/ List 29. t ~ • 1 Tečaj XLVH i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskal jeinane za celo leto 3 gold. 40 kr za leta 1 gold 0. kr za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gol 10 kr četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 17. julija 1889. Obseg: Perutninstvo, Kako kis ali jesih delati iz sadja. Kako je pripraviti konja za dirko v trab Zemljepisni in narodopisni obrazi. Govor poslanca Tonklija. Nasi dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Pri vzgoji raznih pritlikavcev paziti je na to da se podložijo jajca šele meseca julija, potem ostanejo Perutninstvo. Spisuje Josip Lenarčič. (Konec.) Pritlikavci ali Bantams. tem imenom zaznamenujejo se kokoši, katere piščeta majhna in zdrava. Valjenje tem času pa zahteva veliko pozornosti in snažnosti zarad razne golazni, ki v tem času najbolj kokoši nadleguje ter lahko mladi zarod popolnoma uniči. Izvaljena piščeta treba dobro krmiti, gledati pa je na to, da si ne pokvarijo želodcev. K. Huth iz Frankfurta pritlikavcih je spisal mičejo vsled svoje majhne postave in ljubkega kretanja. nemško, zelo poučno knjigo, ki obseza vse zanimivosti Oporekati se sicer ne more, da bi ne imele dobrih lastnosti, tako na pr. vse prav pridno neso, valijo in te pasme. dobro vodijo, in zato pogostoma bij za enje pre pelic in faza vendar se glede gospodarskih lastnosti Kot zadnjih pasem kokošjih omenjam še kodrov in svilnopernatih kokoši 9 ne morejo primerjati z drugimi pasmami koj Bantams zopet ponavljajo le v prav majhni obliki lijo se v obče v naslednje vrste. se v De- katere se ločijo od vseh prejšnjih po obliki perja. Perje je ali kodrasto, trdo, ali pa tanko, svili podobno. Kokoši s kodrastim perjem se nikakor ne morejo debela Pritlikavi boritelji podolgast život, visoki » goli, rjavi, ali zeleni, ali rumeni nogi, peruti visoko sto ječi, greben enoten, petelinov rep s srpi Navadni Bantams krepkejše truplo nogi prištevati k lepim, vendar pa nesejo dobro lepa, jajca, valijo dobro in tudi vodijo dobro. Proti vremenskim neprilikam niso občutljive. To so lastnosti, katere jih priporočajo in ki zakrivajo njih neprijetno zunanjost. Svilnopernate kokoši so doma na Japonskem. srednje visoki, temne ali mesnate barve, peruti nekoliko velikosti so podobne navadnim domačim. Perje nima niže stoječi, rožnat greben, rep s srpi. Sebright Bantams enaki prejšnjim, pe ruti bolj povešeni in rep brez srpov . Cbabos truplo čokato, nogi prav kratki, goli, ruoaeni, peruti do tal segajoči, greben enoten, rep s sabljami". r> nikakih tuljav, zato pa posamezne nitke visijo prosto ter so podobne svilnatim nitkam. Znači jih razen perja še to, da je njih koža, kostna koža in meso temnovijo-ličaste barve, ki spečeni živali še bolj zatemni. Te kokoši sicer niso dobre za gospodarstvo, ali njihova lepa zunanjost in pa krotkost jih kmalu prikupita. Navadni pritlikavci obraščeni ..sabljami". nogi ? peruti krepko truplo tlom čokato, kratki obrnjeni, rep s Kako kis ali jesih delati iz sadja. Ker živimo ravno v največi vročini, katero naše pogledu prikupijo človeku. Oni so jako razširjeni med ljudstvo dobro imenuje s splošnim imenom »pasje dni" kokošerejci; po vseh kokošjih razstavah jih nahajamo in ker si ravno zdaj vsakdo želi hladilnih jedi, Pritlikavi boritelji so jako mični ter se ob prvem > kakor prav obilo, vendar pa niso vselej brez hib. kislega mleka, kisle vode vina pa pri nas uže tako za Na Angleškem čislajo zelo te kokoši in plačujejo izvrstnega petelina po 15 do 30 sterlingov. težko dobimo drugačnega nego kislega in dobrega kislega jesiha na vsakovrstnih salatah in tudi v ■ -, ■ . jedeh, zato bo morebiti marsikomu ustreženo, če povemo kako se preskrbeti z dobrim domačim jesihom. tem Kako pripraviti konja za dirko trab. piše v San Francisco v Ameriki živeči nemški sadjar in članku »Konjska dirka v trabu, katerega smo pisatelj H. Semler v zanimivih svojih knjigah, kako bolj priobčili v zadoji številki v prid obračati sadje in povzdigniti sadjarstvo. našega menu in koristi takih dirk. Izdelovanje jesiha lista, pisali smo o na-Omenili smo, da dirka ni sadi je tako preprosto, da sama sebi namen, ampak le preskušnja, kako je konje- ni razumeti zaKaj ga veči del kmetovalcev ne izdeluj za svojo potrebo. Tega sicer ne bodemo dosegli rejec znal svojega konja učiti voziti in ga uriti v hitr > da vožnji v trab. Pisali smo, bil sad da je jesih konju sicer prirojenai pomenljiv v trgovini, toda pri vsakem manjša ali veča hitrost, da pa vendar moremo z umnim gospodarstvu se rabi toliko jesiha, da ga je vredno vsaj ravnanjem konja v gotovem času izuriti v posebno hitrem bodi vedna dolžnost go- toliko pridelovati doma, kolikor se ga za dom potrebuje teku. Konja vaditi za hitri tek in to velja posebno onim posestnikom, kateri si s sad- spodarju, ki izreja lahke konje za prodaj. Vzroke smo v jarstvom redno pridobivajo dohodkov. Dobiček pri takem omenjenem članku razjasnili. Pri dirki pa je za čast ravnanji je očividen, in to dvojen : prvič stane mnogo konjerejcu in tudi za darilo » zato pri ajej seveda še manj doma pridelan jesih, drugič je pa tudi vsakdo hitreje vozimo, ker tu je treba zmagati. Pri dirki za brez skrbi, da uživa naraven, zdrav jesih, česar pri kup- htevamo več od konja, zato ga moramo za to priliko še ljenem jesihu človek nikdar prav na ve. Še celo treba posebno izuriti, t. za dirko moramo konja tako pri- ni, da se za izdelavanje jesiha posebe pripravlja sadje, praviti, da bode toliko hitro tekel, kolikor mu ampak popolnoma dobre so tropine, iz katerih je bil sadjevec uže enkrat izžet. Take tropine se vržejo v kad, tropinam dajo, in to ne da bi se utrudil. To delo noge se imenuje trenovanje u 1 in konj, ki je pripravljen za dirko > katera se postavi v primerno gorak hram; se dodene še slabejšega razkrnjenega sadja, olupkov in bodo letos in imenuje se „trenovan Ronj ; u Za dirke v trab, kakeršne druga leta pri nas na Dolenjskem Šent obrezkov, ako jih je od sadja, katero se pripravlja za Jarneju) in na Vrhniki, seveda ni treba konja posebno sušenje, tudi ostanki kuhanega sadja se dobro obrnejo, izuriti, nekoliko ga je pa vendar treba pripraviti. Kako ako se vržejo v kad. Na vse te zbirke zlije se toliko ga pripraviti, to hočemo popisati v nastopnih vrstah. vroče vode, da je gosta mešanica. Ta se potem pusti osem dni prav na miru, potem pa se v ožimalnici izžme Zakaj je potrebno konja trenovati? Na to vprašanje mošt. Ostale tropine niso za drugo nego za gnoj. Kako najlaže odgovarjamo z vzgledi. Kdor je bil vojak ? ve, potem z moštom ravnati, priporoča se več načinov, pa najbolj priporoča se načiu, po katerem izdelavajo Fran- Njihovo ravnanje je naj- kaj mora človek prebiti meseca septembra na velikih manevrih. On mora dan za dnevom zgodaj vstajati, po vrhu cozi svoj sloveči vinski jesih. priprostejše, najpripravnejše najboljše. in, kakor skušnja kaže 5 Francozi pa ravnajo tako-le: Odprta kad se napolni vročini in dežji 10 do 15 ur hoditi ter tudi letati tega pa brez vse jedi težko nositi, streljati in še misliti, da povelja prav zvršuje. To je tako težavno, da tisti, ki ni vsega tega izkusil, tega niti presoditi ne ve. Pa za eno tretjino z dobrim starim jesihom, dve tretj se dodene sadnega mošta in se tako pusti mi pa potem se odtoči dve tretjini jesiha iz kadi in se nadomesti z dni dvema tretjinama mošta in tako se ponavlja vsakih osem dni, dokler je kaj mošta. Prezreti se pri tem ne sme, da je za izdelavanje jesiha najbolj ugodna gorkota 20 do 25 stop. Cels. (ali 16 do 20 stop. Pceum.). Ako bi jesih ne bil dosti hud, dolije se mu nekoliko špiri-tovega jesiha. Mali gospodarji, kateri ne izdelujejo sadjevca, pri- vendar vojak to krepko zdrži. Zakaj? Zato, ker se od zime do konec poletja vedno vadi in uri. Vsak dan zahtevajo več od njega, in slednjič se privadi utrudljivim manevrom, ni. ko katerih bi gotovo ne mogel prenašati ustopil v vojake. prve vejmo drug vzgled Človek 1 Mož ki e torej trenovan. navajan lahkega dela na pr. pisar, krojač itd., če pride k težkemu delu, kmalu peš a sčasoma se mora tudi težkeg dela tako pri vaditi, da ga opravlj kakor vsak drug. Tako tudi 8 konj Saj ve vsak kmetovalec, da se konj bolj pokvari > pravljajo si pa takisto lahko sadnega jesiha za domačo potrebo. ta namen treba samo velikega prstenega piskra, vanj se mečejo vsakovrstni odpadki od sadja, katero se v kuhinji rabi. To se zalije z vrelo vodo. Kedar se zopet odpadki dodevajo, priliva se več vode, in tako se nadaljuje, dokler ni lonec poln. Ob gorKem vremenu postavlja se posoda, skrbno pokrita s platnom ali z ruto na solnce; kedar je hladno, pa se spravlja na gorak ako v hlevu lenobo pase, nego če je vsak dan vprežen. Zatorej kmetovalci, urite svoje konje, ako se udeležite dirke ali ne ! Kako konj iti ali trenovati? Treba jih je učiti pravilne vožnje, ker taka vedno velj in hitreg dirjanja pravilni vožnji hočemo drugič pisati, da bodemo pisali samo o trenovanji kouj Navaden dober konj predirja v trabu 1 kilometer kraj v hiši. do tednih skisa se tako izvrsten, t 1000 metrov v do 5 minutah » rumenkast jesih. In na ta način kmetovalec preskrbi sam doma si mali kakor veliki cenega, vkusnega in do minutah, trenovan dirjač pa v boljši do dirjalec v i 2 minuti zdravega jesiha za vso svojo domačo potrebo. Do te hitrosti konj bode nobeden izmed naših kranjskih izuril, a konj, ki predirjajo v 2V2 do minutah po kilometer, pa uže tudi pri nas. 227 S trenovanjem prisilimo konja, ki dirj povžite hrane samo meso brez masti i, da dela iz dirjanjem in Nada potenjem se reč zabrani, da se ne dela mast ki Od mnogih voženj naj opišemo eno, in to vožnjo ra v balonu „Le Geant". Čoln tega balona je bil narejen. Bil je spleten od španjolske na osobit način po nepotrebnem obtežuj živalsko truplo in ovira pre trske zunaj je bil videti kakor železniški vagon Imel gibanje, pretakanj krvi in dihanje. 1 sme biti medel ter mora imeti trdo, ne pa konj ne je dvoje nadstropij ehko okna in vrata. V njem je bilo vsega > in hlo meso vajo in pravilno vožnjo se konj takega teka, ki ga najmanj utruja Konj, katerega pripravljamo Bila dosta hrane vsake vrste itd. Skoro pol Pariza se je sešlo dne česar človek potrebuje na večdnevnem potovanju nauči so tu postelje, mize klopi, razni fizikalni aparati dirko, naj dobiva redno ki le zelo tečna. Vode naj dobiva po 18. oktobra 1863 da vidi, kako se hoče vzdigniti ta jboljše krme, čkrat, zato da se je ne naužij silni balon. UKrcalo se je devet oseb, med njimi Nadar krat preveč ker njegova mlada soproga in poznati rakoplavec Godard liko vode naredi pol čreva, ki pritiskajo na dihala Na večer so se vzdignili ter odplovili proti severovzhodu Naivažnej sredstvo za trenovanje je poteoje, a konj Parizu je vsak govoril samo o vsem tem ne smemo utruditi. Pripelji spotenega a Geantu". Vse je željno i. Tretjega dne i .. ne utrujenega Konja v ki nima prav nič prepiha > poKri) potem ga z odejo, da 8e do konca spoti in drg ga pričakovalo novosti o njegovem potovanju, je došla v Pariz vest, da je Geant v Nemškej treščil na tla, ko je popreje več časa opletal po tleh in bli Visle dokler popolnoma suh treba tolikokrat manj v pot, koliko r rave go debelosti hudemu potenj Konj ki j Spraviti ti ga bode uže od na- debelosti po drevj Nadar in gospa sta zelo ranjena, in tudi vsi manj e nagnen drugi potniki kolikor toliko poškodovani. Le Geant je celo noč drvil proti severovzhodu šel preko Belgij ob dobri krmi nastavlja mast ? ni za tekmovanj ker mu bodeš Prej noge pokvaril ter se vse bolje približaval morju. Na to se je veter sprevrgel ter ga odnesel proti Hanoveranu. uego pa ga naredil za dirko sposobnega. Taki konji so Podobnih nesrečnih zračnih voženj bilo še več avadno tudi s takimi raiši nič ne skušaj dir a to enda plašilo ljudi od daljnih poskusov. Vzlasti jaaji in hitrosti vadi konja polagoma in strogo glej na to. da se nikdar ne utrud popolnoma trenovan > Kadar ni več čutiti masti po vratu, po ramah in zadnjih stegnih. Takega trenovanja pa pri uas ni treba, zado naše dni se lju vedno manjša, opreznost radi spuščaj zrak. Nevarnost biva ker mnoge esreče spodbadajo na čim večo Poznate so zabavne vožnje, katere je prirejal Godard tudi Beču in v drugih evropskih mestih > stuj ako vadimo konje na popisaui nači do ted lov, ali pa tudi več ali manj in so se izvršile vse brez sleharne nesreče. % Mnogo pozornosti je zbudil spekulativni francoski inžener balon, Giffard. Napravil je »balon captiv u f t ki je bil z vrvjo privezau. Naj ga opišemo Giffard Podučite stvari. oprezno ustrojil svoj balon, da se ogne vsakej nesreči. bil balon privezan, bila je posebno Vrv, s katero je močno spletena z najboljše konop Proti balonu je Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 113. Čoln Balo Dolga j( Balon je bil oblečen s sedmero tkanino tehtal 1800%., in je imel prostora za 50 oseb bila vrv 8 V2 % debela, a proti zemlji 679 % bila 600 * ni bil napolnjen s svetečim plinom, kakor je to v navadi dandaues, temveč z vodikom > da bil tem Balon. laglj sliti. in se kolika legij in brzej vzdig a bila sila potrebna Moremo si mi-da se takov balon Pilatre bil tako navdušen za vožnjo po zraku, more z višine potegniti zemlj Delala sta dva paro tako rekoč samo za to idejo živel Prv zrako stroja vsak je imel moči za 150 konj tem balonu plavci so posvetili svoje življenje spolnjevanju nove so se vzdigali ljudje v zrak za prve in druge pariške idej da-si jej važnosti niso mogli oceniti Njihovi na- svetske razstav 1867. in 1878. 1. Mnogi so imeli priliko sledniki so plo po zraku samo s tega namena da za 20 frankov se vzdigniti nad Pariz, in z višine 600 7 podajajo občinstvu redek prizor Zbog tega nimajo nji- naslajati se z vidikom celega tega veličastnega mesta hova podjetj teh zrakopla kake važnosti. Celi svet pozna imena to so bili: Jakob in Elizabeta Ga nerm, Ch v, 10 SU U1I1 . ^aauu iu ^"1 i^si^u cn Green in njegov sin Jurij, gospa Blan- veka v čolnu. Poznej Leta 1879. je raztrgal silen vihar tkanino tega balona Nesreče ni bilo, ker prav takrat ni bilo nobenega člo apravili takov balon v Lon so ki so polnili svoje balone s svetečim plinom, donu chardova, ki je cenejši od vodik 1600 voženj po zraku, spremilo Tudi za svetsko razstavo v Beču 1873. 1. so na Charles Greeil je izvel več kot pravili takov „ballon captiv u > ali veter ga je odnesel ga ljudi seveda je bilo 120 gospej star v Londonu. pot po eden ali dva Green je bil srečen, je vsega vkup 700 temi preje, preden se je kdo v njem vozil Madjarski kmetj in med umrl je 84 let so ga našli na polj in srečno potolkli.*) * Eljen! Črkostavec. * 114. Balon v vojski. Kakor smo uže omenili; služili so baloni večinoma samo radovednosti in zabavi ljudstva. Ali bilo je tudi ljudi in priložnosti, kjer so balone upotrebljali za oz-bilnejše svrhe. Uže za vojske ob francoskem prevratu 1794. 1. je služil balon francoskej vojni, da ogleda ne- prijateljev položaj. Francozi so spuščali balon v viš na vrvi. Z višine balonove so ogledavali neprijateljevo vojno. Pozneje so opustili to, ker Napoleon je vse vkup zavrgel. Največo porabo in važnost je dobil balon 1870. in 1871. 1., ko je silna nemška vojna obsedla Pariz ter pretrgala vsako zvezo med mestom in zunanjim svetom. Skoz železni obroč, ki so ga Prusi okoli Pariza potegnili, ni mogel nobeden stopiti, treba bi bilo preleteti nad njim. V Parizu se je v ta namen ustanovila družba za zračno vožnjo. Vsakih tri dni so poslali po en balon s Pariza, tudi Gambetta je ušel v balonu s Pariza, da pozove vso francosko na pomoč glavnemu mestu. Razen nosili samo povezek listov in vladin dekret, ki je oznanjal, da hoče dobiti 100 frankov nagrade oni, kateri najde ta povezek ter ga odnese bližnjemu občinskemu načelniku. Se ve da so mnogi ti baloni prišli v roke nemškej vojni. Skoro vsak balon je nosil seboj po nekoliko golobov, kateri so imeli nazaj v Pariz prenesti vesti z dežele. Lahko je bilo spustiti balon s Pariza na deželo, ali težko poslati ga z dežele v Pariz; zato so upotrebljali golobe za donašanje listov. Ali na golobe se ni moglo privezati mnogo navadno popisanih listov. Radi tega so napravljali neizmerno drobne fotografije od listov, katere je človek mogel le s povečalnim steklom prečitati. Za oblege pariške je šlo z mesta do 70 balonov z ljudmi. Mnogi so izvršili svoj posel, drugi so prišli Nemcem v roke. Za dva se ne zna, kamo sta prišla, pred kot ne sta pala v morje. Osobito čuden je pot, ki ga je napravil, balon „Ville d' Orleaus". Odšel je s Pariza 23. nov. teh velikih balonov so spuščali tudi male, kateri so seboj 1870 1. pred polnočjo. Bila sta v njem zrakoplavec. Rollier iu častnik Dechamps. Balon je najpreje letel preko departementa Seine in Oise. Ob 2 zjutraj je bil v okolici mesta Velery-sur-Somme. Tu se je potegnila tako debela megla, da zrakoplavca nista mogla videti, kamo ploveta. Cula sta samo šumenje, ki je bilo včasih slabejše, včasih močnejše. Menila sta, da je to ropot železniških vlakov. Ali kako se prestrašita, kedar se obzorje razvedri in opazita pod seboj neizmerno gladino morsko. Morsko valovanje je provzročalo ono šumenje. Njuno stanje je bilo zelo žalostno. Nista imela ne hrane, ne dovolj obleke, a pomoči se nista mogla nadejati od nikoder. Balon se je bil spustil uže do 1000 Pod njima so švigali brodovi, ali večinoma niso opazili njunih znamenj. Ali če so ju tudi videli, kaj pomaga, ko je balon drvil tako brzo, da ga ni bilo moči dohiteti. Z enega broda, pred kot ne nemškega, strelali so na jadna potnika. Naposled, opazi neka francoska korveta zna- menja ter se jima oglasi. Rollier koj odpre ventil in balon začne padati. Kedar sta se spustila do morske površine, bil ju je vettr uže tako daleč odnesel, da ju Korveta ni več mogla doseči. Sedaj je bilo zrakoplav-cema hudo pri srcu. Vržeta iz balona zadnji vreči balasta in povezek listov, samo da se zopet vzdigneta. Zdvojenje ju je prevzelo, hotela sta uže zapaliti balon, da tako konec napravita za vselej. Ali na srečo nista mogla v vlažnem zraku narediti ognja. Balon je zopet padal in giedi, tu zapazita vrh jelke, in po tleh sam sneg. Kmalu je pal balon na tla in zrakoplavca sta bila cteta smrti v morju. Ali kako jima je bilo pri srcu v pustej, s snegom odetej gori. Klicala sta, gledala na vse strani, ali nikjer ni bilo sledu niti glasu človeškemu bitju. V teai opazi Rollier sledove, kakor da so sani drčale. Šla sta po tem sledu in prišla naposled čez več ur v prazno, na polupodprto bajto. Tu sta prenočila. Lačna in žejna sta se odpravila zjutraj naprej. Prišla sta slednjič v bajto, ki je bila tudi prazna, ali bilo je v njej nekaj živeža in drv, tako da sta se najedla in pogrela. Kmalu so prišli tudi domači ljudje. Začudili so se na vso moč opazivši tujca v svojej hiši. Zrakoplavca bi bila rada raztolmačila ta obisk, ali ni šlo, živa duša ju ui razumela. Naposled se domisli Rollier ter nariše balon in izgovarja ime Pariz. Kmetje so ga razumeli sedaj. Pogostili so nesrečnika z največim sočutjem. Zra-koplovca sta povzela z govorjenja kmetov, da sta v Nor-veškej. Bila sta namreč pri Liffjeldu, 60 zemljepisnih milj od Kristianije. Odšla sta v Kristianijo. Glas o njunej rešitvi se je raznesel kmalo daleč okolo. Povsod ju je ljudstvo radostno pozdravljalo. Balon z vsem, kar je v njem bilo, tudi golobe in povezke listov, našli so pozneje. 115. Poraba balona v znanstvene svrhe. Balon so ljudje koj 8 početka rabili v znanstvene svrhe. Leta 1804. sta se lotila takove znanstvene eks-pedicije Biot in Gay Lussac, člana francoske akademije. Njun pot je obrodil aobrega plodu, odkrila sta namreč stvari, katere so razpršile neke krive nazore. Kmalu potem se je vzdignil sam Gay-Lussac z balonom v višino 7016 nnf nad morjem. V te) silnej višini je kazal toplomer 9° pod ničlo, a na zemlji +27°. Zrak je bil gori zelo suh. Gay-Lussac ga je prinesel v dobro zaprtih steklenicah na zemljo, in našli so, da so njegove sestavine prav takošne, kakoršne so sestavine zraka, ki ga dišemo na površini zemlje. V Angleškej se je vzdignil zrakoplavec Glaisher 1862. in 1863. 1. v višino 11.000 7. V tej silnej višini je naravno zrak zelo redek. Glaisher in spremljevalec njegov Cowell se nista zavedela vsled tega, samo na svojih pripravah sta spoznala, da sta bila res tako visoko. Vkljub temu je dal njun pot znamenitih podatkov o padanju temperature v velisih višinah. Potrdil je, da je gori velika struja toplega zraka, ki se giblje od jugozahoda proti severovzhodu. Ta struja bi odgovarjala Golf streamu v atlantkem oceanu. V obče se je videlo 229 Glaisheru, da so v višini zračne struje pravilnejše in ima zaprte, usta pa odprta in s krvjo zalita. Takošen brzejše od onih na zemlji. Nebes je bil ob tej plovitbi je bil tudi Croce. Zgrozil sem se. Balon drvi s silno zelo oblačen. Glaisher je videl v najviših višinah, do brzino proti zemlji. Izpraznim zadnji dve vreči balasta, katerih je dospel, še visoko nad seboj oblake. Čim više Balon dalje pada. Izpustim sidro. Čoln udari silno ob u se človek popenja, tem reji je zrak, tem brzeje mora zemljo, sidro ne prime. Veter nese balon dalje. Odprem dihati. Glaisher pripoveda, kako je ta redki zrak na ventil. Tako sem dospel ob 4. uri na zemljo, njega uplival. Pri 5000*7 so mi pomodrile ustnice v višini so mi postale črne, srce mi je tolklo močno v višini 9000 se nisem več zavedel. najnovejšem času je vzbudil po vsem naobraženem svetu veliko sočutje tragični konec zračne plovitbe, katero so napravili v znanstvene svrhe Gaston Tissandie 1875. » Croce-Spinelli Sivel Od te trojice se je vrnil samo Balon „Zenith" v katerem so se prvi živ na zemljo. spustili, bil je previden z vsemi potrebnimi fizikalnimi aparati. Zrakoplavci so vzeli tudi v mehovih čistega kisika, da imajo česa za dihanje, kedar pridejo v ono silno višino, v katerej je zrak tako redek, da v njem ni ki je za dihanj toli potreben Dne ob 12. uri in 25 min. se je vzdignil r> 5 dosta tega plina, 12. aprila 1875. Zenith" s Pariza. Zračna temperatura je bila 5 st. pod ničlo. Croce-Spinelli je imel znanstvena opažanja, dočim je Sivel vodil balon. Četrt na dve so bili v višini 7000^ zračna temperatura je bila 10 st. pod ničlo. Gaston Tis-sandier, edini, kateri se je s tega pota vrnil, pisal si je ta čas v balonu bilježke. V pismu na predsednika pariške akademije, javil je svoje bilježke. Čitajmo. „Sivel in Cioce-Spineili sta zelo bleda. Tudi meni je zelo slabo. Jaz dišem kisik, to me nekoliko oživlja. Neprestano se vzdigamo. Sivel mi pravi: Imamo še mnogo balasta. Ali ga hočem nekoliko izsuti? Kakor hočete. Potem vpraša isto Croce-Spinellia. Ta mu z glavo pritrdi da le. Sivel odveže tri vreče peska. katere so visele ob balonu. Pesek se je vsul na zemljo, a mi smo se s silno brzino vzdigali. Sedaj se čutim tako slabega, da ne morem glave obrniti, da vidim svoja sopotnika. Rad bi vzdignil cev, da dišem kisik, ali ne morem roke premakniti. Gledam, 8000WJ/ visoko smo. Hočem to povedati ne morem obrniti jezika Oči mi vkup lezejo. Nezavednost me objema." n Ob enej 38. minuti, pa ob i in min sem se prebudil, a za malo časa. Balon pada z veliko brzino, odvežem vrečo peska, da zmanjšam brzino pa- danja. Zapisal sem: Padamo, temperatura 8° pod ničlo. Sivel in Croce ležita nezavestna na podu čolna. Zopet me objema nezavednost. Nekdo me je zbudil, trese me za ramo. Croce je. Vrzite balast, mi padamo, zavpije Nisem mogel tega učiniti, pač pa sem nad menoj, videl kako je Croce vrgel balast. Zopet nost objema. Kaj se je pozneje godilo, ne vem. Menim me nezaved > da je tako olahkočeni balon še enkrat se vzdignil v silno višino. Ob 3. uri 15. min. odprem oči. Balon je Oba nesrečna zrakoplavca so pokopali 20. aprila . na pokopališču Pere la Chaise v Parizu. (Dalje nasl.) Politične stvari. Govor drž. poslanca Tonklija v državno-zborski seji dne 8. maja 1889. (Dalje.) Preidem sedaj na drugo polje. To zadeva reševanje slovenskih vlog pri nadsodiščih, višjih stopnjah. Priznati moram v pohvalo apelacijskega sodišča v Gradci, da je vsaj glede slovenskih vlog, kjer dohajajo tudi slovenske razsodbe in apelacije, izdala naredba, po kateri mora prva stopnja prevajati raz- sodbe slovenski ter jih v slovenskem jeziku vračevati strankam. Kako se pa godi v Trstu? Trstu dobivamo na slovenske vloge, rekurze in razsodbe prve stopnje italijanske ali nemške rešitve. To vendar ne more biti v smislu pravosodja, v smislu današnje izjave . ekscelencije, da se namreč imenujejo uradniki po potrebi naroda iu po državnem temeljnem zakonu. Pravica kakor potreba govori za slovenske rešitve, in upam, ekscelencij bo zadosti mož, da bo tudi od teh uradnikov zahteval, naj se postopa po pravici in po trebi nai ske razsodbe oda, izdajajo na slovenske vloge tudi sloven se mora tem lažje storiti, ker so pri apelacijskem sodišči v Trstu nastavljeni uradnik), ki so tako slovenskega, kakor hrvatskega jezika zmožni; cobivamo od tega zaradi tega nikakor ni prav » da sodišča, ki bi bilo vendar dosti zmožno, rešitve tujem jeziku. v Toda tudi postopanje, kakoršno je priljubljeno pri ape lacijskem sodišči v Gorici, ni pi ker nasprotuje sodnji instrukciji, katera je bila s cesarskim patentom iz leta 1853 5 dr zak št. 81, potrjena, ter ne ugaja 197 in si. in osobito ne 211 po katerem bi se morale razsodbe izdajati s podpisom soiiščnega načelnika in ekspeditnega predstojnika. Prosimo tedaj, da se odpravi to nepostavno rav svet- padal s strašno brzino, čoln se je zelo gugal. Pokle- nanje. Ker so pri graškem apelacijskem sodišči knem in potresem Sivela in Crocea za rami ter vpijem; niki, ki so popolnama slovenščine zmožni, pri tem ni Sivel, Croce, izbudita se. Moja drugova ležita zgurena Vsak je glavo zavil v plašč. Vzdignem j ma glavi in nikakoršnih težav. uživeti se v duha Pri prevodih pa ni tako laliko sojujočega sodnika. Dostikrat pogledam v obraz. Grozno! Sivelu obraz je črn, oči postane lahko prevod drugačen od izvirnika kar i 230 se pa ne pripetilo, ko bi oni, ki sestavi razsodbo, ob Pri visokem c. kr. trgovinskem ministerstvu došla enem preskrbel prevod ? kar moral storiti, ker je je prošnja, naj bi se izdelovanje gornjih delov čevljev zmozen. uvrstilo v rokodelske obrte v zmislu določil od3ta Drugič ne moremo tega postopanja potrditi > ker vek zakona od 15. marca 1883. drž. zak. št. 39. nalaga spodnjim stopinjam bremena » ker se morajo Ta prošnja utemeljuje se s tem, da se je izde baviti s prevodi. Vsi pravniki pa vedo, da se sodišča lavanje gornjih delov čevljev razvilo le iz čevljarskega prve stopnje, katerim nastajajo skoraj z vsako novo obrta in da se mora tisti, ki izdeluje gorenje dele, ko- postavotudi nova bremena, obteževajo še s prevajanjem renito naučiti čevljarski obrt, ako hoče v obče razumeti Sodniški uradnik se potem seveda lahko izogne preva- rečeno stroko. janja, iznebil treba mu je se je napraviti nemško razsodbo ? m sitnega dela. Toda temu ne moremo Iz tega uzroka ne da se tudi tajiti, da se more pritrditi, ker bi se s tem prikrajševale naše pravice, in zaradi tega prosim Nj. ekscelencijo, naj sili na to, da bodeta nadsodišči v Trstu in Gradci na slovenske razsodbe prve stopnje izdajali razsodbe v istem jeziku. Isto velja tudi glede najvišjega sodnjega dvora. Povrnem se k neki izjavi prvega gospoda proti govornika. Trdil je, da bodo Slovenci tirjali še vse učilišče in senat pri najvišjem sodnem dvoru. Neko amo liko ima prav. Če zahtevamo — in zahtevati moi da bodo slovenski uradovali in razsojevali sodniški uradniki in da z nami v tem jeziku občujejo tudi politične in finančne oblastnije, tirjati moramo tudi sred- izdelovanje gorenjih delov pri čevljih naučiti le vsled daljšega dela pri čevljarskem obrtu in samostalno izvrševati, zategadelj je ta obrt tudi rokodelski obrt. Konečno se je tudi omenilo, da še to govori za tesno zvezo obeh obrtov, ker sta doslej bila povsod spojena v jedni zadrugi. Ker pa se v novejšem času izdelujejo gorenji deli pri čevljih popolnoma ločeao ter čevljarji često trjujejo pri- daljne dele h kupljenim gornjim delom in se stva » da se popolnama naučijo tega jezika. Uradni potemtakem ni moči več popolnoma naučiti izdelovanja obutala v vseh delih, trpi ne samo čevljarski obrt škodo v svojem obstoju, ampaČ je tudi oteškočeno vzgojiti si dobrih pomočnikov. ik s svojim službeni gom je vendar kaj dru > zega zahtevamo kakor navadni jezik. Tedaj mi po vsej pravici naj se za pravne stroke, civilno pravo, civilno pravdo, kazensko pravo, kazensko pravdo in upravoslovje ustanove na graškem vseučilišči stolice s slovenskim učnim jezikom, kakor se je to zgodilo že leta 184^. Potem bodemo še ozirom na to, da so ti odnošaji res taki, izjavilo se je visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo v sporazumu z visokim c. kr. ministerstvom notranjih stvari > da je izdelovanje gorenjih delov pri čevljih bistven del čev ljarskega obrta in da so zategadelj prosilci za prvo ime izvršuje rokodelski, dolžni, do novani obrt, kolikor se popoluama opravičeno smeli tirjati, da bodo pravniki, ki bodo prišli s tega učnega zavoda, tudi slovenščine popolnoma zmožni ter slovenski uradovali. Kar se tiče pa senata, priti mora tako do tega, ako bodemo enkrat dospeli do pravice, katero nam jamči ustava, da se bo namreč v spodnjih stopnjah uradovalo slovenski. Potem se bodo tudi pri najvišjem sodnjem kazati pred nastopom obrta sposobnost ravno tako, kakor se to dokazilo zahteva za rokodelski čevljarski obrt. Naši dopisi. dvoru morali nastaniti slovenski. taki možje > ki bodo znali Iz Igubljane Južnoštajerska hranilnica Znano je, da so hoteli nemškutarji na Štajerskem preprečiti rainistersko naredbo glede vknjižb slovenskih Tukaj te laj zopet ne stojim na stališči narod- v zemljiške knjige s tem, da so vse one tamošnje bra- nosti, marveč na tem, da imamo pravico in dolžnost nilnice, pri katerih dobival slovenski štajerski po- zahtevati, naj znajo uradniki ki so poklicani, da so- sestnik posojila, sklenile, prosilcem za posojila samo dijo našemu narodu, tudi jezik tega naroda; kajti le tedaj dovoliti posojilo, ako so vsi vpisi v zemeljski tedaj se bo utrdilo zaupan;e do sodniških uradnikov, knjigi prosilčevega posestva izključno nemški. D)kler tedaj bodemo smeli pričakovati varno pravosodstvo, je bila tudi le črkica slovenska vknjižena, ostala je kar je vendar na korist pravosodju samemu, in tedaj se bo vresničil izrek: Justitia regnorum funda- prošnja odbita. Posestnike štajerske rešiti iz tega barbarskega mentum. (Odobravanje na desnici: Govorniku česti- nasilstva, združili so se slovenski rodoljubi v ta namen, tajo.) da se ustanovi „Južnoštajerska hranilnica v Celji u Obrtniške zadeve. Ne zdavnej došlo je od ministerstva dovoljenje te hranilnice. Shod ustanoviteljev, in prva seja upravnega odbora za hranilnico bode dne 22. julija v Celji, po s^ji C. kr. deželna vlada naznanila je trgovski in obrt- pa dobe ob 1 uri v dvorani Koscherjevega hotela niški zbornici naslednje: banket. » 23 Radujemo se srečno dognanega čina ter želimo novi hranilnici najobilnejšega sadu in srečnih uspehov! — Letno poročilo višje c. kr. gimnazijo v Ljub-Na tej gimnaziji podučevalo je minulo leto 16 profesorjev, 6 gimnazijskih učiteljev in 13 suplentov skupaj 35 učnih moči za zapovedane učne predmete in tega za nezapovedane 5 učenikov. Koncem šolskega leta obiskavalo je gimnazijo 828 učencev, kateri so bili uvrsteni v I. razredu v 4 oddelke, II. III. in IV. razredi imeli so po tri oddelke, V. VI. VIL in VIII. pa po dva oddelka. Največ učencev obiskavalo je I. razred v oddeku b, kjer je bilo 60 učencev. Po narodnosti bilo je na gimnaziji: Slovencev........ Nemcev 115 Lahov......... ^ Hrvatov........ Čehov...... Skupaj . . . 828 Po veroizpovedanji bilo je: katolikov 826, evan gelske vere 1, židovske Po napredku vrste se učenci: odliko je dovršilo šolo 116, prvi red je prejelo 460, ponavljati smejo izpit 120, drugi red je prejelo 77, tretji red 44, zarad bolezni jih sme ponavljati izpit 11. Učnine se je plačevalo v minulem letu za učence 15.440 gld., sprejemnih pristojbin 556 gld. 50 kr., učila pa 903 gld., ustanov pa so uživali vsi učenci skupaj 12.895 gld. 88 kr. Za izpit zrelosti oglasilo se je letos 49 učencev, vlansko leto prestalo je ta izpit 34 učencev. — Letno poročilo c. kr. više realke v Ljubljani Na tem zavodu podučevalo je vsega skupaj 18 učnih moči, izmed katerih pa je bil s 15. januarjem t. 1. po-čenši vodja dr. Mrhal bolan, dva sta suplenta, dva učitelja, razun vodje pa še 11 profesorjev. Učencev je bilo v vsih 7 razredih koncem leta 303, med njimi po veroizpovedanji 289 katolikov, 10 evang., 1 grški, 3 pa iz- raeliti. Po narodnosti razvrstijo se učenci tako : a) Slovencev je 145. Nemcev 134. Lahov 16. Hrvatov 5. Čehov prvem in drugem razredu podučevali so se učenci v vsakem razredu v dveh oddekih ter je bilo v I. raz. vpisanih v enem oddelku 47, v drugim 55 učencev, v razredu pa 35 in 38 učencev. Glede napredka dovršilo je minulo šolsko leto: z odliko 16 učencev, s ^ redom 214, k ponavljavnemu izpitu je pripuščenih 38 učencev, drugi red prejelo je 24, tretji red 8 učencev, neizprašani ostali so Vlansko leto obiskavalo je ta zavod samo 254 učencev. Izpit zrelosti prestalo je vlansko leto 6 učencev, letos pa 7, namreč vsi učenci 7. razreda. Učnine plačalo se Sprejemnih pristojbin Za učne pomočke Za Knjigarno učencem Skupaj Ustanove uživalo je 6850 gld 268 „ 1100 „ 308 kr 80 n r> 8526 gld. 80 kr 17 učencev v svoti 1244 gld 10 kr. Nakupovanje sena za vojno Dne 22 julij 1889 dopoludne bode se vršila pri c. kr. vojaški oskr bovalnici v Ljublj razprava o pismenih ponudb 8 zaradi nakupa 740 meterskili centov sena. Pojasnila daje tudi trgovska in obrtniška zbornica, natančni pogoji zvedo se vsak dan pri i c. kr. vojaški oskrboval- nici, na željo pa se tudi pošiljajo po pošti proti pla- kr. za tiskano polo. Obravnava v zagotovilo sena, slame za steljo čilu in postelje » drv premoga in šote, odnosno ljublj skega coaksa za postaji Ljublj in Toplice vi se bode pri c. kr. vojaški oskrbovalnici v Ljublj dne 19. julija t.l. Pri tej obravnavi sprejemajo ne ponudbe. le pism dano Barvanje pirhov in jedil z aneliiiom prepove . deželna vlada javila je trgovski in obrt kr niški zbornici da je zjavilo visoko c. minister stvo notranjih stvari z razpisom od 24 prila 1889 štev. 17821, da ni smeti uporabljati iz amlina ali iz sestavin katrana izdelovanih barv za barvanje jajc, ker je po ministerskem ukazu od 1. marca 1886. drž. zak. štev. 34, prepovedano uporabljati vse barve brez izjeme napravljene iz anilina ali pa iz sestavin degta za pripravlj vsakovrstnih užitnih stvari Ustanova kočevca pa ne novem. Dne 17. februvarja 1887 Wiederwohl, po kopitu Stampfl- umrli trgovec Maks rodom Kočevec, je v svoji oporoki med drugimi volil tudi deželnemu muzeju kranjskemu znatno svoto 2000 gld. ter določil za jedno dijaško ustanovo 4000 gld. Pravico do te ustanove imajo na kranjskem rojeni gimnazijalci bi Deželni odbor bode azločka narodnosti znak hvaležnosti sliko tega blagega moža razobesil v deželnem muzeji Ogersko-francoska zavarovalnica 7 30. da junija t. Ni. ekscelencij vršilo se je pod predsedništvom predsednik gospoda Štefana Bitto zred gld. dolžnih rezerv generalno delniške imovina znaša po poročilu dne 30. junija t. 1.: 2,000.000 gld. /e, 299.395 4.915.193 zborovanje Ogersko-francoske zavarova družbe (Franco-Hongroise) glavnega zborovanja delniške glavnice, 933.400 gld. glavniške 5 3,332/795 in po prištetih » • gld obnašajočih rezerv za premije in škode se more družba ponašati s poroštvenim zakladom 8,247.989 gld katera podaje zavodu pravico > v svoti od da se sme šteti med najtrdnej družbe avstro-ogerskega cesarstva Deželno-zborske volitve na Kranjskem dog z volitvijo velikega posestva so 12. t. m katera se vršila d Narod olilci niso se deležili volitve Na protna stranka izvolila je na mesto Zois » Mauer 232 Guttmannsthal-a in Deschmanna, gg.: Leo Auersperg, ralnega štaba pri lvovskem armadnem koru. Kot tr baron Wurzbach, baron Recbbach in pa dr. Schaffer, ki žaškega namestnika so je namenjen za deželno odborništvo. Kakor se nam Alborija imenovali že pred leti j poroča iz zanesljivega vira, zagotovil že na dan smrti Deschmann-ove dr. Schaffer-ju, da umrlemu toda neutemeljeno. Ali ima ta \est sedaj boljšo je baron Apfaltreren podlago? postane on nasleduik in ustavoverni posestniki dali Ogerska. Vsled sodnijskega sklepa bil je vče- so tej pogodbi pri volitvi svoj blagoslov. raj oni Farkas, ki je prejšnji teden v mali loteriji zadel veliko terno 430.000 gld. v Temesvaru dejan v zapor. Na 200.000 gld., katere je naložil v hranilnici dejala se je prepoved. Novičar iz domačih m tujih dežel. Češka Staročeški meščanski klub imel raj glavni zbor, v katerem se vče pravljalo o kompro Dunaja pr krasnem Včeraj zjutraj dospel je cesar emenu in v najboljšem zdravji v kopel zbrano na Straubingarjevem misu z mladočehi. Konečno se je kompromis odklonil soglasno. Gasteinsko. Občinstvo tigu sprejelo ga je tam z burnimi živijoklici. preteku obravnav delegacij kažejo poročila, da sne iz- Srbska. Kralj Milan vrne se v petek Srbsko, ostane 14 dni v Belemgradu in potem tedne v Budapeštu. na tri glede bistvenih stvari ni bilo zabiležiti nikakor redne prikazni Sklep Angleška Dogovorjeno je, da prestolonaslednik bili so vsi takorekoč soglasni, angleški princ Wales~ki, pozlravi nemškega cesarja opozicije ni bilo videti nikjer, Najvišja zahvala poro- na brodu „Hohenzollerntt, ko se ta pripelje v bližino čila se je tudi letos po ministru uuanjih zadev dele- Portsmoutha; po pozdravih obeh mornaric podaste se gacijama. Samo neka prošnja došla od ogerskega po- obe angleška in nemška v zatišje Asborne. danika bivajočega v Bosn dala vsled malopremiš- ljenega predloga peticijskega odseka, povod kratki pa pomenljivi razpravi. Predlagala se je namreč rešitev, Amerika. New York-Herald" trdi, da govo rica o odstopu Blaine-a ni utemeljena. da se delegacij eče nepristojne, ker je bržčas pri stojna delegacija ogerska Taki Zahvala. rešitvi, ki bi bila pripravna krčiti pravice naše delegacije, ustavil se je dalmatinski poslanec dr. Za deželne poslance izbral si je naš narod veči Klaič, ter je tudi prodrl s svojim predlogom v javni seji, akoravno je celo minister ugovarjal, da se bode tako in tako vršila preiskava, ne sklenila ničesar. vo se ako Pomenljivo je dalj noma po podpisanem odboru od zaupnih mož in lilnih shodov priporočane kandidate. Volilni odbor tedaj toplo zahvaljuje volilcem, kateri so se držali dane prav delegacija besede in volili deloma že skušene, deloma nove za narodne pravice unete može, kateri bodo gotovo po razgovarjanje cesarjevo s vseh svojih močeh delali sporazumno s starimi poslanci. češko-moravskim poslancem dr. Fanderlik om po obedu pri cesarju o izidu deželno-zborskih volitev na Češkem. Obžalovati pa je in to hoče in mora narodni volilni odbor posebe povdarjati da se v nekaterih Kakor je pri začetku zasedanja delegacij dr. Eieger-ju volilnih okrajih krušila doslej vzgledna volilna discipl nasproti izrekel željo, da bi pri volitvah prodrli sta- ona ki nam je v težavnejših položajih bila lovanju. * J ' * -------- r% ua. rvi uaui ju v i^^avucjoju \JVJlUij