudi Colovat ' 29' z1 moral rešiti svoja vrata Vp .^ja-nim skokom pod noge ^ najinf Triestina je imela še dve P ^ sti, vedno s streli od da-'e 'jglie) Sigarini peej (parada Me »ttel) in Del Piccolo potem . nista imela sreče. FC PRIMORJE vabi svoje člane na 3. redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 22. septembra 1969, na sedežu društva ob 20.30. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika 2. Poročilo tajnika 3. Odobritev novega statuta 4. Odobritev notranjega pravil nika 5. Razno. Zaradi pomembnosti občnega zbora, zlasti zaradi odobritve novega statuta in notranjega pravilnika, priporoča odbor polnoštevilno udeležbo članstva. turni? mogoče videti. Scala, ki je ]& krilu, se v tem položaju W in je večkrat zapustil svoj* *p-V| prvi, sta bila zelo požrtvov^ na* ^nevarna^ sprotnike, njuno igro P^^jboljši oviral nemogoč teren, se pa je bil v napadu Giacorru gimi podajanji, ki so nudila P ^ nosti napadalcem. Obramba F . solidna in škoda, da je ^ padel po naključju, ko je —p ljivi in prizadevni Sadat noLnliLn cnrzarruiDil SltlfiT nekoliko spremenil smer vr* vega strela in ukanil Mstne^ ^ vega strela in usami »“■'-ve m-tarja. Del Piccolo, ki je a®1™ bij zil na srednjega napadalca- ^ zelo nevaren tudi v napauu njegova strela sta povzročil ko preglavic Meraviglii- ^ s Odlični Lecco je dokazal, pripravami že na m“tu:p'’Lni » sta, katero sta vodila Daolio, je res neverjetno ig bjVjj takim dežjem, v napadu Pa Jvi jgl * član Triestine Pedroni spr . rg) Uidi zadrego Del Piccola in dos S ye. odločilni gol. Obramba ni * veZ-liko preglavic z nasprotnik. |. ,e **iin Mo ** »v Vi jjj ;e nika pa je našla v terenu- ^ vsekakor bolj motil napad « lu-branilce. Pozitivno oceno za di sodnik, kateremu Trzaca oporekajo le to, dg n- n,1T)rrV1 presiti na možnost, da bi teki* kinil zaradi neuporabnega bi bil lahko napravi imeli u°“‘ (in to Priložnost Priložnost za gol so pre- čim že v 24’, ko je Pefr* L stregel Daolio v prosti stre*. m„eN podal Pantaniju, toda ta J metrov pred Colovattijem visoko. Za dosežek pa je rz.rjsiil sam Pedroni, ki je tokrat y lep predložek Pantanija in obratu streljal proti vratom- ^ vatti bi sicer morda braiu , toda Sadar ga je nehote Pre premaknil žogo toliko, da je fi, m mogel doseči. . ne- V drugem polčasu ,,e Tj*estAneravika j krat skušala presenetiti tm 0 igri torej ni govora-^1^*' poudariti, da na sta atletsko že na višku. T° ^ dobra lastnost, ki sta jo kazali v tej tekmi. laVf m S FINALNIMA TEKMAMA ZAKUUCEN MLADINSKI Torino osvojil «Trofejo Pieri» Dinamo drugi, Ujpest, po streljanju enajstmetrovk *re^ j Hiirii | f tl 1 * 1 - ^ x. - 4. — 1. Urbano 2. Avalpillt.no X. Tolfette 2. Camai+v X. Bellini 2. Happin-fr 1. Gibmnrlft 2. Wlller X. Masolino 2. Irbca 1. Osborn 2. Ogaden KVOTE 11— 467.182 lir 10 — 31.065 Ut 5. — 6. - 2 2 2 1 1 2 X 1 X 1 1 1 Četrti turnir za trofejo Pierl se je zaključil z zmago Torina, ki je v finalu po lepi in izenačeni igri premagal zagrebški Dinamo. Tekma je bala na zadovoljivi ravni in obe moštvi sta dodtazall, da je bdd njun nastop v finalu sad boljše igre in tehnike od ostalih moštev, čeprav je še vedno marsikdo mnenja, da je btla prava finalna tekma v soboto, ko je italijansko moštvo premagalo Ujpesti-ja iz Budimpešte. Torino, ki je že proti Madžarom pokazal vso svojo solidnost, je zmagal po zaslugi ravno tistega i-gralca, ki v soboto ni bil na višini ostalih: mdsUmo na srednjega napadalca Quadrija, tal se je proti Dinamu Izkazal za izrednega oportunista. Glavna stebra moštva sta bila na vsak način vezna Igralca Lombardi (po rodu Tržačan) in Facchinello, tal sta s svojo režijo vodila oelotno igro moštva. Dinamo je zadovoljil kljub porazu. Moštvo je solidno v vseh vrstah, manjka pa mu le učinkovitosti v napadu. Ta hiba pa je bila zanj usodna. Sicer pa tudi drugo mesto predstavlja uspeh: med štirimi tujimi moštvi so se Jugoslovani uvrstim naj-višje. Moštvi sta nastopih v naslednjih postavah: Torino — Casteilimi, Giovame, I Bovima; Mazzini, Deado; Rossll, Lombardo, Quadri, Facchillo, Bru-netti TORINO: Castellani, Giovane, Bo-vina, Mazzini, Dezio, Capra, Ros-sil, Lombardo, Quadri, Facchinello, Brunetti. DINAMO: Kovačič, Horvat, Aze-nič, Durkovič, Kuže, Mikač, Eju-kovič, Pilas (Jurasinovič), Cerič, Breber, Tučak (Paukovič). Tekmo je sodil mednarodni sodnik Sbardella, kateremu so letos podelili nagrado Pieri za najboljšega italijanskega sodnika. Po tekmi so bili nagrajeni tudi najboljši igralci finalne tekme Facchinello, Lombardo, Pilas in Tučak, kot najboljši strelec pa Quadri. Pred finalno tekmo sta se za tretje mesto pomerili Ujpest iz Budimpešte in Fioreptina. Po Izenačeni igri so Madžari šele po enajstmetrovkah osvojili zasluženo zmago. katero je tržaško občinstvo, kateremu so se gostje že priljubili, pozdravilo z navdušenjem. Tek aled^ ma je bila zelo napeta, B ^ pa je navdušila predvsem ^eVjii-serija golov, nekateri re? ir šujoči. Fiorentina je zaC ‘ ostro in s svojim srednjim dalcem Macchijem taM presenetila sicer odličnega _llt oT Madžari pa so se '‘■-.m, ; zmanjšali seya ganizirali in drugem polčasu pa so navdušujočo igro, ki je spominjala na srečanje s no. Toth je najprej >zen :i\pe^L bolj priljubljen igralec sv# ,erL Varga pa je naio i~-- jg . moštvo v vodstvo. Zopet ^ Jr.^ * chi izenačil in do konca _ nato pov« lvl_ tSj; J izid ni spremenil. Odlo^KL-ga J že prva enajstmetrovka; ;e F bil uspešen, Kennesey PfLija-nil slaboten strel Pe*,a^genae h tekmi so bili nagrajeni Komaroni, Marinelli in h p(F* Moštvi sta nastopili v vah: StaI’®j|' UJPESTI: Kennesey- B0rF' Horsany, Ziezbavver, Toth-Komaroni, Hegy. Nagy- V FIORENTINA: Frattif?^,' lanti, Taccola n, Marconi1*^ G tinelli. Pellegrini, Taccola . jF vanelli (Bertuccelli). Ma monti (Pidnelli), Lubram- jg IZIDA za 1. mesto _ Torino - Dinamo 2:0 •) za 3. mesto ... m Sij S Kril V Ujpesti • Fiorentina Bari - Roma Brescia ' Milan Fiorentina • Verona Inter - Bologna Juventus Palermo Vicenza - Napoll Lazlo Torino Sampdorla • CagHar* Arezzo Catanla Eoggla • Atalanta Modena - Monza Perugia - Reggiana Temana - Genoa KVOTE 12 — 154.200 lir 11 — 10.600 Ur IV! v' iC 1 'er^ I* «i»ti» povabi ženina in nevesto v spalnico, da preizkusita ^•1 ^ ter j>m daje prve nauke in priporočila, saj bi rada S k0 ribala. Zibelka je že pripravljena, ženin in nevesta pa fi,rčno smejeta. «Bug dej srečo in dosti otrok, da se ne bo rod zatrl in da bo kdo pomagal pri delu " *o obkolili ženina in nevesto in kar na cesti dajejo du-H|j,*y®iemu veselju, prepevajo in plešejo. Kraška ohcet je ve-^ ** ohcetarje, domačine in goste. Ženin si pritrjuje klobuk, v u ne sfrči z glave. Takih klobukov ne prodajajo v trgovinah Letošnja «Kraška ohcet» v slikah trP<** glav« Ironij*' a vttr •no P^: je b« in , veli' la j«5 vr u *ia 1 fpod bivši e! tu« ela v* zave*' ki * ce k° ^bin Božo Sedmak Iz Križa je prišel s svati po nevesto Irmo Križman na «njen» dom na Colu. «Ve-Mihael Guštin in »velika mati« Julija Guštin pozdravljata ženina in mu priporočata, naj skrbi ,v°i° ženo. Potem so starši in svatje napili na zdravje ženina in neveste. Začel se je zadnji del •**dov „ | legalno glasilo Komunistične partije. Zaradi ostrine člankov mora «Naša rečn umolkniti Njen publicistični orogram oznanja dalje "Naš glasn, ki se pa po nekaj številkah spet umakne «Naši rečin (1939—41) do, (glaive, ali je dovolj krepka in zdrava, sposobna za težko delo na kraški kmetiji. Potem so odšli na svatovsko kosalo v gostilno Križman, kjer je igral ansambel «Veseli planšarji«, v osmicah pa so igrali harmonikarji. Povsod je bilo veselo razpoloženje, kot pač na pravi ohceti. Kulturni program je bil seveda najbolj oškodovan. Malo pred peto ........................................n....mili............ ZARADI PREKINITVE POGAJANJ NA INTERSINDU Enotna stavka kovinarjev podjetij z državno udeležbo se je namreč tako zlil dež, da ni balo za nikamor, razen za v gostilno. Pogumni Korošca- so prvi stopili na oder. Preskrbeli so sl nekaj dežnikov in začeli s svojo pesmijo. Mešani pevski zbor PD Danica iz Seni Vida je vodil učitelj Hanzl Kežar. Zapeli so pet koroških narodnih, od katerih je imela poseben zvok «Pajdam u Rute«. Odlikovali so se nežni soprani. Njihova pesem je privlekla nekatere celo iz gostilne. Dež je potem nekoliko prenehal in tako so se opogumili tudi bre-žani in zaplesali tržaško narodno «Stu ledi«. Na koncu so še zapeli «U celem Trste lučke ni«. To folklorno skupino sicer že vsi poznamo, sicer je tudi edina v Trstu, lahko samo rečemo, da so nam na odru pokazali res nekaj pristno tržaškega. Novost je bila, da so tudi peli, upajmo da bodo zdržali in jih bomo še kdaj videli, po možnosti še s tržaškimi plesi in petjem. Zadnji je nastopil Akademski foMamd ansambel Ivan Goran Kovačič iz Zagreba s hrvaškima plesi. Sicer je to amaterski ansambel, pozna pa se mu, da veliko vadi in nastopa. Njihovi plesi so bili običajno živahni in seveda izredno ritmični. Gledalce so navdušili. Na koncu so zaplesali še živahna Bun-jevačiki ples in ob zvokih tamburic, med ploskanjem vztrajnih gledalcev odšli z odra. Že spet se je tedaj ulil dež. Medtem so pa za Vesele planšarje improvizirali pokrit odrček in tako so vsaj oni lahko na siuhem igrali. Po folklorni prireditvi se je začel na trgu v Repnu ples, ki sta ga odprla ženin in nevesta, toda plesalci so 'morali kmalu prenehati; pregnal jih je deš. Do zadnjega kotička, tako da sploh ni bilo več prostora, pa so se napolnile gostilne in osmice. Včeraj je bil v Repnu blaženi mdr, sjnoči pa so imeli skupno večerjo domačini, ki so aktivno sodelovali in (tasti pripomogli k uspehu Kraškega tedna. Odprt novi sedež PSI pri Sv. Ani Danes bo v prostorih CCdL enotna skupščina stavkajočih - V četrtek stavka zasebnih kovinarjev Skupščina delavcev «Marco Polo» Zaradi prekinitve pogajanj med sindikati in Intersindom za skle- nitev nove delovne pogodbe kovinarjev podjetij z državno udeležbo bo danes po vsej državi stavka teh delavcev. Prva tako bodo stavkali kovinarji teh podjetij v Trstu, kjer spadajo vsa največja podjetja ravno pod državne udeležbe. Pri nas bodo stavkali delavci ladjedelnice Sv. Marka, Tovarne strojev, Tržaškega arzenala, železarne Italsider itd. Stavkali bodo tudi delavci zasebnih podjetij, ki opravljajo razna dela v omenjenih tovarnah in obratih. Stavkajoči delavci se bodo sestali na enotni skupščini v prostorih Delavske zbornice v Ul. Duca d Aosta. V četrtek pa bo stavka delavcev kovinarjev zasebnih podjetij. Včeraj je bila enotna skupščina uslužbencev tovarne za pletenine »Marco Polo». Na skupščini sta predstavnika pokrajinske FILTEA-CGIL za oblačilno stroko Pina To-maselli in za CCdL Desenibus orisala spor v podjetju, ki deluje leto dni v Industrijskem pristanišču in zaposluje 80 delavcev in delavk. Podjetje namreč namerava odpustiti 35 delavcev, to je 13 delavcev, 20 delavk in dva uradnika. Sindikalne organizacije nasprotujejo odpustom in so se že sestale z delodajalci na sedežu Zveze indu strijcev. Danes bo nov sestanek, ker se na prejšnjem niso mogli sporazumeti. Sindikalne organizacije so zahtevale preklic odpustov tudi zato, ker namerava podjetje delno nadaljevati dejavnost na drugem področju. Na včerajšnji skupščini so delavci pooblastili sindikalne organizacije, naj vztrajajo pri prvotnih zahtevah ter naj napovedo tudi stavko, da se ohrani delavcem zaposlitev. učevaild v tečajih ljudske šole za glasbeno usmeritev v šolskem letu 1969-70. Proti ocenam v prednostni lestvici je dovoljen v teku desetih dni od objave priziv na šolskega skrbnika, M bo sprejel dokončno odločitev po posvetovanju z zadevno komisijo. Obvestilo šolskega skrbništva Šolsko skrbništvo sporoča, da je na oglasni deski skrbništva samega, pri šolskih inšpektoratih in didaktičnih ravnateljstvih objavljen aeanam prednostnih lestvic osnovnošolskih učiteljev, ki bi radi po- Obisk gojencev oficirske šole finančne straže Predvčerajšnjim zjutraj ob 10.30 so pri Sv. Ani slovesno odprli novo socialistično sekcijo, ki je poimenovana po pokojnem socialističnem ministru v prejšnji vladi Giacomu Broddlinljd.' Novi sedež PSI je tik za Trgom Giarizzole, nedaleč od sedeža odcepljene stranke PSU. Nova sekcija PSI pri Sv. Ani ima precej članov in med njimi tudi precej Slovencev, kar se odraža v dejstvu, da je podtajnik sekcije inž. Josip Pečenko. Med člani stranke v tej sekciji je precej bivših socialdemokratov, ki so po nedavni razcepitvi stranke ostali v PSI. Odprtja novega sedeža so se udeležili predstavniki pokrajinskega odbora PSI s tajnikom Giuricinom na čelu. Med drugimi je bil prisoten tudi deželni svetovalec za PSI in bivši tajnik stranke Pittoni. Uvodoma je spregovoril najstarejši član sekcije Sartoretto. Sledil je govor v slovenščini sekcijskega podtajnika Pečenka, ki je poudaril pomembnost dela in dosežkov socialističnega borca in potem ministra za delo Giacoma Brodolinija. «V sedežu — je izjavil inž. Pečenko — se čutimo slovenski socialisti v lastnem domu.» Pokrajinski tajnik Giuricin se je v svojem govoru dotaknil nekaterih vprašanj, ki jih je bil načel že inž. Pečenko, sicer pa je govor izzvenel polemično in kritično do socialdemokratske stranke PSU. Tajnik Giuricin je v svojem govoru poudaril tudi prizadevnost številnih članov sekcije, ki so pomagali pri gradnji novega sedeža. Sledila je skromna zakuska. deželnega sveta. Popoldne pa se sestaneta na skupni seji druga in peta komisija deželnega sveta, ki sta pristojni za kmetijstvo ter za javna dela. Odbornik za kmetijstvo Comelli in odbornik za javna dela Masutto bosta poročala na seji o škodi, ki jo je povzročilo zadnje neurje kmetijskim pridelkom. Poročala bosta tudi o nujnih ukrepih, ki jih je sprejela deželna uprava v zvezi s to škodo. Važno za upokojence Opozarjamo vse tiste, ki so dopolnili 65. leto starosti, da imajo po novem zakonu o socialnem zavarovanju pravico do pokojnine v vašimi 12.000 lir tudi če niso vplačevali zavarovalnih prispevkov. V poštev pa prihajajo samo tisti, ki nimajo nobenega dohodka. Kdor želi podrobnejših pojasnil, naj se zglasi na Slovenskem gospodarskem združenju v Ul. Fabio SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v ponedeljek, 22. septembra, ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu KONCERT mešanega pevskega zbora KOČO RACIN iz SKOPJA Vstopnina 500.—, pevci in dijaki 300.-— lir; rezervacija in predprodaja vstopnic od četrtka dalje pri SPZ, Ul. Geppa 9, tel. 31-119. ponedeljek, 22. septembra, bo v Trstu prvič v gosteh kulturna fJVILCUGl.JCn,, C.C. OC/JI.OI/H/IU, U J. I 01-14 f/l l/U- C/ — skupina iz Makedonije. V veliki dvorani Kulturnega doma se nam bo predstavil sedem desetčlanski mešani pevski zbor kulturno ■ umetniškega društva «Kočo Racin» iz Skopja. Gostje iz Skopja bodo pred tem gostovali na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju Seghizzi v Gorici. Skopski pevci - amaterji so si nadeli ime velikega revolucionarja in pesnika makedonskega naroda Koča Racina. Tako kot z nazivom društva so tudi s svojim repertoarjem zvesti predvsem makedonski ljudski in borbeni pesmi, ki so jo v svoji zgodovini oživljali doma v Makedoniji, ponesli pa so jo tudi v ostale jugoslovanske republike in tudi preko meja. Kje vse ga je vodila dosedanja pot? Na zveznem festivalu amaterskih pevskih zborov v Zagrebu, leta 1949, zavzame odlično tretje mesto. Ze naslednje leto je v Beogradu proglašen za drugi najboljši amaterski pevski zbor v državi. Pred štirimi leti se je v Holandiji pomeril tudi v mednarodni konkurenci in na mednarodnem festivalu v Hertogenbonu zasedel tretje mesto, čez dve leti pa na podobnem tekmovanju, prav tako m Nizozemskem, drugo mesto. Skopski pevci pa so gostovali tudi že na Ceho-slovaškem, Madžarskem in v Bolgariji. Takšno spričevalo gostov iz Slovenije napoveduje kakovostno srečanje z dragimi makedonskimi gosti, ki jih bo vodil eden najuglednejših makedonskih glasbenikov umetnikov in pedagogov Trajko Prokopijev, ki je bil med drugim dirigent skopske Opere m dirigent slovitega profesionalnega folklornega ansambla «Tanec». Celotni program koncerta vključuje izključno zahtevne skšadbe iz zakladnice makedonske ljudske, tudi stilizirane ljudske in borbene pesmi. Filzi 8 med 8. in 12. uro. BRZOJAVKA ZDRUŽENJA STANOVANJSKIH UPRAVIČENČEV Nezadovoljstvo s sklepi vlade glede zapore nad stanarinami Pismo predsedniku IACP v zvezi z zadnjim natečajem za dodelitev stanovanj Združenje stanovanjskih upravi-, dodelitvijo stanovanj. Pismo je po- čencev sporoča, da je poslala posebni komisiji za stanarine pri poslanski zbornici v Rimu brzojavko, v kateri protestira proti sklepom ministrskega sveta, s katerimi se skušajo izogniti vprašanju resne stanovanjske krize, in zahteva uvedbo pravične stanarine, zaporo nad vsemi najemninskimi pogodbami in nad sodnimi izgoni, ki so prizadeli na tisoče stanovanjskih najemnikov in tržaških trgov- cev. Ker se posebna komisija za stanarine sestane 16. t.m., je to združenje menilo, da je njegova dolžnost in da je potrebno, da seznani javnost s to prvo protestno pobudo tržaških stanovanjskih najemnikov; tej pobudi bodo sledile še druge. Združenje je poslalo tudi pismo predsedniku IACP dr. Luigiju Sta-siju v zvezi z nekaterimi dvomi, ki so nastali po objavi proglasa natečaja štev. 1 IACP v zvezi z slalo tudi v vednost deželnemu od borniku dr. Masuttu. V pismu omenja dvome, ki so nastali v zvezi z omenjenim razpisom. Predvsem se razpis nanaša na deželni zakon, v katerem je govor o pripevkih ustanovam in javnim zavodom, ki na podlagi svojih statutov skrbijo za gradnjo ljudskih hiš, medtem ko ta zakon sploh ne govori o kriterijih glede prednostne lestvice pri dodeljevanju stanovanj, kakor omenja predpis. Kriteriji za dodeljevanje stanovanj so namreč določeni na podlagi drugega deželnega zakona. To je zakon št. 15 z dne 22. 7. 1969. ki določa neke sprememb v zvezi s prejšnjim zakonom in njegovo ponovno finansiranje. Razpis natečaja tudi pravi, da bo treba predložiti priziv proti prednostni lestvici v roku 30 dni po njeni objavi, in sicer pri upravnem svetu IACP, ki se bo o tem dokončno izrekel. To pa je v nasprotju s čle- nom 8 zakona št. 15, ki pravi, da odloča o prizivih posebna deželna komisija. Združenje se tudi pritožuje nad obrazcem prošnje za dodelitev omenjenih stanovanj, v katerem je med drugim rečeno, da bodo izključili prošnje vseh, ki bi navedli neresnične podatke, ki bi utegnili prevarati tiste, na katere so prošnje naslovljene. Po mnenju združenja je to žaljivo za vsakega občana. Na koncu prosi pismo predsednika IACP, naj pojasni, kako je sploh moglo priti do omenjenega protislovja v razglasu natečaja št. 1, kajti na tej podlagi bi lahko prišlo do resnih sporov, kar bi u-tegnilo tudi ustaviti dodelitev stanovanj. Jutri proti večeru pridejo iz Benetk v Trst na obisk oficirski gojenca 68. tečaja akademije finančnih straž. V četrtek zjutraj bodo položaji lovorov venec na spomenik padlim pri Sv. Justu, kasneje pa sd bodo ogledali razne naprave. Sprejel jih bo tudi župan, kd jim bo izrekel dobrodošlico mesta. 19. t. m. odpotujejo v Videm, kjer bodo nadaljevali svoj študijski obisk. Para opekla delavca V tovarni «Italcementi» se je včeraj popoldne okrog 15. ure ponesrečil 48-Jetni delavec Riccardo Ukmar Iz Ulice Tar S. Pietro št. 36, ki je v tovarni uslužben. Ko je v enem od oddelkov tovarne popravljal debelo cev, je nepričakovano privrela skozi odprtino v ce vi para in delavca opekla po prsih in nogah. Zaradi hudih opeklin so Ukmarja z zasebnim avtomobilom odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na der. matološkem oddelku s prognozo okrevanja v 20 dneh. niiiiiiinMmniiiimiimiiiniiiiiniinimniiiinTO"'™m,mn,",,,,,,,,,,,m............. INTERPELACIJA DEŽELNIH SVETOVALCE* KPI IN PSIUP Delavske zadruge se morajo vrniti v upravljanje članom Deželni odbornik Varisco je v tem smislu pozval upravni svet DZ, toda določeni krogi se temu upirajo Deželni svetovalci Silvano Bacic-chi in Antonino Cuffaro (oba KPI) ter Mario Bettoli (PSIUP) so vložili interpelacijo v zvezi s položajem v Delavskih zadrugah. V njej ugo- danji izumetničeni in nezakoniti položaj Delavskih zadrug; vprašujejo predsednika dežele, da bi zvedeli, kakšne korake namerava napraviti skupaj z odborom, da bi tavljajo, da je pred kratkim odbor- zavrnil zainteresirane ugovore s ka- Seja deželnega odbora Danes ob 10. uri bo seja deželnega odbora, ki ji bo predsedoval dr. Berzanti. Prav tako se sestane predsedstveni urad deželnega sveta, ki mu bo predsedoval prof. Ri-bezzi. Na sestanku bodo razpravljali o notranji ureditvi uradov nik Varisco podpisal formalni akt dežele na podlagi napotil pravnega urada, s katerim je pozval upravni svet Delavskih zadrug, naj prilagodi svoj statut normam civilnega zakonika glede zadružništva ter naj obnovi s tem izvirni značaj usta- Upoštevajoč, da ta jasna deželna določba primerno odstranjuje nezakonito stanje, ki ga je vsilil fašistični režim in ki se je zavleklo do sedaj kljub odločnemu odporu članov, in ker se je to zgodilo na podlagi negativne politične volje ter ugotavljajoč, da je deželni poseg zbudil takojšnjo reakcijo krogov, ki imajo ves interes, da ohranijo se- li»iniiiiiiii»iiiuiiiiiiiiiimimiiiiiuiiiiiii«miiiniiiiiuinii»iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHii*"m»iimi*n>niiiilllii»ii» V MILJSKI LADJEDELNICI NAVALGIUUANO Samo simbolična splavitev ladje «Vincenzo Lupotto» Ladjo bodo potisnili v morje danes ali morda šele jutri • Izjave deželnega odbornika Stopperja V miljski ladjedelnici »Navalgiu-1 tu in hkrati tudi prva enota, zgra-liano* (bivši Felszegy) so v nede- jena po prestopu miljskega obrata V smrtni nevarnosti zaradi hudega padca Na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice so predvčerajšnjim zvečer sprejeli s strogo pridržano prognozo 60-letnega zidarja Giusep-pa Stavamio z Lonjerske oeete št. 342. Moški je krvavel z levega ušesa in zdravniki sklepajo, da gre za verjetno prebitje lobanje. V bolnišnico so ga pripeljati z rešilnim avtomobilom Rdečega križa tn neki podčastnik Javne var. nostl, ki ga Je spremljal, Je izjavil, da se je Stavania ponesrečil v petek popoldne v svojem stanovanju, kjer je po nesreči padel na tla in z glavo uredil ob stopnico. ljo dopoldne simbolično splavili 3.100-tonsko petrolejsko ladjo «Vin-cenzo Lupotto«, ki so jo zgradili za pomorsko družbo «Marisarda» iz Cagliarija. Splavitev je bila le simbolična, ker so se delavci v okviru splošnega vsedržavnega sindikalnega gibanja odpovedali vsakemu nadurnemu in nedeljskemu delu. Tako je ladja kljub običajni proceduri z nastopom botrice, zastopnikov oblasti in družbe, ki je ladjo naročila, ostala na sanišču, od koder jo bodo spustili v morje danes ali morda šele jutri. Predsednik «Navalgiuliano» kap. Gerolimich je. imel ob »splavitvi« krajši govor, v katfrem ja naglasil pomen te gradnje, ki je prva po dolgem času v miljskem obra- pod novo upravo. Predsednik je nato naštel naročila, s katerimi razpolaga danes »Navalgiuliano«; na spisku so še ena enaka ladja za prevažanje petroleja ali tekočih kemikalij, dva vlačilca za neapeljsko pristanišče, posebna ladja za prevažanje kontejnerjev in avtomobilov in dve manjši petrolejski enoti. Slovesnosti se je udeležil tudi deželni odbornik za načrtovanje Stopper, ki je izrazil delavstvu in graditeljem priznanje deželne u-prave za novozgrajeno enoto, ter naglasil pričakovanje tržaškega in miljskega občinstva, da bo ladjedelnica lahko kmalu sprejela v službo tudi tiste delavce, ki so še izven proizvodnje. terimi ovirati uveljavljenje akta odbornika, ki mu je uradno poverjeno, da rešuje vprašanja, povezana z zadružništvom v deželi. Gre za akt, ki pravilno omogoča vrnitev Delavskih zadrug njihovim članom. Predsednik Finmare obiskal Tržaški Lloyd Včeraj je predsednik Finmare Camillo Crocdani opravil obisk pri Tržaškem Lloydu, da bi se seznanil z vprašanji in potrebami te plovne družbe. Predsednik Crocia-nd je sporočil, da sita IRI in Fin-mare pripravila načrt za preure-ditev pamorsikdh služb PIN, o katerem se bo moral sedaj Izreči CIPE. Rekel Je, da ta preureditev pomeni prenovitev in ne skrčenja teh služb. Tečaj nemščine v Nemškem inštitutu Včeraj se Je začelo vpisovanje v vse tečaje nemškega jezika, ki jih prireja Nemški kulturni inštitut za šolsko teto 1969-70. V tečaje za začetnike jn za tiste, ki so že napredovali v znanju jezika, se lahko vpišejo odrasli, dečki in deklice ter otroci. Ustanovili so tudi tečaje za konverzacijo, za trgovinsko dopisovanje, za nemško književnost, za prevajalce in za branje znanstvenih tekstov za začetnike. Vpisovanje v tajništvu zavodi v Ul. Coroneo št. 15 vsak dan od 17. do 19.30, razen (A sobotah. IZGUBLJENO V nedeljo zvečer sem v doljnem delu V. Repna izgubila zlati obesek — dragocen družinski spomin. Poštenega ntijdiiteita prosim, na) se Javi v uredništu Primorskega dnevnika. V Piranu so odprli razstavo Božidarja Jakca Piran je sinoči doživel pomemben kulturni dogodek — otvoritev razstave akademskega slikarja Bo zidarja Jakca. V Mestni galeriji se je zbralo nad 300 ljubiteljev umetnosti, kar je največ in udeležba, ki jo je doživela otvoritev katere koli razstave doslej na koprski o-bali. V otvoritvenih besedah je u-metnostni kritik Aleksander Bassin na kratko orisal življenje in delo enega izmed največjih slovenskih umetnikov, ki prav letos slavi 70-letnico rojstva. Pri tem je pouda ril, da Jakčev rod izvira iz Istre, iz vasi Jakci pri Oprtalju in da ni tega nikoli pozabil, saj se istrska motivika prepleta skozi številna njegova dela. Umetniku je zatem čestitala njegovi 70-letnici predsednica piranske občinske skupščine Jolanda Kos .Zahvalila se mu je za vse kar je ustvaril v Piranu in na vsej slovenski obali, hkrati pa mu ie želela še mnogo srečnih in plodnih let. Z ganjenim glasom se je umetnik zahvalil za čestitke in vsem obiskovalcem za topel sprejem. Rekel je, da mu je v največje zadovoljstvo, ker je prišlo do te razstave tu v Piranu, posvečene izključno Istri, mnoge slike pa je tu prvič razstavil. Celotna razstava obsega 140 del, od tega 20 pastelov, 9 portretnih risb, 60 risb, 43 grafik in 7 voščilnic. Vsa dela so nastala v Istri, oziroma so v taki ali drugačni obliki povezana z njo, kot na primer istrski partizani, ki jih je portretiral na osvobojenem ozemlju v Beti krajini. Sinočnje otvoritve razstave Božidarja Jakca so se udeležiti tudi številni predstavniki političnega in kulturnega ter javnega življenja slovenske obale in tudi mnogi tuji turisti. Razstava bo odprta do 30 septembra. Gledališča Chiari in Chelli v gledališču Rossetti V četrtek se bodo ponovno odprla za občinstvo vrata obnovljenega gledališča Pol teama Rossetti z gostovanjem Valterja Ch-i,arija in Altde Chelli z briljantno komedijo «11 gu-fo e la gattina« (Cuk i,n mucka). VValter Chiari, simpatičen komik, se bo tokrat predstavil tržaškemu občinstvu tudi kot režiser, saj je Manhoffovo komedijo, k' predstavlja enega največjih ameriških uspe-hov zadnjih časov, spretno priredil za naš okus. Pri predstavi, ki ob 20.30, bosta sledili večerni ponovitvi v petek in v soboto ter nedeljska ponovitev ob 16. uri. Tisti abonent- Teatra Stabiie, kl bodo pri blagajni gledališča položili skromno predplačilo za novo sezono, bodo imeli znaten popust na vstopnini tudi za te predstave. Igtočasno z otvoritvijo sezone v gledališču Rossetti se začenja gledališka dejavnost Teatra Stabiie v sezoni 1969/70. Prav 19. t.m. bo namreč nastopTo v gledališču Olimpico v Vicenzi z otvoritveno predstavo sezone «Dundo Maroje« z italijanskim naslovom «1 nobili ragusei« Marina Držiča v verziji Lina Carpin-terija in Mariama Faragune ter v režiji Koste Spajča, rektorja zagrebške akademije za dramsko in filmsko umetnost. VERDI Akademski državni ansambel narodnih plesov SZ pod vodstvom I-gorja Mojsejeva bo nastopil 23. in 24. septembra v gledališču Verdi. Prodaja vstopnic se bo začela v sredo. 17. septembra. Nazlonale 16.00 «11 pistolero dl Dlo«. Glenn Ford, Carolyn Jones. Techni-color. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 15.30 ((Indianapolis, pista m-fernale«. Paul Newman, Robert VVagner, Joanne VVoodvvard. Grattacielo 16j00 «Amarsi male«. Su-san Scott, Giannl Macchia. Techni-color. Prepovedano mladin- pod 18. letom. Eden 16.00 «Weekend proibito«. Prepovedano mladin/ pod 18. letom. Excelsior 16.00 «Giovinezza giovinez-za». Film Franca Rossija. Iz romana Luigija Pretija. Alain Nou-ry, Katia Moguy. Šolske vesti Ravnateljstvo državne!* ' ga tehničnega zavoda «»»■ ,j 5Po-Trstu, Strada di Guardielo leI0 roča, da Je vpisovanje za s „re 1969/7» vsak dan od 1»- teB[r>. in se bo zaključilo t*-Informacije v tajništvu I T, vil * • • » .,«10» V1' ’ 1 Ravnateljstvo državne s(r'“ja„) ob- v« •Fran Erjavec« v Trstu * jj , gimnazije in klasičnega ^ 'feb 25. septembra 1969. * ” nC))1, | Didaktična ravnateljstva 5^nov»' to* da se na vseh slovenskih (azrede |*S6 šolah vrši vpisovanje za J šolah vrši vpisovanje <•" _ . i vsak dan od 9. do 12. u vpisz11, Učenci, ki se bodo letos ^ a drugi, tretji, četrti ali P ,e sph' to naj prinesejo s seboj zadni W čevalo. ,> • • • pit ^Ji Ravnateljstvo državne sre^jorij ^ Fran Erjavec v Trstu, ovanjt , i no 8. obvešča, da je »£'*”£»<* “Sla drugi in tretji razred vsa 5 jtp- Po 9. do 12. ure in se zakljuo tembra. Rltz 16.00 «Un detective«. Franco Ne-ro, Florinda Bolkan. Technlcolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Filodrammatico 16.30 «11 mercena- rio«. Franco Nero, Glovanna Ralli. Colorscope. Alabarda 16.30 «Per te nuda mi ven-do 1’anima«. E. Bernberg, F. Fritz. Colorscope. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30, 19. in 22. «Justine». Romina Povver. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Capitano di tango sorso«. Technicolor. Capitol 16.30 »Brueia ragazzo bru-cia«. Francoise Prevost, Glanni Macchia. Techn-color. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 16.30 »La notte del g-Iomo dopo». Marlon Brando. Cmobeli film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 17.00 «Orgasmo». Ca-rol! Baker, Louis Castel, Colette Desconbens. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «Qualcuno ha tradito«. Robert Weber, Blsa Martinelli, J. Servais, Technicolor. Abbazia 16.30, zadnja predstava ob 21.30 «Romeo e Giulietta«. O. Hus-sei, L. VVhiting. Technicolor. KINO NA OPČINAH danes ob 18. uri Techniootar film: I MERCENARI DI MACAO Igrajo: Jack Palance — Fer-namdo Lamas — Aldo Ray KINO «|R|S» PROSEK danes ob 19.30 Technicolor avanturistični film: ROMA COME CHICAGO Igrajo: G. Perzetti — J. Cas-savetes — N. Kourkoulos. Vstop mladini pod 14. letom prepovedan. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok, brata Jožefa Fabjana daruje Jožefa Fabjan 1000 lir za Dijaško mat co in 500 Me za spomenik borcem na Opčinah. V počastitev spomina pok. Vinka Marca daruje družina Kovačič 5000 lir za prosvetni dom v Bazovici In 5000 lir za Slomškov dom v Bazovici. šolske knjige in vsakovrstne drul* šolske potrebščin® lahko že zdaj naročite r i Uia.HU TRST • Ulica sv. Franč'5ka Tel. 61-792 C hbo K :rier o02 Si C ji; Ši N 10 n A te S' tl Si Jed v Prosvetno društvo ganlzira v nedeljo izlet v Bovec -n TrenV $ $ ^ nje v društvenih prostor' jj« nedeijek, torek, četrtek 19.30 do 21. ure. Društvena gostilna na Vf »1*6^. Win,VCHI JVJHIU" » e • redi dne 28. 9. 1969 izl«1 pri v Novo Velenje. Vpisovanj^ jo štvenl gostilni na Opčin*11 a,,. t.m. vsak dan od 17. d° ’ tf; tiadri SPDT priredi v nedelj0' izlet na Ratitovec skozi^ dolino In Škofjo Loko 0 vr".rJ/ Ai S? t 'ie a* Sj, UU11I1U III OIVUIJU ji V* kov, od koder bo vzpon p let Je za ljubitelje nara gi- r. posebno priporočljiv pri ‘pl, fktio, jesenskih barv. Vpisovanj' ,j. či. Ul. Geppa 9 do VRIJU«10 m c * KASTA priredi v t. m. Izlet s piknik0111! nos. Odhod z zasebni ^ M___________ ebni^# moblli s Trga Oberd*11 S?" te ite $ te, 0b Včeraj-danes NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.39 do 1.31) Godina, Čampo S. Glacomo 1. Grt-gdon. Trg Virgilio Giotti 1. Al Due Mori, Trg Un't4 4. Nicoll, Ul. dl Servola (Skedenj) 80. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 14. (n 15. septembra 1969 se Je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa Je 16 oseb. UMRLI SO: 73-letna Anna Sergo por. Bičkar, 71-letnl Giuseppe Karis, 654etna Ester Terzon por. Vlila, 60-letni Ferrucclo Chiaruttinl, 80-letnl Augusto Sambo, 58-letna Ellsa Pia-ser por. Pittoni, 64 letni Bruno De Lorenzi, 68-letna V ttorla Gombt vd. Ljuba, 58-letna Ferdinanda Barim por. Giordani, 76-letna Rosa Nemaz vd. Ravalico, 80-letni Mario Caggia-neiU, 754etna Anna Pavan vd. Stefani, 644etna Francesca Vido por. Seneioh, 734etna Anna Beltrame vd Fasano, 814etnl Giuseppe Pizzamus, Mario Činel, star 1 dan. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Croce Azzurra, Ul Commerclale 26. Dr. Rossetti, Ul. Combl 19. Dr Signorl, Trg Ospedale 8. Tamaro & I Neri, Ul. Dante 7. Po dolgoletni bolezni Je preminil naš dragi moi IVAN SMERALDI Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 1®-bolnišnice pri Sv. Ivanu na pokopališče pri Sv Ani Žalujoči žena Olga, hčerka Anica * ,L,iin°j ing. Dušanom Pertotom, brat Avgust 1 Lodr*1* družini Petelin in Pertot in drugi s0 Trst. NUmberg, Koper, Ljubljana, Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno naša draga žena in mama OLGA OGRIN Pogreb drage pokojnice bo danes ob 16. uri i® ce pri Sv. Ivanu na pokopališče v Dolini p Žalujoči mož, hči, zet, vnuka ^f*!}**** Pavel in drugo aorodstv Dolina, 16. septembra 1969. OM * — LU- >b 20.58 kljub NIZKIM OBLAKOM IN DEŽJU Okrog 3000gledalcev na otvoritvi padalskega tekmovanja v Portorožu 12 u« Tekmovalce iz 18 držav sta pozdravila predsednik org. odbora Venceslav Jeras in pokro-[Ja, ''kljica tekmovanja Jolanda Kos v imenu piranske občine - Praznovanje v Vipavi rao«**; Zois' ’ 13 S sko ’)« ,an) »Iško fr 12. ur«’ l0,ecJJ M X ►iško fr » popoldne | J^torožu neuradno svetovno pr-wS?V0 v pariških skokih za VI. ■S«*« ■ pokal. Na sečoveljskem se je zbralo okrog tri tl-Sledalcev, najbolj vnetih ljubi-^jev padalskega Športa, mnoge, ", U,icl e vpifr do X gov« "• , ™ nameravali priti, pa je de-jJT? vreme zadržalo doma. Ob to« *anfar 80 prikorakale pred (Av?1— rePrezen^ance 18 ij*»£ka se je začelo 1 nja članom kolektiva, ki so zaposleni v zadrugi več kot 20 let. Nagradili so tudi številne kooperante in najbolj požrtvovalne delavce. V kulturno zabavnem programu so sodelovali pevci LIP iz Ajdovščine in ansambel Veseli hribovci. reprezentance 18 držav Belgija, Bolgarija, CSSR, kr-"« demokratična republika, »ka*a’ ItaHia. Kanada, Madžar-3 Mehika, Nizozemska. Sovjet-zvcza, Švica, Turčija, Velika .‘Manija, ZDA, Zahodna Nemčija ..^lugaslavija). Bilo je prisotnih 1^“"° novinarjev ter filmskih JL^tettiaijskih snemalcev, katerih P& 80 ^ najPrej ustavile ob •srčnih prizorih izmenjave zasta-, m daril med posameznimi pa- ® & Uvrt'a' da bi prispevalo k med-*8mi)nernu sP°znavanju in spošto-j«l« ^ sv.' sttalo nove vezi prijatelj- Montor*'- 10 poneslo še širše v svet ime jV>nJ« J slovenske obale in Ju- Ig J! svečani otvoritvi se je zače-i ib ”Va točka, tradicionalni desant j boroveljsko letališče. Kljub niz-! v L, oblakom so se dobro videle Uin*1' pike, ki so se iz hipa v ^večale in končno je bilo vse vjjv, na,d letališčem prekrito z ži-»jlearvnimi padali. Ce». fr Odprli živinorejsko razstavo » « K hza^he živine in pitancev ter 1 Kr,s r-l o V° Rrozdia s pokušalo vin. 'pri dogodek pa je bil seli. )! '■ 300-čla.nskega kolektiva, na Ai i**ta je govoril o prehojeni po-o novih nalogah zadruge \^dn;k zadružnega sveta inž. •te , Kosovel. Le-ta je pozdravil W “tevilne goste, med njimi zvez-Poslanca dr. Jožo Villa-na 'kS^dsednika ajdovske občinske j^taclne Martina Greifa. V svo-govoru je med drugim pouda-'ttitai ilna zadruga zdai že blizu SfLjjUjard letne realizacije, v na-kmetijstva in v razne ob-•tliljj Pa so vložili v devetih letih % lardo 800 milijonov dinarjev, zaključku so podelili prizna- je. Še pred njihovim prihodom pa je neki mladenič skočil v vodo, da bi pogledal, ali ni morda kdo v potopljenem avtomobilu. V avtomobilu je bil res utopljenec a mladeniču ni uspelo, da bi ga potegnil iz vode. Morali so poklicati zato potapljače in gasilce in šele ti so z velikim trudom privlekli iz kanala avtomobil z utopljencem. Prvemu" presenečenju po pretresljivem odritju pa je malu nato sledilo drugo. Utopljenec približne starosti 20-25 let, srednje rasti, oblečen v modre blue-jeans in črno jopico, ni imel pri sebi nobenega dokumenta, po pregledu avtomobila (mini morris z registracijo Roma E 35557) pa so agenti ugotovili, da gre za isti avtomobil, ki so ga neznanci ukradli v noči med petkom in soboto v našem mestu. V soboto zjutraj je namreč voznik lastnika avtomobila, barona Giovannija Bat- tista Parisija, prijavil tatvino na tržaški kvesturi ter povedal, da je bil avtomobil parkiran v Miramar-skem drevoredu, pred poslopjem «Cedas». Dežurni častnik javne varnosti je tedaj obvestil o tatvini glavni policijski sedež v Rimu, ta pa je sporočil vest in navedel podatke o avtomobilu vsem komisariatom in orožniškim postajam v Italiji. Tako je prišlo na dan, da je avtomobil «mini morris«, ki so ga potegnili iz vode v Margheri, ukraden. Prva misel, ki se je ob tem vsilila preiskovalnim organom v Margheri, je bila seveda ta, da je ravno mladenič, ki so ga z avtomobilom vred potegnili iz kanala, zagrešil tatvino v Trstu. Pri njem, kot rečeno, niso odkrili osebnih dokumentov, razen potnega lista na ime nekega nemškega državljana, toda tudi potni list je bil najbrž ukraden, kajti slika na njem ne odgovarja utopljencu. Tudi iz drobiža, ki ga je imel po žepih (jugoslovanska, nemška in italijanska valuta) se ne da sklepati o njegovem državljanstvu. Iz dinamike nesreče, ki so jo rekonstruirali agenti, je razvidno, da je bil mladenič najbrž namenjen v srednjo Italijo Preiskava za podrobnejšo osvetlitev dogodka je še vedno v teku. NA JAVNI MANIFESTACIJI NA TRAVNIKU Gorica zastavo se ponaša evropske z modro enotnosti Evropski svet je to zastavo podelil našemu mestu v znak pohvale za prizadevanja za sodelovanje s sosedi ■ Popoldne po mestnih ulicah velika folklorna povorka Odslej se bo lahko tudi Gorica ponašala z modro zastavo z dva-rjajgbkni zvezdami, ki pomeni, da se to mesto zavzema za evropsko združitev in za mdr med narodi. V mnogih mestih in mestecih drugih evropskih držav je moč videti pred vhodom v mesto tablo, ki opozarja tujca, da je bilo to mesto deležno take časti. Za politiko sožitja na meji z Jugoslavijo, za priredbo raznib mednarodnih srečanj, ki gredo od pevskih koncertov dio kulturnih manifestacij kot so srednjeevropska srečanja, za zbliževanje z vsemi državami srednje in vzhodne Evrope, je bila Gorica letos od evropskega sveta izbrana kot najbolj zaslužno mesto v tej politiki združevanja Zaradi tega je iz Belgije prišel v Gorico poslanec Charles Nothomb. ki je v nedeljo popoldne na Travniku izročil goriškemu županu modro častno zastavo. Danes govorimo o evropski združitvi, je dejal belgijski poslanec, vendarle je taka enotnost obstajala že v preteklosti, saj so bili tako Belgija, iz katere je on doma, kot Gorica, združeni v eno samo državno telo tedaj, ko je vladala cesarica Marija Terezija. Danes, ko so komunikacijske vezi odlične, je moč obnovita to zvezo, odpraviti državne meje. Evropska združitev pa ne smo biti samo akt, ki ga podpisujejo vladarji, mora priti od spadaj. Zaradi tega cenijo pobudniki evropske združitve vse iniciative v tem smislu, ki jih načenjajo posamezniki, društva, občine. V svojem odgovoru je goriški župan Martina podčrtal dejstvo, da je postala Gorica središče kultur in narodov in da hoče naše mesto to svojo politiko tudi nadaljevati. Kar se tiče sodelovanja s sosedno Jugoslavijo je Martina dejal, da bodo v kratkem pričeli uresničevati skupne gospodarske ini-cdaitive, ki bodo postavile v ozadje državno mejo. Pred to manifestacijo na Travniku je šla skozi mesto dolga povorka predstavnikov goriških starinskih četrti, za njimi je šla cela vrsta folklornih skupin in godb iz Italije, Slovenije in Avstrije. Zelo lepe so bile v sprevodu slovenske narodne noše iz Bele Krajine in z Gorenjskega. Številno prebivalstvo je v špalirju sledilo manifestaciji na obeh korzih. Slabo vreme pa je prireditvi naigaja-lo, saj bi prišlo brez dvoma v Gorico še več ljudi, če bi bilo vreme lepše. Mnogi so se namreč bali, da prireditve sploh ne bo. K sreči pa je dež prizanesel, dokler se ni vsa stvar zaključila. Med občinstvom je bilo mnogo ljudi s sosednega jugoslovanskega podax>čja. V nedeljo zvečer so vsi folkloristi nastopili v dvorani telovadnega društva ter želi velik uspeh. OB VELIKI UDELEŽBI OBČINSTVA V Opatjem selu so odkrili ploščo zaslužnemu politiku dr. D. Marušiču Proslavo je organiziral Klub starih goriških študentov - Slavnostni govor je imel prof. E. Turk V nedeljo popoldne so Opajci in Klub starih goriških študentov odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši poznanega gorniškega, slovenskega in jugoslovanskega javnega delavca dr. Draga Marušiča v Opatjem selu na Krasu. Slovesnost je privabila kljub deževnemu vremenu številne Marušičeve rojake, znance, prijatelje in častilce z obeli strani državne meje. Slavnostni govornik dr. Ernest Turk, profesor iz Ljubljane in Ma rušdčev bojni tovariš v jugoslovanskem dobroveljskem gibanju v prvi svetovni vojni, je zbranim pred- ,V0 V o ,crj£ Ž3S 69- U# Veletrgovsko podjetje M anoS« - Postojna SPOROČA CENJENIM POTROŠNIKOM, DA JE ODPRLO NOV SUPERMARKET V SEŽANI V PRITLIČJU SUPERMARKETA VAS VABIMO K Nakupu raznovrstnih prehrambenih artiklov, v etaži pa vam nudimo veliko izbiro krznene, Usnjene in druge moške in ženske konfekcije IJSR METRSKEGA BLAGA, KOZMETIKE, PREPROG, CIPK IN SUVENIRJA. PRIPOROČA SE VAM »NANOS« NOVO stavil Marušičevo življenjsko pot, 'ki se je začela leta 1884 v Opatjem selu, nadaljevala se je v goriških srednjih šolah in na praški univerzi, sklenila svoje prvo obdobje v narodnostno in politično močno razgibani Gorica pred prvo svetovno vojno. Marušič je bdi takrat kot mlad goriški pravnik viden u-deleženec slovenskega gibanja v mladem krilu goriške liberalne stranke. Kot jugoslovanski dobrovoljec Je spoznal vso kalvarijo srbske vojske, kasneje je postal viden udeleženec gibanja, kd Je jugoslovansko vprašanje reševalo po politični poti. Po vojni je sodeloval na mirovnih konferencah in se potegoval za pravično narodnostno mejo na Primorskem. Po odvetniški praksi v Ljubljani je v tridesetih letih postal ban dravske banovine in si pri tem pridobil velike zasluge ra reševanje številnih vprašanj primorskih emigrantov. Nekaj časa je bil celo minister kraljeve vlade Napad fašistične Italije na Jugoslavijo ga Je našel pripravljenega in Marušič je tedaj organizira] znano Soško legijo. Pridružil se je osvobodilnemu gibanju in v Osvobodilni fronti Je bil član tako imenovane ministrske skupine. Doživel Je tegobe italijanske konfinaoije in po kapitulaciji fašizma se je pridružil NOV, postal član AVNOJ, bil je prvi predsednik RKS in minister v vladi Tito - šu-bašič. Zvezni minister za pošto in telekomunikacije Je postal leta 1948 Kot upokojeoiec je sodeloval v organizaciji Rdečega križa in bil do smrti, leta 1964, član glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Nedeljsko slavje Je spretno, kot vedno, vodil predsednik klube Pran oe Gorkič, sodelovali so recitatorji mirenske osnovne šole in pevski zbor iz Mirna. Svečanost je v imenu občine Nova Gorica pozdravil župan Rudi Sdmac, ki je pohvalil delo kluba starih goriških študen- tov. Med prisotnimi so bili nekateri poslanci, zastopniki množičnih organizacij iz Nove Gorice, predstavniki rdečega križa iz Ljubljane. Ob priliki odkritja je Klub izdal dve razglednici, s sliko spominskega obeležja in s sliko dr. Marušiča, na kateri pa beremo povsem neustrezni napis: «Svetlemu banu dr. Dragu Marušiču v spomin«. Sploh pa bi omenili, da bd tovrstna počastitev javnega delavca Ma-rušičevega formata zahtevala prireditev, kd more presegati dejavnost in kompetenoo kluba starih goriških študentov. Interpelacija o «Nuova San Gioi$o» V interpelacija, ki jo je poslal goriškemu županu komunistični občinski svetovalec dr. Battello, zahteva naj mu prvi meščan odgovori, kakšne korake Je občina do sedaj napravila, da bi bilo ugodno, rešeno vprašanje go riške tovarne Nuova San Giorgio. Svetovalec ugotavlja, da se je položaj v zadnjih dveh mesecih v tovarni poslabšal. Belgijski poslanec Nothomb izroča zastavo županu Martini iiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiviiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuitiiiiiiimia VRSTA PROSLAV V NOVI GORICI Srečanje starih kmetovalcev nekdanjih učencev go riške šole Odkritje spominske plošče ob stoletnici šole - Na srečanju aktivistov srednje-primorskega okrožja je govoril dr. Joža Vilfan V Kromberku pri Novi Gorici, na Damberju, pred poslopjem Kmetijskega zavoda, je bala v soboto slovesnost na kateri so počastili stoletnico prve slovenske kmetijske šole, ki so jo ustanovili leta 1869 v Gorici. Na svečanosti so bili prisotni kmetijski strokovnjaki vse Slovenije, mnogo pa je bilo tudi bivših učencev te šole, danes že odraslih mož, kajti šola je trajala le do prve svetovne vojne. Po prihodu italijanske oblasti v naše kraje nt bila šola obnovljena, sobnimi smo opazili štandrežca Franca Lupina, ki je to šolo obiskoval nakaj let pred prvo svetovno vojno, predsednik Kmečke zveze iz Gorice Avgusta Stekarja. tajnika iste zveze dr. Mirka Primožiča, predsednika Kmečko delavske posojilnice v Doberdobu Jožeta Gergoleta. Svečanost je otvoril predsednik pripravljalnega odbora za proslavo stoletnice inž. Kosta, glavni spominski govor pa je imel direktor kmetijskega zavoda dr. Ciril Maslak. ki je med drugim povedal, da bodo prav v prihodnjih dneh na zemljišču poleg poslopja zavoda začeli z gradnjo stavbe, v kateri bo nova kmetijska šola. Sledil je še govor novogoriškega župana Rudija šimaca, ki je tudi odkril ploščo, ki nas spominja na stoletnico te šole, ki je bila v tistem času prva na ozemlju kjer prebivamo Slovenci. Po tej svečanost! je bila na sporedu še vrata drugih spominskih prireditev in Izletov za razna kmetijska posestva v goriški okolici V kromberškem gradu so odprli razstavo o razvoju kmetijstva na Goriškem. V Novi Gorici je bila v soboto tudi svečana seja občinske skupščine ob priliki občinskega praznika. V popoldanskih urah pa je bile v prostorih hotela Park prijateljsko srečanje borcev ln aktivistov srednjeprlmorskega okrožja, ob 25-let-nici ustanovitve te upravne e-note na tedanjem partizanskem ozemlju. Zbranim preživelim borcem, prišlo jih Je nad dvesto. Je spregovoril dr. Joža Vilfan, ki Je bil v tedanjih časih eden Izmed najvidnejših predstavnikov narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem. Pozdrav Nove Gorice je prinesel župan Rudi Sirna«. Prisotnih Je bilo budi mnogo aktivistov Iz Gorice in lz Trsta. ZAKADI SLADICA VRCMENA Na prihodnjo nedeljo odložen nastop Avsenikovcev v Števerjanu «Praznik grozdja se bo odvijal po prvotnem programu ■ Ples bo tudi v ponedeljek Kljub slabemu vremenu je včeraj popoldne, takoj ko se je zaključila folklorna parada v Gorici, prišlo mnogo ljudi z avtomobili v Štever-jan. Upali so, da bo dež ponehal in da bo moč poslušati odlični slovenski orkester bratov »Avsenik«. Na žalost pa je pričelo močno deževati nekoliko pred šesto uro in zaradi tega so organizatorji sklenili za teden dni odložiti prireditev. Prosvetno društvo «Briški grič« se zaradi tega zahvaljuje vsem, ki so kljub slabemu vremenu prišli v Steverjan in jih vabi, v prepričanju da bo v nedeljo 21. septembra vreme lepo, da obiščejo spet štever-jan prihodnjo nedeljo. Praznik grozdja se bo odvijal z običajnim programom. V nedeljo ob 18. uri bodo nastopili Avsenikovci. Igrali bodo poslušalcem in plesalcem pozno v noč. Prihodnji ponedeljek pa bosta v večernih urah nastopila doma orkester »Briški slavček« in The Sparks. Isti večer bodo izvolili lepotico večera. Možna bo, kot vsako leto, prosta trgatev. Zahteve svetovalcev KPI v Tržiču Komunistična svetovalska skupina v Tržiču je poslala novemu županu dolgo pismo v katerem ga opozarja na celo vrsto nerešenih vprašanj, ki jih je ta skupina predlagala že pred časom in ki so postala še bolj pereča v času dolge trži-ške občinske krize. Med raznimi problemi postavljajo komunisti na prvo mesto izvajanje nizane delavske zahteve, o katerih so razpravljali tudi na drugih sin-[sklepov tržiške gospodarske konfe-dikalnih kongresih, ki so bili pri, renče, nesporazume med tržaškim nas v zadnjem času. V glavnem je;zavodom za ljudske za go-so v resoluciji poudarjena skrb riško gospodarstvo, omenjene tudi delavske zahteve, o katerih je govor v teh dneh, ko se vršijo pogajanja za obnovo raznih pogodb. I7-letna Nadja Legiša iz Cero-velj je včeraj popoldne padla ta Med pri | zaradi tega so jo morali pripeljati v tržaško bolnišnico. V njej bo ostala deset dni, zaradi hudih poškodb na nosu. ’ Nesreča tržaškega avtomobilista Očitno 29-letnd tržaški pek Olau dio Jerman, bivajoč v Borgo San Sergio nt videl, da se ravna cesta Gradež - Tržič konča nekje pri Tržiču, da so številni znaki, ki to prikazujejo ta da je treba ob vstopu v Tbžič obiti neko okroglo gredico. S svojim avtom ful vi a coupč je prejšnjo noč pridrvel z vso silo, poletel čez gredico ta se zaletel v drevesa, kd sfojš na drugi strani cese. Avto je popolnoma razbit, voznika pa so pridTžaM v trži-škl bolnišnici, kjer se bo zdravil nekaj časa. Skupščina socialističnih upraviteljev Pred nekaj dnevi se je sestal izvršni odbor konzulte občinskih u-praviteljev socialistične stranke. U-gotovili so z zadovoljstvom, da je večina izvoljenih in imenovanih socialističnih upraviteljev ostala v PSI in ni sledila razkolnikom. Diskutirali so o raznih problemih, ugotovili, da je treba čimprej imenovati upravne odbore bolnišnic v goriški pokrajini. Skupščino socialističnih upraviteljev bodo sklicali v kratkem. V soboto je bil kongres UIL V soboto popoldne Je Imel pokrajinski sindikat UIL svoj četrti pokrajinski kongres. Na kongresu so bili prisotni tudi delegati sindikatov CGIL ta CISL ter slovenskih sindikatov iz Nove Gorice. Kongresno delo Je vodil deželni tajnik Ottorino Marchesan, prisoten je bil v imenu vsedržavnega vodstva sindikata Bruno Comelll. ROJSTVA, SMRTI V goriški občini se je v dneh 14. ta 15. septembra rodilo deset otrok, umrle so štiri osebe. Rojstva: Lara Starz, Losa Squoz-zato, Claudda Bandera, Valentina Tuni, Claudi.a AmatulM, Ampelio Giacchetto, Giorgia Danielis, Nico-letta Borghetto, Roberto Borin, Davide Cumin. Smrti: 67-letna trgovka Franči- ška Bensa, 75-letna gospodinja PaoMna Padovan por. Ferrari, 84-letni upokojenec Luigi Arimomdd, 58-letni delavec Mario Boro. hiše in stanovalci, probleme industrijske cone, zahtevo industrije, ki bo nadomestila tovarno Solvay, da bi lahko sama raztovarjala z ladij blago, probleme civilne bolnišnice in še vrsto drugih. Komunistični občinski svetovalci zahtevajo, da se postavijo vsi ti problemi na dnevni red občinskega sveta, da se o njih razpravlja in vzame primerno odločitev. Turistične naprave gradijo na Matajurju Gradnjo turističnih naprav na pobočjih Matajurja si je ogledal predsednik videmske pokrajinske uprave odv. Vtaicio Turello. Raz-govarjal se je s tehniki ta s predstavniki krajevnih oblasti. Ogledali so si turistično cesto, ki bo peljala z višine 900 do višine 1400 metrov. Tu je podjetje «Socaetk funi-vla del Monte Matajur« že uredila smučišča, v gradnji so tudi vlečnice. V razgovorih Je bila nakazana možnost ureditve še drugih infra- Hlinili imiiimiiiiiii Kili iiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMliiliiiiiniiiiiii V PRENOČIŠČU ECA V ULICI BAIAMONTI Starčka sta se sporekla; klofuti je sledil nož Pijani Antonio Lenardi je sredi noči prepeval, Bruno Betti. ni ga je zato oklofutal, v zameno pa ga je Lenardi zahode! - Prvi v zaporu, drugi v bolnišnici Uporaba nožev v pretepih postaja za Gorico nekaj skoro vsakdanjega. Se ni še poleglo komentiranje o krvavem dogodku, ki se je pripetil v Garibaldijevi kavarni pred dvemi tedni, ko mora kronist spet beležiti podoben dogodek, čeprav gre za manj hudo dejanje. Dva starčka Sta se sprla včeraj ponoči v ljudskem prenočišču ECA v Ul. Baia-monti in eden izmed dveh je razjarjen tovariša zabodel z nožem. Kako je prišlo do incidenta? Med drugim stanovalci prenočišča sta tudi domačin Antonio Lenardi, star 56 let, in Bruno Bettini, star 64 let. V spalnici imata postelji eno poleg druge, večkrat sta se že sprla, vendarle ni nikdar prišlo do tako krvavega dejanja. Stanovalci ECA dobivajo od te podporne ustanove določeno podporo. Imajo na razpolago hrano in prenočišče, tu pa tam dobijo kak kos oblačila, včasih imajo še kak priboljšek. Marsikdo si prisluži izven tega zasilnega doma še kakšno lirico in včasih romajo te lirice v žepe gostilničarjev, ki dajo starčkom v zameno kak kozarček vina. Tako je bilo verjetno tudi v nedeljo zvečer. Drugače tudi ni moralo biti, ker je zunaj lilo kot iz škafa in če se je kdo nahajal v kaki gostilni je moral tam ostati, ker ni bilo zaradi dežja moč iz nje. V prenočišču običajno starčke «v rožcah« ne pustijo domov, vendarle pa ni mogel vratar tega napraviti v nedeljo, ko je zunaj padal dež. Treba je stvar vzeti tudi iz humanitarnega stališča. Lenardi in Bettini sta bila že v postelji in Lenardiju očividno ni bilo do tega, da bi zaspal. Sam s seboj je nekaj mrmral, na tihem je kakšno pesmico tudi zapel: njegov sosed Bettini pa ni mogel zaspati in se je nad Lenardijem tudi hudoval. Brez dvoma je prišlo do oklofutal. Ta je razjarjen vstal, vzel iz miznega predala nož (k sreči ni bil to špičast nož) in z njim oplazil Bettinija. Zabodenega Bettinija so z rešilnim avtomobilom takoj prepeljali v goriško bolnišnico. Ima rane na desnem komolcu in v desnem boku. Rane pa niso .iude, saj bo ozdravel v sedmih dneh. Lenardija pa so policisti peljali v zapor. Lenardi je bil pijan, Bettini pa se ni dogodka spominjal ali se ga ni hotel spominjati. V prenočišču ECA niso ljudje včeraj ponoči mogli dolgo časa zatisniti oči. Po živahni debati so sprejeli prerekanja, dokler ni Bettini vstal sklepno resolucijo v kateri so na-liz postelje, šel do Lenardija in ga Dejavnost PD «Jezero» v Doberdobu Odbor prosvetnega društva »Jezero« v Doberdobu vabi vse pevce, da se udeležijo pevske vaje, ki bo v torek zvečer v društvenih prostorih ob običajni uri. Odbor vabi pevce, da se vaje gotovo udeleže, kajti pripraviti se morajo na pevski nastop, ki bo ob otvoritvi spomenika padlim partizanom. V soboto, 20. septembra bo v društveni dvorani v Doberdobu prijetna svečanost. Na družabno-zabavnem večeru bodo podelili zaslužnim pevcem Gallusove značke. Odbor prosvetnega društva »Jezero« vabi na prireditev člane in vse vaščane. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v soboto, 20. ta v nedeljo, 21. septembra visokogorsko turo na Kanjavec (2568 m). Potovanje z lastnimi sredstvi do Trente, nato peš pa poti Zadnjica, Dolič, Hribarica, Kanjavec, Preho-davoi, Trenta. Prijave sprejema tajnica Smetova, na sedežu prosvetne zveze. Ul. Asooll 1 ,tel. 24-35. struktur, ker je pobočje Matajurja zelo pripravno za turistično dejavnost tako v zimskem kot v poletnem času. Vpišite otroke v slovenske šole! Didaktično ravnateljstvo za slovenske osnovne šole v Gorici javlja, da se bo vpisovanje v vse šole s slovenskim učnim jezikom pričelo v ponedeljek, 22. septembra ta se bo zaključilo v soboto, 27 septembra Vpisovali bodo vsak dan od 9. do 12 ure v pisarnah vseh Sol. V mestu bodo otroke vpisovali v obeh šolah v Ulici Ran-daccio ta v Ulici Croce. V slovensko nižjo srednjo šolo v Gorici, Ul Randaceio 10 je vpisovanje v teku Zaključilo se bo 25. septembra. Tajništvo je v ta namen odprto vsak dan od 10. do 12 ure. Vse podrobnejše informacije pri vpisu. Staršem priporočamo, naj si na oglasni deski ogledajo tudi seznam knjig, ld so potrebne za posamezne razrede ta naj jih takoj naročijo pri kakšni slovenski knjigami. Nekatere knjige je moč kupiti tudi v Novi Gorica. V občinske otroške vrtce v goriški občini se vpisovanje vrši in bo trajalo do sobote, 20. septembra Slovenske otroke bodo vpisovali v vrtce v Ulici Ran-daccio, v Ulici Croce ta v Sent-mavru. Pri vpisu morajo starši predložiti potrdilo o cepljenju o-trok proti kozam, davici ta otroški paralizi Prav tako se bo pričelo vpisovanje v otroške vrtce, fti jih zdr-žuje organizacija ONATRC Na področju goriške občine so taki vrtci v Podgori, Pevmi in Standrežu, nekateri so tudi v okoliških občinah. Tudi v tem primeru je treba pri vpisu predložiti zdravstveni dokument. Na višje srednje šole se vrši vpis na tajništvu šole v Ul. Croce v Gorici vsak delavnik od 9. do 12. ure do 25. t. m Prizadeti naj ne čakajo zadnjega dneva ta naj se vpišejo že prej V slovensko trgovsko šolo v Go-rici se bo vpisovanje zaključilo dne 25 t. m. Sola Je triletna ter se bo lanskemu prvemu letos pridružil še drugi razred. Kdor se želi vpisati v to praktično strokovno šolo, naj ne čaka zadnjega dne. VERDI. 17.30—22.00: «L’arcangelo», V. Gassman ta P. Tiffta; ktae-maskopski film v barvah. CORSO. 17.00 «Che»!, O. Sharif in J. Palance, kinemaskopski film v barvah MODERNISSIMO. 17.30: «Le cal-de notti di Lady Hamilton«, M. Merciei; ta R. Jonson; francoski kinemaskopski film, mladini pod 14 letom prepovedan. VITTORIA. 17.15—21.30: «Trans Europa Express», J. L. Trtati-gnant ta M. F. Pisier; francoski film, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Zingara», Boby Solo to N. Gaggia. Technd-color. /inf/V EXCELSIOR. 17.30—22.00: «Una moglie giapponese«, G. Moschta, italijanski barvni film. AZZURRO. Zaprto. PRINCIPE. 17.30—22.00: «Custer, eroe del West», J. Hunter ta T. Hardta, ameriški kinemaskope v barvah. Vm j (Sorica SOČA (Nova Gorica): »Ali gori Pariz?«, ameriško-francoski film — ob 17. ta 20. DESKLE. Prosto. SVOBODA (Šempeter): «Hapening», ameriški bamv film — ob 18 ta 20. SEMPAS: «Odkritje ljubezni«, danski barvni film — ob 16 ta 20 PRVACINA: Prosta RENČE: «Gusarji Malezije«, italijansko-francoski barvni film — ob 17 ta 20 KANAL: «Kaj so delal v vojni, očka?«, ameriški barvni film — ob 16. ta 20 DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan m ponoči je odprta lekarna Soranzo, Verdajev korzo 57, tel 28-79 TR2IC Danes ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna «AIla Salu-te« dr Fabris, Ul Cosulicb 117 tel 7248(1 ZAHVALA Toplo se zahvaljujem vsem, ki Si sočustvovati z menoj ob bridki izgubi moje nepozabne sestre Ane Marije Cotič Posebna zahvala darovalcem cvet. ja ter vsem, ki so jo spremili n« zadnji poti. Žalujoči brat Ludvik Sovodnje, 16. septembra 1969. IZIDI Bari - Roma 1:0 Fiorentina - Verona 1:0 Inter ■ Bologna 1:0 Juventus • Palermo 4:1 Vicenza - Napoli 3:2 Lazio ■ Torino 1:1 Sampdoria - Cagllari 0:0 Brescia Milan prekinjeno zaradi dežja LESTVICA Juventus Bari Fiorentina Inter Vicenza Cagliari Lazio Sampdoria Torino Bologna Napoli Roma Verona Palermo Brescia Milan 1 1 1 1 0 0 0 o 1 2 0 2 BLuia. Arezzo - Catania 0:0 Piacenza ‘Catanzaro 1:0 Foggia - Atalanta 1:0 Modena - Monza y0 Perugia - Reggiana i:0 Reggina - Cesena 0:0 Tcrnana - Genoa 1:0 Varese ■ Livorno 2:0 Mantova ■ Como prekinjeno zaradi dežja LESTVICA Perugia Varese Foggia Modena Piacenza Ternana Arezzo Catania Cesena Reggina Atalanta Catanzaro Genoa Monza Livorno Reggiana Mantova Como Piša Taranto 1 0 1 0 A SKUPINA C = = — ~ IZIDI Alessandria - ’Dertliona 3:0 Lecco - Triestina 1:0 Legnano - Novara 4:1 Monfalcone - Treviso 0:0 Padova - Biellese 1:0 Seregno -Solbiatese Sottomarina 2:0 - Pro Patria 1:0 Trevigliese - Marzotto 0:0 Udinese - Verbania 2:0 Rovereto ■ ‘Venezia 2:0 LESTVICA Alessandria 110 0 3 0 Udinese Seregno Rovereto Padova Solbiatese Lecco Le gnano Monfalcone Treviso Trevigliese Marzotto Triestina Si o var a Biellese Pro Patria Sottomarina Verbania Venezia Ilerthona 1 0 1 0 0 1 0 1 1 1 0 PRIHODNJE KOLO Alessandria • Udinese: Biellese -Lecco: Marzotto - Pro Patria; Novara - Venezia: Rovereto . Padova: Sottomarina • Monfalco- ne; Trevigliese - Legnano; Treviso - Solbiatese: Triestina - Der. thona: Verbania • Seregno. f p |ppj ’ ' ' ' Nogometni turnir v okviru 11. SŠI: zmaga Krasa in Kontovela V NABREŽINI Kontovel-Barkovlje 9:2 (4:0) BARKOVLJE: Martelanc, Starec R., Ugrin, Grdovič, Krečič M., Pri-možic, Fučka, Lasič, Husu, Čuk, Krečič A.; rezervi Kozlovič in Kafol. KONTOVEL: Kante, Košuta, Starc E., Bezin, Milič, Bortolotti, Ukmar, Daneu, Germek, Štok, žužuč. SODNIK: Kraševec. STRANSKA SODNIKA: Rupel in Husu. STRELCI: p.p. Bortolotti v 2’, 21’, 43’, Daneu v 11’; d.p.: Bortolotti v 7’, 43’, 44’, 45’, Lasič v 17’, Fučka v 20’, Daneu v 27’. KOTI: 4 — 8. OPOMBE: Barkovlje so v drugem polčasu zamenjale Martelanca s Kafolom in Primožiča s Kozlovičem. Opomnjen Štok, igrišče suho, vreme oblačno, brez vetra. V drugem kolu članskega nogometnega turnirja 11. SŠI je ekipa Kontovela zlahka odpravila šibke barkovljanske nogometaše. Barkcv-ljani so se v tem srečanju izkazali mnogo slabše kot pa prejšnjo nedeljo proti Repnu, ko so imeli velike možnosti za zmago, pa so v drugem polčasu popustili. Tokrat pa sploh nikdar niso imeli pobude v svojih rokah ter so od začetka do konca bili izročeni na milost in nemilost Kontovelcem, posebno pa razigranemu Bortolottiju, ki jim je nasul v mrežo kar sedem golov, od teh tri v zadnjih minutah igre. Razmero ma mlada kontovelskt ekipa je prikazala dobro, povezano igro, kjer se je izkušenost starejših igralcev mešala z bojevitostjo mladih, od katerih -so nekateri nastopali že na mladinskem prvenstvu SŠI. Konto-velci niso prikazali ničesar izrednega, do zmage jim je pripomogla šib kost nasprotnika ter razumevanje med vsemi sektorji igrišča. Še največ sta k temu pripomogla kapetan moštva Starc E. v obrambi ter ?e omenjeni Bortolotti, ki je v napadu delal, kar se mu je zljubilo. Bil je edini, ki je znal z vseh strani obstreljevati vrata ter se ni bal v še tako neprijetnem položaju, ko ga je skušala ustaviti celotna barkov-ljanska obramba. Toda moč konto-velskega napada je bila prevelika, da bi se ji nasprotnik predolgo u-piral. Poleg tega, da so zaigrali zelo slabo, so Barkovljani zagrešili napako, ki jim je (jtiričšla* tako hud poraz. Namesto da bi krili Bortolot tija, ki se je že od začetka izkazal kot trn v peti barkovljanski obrambi, z igralcem, ki bi ga stalno nadziral, so ga pustili popolnoma sa mega, da je čakal žogo. Ustvarjali so zid pred vrati, kontovelski napadalci pa so streljali od daleč ter največkrat točno. Med Barkovljani ni bilo nobene povezanosti, vsakdo je igral, kot se mu je trenutno zdelo prav in dobro, ne glede na položaj, ki mu je bil zaupan. Nič čudnega torej, da so bili poraženi s tako visokim rezultatom. Še najbolje so se odrezali Husu v napadu, La sič na sredini igrišča ter s prodori v osprednje, ter R. Starec, ki je po- Poseg barkovljanskega vratarja žrtvovalno skušal krpati luknje v obrambi. Ostali pa niso znali držati svojih položajev ter so le tekali za žogo. Posebno so Barkovljani razočarali v prvem polčasu, medtem ko so v drugem delu igre pokazali nekoliko več volje do igre. Toda bilo je že prepozno, kajti težila jih je že kar obilna bera zadetkov. Vsaj malo so omilili svojo usodo z dvema goloma, do katerih so prišli po res lepo izvedenih akcijah. Kontovelci so takoj v 2’ odprli pot svojim številnim golom. Po prodoru Košute v napad je Bortolotti izkoristil njegovo podajo ter potisnil z glavo žogo v levi kot mreže. Barkovljani odgovorijo v 10’ s Fučko, ki je sam pred vratarjem izgubil žogo. Minuto nato ponoven zadetek. Grdovič je z roba kazenskega prostora podal počasi vratarju, vmes jc hitro vskočil Daneu ter prisebno potisnil žogo v mrežo pred očmi presenečenega Martelanca. Takoj nato konča silovit strel Zužiča nad vrati, nakar v 14’ znova poskuša srečo Fučka, a je preveč osamljen v napadu. Na drugi strani igrišča strelja Bortolotti od blizu, Martelanc ujame v zraku in vrže žogo na igrišče pod noge kontovelskim napadalcem, ki takoj streljajo mimo njega, a Krečič M. reši v kot. V 20' je žužič poslal v vrata močan strel, žoga je zadela drog, se odbila ter letela prav po beli črti mimo celotnih vrat ponovno do žužiča. V 21’ gol za Kontovel. Bortolotti strelja izven kazenskega prostora mimo ce lotne obrambe med vratarjem in drogom v mrežo. V 27’ akcija Husu-Čuk Husu, ki močno strelja diagonalno čez prečkb. V 30’ prosti strel za Barkovljane. Husu močno strelja skuša odbiti Krečič M., a vse zaman. Do 43’ se igra odvija na sredi igrišča, s sporadičnimi streli obeh napadov v vrata. Od tedaj naprej pa monolog Bortolotti ja, ki vsako minuto zabije po en gol. Najprej strelja od daleč z leve naravnost v desni kot, nato podoben gol, a z druge strani igrišča, za zaključek pa še frontalen strel skoro iz enajstmetrovke in zadnji gol. Radi NA STADIONU «1. MAJ» ŠDB-ŠDZ 3:3 (1:2) STRELCI: v 4’ p.p. Žagar, v 19’ p.p. Mikuš (enajstmetrovka), v 41’ Milkovič, v 20’ d.p. Švara, v 30’ d.p. Berdon, v 43’ d.p. Žagar. ŠDB: Žerjal, Rodella, Maver, Berdon, Švara, Sau, Mikuš, Zahar, Kr-mec, čuk, Čok (rezerva: Favento). ŠDZ: Babuder, Bernetič, Milkovič, Maks Križmančič, Edvard Kralj, Komar, Kalc, Žagar, Balda-sin, Čuk B., Rado Križmančič (rezerva: Vojko Križmančič). Sodnik: Kralj. i Stranska: Mužina in Ban. Tudi druga tekma A skupine izlo-1 čilnega dela nogometnega turnirja j 11. SŠI ni dala zmagovalca. Izid te skupine je tako še naprej zavit v meglo in odločitev bo po vsej verjetnosti morala pasti v nedeljo, ko se bosta pomerili med seboj gori-ška Mladost in enajsterica ŠDZ. Nadvse zanimivo bo torej zadnje dejanje. Obe ekipi morata zmagati, llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIimilllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllIlllimmHllllllllllllIlllll V KRIŽU Kras-Repen 4:2 (1:1) 1. SKUPINA 1. Kras 2 2 0 (15 2 4 2. Kontovel 2 10 19 3 2 3. Repen 2 10 17 6 2 4. Barkovlje 2 0 0 2 4 14 0 2. SKUPINA 1. ŠDB 2 0 2 0 4 4 2 2. ŠDZ 1 0 1 0 3 3 1 3. Mladost 10 10 111 mimo zida nasprotnikov, Kante se vrže ter v zadnjem trenutku pošlje -------„----.... — kot. Husu, ki je najnevarnejši celotne ek:ps. Tako je bila Igra .,„1, Renence.v. .raredvsem na sredini l- GOiLI: p. p. v 9’ Blazina (K), v 25’ Guštin (R); d. p.: v 24’ Metelko (K) iz enajstmetrovke, v 39’ in 43’ čemijava (K), v 46' Kralj (R) iz enajstmetrovke. Postavi: KRAS: Kante, Sulčič, Bukavec, Husu, Stanko živec, Metelko; Pum tar, Srečko živec, R ustja, čamja-va in Blazina. Rezervi: Nanut in Budin. REPEN: Vergiinella, Sluga, Milan Škabar, šuiber, šlkrtk, Emil Škabar, Kralj, Guštin, Purič, Sosič in Vojko SKabar. Rezerva: Albin Škabar. SODNIK: Alojz Steka. Stran- ska sodnika: Businelli in A. Škabar. V drugem Kolu članskega nogometnega turnirja SŠI sta se na nogometnem igrišču v Križu srečali enajsterici Krasa in Repna, ki sta prejšnjo nedeljo želi blesteči zmagi. Kot je bilo pričakovati, se je zmaga nasmehnila ekipi Krasa, ki je predvajala tehnično in taktično boljšo igro. Končni izid 4:2 bi bil lahko še večji v korist predstavnikov zgoniške občine. S tem uspehom si je Kras matematično zagotovil napredovanje v višje kolo, čeprav mora še odigrati tekmo z Barkovljami. Kras se je predstavil sodniku s svojim najboljšim moštvom, medtem ko je v repenskiih vrstah manjkal odlični Hrvatič, ki je odpotoval v južno Italijo, kjer se zanima zanj neka enajsterica C lige. In prav odsotnost tega igralca je bila za Repen usodna, saj je moštvu manjkala ost, na kateri sloni igra med igralci Barkovelj, je ponovno v ospredju v 36', ko je sam v na padu pred vratarjem, ki se mu vrže pod noge v trenutku, ko hoče streljati. Žoga se je odbila do Čuka, katerega pa je Bezin prehitel. Dve minuti pred koncem ponoven strel in gol Bortolottija, potem ko je preigral obrambo. Pred žvižgom še kot za Barkovlje, streljal je Husu, Starc F,, je odbil z glavo, Grdovič pa je poslal ob drogu ven iz dobrega položaja. V drugem polčasu so Barkovljani zamenjali vratarja in Primožiča, toda brez vidnejših uspehov. Polčas so pričeli z borbenostjo, ki so jo pokazali ob koncu prvega dela igre. Toda že v 7' uspe izrednemu Bortolottiju, da prodre v kazenski prostor Barkovelj, obramba ga stiska od vseh strani, toda vseeno mu uspe prisiliti Kafola, da gre po žogo v mrežo. V 9’ bi Barkovlje lahko zabile gol. Husu je dobil žogo na polovici igrišča, šel z njo do roba kazenskega prostora, podal Fučki, ki pa je slabo streljal, tako da je Kante zlahka odbil. V 17’ končno gol za Barkovljane. Zelo aktivni Husu je podal Lasiču, ki je z glavo potisnil žogo Kantetu za hrbet. Tri minute kasneje je Husu znova v napadu, pred vrati poda do Fučke, ki tokrat ne zgreši ter doseže drugi in zadnji gol za svoje moštvo. Toda že v 27’ se razdalje znova povečajo, tokrat po zaslugi Daneua, ki strelja od strani, visoko, Kafol skuša ustaviti, a je prenizek, na črti Repence.v. predvsem na sredini grKčg, raztrgana in so se vidno u-veljavili le nekateri posamezniki: hitri srednji napadalec Purič je predstavljal za Krasovo obrambo trn v peti. v obrambi se je izkazal Suber, ki je gospodaril v svojem kazenskem prostoru in je tudi če-sto priskočil na pomoč veznim 1-gralcem. vendar pa je njegov pretirani individualizem bil večinoma usoden. Najboljši v repenskiih vrstah pa le bil vratar Verginella, ki je presenetil s svojo drznostjo in gotovostjo ter je z mojstrskimi posegi rešil svate moštvo hujšega poraza. Kras je tudi takrat potrdil in celo presedel dober vtis, ki ga je zapustil prejšnjo nedeljo. Moč Kra-sove enajsterice je bila predvsem v odlični Igri na sredini igrišča, tako da je bil napad stalno zala-gan z dobrimi predložki, ki pa zaradi netočnosti napadalcev in dobrega dne nasprotnega vratarja niso rodili obilnejših sadov. Na sredini igrišča Je prednjačil Metelko, ki je s svojimi točnimi podajami zaposlil zdaj tega zdai onega napadalca, kar je zmedlo nasprotnika. Tudi černjava je solidno Izvedel nalogo veznega igralca in »roti koncu tekme je pokazal tudi svoje realiizatorske siposob. nosti. Predvsem v prvem polčasu je blestel srednji napadalec Rusija, ki se je inteligentno premikal do igrišču in s svojo hitrostjo vnašal zmedo v repensko obrambo. Vendar je ta igralec često iskal osebni uspeh in tako so se mnogi napadi razblinili v nič. Obramba Krasa je bila trdna in težko ranljiva. to pa predvsem po zaslugi Suilčiča In Bukavca, ki nista dovolila svojima direktnima naeprot- Jugoslovanska nogometno prvenstva I. ZVEZNA LIGA ^ W>4 ■■ j, g -J - .'V-V' Napad Krasa pred vrati Repna nikoma, da bi se nevarno približala kazenskemu prostoru. Dobro je zaigral tudi Stanko živec v vlogi »prostega« in isto velja tudi za ostale igralce, ki so pripomogli, da je prišla do izraza Krasova enajsterica. Vratar Kante ima na vest: prvi prejeti gol, drugače pa je bil malo zaposlen. že od začetka je bilo razvidno, da bo igra potekala le v eno smer, saj so krasovci takoj vsilili nasprotniku svoj tempo igre. Repen, k’ je bil, kar se tehnike tiče na slabšem, je skušal nadoknaditi te pomanjkljivosti z izrednim agoniz-mom in zagrizenostjo. Tako smo prisostvovali v prvem polčasu res krasni igri, ko so igralci dali vse od sebe, da bi zagotovili svojemu moštvu odločilno prednost. Igra se je večinoma odvijala na repen-ski polovici igrišča ln obramba Repna se je morala zelo potruditi, da je zajezila vse Kr&sove napade. Repencem gre zasluga, da so se kljub Krasovi premoči borili kot levi, da niso nikoli obupali. kar je znak velike športne resnosti. Kljub velikemu odporu nasprotnika bi Kras lahko odločil tekmo v svojo korist -že v prvem polčasu, če ne bi napadalci zgrešili nekaj stoodstotnih priložnosti. V prvem polčasu je bil tempo igre izreden, kar je zelo upehalo igralce. Posledice so prišle na dan v drugem polčasu, ko se je igra u-mirila in sta obe enajsterici zaigrali zelo ležemo. Zgledalo je, da Izid 1:1 ustreza obema moštvoma ln moralo je preteči preko 20 minut, da smo lahko zabeležili prvo nevarno akcijo v kazenskem prostoru. . Kras, ki je bil tudi v drugem polčasu boljše moštvo, ni več gospodaril na igrišču s tolikšno avtoriteto in predvsem mladi napadalci, katerim ni uspelo najti poti do mreže, so postali živčni in so začeli banalno grešiti. Iz tega težkega psihološkega stanja je Kras rešila enajstmetrovka, ki jo Je' sodnik upravičeno dosodil in Metelko je povedel svoje moštvo v vodstvo. Od tedaj naprej so krasovci zaigrali bolj sproščeno in učinkovito ter so z letečimi kombinacijami več- Ostale športne vesti na drugi strani krat prišli v neposreden stik s skrajnim repenskim branilcem. To terensko premoč sta potrdila še dva krasna gola in usoda Repencev je bila tako zapečatena. Tekma se je končala v družinskem vzdušju in Repenči so športno priznali, da je Kras zaslužil zmago, ki bi bila lahko še izdatnejša. Kronika: že v 1’ Kras ogroža repensko svetišče: po hitri akciji na desni Puntar silovito usmeri žogo prati vratom, a' Verginella v plovnem skoku odbije žogo kratko v igrišče in obramba odstrani nevarnost. V 4' Rusija dvigne za las nad prečko. V 9' Rustja poda žago Puntarju, ki jo preusmeri do prostega Blažine, ki z ostrim strelom prvič zatrese nasprotnikovo mrežo. 1:0 za Kras. V 25' na splošno presenečenje Repen izenači: nevarna žoga leti proti Kanteju. kateremu pa se izmuzne iz rak in prosti Guštin potisne žogo v prazna vrata. V 30’ ima Kras na (večjo priložnost, da preide v vodstvo: Škrk ustavi žogo z roko v svojem kazenskem prostoru in sodnik brez oklevanja prisodi Krasu enajstmetrovko. Strelja Metelko, ki pa pošlje žogo v ouit. V drugem polčasu se je nekaj časa igra vlekla, tako da sta obramb: z lahkoto preprečil sleherno nevarnost. V 23’ se Krasov napad prebudi in živec močno strelja v vratarja. Toda že minuto kasneje sodnik dosodi Krasu drugo enajstmetrovko dneva, ker se je Škrk osnovno dotaknil žoge z roko v svojem kazenskem prostoru. Metelko tokrat realizira in tako povede v vodstvo svoje moštvo. V 39’ Kras poviša rezultat po zaslugi čemjave. ki z glavo potisne žogo v mrežo, potem ko mu 1o krasno počit Blažina, prav tako z glavo. Ta uspeh je zelo vzpodbudil Cernjavo, ki je v 43’ z roba kazenskega prostora neubranljivo tolkel tik droga v mrežo. Stanje: 4:1 za Kras. V 45’ izvede Repen svoi zadnj) napad s hitrim Puričem, • katerega sta nepravilno ovirala dva Krasova Branilca ln sodn!k dosodi enajstmetrovko. Strelja Kraš), ki doseže drugi zadetek za repenske barve. Nato po 3-mi-nuitnem podaljšku sodnik odpiska konec tekme, ki se Je končala s 4:2 v korist Krasa. če se hočeta uvrstiti v naslednje kolo. Vse to pa gre v korist Brežanov, ki z dvema točkama vodijo na lestvici. V primeru zmage ene ali druge postave bodo «belo-plavi» zasedli drugo mesto v končni razvrstitvi te skupine. Nedeljska tekma ni navdušila prisotnih gledalcev, ki so prihiteli na stadion «1. maj», da vidijo «pri delu« pomlajeno postavo iz dolinske občine, ter skupno enajsterico vasi gornjega Krasa (od Trebč do Bazo vice). Te nove sestave se niso še povsem obnesle in seveda posledica tega je bila precej raztrgana igra. Predvsem pri ŠDZ so se igralci preveč posluževali osebnih akcij in le od časa do časa so predvajali skupno igro. Kronika: V začetnih potezah je pobuda v rokah rdečih, ki z Žagarjem in Kal-cem ogrožajo nasprotnikova vrata. V 4’ pade že prvi gol. Baldasin lepo poda Žagarju, ki prodre v nasprotnikovo obrambo in z desne strani strelja ter povede svoje moštvo. Pri tej akciji se nekoliko poškoduje Sau. Po golu «plavi» polagoma prevzamejo pobudo a kraška obramba lepo odbija vse napade. V 10’ nevaren strel Krmeca, ki leti izven vrat. Odgovorita mu Komar in nato Rado Križmančič, a tudi njuna strela sta netočna. V 15’ se ponovno poškoduje Sau, ki zapusti igrišče. V 19’ zagreši Edvard Kralj v svojem kazenskem prostoru roko. Sodnik pokaže na belo piko in Mikuš realizira. Nevarni prodori si slede a igra sloni preveč na osebnih akcijah. V eni od teh akcij do seže Milkovič drugi gol za ŠDZ. Po osebnem prodoru silovito strelja iz razdalje 35 metrov in žoga skonča svojo pot v brežanski mreži. Igra postaja sedaj boljša in tudi gledalci pridejo na svoj račun. Še zadnji nevarni akciji in sodnik pošlje ekipi k počitku. V začetku drugega polčasa se do godki odvijajo pretežno na sredini igrišča. V 5’ Čok nepravilno zaustavi Žagarja v kazenskem prostoru, kar sodnik prezre. «Rdeči» sedaj nekoliko bolj pritiskajo in Žerjal mora reševati svoje svetišče. Nato se igra spet ustali na brežanski polovici igrišča «Plavi» se poslužujejo protinapada. Prav v taki akciji dosežejo izenačenje v 20’, >co Cuk lepo poda prostemu Švari, ki izenači. «Rdečb se nekoliko demoralizirajo in prepuste pobudo nasprotniku. V 30’ Brežani povedejo. Berdon izkoristi neodločnost nasprotna obrambe ter tretjič premaga Ba-budra. ŠDB izvede nato menjavo. V igro vstopi Voiko Križmančič z igrišča pa gre Čuk B. Prav novi igralec da v 43’ Žagarju žogo, ki ’o ta neubranljivo preusmeri z desne v levi kot brežanskih vrat. Izenačenje in val protestov, kajti «plavi» trdijo, da je bil zadnji gol dosežen iz offsida. Tekma se tako zaključi v valu razburjenja. f.v. Izidi Haijduik - Čelik C. zvezda - Beograd Maribor - Bor Zagreb - Velež Sarajevo - Vardar Olimpija - željezničar Vojvodina - Dinamo Radlnteki (K) - Radnič. (N) «;* Sl oboda . Partizan Lestvica Radhički (N) Dinamo 2:0 3:1 0:1 3:3 1:0 0:4 1:2 Slab oda Hajduik C. zvezda željezničar Velež Bor Sarajevo Partizan Vardar Radhidki (K) Beograd Maribor Čelik Zagreb Vojvodina 0 0 6:0 » 1 0 10:4 1 2 0 6:2 « 0 1 1-* ? 1 1 H;« s 1 1 6: 1 l 10:9 5 0 4:3 5 1 1 1 1 0 1 0 1 0 0 4:3 5 5:5 5 4;5 4, 6:3 3 3:5 3 2:6 3 2:6 J 3:9 1 3:9 » 2:10 0 »wrvvuwi» , o*i() V DVIŽNA L.GA° - ZAHOD 3:1 1:2 5:1 4:1 0:1 3:0 0:2 0:0 Izidi Varteks - Rudar Trešnjevka - Jedinsfcvo Rijeka . Split Borac - IiiuiMjaina Zadar - Karlovec Šibenik - BSK Lokomotiva - Oriijent železničar - Metalac Lestvica 5 j 4 3 1 0 18-5 7 j; s l : 3 0 j l0A i 3 0 1 "j t 2 1 1 M ! i ! S; > 3 0 jj.S 4 0 2 'M 1 1 1 1 1 1 0 Borac Metalac Jedinstvo Rijeka Kaclavac Ori1 etn t Šibenik Varteiks železničar Trešnjevlka Rudar Zadar Ljubljana SpMt BSK Lokomotiva 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 SLOVENSKA LIGA Izidi Svoboda -Slavija Izola - Celje-Kladivar Mura . Nova Gorica Rudar - Nafta Drava - Ilirija Aluminij - Kovinar Lestvica 3 3 2 5:Š I 3 1:, 3 4:1 1 3 2:16 4 2:9 " v.t 4:0 7:1 0:1 1:1 5:2 Izola Mura Aluminij Nafta Svoboda Slavija Kovinar Rudar Celje-Kladivar Ilirija Nova Gorica „ Drava 3 0 1 2 4. ZAHODNA CONSKA L'1"' Izidi Usnjar . Tabor Triglav - Sava Hrastnik . Lesce Primorje - Zagorje Adria - LTH Tolmin . Koper Lestvica 3 2 1 0 7:°, 4 11i! 3:5 4 5:2 3 3:2 3 6=J & 2 h 2 2:9 \ 2:5 1 Triglav Usnjar Koper Zagorje Tolmn Hrastnik LTH Adria Tabor Lesce Sava Primorje 6:2 3:0 2:0 2:5 3:? 4:3 0 10;? 1 lLj j 1 ^ 4:5 9:10 3 6:8 3 2:5 2:9 i 4:9 0 Pari prihodnjega kola ^ Tabor - Koper, LTH • T^je, Zagorje . Adria, Lesce - P Sava - Hrastnik, Usnjar - 1™ i • r Obramba Brežanov v težkem položaju 'Utintoiec: l. fna QflMn pni mr LI1U onmu rULLI JL O trenutkih, o mestu Pričetek dneva, tedna, meseca, leta, ima tako kot pričetek življenja, v sebi zametek medlega upanja, neko toplino, ki izhaja morda iz predhodnih spoznanj, pregovorov, trpljenja. Prav tako upanje najdemo v zametku vsakega letnega časa, v vsakem sončnem žarku, jutru, večeru, snežinki ali dežni kaplji. V vsakem pogledu in v vsaki besedi, v vsakem odtekajočem večeru. Morda pa Je samo noč željno pričakovana, ker je v njej zapopadena vsa pozaba, ki jo premoremo, vsa strast, ki je zadušena, kot da bi se tedaj splazila Iz nas vsa toplina in se združena z nočjo združila v povrhnico, za spoznanje bolj propustno kot je naša sposobnost prehajanja iz razpoloženja v razpoloženje. Za trenutek Je ves prostor kot en sam dih zbhžanja, svetloba jutra pa hladna, udje težki in sama misel na svetlobo, na gibanje v svetlobi, povzroči neugodje in odlašamo trenutek, ko bomo stopili v pramen dneva. Zadržuje nas izgovor ugodja in nek podzavesten odpor po luči, čeprav hrepenimo po njej. Tam, na oni strani zastora je zajeta svetloba, ki bo prežela vse gibe in korake. To Je drug svet, sestavljen iz šumov vozil ln strojev, drdranja vlaka in njegovih zateglih piskov, škrebljanja poletnega dežja, ki je ohladil zrak. Koraki in pridušeni glasovi, ki jih preglasi potrkavanje posode v umivalnem koritu. Lahko se še za hip ubranimo pred temi glasovi, udje so kot del tujega telesa, ki pa nam je voljno pokorno in pripravljeno ustreči nuditi razumevanje, kakršnega bi želeli od svojega lastnega telesa ali pa od bitja, ki nam je tedaj najbližje. Nato pa je naša nemoč in neodločnost znova stkala hlad okoli srca. Hlad, ki nas je spremljal, ko smo legli v posteljo, preveč utrujeni, da bi utegnili znova priklicati toplino, sklepe, načrte. Prehod Jutra je polagoma splahnel. Trenutno je to moj edini privilegij in edino plačilo. Toda v tem trenutku ni romantike, poezije. V njem ni ničesar, kar bi bilo zavidanja vredno. V njem je le odlog. V tem trenutku se morda izoblikuje načrt za današnji dan, ali pa ostane moreča brezizhodnost mesecev. Prefinjen obračun, ko pometeš s frazami in s samoprevaro. Saj sem že kot otrok občutil strastno razburkanost, perverzna nagnjenja, vso težo prikritih vprašanj s katerimi sem se rodil, naslado ob gledanju oblin in zavzetost nežnosti obraza, ki edina umiri spolzke poglede in postavi želje v novo luč. Ničesar ni razen topline, razkošja odlaganja, trdi diamant vesti po katerem pleše iskra upanja. Da, vsa Jutra so enaka v svoji enakosti, enaka v svojem tntrigentskem sprevračanju. Gnila sladkoba je načela vest, prhneča svetloba je kot oglje v oceanu planinskih rek, šentjemejska noč strasti in zvoki harfe, električna kitara beata. Prazna črta obzorja, prazni pesek besed, melanholija pogledov. Ovijalke tvojega telesa, ki Je moje telo in me priklepa s svojo toploto. Tako pa se ta dan, ki se je pravkar rodil, imenuje ponedeljek. Lahko pa bi bil katerikoli drugi dan v tednu. Se bom kdaj pregrizel skozi te misli in obesil cunje na sebe. Vsa ta plitva struga, ki prekriva cesto, vse to nekam vodi. Pod vsem tem Je tudi moja pot. Morda že stopam po njej. Dokler se gibiljem, dokler grem. Koliko imen. Koliko podob. Nekoč nisem skušal razumeti ničesar in nikomur nisem želel pomagati. V tem je bila moja beda ln moja veličina, če Je še na svetu kaj velikega, svetlega, močnega. Ni me strah mojih misli, strah me je dejanj, ki lih nisem storil, načrtov, ki so izhlapeli v nič, vseh nenapisanih, a stokrat občutenih pesmi. Strah me je vsakega dne še preden se rodi zato, ker vem, da mi ne bo izvabil nasmeha. Ta ponedeljek pa je bil kot razodetje. Hodil sem po cesti. Razmišljal. 2e pred desetima leti sem razlagal znancem, da bom nekoč napisal roman. Nočem se spominjati, kako sem bil tedaj neveden, srečen in ponosen. Nočem se spominjati, kaj vse je od tedaj kopnelo te mene, počasi, a z nezmotljivo gotovostjo. Nikoli se nisem spraševal, kaj bo potem, ko se izteče tudi pisanje. Cdtal sem. Debatiral. Delal zapiske. In le poredko zares zaživel. Nato sem potoval in se znova spominjal. Vračal sem se v pretekla desetletja in se sprehajal po zdavnaj prehojenih poteh. Toda za pero sem prijel tisti trenutek, gotovo je bil odločilen tisti trenutek, ko sem stal pred vrata Marinkine hiše. Bila Je lepa, modema hiša z negovano travo ob cesti, z garažo in balkonom, veliko dnevno sobo zadaj na vrtu. — Poznam jih. Veliko žena in mož poznam, ki se dobro razumejo med seboj. Gledala me je s strmečimi očmi, ko sem Ji govoril. Bila Je plavolasa in nekoliko pegasta, z velikimi očmi in močnimi stegni, je imela na sebi vselej delček nemarnosti. Bila je ravno toliko pametna, da se je zavedala svoje samote in razpravljala o njej kot o vremenu ali nakupih ter obiskih. Z možem se nikoli ni dobro razumela. Trdila Je, da jo je mož posilil in da se je poročila z njim samo zato, ker ji je napravil otroka. — Ko bo nekoč ta črviček zrasel, je dejala, medtem ko Ji je drobna bledična deklica stiskala roko ter me nezaupljivo gledala, se bo ločila. Poiskala bo solidnega gospoda ln se z njim poročila, tedaj bo namreč tudi ona postala solidna. Vedno kadar sem prišel dopoldan k njej, me je sprejela v domači halji, speti samo s pasom in mukoma sem jo gledal v oči, ko se ji je halja razprla. Med nama nd bilo nič Jasnega, nič določnega, nisva bila ne prijatelja in ne ljubimca. Bežno sem jo poznal in mnogo let sem hodil mimo tiste lepe hiše, ne da bi vedel, da prebiva ona v njej. Potem sem pričel velikokrat prihajati k njej. Ustvarila sva neko premirje, za katerega pa je bilo čuti^'jJ0 je močno na nitki. Odlagala sva odkrit pogovor, ker ie ^ obema jasno, kaj lahko pričakujeva drug od drugega. krat nisem prišel k njej, kadar sva bila zmenjena, velik°*9 me ona ni počakala, kadar je obljubila. Tisti ponedeljek ^ sva sklenila, da se sigurno dobiva in ta dogovor je vrgeij{9-srečanje novo luč, tako da sem se k njej odpravil v Pn kovanju, da bo tokrat drugače. . $ Hišna vrata so bila odprta na stežaj. Po prostran1 .)0 Je odmevalo tiktakanje ure. Na oknih sosednjih hiš n* Jd nikogar. Zvonec je prazno odmeval po hiši. Tedaj Je V p, hišo pripeljal star mercedes. Starec in starka, ki sta iz®10" sta me nezaupljivo gledala. Napotila sta se k hiši. ^ — Hotel sem govoriti z gospo. Vrata so odprta, P® nihče ne oglasi! — Morda je skočila k sosedom? — Morda je v hiši? —O, ljubček. Starec in starka sta v trenutku po*8^* w)t mene. — Si sama doma? Kje je mamica? sta zatulil® obsedena, ko je drobna deklica pritekla po stopnicah- — Sl ti zvonil? gi Marinka je prišla po stopnicah v spalni srajci, katere je visela kombineža. jjl® Odšel sem. Tisti trenutek, ko sta starec in starka z® in planila k otroku ter pri tem pozabila na ves svet, s ^ Je zdel neizrekljivo smešen in tedaj sem sklenil, da več prihajal k Marinki. Toda najine poti je znova slučaj, združil v samotnih zimskih nočeh in nedeljskih P^ji dnevih. Sam sem prevzel del vloge, ki Jo je igrala ona -- meni je postalo laže. Najine misli so skupaj hitele d®4 fff kamorkoli; — Kadarkoli pojdeva na pot Molčal seW1llUtK1’ sem bil prepričan, da ispremembe ni, da so samo tisti tren ^ ki jih lahko ukradeva skupaj, da so pogledi njene hčer veel® prisotnost njenega moža. Bilo mi je žal, da me j« pr le tedaj, kadar sem se je dotaknil. (NaoalievoM* UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6, II, TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA it. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 80® vnaprej Četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ta nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (l.ooo starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) -L Poštni tekoči račun: Zalotnlštvo trtaškeg* ^ tff Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglvaov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnioe 150 Ur - Mali o*1®® beseda — Oglasi za tržaško ta goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — la vseh drugih pokrajin ItaUJe pri »SodetA PubbUcitš Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ta tl ska Založništvo tržaškega tlaka, Trst