54 A A 6010 1SREDMJ A K M IŽ NI C A POAbbTosatS!g^ml Cena 250 lir Leto XXXV. Št. 143 (10.362) TRST, nedelja, 24. junija 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Pred suhimi pipami PRVI DAN ZASEDANJA VSEDRŽAVNEGA SVETA KRŠČANSKE DEMOKRACIJE 1 Zaccagnini za oblikovanje vlade KD, PSI, PSDI, PRI vendar v okviru politike demokratične enotnosti Stranka relativne večine naj ne bi povsem pretrgala odnosa s komunisti Zelo polemični nastopi Tonija Bisaglie in pristašev Fanfanijeve struje PO NEDAVNIH UKREPIH VARNOSTNIH ORGANOV Zmanjšal se je dotok beguncev v Malezijo Zadnje tri ladje so priplule v malezijske vode prejšnjo sredo Ko so pred poldrugim mesecem italijanski časopisi začeli objavljati prve vznemirjujoče vesti o pomanjkanju goriva, ko so se v listih in na televiziji pojavile prve fotografije dolgih vrst avtomobilov pred črpalkami na Floridi in v Kaliforniji, se poprečen Italijan najbrž ni veliko zmenil za pretečo energetsko krizo, ker pomanjkanja bencina ni občutil na lastni koži. K temu zadržanju so najbrž prispevale tudi pomirjujoče besede ministra za e-nergijo Nicolazzija, ki je demantiral vse najbolj črne napovedi, češ goriva ne bo zmanjkalo in dovolj bo, da Italijani ne trošijo bencina preko mere, pa bo vse v redu. Danes se je položaj spremenil, pomanjkanje goriva je občutno tudi v Italiji, tudi v našr deželi. Kdo že ni vsaj enkrat v zadnjem tednu zaskrbljeno vozil od črpalke do črpalke in z vse večjo tesnobo pri srcu prebiral napise cizčrpa-no», kdo ni prisluhnil novicam iz Pordenona, kjer zaradi pomanjkanja goriva nekaj dni linijski avtobusi niso vozili, kdo se še ni vprašal, kaj pa bo pozimi? Bomo imeli dovolj plinskega olja za ogrevanje? Kako bo z vrtci, šolami, bolnišnicami? Na ta vprašanja zaenkrat ni mogoče odgovoriti, kot ni mogoče odgovoriti na bolj splošna vprašanja, ki zadevajo državne skupnosti, celine in na splošno ves svet. Gotovo je le eno: obdobje cenene e-nergije, na kateri je temeljil bohoten industrijski razmah razvitih držav, obdobje nesmotrnega trošenja, je končano; stopamo v novo fazo, polno težav in neznank, vse bolj očitno je, da bo treba poiskati nove modele življenja in razvoja. Na to so opozorili tudi šefi držav in vlad deveterice, 'ki so se sredi tedna zbrali v Strasbourgu, da bi oblikovali zametke skupne evropske energetske politike. Državniki zaenkrat niso znali odgovoriti na vprašanja preprostega človeka; vse, kar so vedeli povedati z bolj ali manj pesimističnim naglasom je, da nam v prihodnje ne bo lahko. i Energetska kriza je pred nekaj meseci udarila v razviti zahodni svet nepričakovano, kot strela z jasnega. Države so se kar čez noč začele soočati s situacijo, na katero niso bile pripravljene. In vendar znakov, da se nam bližajo hudi časi, ni manjkalo. Ni tu mesto, da bi obnavljali vse opomine in opozorila znanstvenikov, ki so v zadnjem deset- ali dvajsetletju stalno opozarjali, da nafta in ostali tradicio-nalni energetski viri niso neizčrpni. Dovolj bo, da opozorimo na energetsko krizo izpred 6 let, na kolero je razviti svet pozabil, komaj je bila huda ura mimo. Prav tako je prezrl, vsaj kar se plati energetike tiče, možne posledice iran-slrega razpleta (ali zapleta, kot se Poč vzame), preslišal je, ali vsaj Prepozno prisluhnil opozorilom dr-lav proizvajalk nafte in se zganil &ele, ko so naftne pipe začele Psihati. Vprašanje, ki si ga vsi zastavljamo je, zakaj je vir energije u>ahnil kar tako, skorajda čez Poč. Odgovoriti izčrpno na tako vprašanje je skorajda nemogoče, lahko pa navedemo vsaj nekaj glavnih vzrokov, ki so botrovali tedanjemu stanju. Eden od glav-nih je dejstvo, da je Iran, drugi Proizvajalec nafte na svetu, po 'siamski revoluciji ubral novo, dru-Oočno pot izven nenapisanih zakonov, ki so doslej urejevali naftno trgo vino. Zmanjšal je dnevno pro-Pvodnjo in ačel prodajati tčrno *lato* na prostem tržišču po stro-go tržni ceni, mimo multinacional-nih naftnih družb, ki so doslej vejile in oblačile na tem področju. Njegovemu zgledu so sledile tudi "ekatere druge proizvajalke, osta-\ j*> ki so v večji meri vezane na ~ohod. pa niso hotele izčrpati svo-Ph rezerv kar tako, da bi v za-P^n0 za prgišče dolarjev in zlata Potešile nenasilno lakoto razvitih P° energiji. Se ne povsem pojasnjeno je za-ePkrat vprašanje, kakšno vlogo *° Pri hipnem izbruhu krize odi-®r°le multinacionalne naftne druž-*• Ali so namerno prikrile svoje *e*erve tčmega zlata*, da bi iz-rhle znatno višjo ceno ali pa se Pdi njihovi rezervoarji začenjajo tes prazniti? 'ločnega odgovora ne e"»o, vendar dejstvo, da se je PUhov izkupiček v zadnjem letu nettno povečal in da tudi tiste, ki bile še pred nekaj leti vasinie, ,e sedaj ponašajo z milijoni do-Ur}ev aktive, je dokaj zgovorno Bistvo problema pa je vsekakor drugačno: srž sedanje energetske krize je v odnosu med razvitimi in nerazvitimi, je v sedanji gospodarski ureditvi sveta. Dokaj preprosto in poenostavljeno povedano je razviti svet gradil svojo moč in industrijo na izžemanju naravnega bogastva nerazvitih in zaostalih, katerim je v zameno za surovine odstopal le drobtinice, ki so ostale na njegovi mizi. Posledica vsega tega je bila, da se je vse bolj poglabljal tehnološki «gap* med razvitimi in nerazvitimi, bogati so bili vse bolj bogati in razviti, revni pa vse bolj revni in nepreskrbljeni. Ta neuravnovešenost se bliža sedaj kritični točki. Proizvajalke nafte se ne zadovoljujejo več z dolarji, saj vedo. da bo njihovo sedanje bogastvo skopnelo, ko se bodo izčrpale zaloge nčmega zlata*. V zameno za dragoceno energijo zahtevajo trajnejše dobrine in tehnologijo, ki naj jim zagotovijo gospodarski vzpon, ceno nafte, ki je razvitim neob-hodno potrebna, pa povezujejo s ceno industrijskih proizvodov. In pričakovati je. da se bo v bližnji ali bolj oddaljeni prihodnosti energetska kriza postopno spremenila v splošnejšo krizo surovin. Kako reagira na vse to razviti svet? Zaenkrat še zelo kaotično, pozitivno pa je vsekakor dejstvo, da se začenja postopno soočati s to problematiko in opuščati dosedanji nepremišljen optimizem. To je prišlo jasno do izraza na vrhu v Strasbourgu, kjer so evropski državniki prvič stvarno spregovorili o dejanskem stanju in o težavnih izbirah, s katerimi ni mogoče več odlašati. Vsem je končno le pro-nicnilo v zavest spoznanje, da se položaj spreminja in da so časi cenene energije in cenenih surovin mimo. Od tod sklep, da je treba omejiti in smotrneje uporabljati nafto, predvsem pa postaviti temelje gospodarskemu razvoju, ki ne bo več tako odvisen od petroleja in začeti z državami proizvajalkami tvoren dialog, ki se ne bo končal z zopetnim čelnim spopadom. Vprašanje pa je, ali bo razviti svet upošteval te načelno pravilne smernice ali pa se bo med razvitimi državami začela prava bitka za energijo in surovine, v kateri bodo očitno prevladale gospodarsko močnejše in finančno trdnejše države. Pred nami je nejasno in temačno prehodno obdobje, polno konfliktnih situacij, s katerimi se bo človeštvo moralo soočati in jih rešiti, obdobje, ki je začetek konca potrošniške družbe. Vendar to obdobje ni tunel brez izhoda; na koncu poti, še oddaljena, medla in meglena vendarle brli lučka nove, manj odtujujo-če, bolj humane in pravične družbe. VOJMIR TAVČAR Še dva domnevna terorista priprla v Markah ANCONA — Na ukaz namestni ka državnega pravdnika v Anco ni dr. Zampettija, ki vodi preis kavo o napadu na sedež krajev ne federacije KD, so karabinjerji včeraj aretirali 20-letnega Al berta Gambinija in 24-letnega Ar manda Piergallinija. Oba sta ob tožena sodelovanja pri atentatu in članstva v oboroženi tolpi. Z njuno aretacijo je naraslo na 10 šte vilo domnevnih teroristov, ki so jim prišli na sled v Markah. Po besedah državnega pravdnika, naj bi bila preiskava vsaj delno pove zana s preiskavo rimskih sodnikov o umoru Alda Mora. RIM — Zasedanje vsedržavnega sveta krščanske demokracije, ki se je včeraj zjutraj začelo v znamenju »razčiščevanja*, je ped večer stopilo na pot enotnosti. Šlo je za napet in predkongresni sestanek, ki pa je bil obenem tudi dokaj zmeden. Zaradi tega je zelo verjetno, da bo vsedržavni svet soglasno sprejel zaključni dokument, katerega osnutek so pripravili Zaccagnini, Piccoli, Andreotti in Galloni. V uvodnem poročilu je Zaccagnini branil politiko demokratične enotnosti, čeprav je opozoril na velike «ovire», ki jih bo treba še premostiti. V bistvu je sekretar KD kot že na zasedanju strankinega vodstva predlagal o-blikovanje neke vrste levosredinske vlade v ekviru politike demokratične enotnosti. KD naj bi sodelovala v vladi z laiki in s socialisti. obenem pa ne bi povsem prekinila stikov s komunisti. Načrt se ne bistveno razlikuje od Andreottijevega, ki sicer spreje- Naporen teden za sindikate RIM — Sindikalne organizacije, ki si prizadevajo ob trmasti nepopustljivosti delodajalcev pospešiti pogajanja za obnovitev delovnih pogodb, čaka naporen teden. Pomembnejši poskus za premaknitev pogajanj z mrtve točke bo že jutri na sestanku med FLM in zastopniki zasebnih kovinarskih podjetij pri ministru za delo Scottiju, od katerega pričakujejo, da bo odpravil ovire za obnovitev pogajanj. Pri posameznih strokah, ki so v borbi za nove pogodbe je položaj naslednji: kovinarji: v ponedeljek se nadaljujejo pogajanja z javnimi podjetji (In-tersind), med tednom bo 5 ur stavke: delavci v kemijskih tovarnah: jutri pogajanja z zasebnimi podjetji, v torek z javnimi, v sredo »dan vsedržavne borbe za razvoj Juga*; gradbeni delavci: jutri pogajanja z opekarnami, 27., 28. in 29. t.m. srečanja za pogodbo delavcev v cementarnah in v lesni industriji; tekstilci: v sredo in četrtek pogajanja z zasebnimi industrija, 28. in 29. obnovitev pogajanj za osebje industrije obutve, med tednom 12 ur razčlenjenih stavk. ma kot danost opozicijo KPI, vendar meni, da bi se marali sporazumevati s komunisti vsaj o bistvenih programskih točkah. Gre za poskus, da bi vsaj na videz ohranili pri življenju večino GENOVA — Franco Piperno, voditelj tako imenovane delavske avtonomije, ki je skupno s Tonijem Negrijem in Orestejem Scalzone-jem obtožen, da je član strateškega vodstva rdečih brigad in da je zato soodgovoren za ugrabitev in umor Alda Mora, se je včeraj zopet oglasil iz ilegale, da bi ponovil svoj predlog o amnestiji za politične jetnike. Tokrat se je raz-govarjal z urednikom genovskega lista «11 Lavoro*, ki objavlja intervju v svoji današnji številki. V razgovoru z genovskim čas nikarjem je pobegli voditelj avto nomije razčlenil in pojasnil predlog, ki ga je dal pred nekaj dnevi v pismu časniku »Lotta con demokratične enotnosti. Andreotti pa bo vsekakor posegel proti koncu zasedanja in bo pojasnil svoje stališče. Sodelavci predsednika vlade so se včeraj trudili, da bi dosegli »razčiščenje* in glasovanje o Zac-cagninijevem poročilu. »Moramo se prešteti — je dejal na primer Evangelisti — da bomo videli, kdo podpira tajništvo in kdo mu nasprotuje.* Namen je bil jasen: razkol v vsedržavnem svetu bi o-šibil predvsem tiste, ki bi radi nasledili Andreottiju v palači Chigi. Še najbolj prizadet bi bil Flaminio Piccoli, ki bi moral podpreti tajništvo, marsikateri njegov pristaš pa bi glasoval proti. In predsednik stranke bi se znašel osamljen. Prav zato si je on med vsemi demokrščanskimi voditelji najbolj prizadeval, da bi prepričal pristaše Fanfanija in tudi del pripadnikov desničarske struje »Proposta*, naj podprejo Zacca-gninijevo poročilo. To je shematični prikaz usmeritev glavnih struj, ki je tudi edini pokazatelj »temperature* sestanka, ker je bila razprava dokaj zmedena in nejasna. Dve točki Zaccagninijevega poročila bosta najbrž izzvali polemične nastope. Prva zadeva njegovo oceno o vlogi vmesnih sredinskih sil: sekretar KD jim priznava sicer zelo važno vlogo, meni pa, da bi se njihovo nasprotovanje do stranke relativne večine zaostrilo, če bi KD prekinila soočanje s komunisti. Druga točka zadeva izbiro ministrov. Zaccagnini je bil mnenja, da je treba opustiti tradicionalni sistem določanja ministrov na osnovi številčne moči struj, in se odločiti za izbiro na podlagi strokovnosti. Polemika ob tem vprašanju najbrž ne bo odkrita, nezadovoljstvo pa bo vendarle prišlo na dan. Po Zaccagniniju je Bernardo D’Arezzo, ki sodi med Fanfanijeve pristaše, prebral svoje »tehnično »poročilo o izidih političnih in evropskih volitev in povsem drugače tolmačil vlogo vmesnih laičnih strank. Po njegovem mnenju je napredek, ki so ga zabeležile stranke, sicer majhen, vendar dokazuje, da njihov politični potencial narašča. Zato KD ne sme pomišljati glede izbire med taboroma. Še jasnejši je bil Pran-dini, ki je predlagal, naj bi opustili »meglenost politike demokratične enotnosti*, medtem ko je Cabras menil, da je ta politika edina možna, če hoče KD obnoviti sodelovanje s socialisti. Toni Bisaglia, ki je skrbno pripravil svoj poseg in pravočasno razdelil besedilo časnikarjem, je poudaril, da je politike demokratične enotnosti v bistvu konec. Mogoča je le v posebnem tolmače- tinua* in ki je izzval znatno razpravo v italijanskih intelektualnih krogih, ki so se glede tega vprašanja razdvojili. »Moj predlog o amnestiji — je poudaril Piperno — ni prošnja za premirje pač pa politična pobuda, s katero naj bi zavrli in nato preusmerili to težnjo k državljanski vojni.* »Edina pot, ki nas vodi iz prepada — je pripomnil — je dati nekaj mane-verskega prostore nepreskrbljeni mladini, ki je danes ne predstavlja nihče. V tem prostoru, naj bi mladina uresničevala svoje želje in pravice.* Isto tezo je, čeprav z nekoliko drugačnimi besedami in toni, ponovil tudi Oreste Seal-zone v pismu tedniku »Espresso*. nju kot dogovor med vsemi strankami ustavnega loka, da pripravijo pogoje za izmenjavanje za krmilom države. Vendar to izmenjavanje je dokaj svojstveno, saj naj bi bili po mnenju Bisaglie komunisti osamljeni na eni strani, vsi ostali pa na drugi strani. Zasedanje vsedržavnega sveta se nadaljuje tudi danes. Glede včerajšnje razprave bi lahko rekli, da je dokazala, da sta v KD dva nasprotna tabora. Ker pa stranka lahko ubere eno samo politično pot, katere obrisi so še nejasni, konflikti zaenkrat zadevajo le izbiro voditeljev. P. P. Vrhovec sprejel delegacijo koroških Slovencev ZAGREB — Jugoslovanski zvezni tajnik za zunanje zadeve Josip Vrhovec je sprejel predvče- RIM — Relativno zatišje, ki je za določen čas vladalo v javnosti glede življenjskega vprašanja bodoče razpoložljivosti z energetskimi sredstvi, je bilo le posledica umetnega glušila, ki so ga povsod vladne sile nataknile javnim razpravam ob času evropskih (in pri nas tudi parlamentarnih) volitev. Kot je bilo pričakovati, se je zato deveterica ministrskih predsednikov EGS sestala v Strasbourgu takoj po zaključku volilne sezone, da bi izdelala skupna stališča za zajezitev energetske krize. Z dvomljivim smislom za spoštovanje dramatičnih pristojnosti komaj izvoljenega evropskega parlamenta, so se načelniki vlad tudi dogovorili o potrebnih ukrepih: zmanjšanje uvoza potro-leja, nadzorstvo nad »prostim* tržiščem naftnih proizvodov, razvoj jedrskih central, usklajevanje naporov za razvoj čistih virov energije (sončna, geotermična), soočanje s proizvajalkami ne o cenah, ampak o sredstvih za uravnovešanje ponudbe in povpraševanja. Sporazum pomeni nedvomno korak naprej v primerjavi z dosedanjo neenostojno (in včasih tudi konkurenco), ki je označevala e-nergetsko politiko evropskih držav od začetka petrolejske krize v letu 1973 (kipurske vojne). Evropski voditelji bodo mogli zato nastopati z večjo težo v imenu deveterice EGS na svetovnem vrhu 7 najbolj razvitih zahodnih držav, ki bo 28. in 29. t.m. v Tokiu. Bo tam prišlo, po evropskem, do svetovnega zavezništva najbolj industrializiranih držav glede vprašanja preskrbe s petrolejem? Spričo dosedanjih nesoglasij med državami EGS, ki jih bodo v japonski prestolnici zastopali ministrski predsedniki Zahodne Nemčije, Velike Britanije. Francije in Italije, ter ZDA in Japonsko, ki bodo poleg Kanade prisotne v Tokiu, je odgovor vse prej kot gotov. Ti dve državi namreč na veliko podpirata uvoz pe- Kar zadeva njegov osebni položaj je Piperno dejal, da se nima za borca. »Terorizem — je pripomnil — je prišel v moje življenje, kot tudi v življenje vse italijanske skupnosti, vendar v mojem primeru, in ne po moji izbiri, z zelo travmatskimi posledicami.* Končno je voditelj avtonomije pojasnil, zakaj se skriva in se ne izroči pravici. «če bi me obtožili samo sodelovanja pri pokolu v Ul. Fani in pri umoru Alda Mora, bi morda še lažje dokazal, da nisem brigadist. Vendar, kako naj bi se v zaporu bra nil obtožbe, ki sloni na filozof skem in ideološkem izvajanju?* (vt) rajšnjim delegacijo koroških Slovencev iz Avstrije, ki sta jo vodila predsednik zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter in predsednik narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc. Delegacija je seznanila zveznega tajnika s položajem slovenske manjšine v Avstriji ter z njenimi problemi v zvezi tudi z avstrijsko državno pogodbo. Vrhovec je poudaril načelno zainteresiranost SFR Jugoslavije za položaj in pravice slovenske in hr-vatske manjšine v Avstriji ter je ponovno potrdil, da bo Jugoslavija podpirala upravičene zahteve obeh manjšin, da bi se zagotovil njun neoviran vsestranski razvoj na osnovi državne pogodbe. Vrhovec je še poudaril pomen narodnih manjšin za povezovanje in krepitev prijateljskega sodelovanja med obema državama. Jugoslavija se zavzema za razvoj dobrih odnosov z Avstrijo v skladu s sklepi helsinške konference. troleja za potrebe lastnega gospodarstva in bržkone ne mislita odstopati od lastnih interesov. Saj bržkone ni brez pomena, da je predsednik ZDA Jimmy Carter že odletel v Tokio, da bi uskladil stališča z japonsko vlado pred snidenjem z evropskimi kolegi. Japonski ministrski predsednik Ohi-ra je že pripravil paket ukrepov, ki jih bo predložil gostom: določitev globalne »strehe* za uvoz, nadzorstvo nad «prostim» tržiščem (da se prepreči naračanje cen), porazdelitev rezerv v primerih nujnosti, skupni napori za razvoj alternativnih energetskih virov, »dialog* z državami proizvajalkami. Je pri tem kaj upošteval dokument sindikatov iz 7 držav, ki so ga izdelali v Tokiu in mu ga pred nekaj dnevi izročili? V njem so zahtevali, naj se gospodarski razvoj uravnava ne le po profitu, ampak po zaposlitvi in družbenem dvigu delovnih ljudi, s petrolejskimi državami naj se pa ustvari odnos sodelovanja. MANAGUA — Vsaj trenutno je mimo nevarnost, da bi glede reševanja krize v Nikaragui obveljal na izrednem zasedanju organizacije ameriških držav OSA celoviti predlog ZDA. Ta predlog je predvideval odstop nikaragujskega diktatorja Somoze, da bi se poslala v Nikaraguo medameriška »mirovna sila* in da bi se ustanovila vlada »nacionalne sprave*. V ameriškem predlogu je bilo izredno pomembno le dejstvo, da se je ameriška vlada končno odločila, da prepusti Somoza njegovi usodi. Ostali del predloga pa je bil praktično poskus, da se prepreči, da bi prišli na oblast sandinisti, za katere Washington meni, da so pod vplivom levičarskih sil, tudi zunanjih, kot na primer Kube. Ameriški poskus je spodletel, ker je proti predlogu glasovalo 13 držav od 27. To so: Peru, Bolivija, Venezuela, Kolumbija in E-kvador (andski pakt) ter Kostarika, Grenada, Barbados, Mehika, Panama, Dominikanska republika, Honduras in Jamajka. Ker je za sprejem tovrstnega predloga potrebnih vsaj 18 glasov, je poskus propadel. Vsaj začasno torej ne obstaja nobena možnost za politično reši- KUANTAN (Malezija) — Dotok beguncev se je zmanjšal, potem ko je Malezija 15. junija sporočila, da bo sprejela stroge ukrepe, da bi preprečila, da se begunci iz Vietnama še nadalje zatekajo na njeno ozemlje (kot je znano, so v malezijskih odgovornih krogih celo govorili, da bodo njihove varnostne sile streljale na begunce). Po mnenju krajevnih fukeionar-jev in deloma tudi nekaterih beguncev, ki so že v Maleziji, so te grožnje verjetno odjeknile v Ha-noiu. Prejšnjo sredo so se skušale približati malezijski obali tri ladje, ki so verjetno zapustile Vietnam pred sporočilom o ukrepih malezijskih oblasti. Malezijski varnostni organi so jih oskrbeli z vodo in hrano ter jih spremili na odprto morje. Od tistega dne se pred malezijsko obalo ni pojavila več nobena ladja z begunci. Ugibanja o vzrokih tega pojava so številna in najrazličnejša. Ne- V Tokiu so medtem v teku mrzlične priprave za sprejem uglednih gostov, ki se bodo zadržali na svetovnem vrhu, med katerim bo 10 ur skupnih sestankov. Čuvalo jih bo kar 400.000 članov sil javnega reda, med njimi 3.000 okrog palače Akasaka, kjer bo zasedanje potekalo. Ministrski predsednik Andreotti bo odpotoval v japonsko prestolnico v torek, v spremstvu zunanjega ministra Forlanija in zakladnega Pandolfija. Na povratku se bo ustavil v Moskvi, kjer bo z zastopniki sovjetske vlade izmenjal mnenja in informacije o popuščanju napetosti med Zahodom in Vzhodom, o sklepih tokijskega vrha in o drugih vprašanjih obojestranskega interesa. (Iv) NEAPELJ — Neapeljska občina je organizirala za poletno sezono vrsto brezplačnih gledaliških predstav. Župan Valenzi je objasnil, da so prireditve namenjene predvsem meščanom, ki si ne morejo privoščiti počitnic tev krize. Ko je Somoza občutil, da ga tudi ZDA vsaj deloma zapuščajo, je spet vrgel vso težo svojega odpora na vojaško plat ter ukazal nacionalni gardi, naj izvede napade v Managui in v drugih krajih države. Posebno so bili srditi boji v zahodnih četrtih glavnega mesta. Sandinisti so se upirali s strojnicami in protitankovskimi raketami. Somozovo letalstvo in topništvo sta bombardirala brez usmiljenja gosto naseljene četrti. Po nekaterih vesteh so se sandinisti umaknili brez velikih izgub skozi rove, ki so skopani po hišah in v kleteh. Žrtve med civilnim prebivalstvom so menda zelo številne. Gverilski radio je sporočil, da so sandinisti zavzeli mesto Car-denas ob obali jezera pri Managui. Na severu divjajo hudi boji okoli mest Juaco, Juigalpa in E-stelj. Povsod Somozovo letalstvo posega z vso silo. Sandinisti razpolagajo z enim letalom, ki je pred nekaj dnevi bombardiralo Somozov »bunker* in ki sedaj o-skrbuje borce na prvih položajih. Somozov odpor gre pripisati med drugim tudi dvoumni politiki ZDA Brez dvoma v Washingto-nu pripravljajo neko novo potezo, ki se sedaj kaže predvsem v na- kateri pravijo, da Vietnamci skušajo, da bi preusmerili tok beguncev v kako drugo jugovzhodno a-zijsko državo (ta teza je nevzdržna, ker so praktično vse države skupnosti ASEAN zaprle vrata za begunce). Drugi opazovalci pa menijo, da je Hanoi spričo mednarodne reakcije in številnih obtožb zavrl ilegalno izseljevanje ter dal prednost legalnemu. Tako bi si u-tegnili pojasniti vedno večje število Vietnamcev, ki legalno zapuščajo svojo domovino. Vendar pa je treba pripisati to dejstvo tudi začetku izvajanja sporazuma med Vietnamom in visokim komisariatom za begunce pri OZN, ki je začel veljati pred nedavnim. Kot smo že poročali bo v prihodnjih dneh visoki vietnamski funkcionar odpotoval v Malezijo in v Indonezijo, kjer se bo razgovar-jal s tamkajšnjimi vladami o vprašanju beguncev. Očitno je, da skuša Hanoi ohraniti prijateljske stike z obema državama. Po svetu se sedaj veliko govori o vietnamskih beguncih, toda konkretnih ukrepov je bilo do sedaj zelo malo. V Italiji in sicer v Benetkah, se sedaj mudi v zvezi s pripravljalnimi deli predsedniškega urada novoizvoljenega evropskega parlamenta zunanji minister Michael 0’Kennedy, ki bo od 1. julija opravljal dolžnost predsednika evropskega ministrskega sveta. 0’Kennedy je dejal, da bo evropski parlament v prihodnjih dneh navezal stike s hanojsko vlado, da bi ugotovil razmere, v katerih prihaja do množičnega pojava beguncev. Nadalje bodo intervenirali pri vladah jugovzhodnih azijskih držav, da bi vsaj začasno nudile gostoljubnost beguncem. Irski državnik pa ni pozabil tudi na grožnje Vietnamcem (ukinitev dobave hrane), kot da bi pozabil, da je bil njegov ameriški soimenjak precej kriv za vietnamsko tragedijo. Za konkretno reševanje problema beguncev so se zavzeli tudi italijanski socialistični poslanci, ki so sklenili, da bodo sprožili v novem evropskem parlamentu pobudo, ki naj bi obvezala EGS, da poskrbi za pomoč in namestitev čim večjega števila beguncev. Posebne omembe je vredna pobuda štirih županov iz Latisane, Palazzola dello Stella, S. Giorgia di Nogaro in Torviscose, ki so ponudili gostoljubje pri raznih družinah večjemu številu beguncev. (vk) TEHERAN — Ajatolah Halhali, predsednik organizacije »Fedavin islam* je predložil, naj bi izvolili Homeinija za dosmrtnega predsednika Irana. Halhali je pozval Irance, naj gredo k Homeiniju in ga prosijo, naj sprejme ponudbo. padih na Kubo. Funkcionarji a-meriške vlade skušajo dokazati, da je prav Kuba dobavljala orožje sandinistom in jih urila v svojih taboriščih. Verjetno skuša Wa-shington prepričati na ta način a-meriške države, ki niso sprejele Vanceovega predloga, da obstaja nevarnost prodora levičarskih sil v Latinski Ameriki. Medtem sporočajo, da bo panamska vlada nudila azil nika-ragujski vladi nacionalnega preporoda, ki ga sestavljajo sandinisti in druge opozicijske politične sile. Trije člani začasne vlade bodo prispeli v Panamo jutri ter jih bodo sprejeli z najvišjimi državnimi častmi. V Rimu pa je načelnik urada za zunanje zadeve Krščanske demokracije sen. Granelli sprejel v palači Doria skupino političnih predstavnikov nikaragujske opozicijske fronte, ki šteje v svojih vrstah tudi nikaragujske demokristjane. Granelli je izjavil, da se bo KD zavzemala povsod, na parlamentarni ravni, na državni in evropski ravni in tudi pri italijanski vladi, da bi zajamčila svojo podporo zmagi svobodne pluralistične in neodvisne demokracije v Nikaragui. Andreotti (levo), Zaccagnini (v sredi) in Piccoli (desno) med včerajšnjim zasedanjem vsedržavnega odbora krščanske demokracije (Telefoto ANSA) ■ i mi i ■■■ ■ PIPERNO ZOPET PONUDIL PREMIRJE ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimfiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu PRED VRHOM ZAHODNIH RAZVITIH DRŽAV V TOKIU POSKUS USKLAJEVANJA UKREPOV ZA ZAJEZITEV ENERGETSKE KRIZE Dogovor iz Strasbourga med-članicami EGS krepi Evropo pri pogajanjih i ZDA, Kanado in Japonsko - Na povratku se bo Andreotti ustavil v Moskvi TRINAJST DRŽAV OSA ODBILO STRATEGIJO ZDA Po propadu Vanceovega predloga ponovna ofenziva Somozovih sil Nasprotniki niso sprejeli zamisli, da bi ameriške države poslale v Nikaraguo «mirovno silo» - Granelli obljublja pomoč KD TRŽAŠKI DNEVNIK POD POKROVITELJSTVOM DOLINSKE OBČINSKE UPRAVE Sončna energija v domači uporabi: uspel shod v boljunskem gledališču Predavali so prof. D. Nobili m člani zadruge ARCO - Razstava sončnih plošč še danes in jutri Na pobudo in s pokroviteljstvom dolinske občinske uprave je bil včeraj v boljunskem gledališču France Prešeren zanimiv shod o uporabi sončne energije v domači potrošnji in o njenem pomenu tudi z ozirom na trenutno energetsko krizo, ki zajema vse industrijske države. Shod sam je organizirala zadruga ARCO, ki se pri nas ukvarja s praktičnim izdelovanjem sončnih naprav za klimatizacijjo hiš in segrevanje vode za domačo u-porabo, in ki je med drugim soudeležena pri izdelavi socialnega centra pri Domju, kjer bodo že uporabljali te najnovejše sisteme. Prisotne, med katerimi senatorka Jelka Gerbec, kot predstavnica KPI, Spartaco Zorzenon, predsednik deželne komisije za industrijo, jugoslovanski konzul Cigoj in podpredsednik EZIT Paschi, je najprej pozdravil župan dolinske občine Edvin Švab, nato pa je uvodno poročilo o razpoložljivi sončni energiji, o načinih njenega prenavljanja v uporabne energetske vire in o trenutnem stanju v Italiji podal prot Nobili, ravnatelj laboratorija CNR v Bologni, kjer proučujejo fotovol taično tehnologijo. V svojem uvodnem govoru je Nobili predvsem poudaril na glavne vrline sončne energije, ki so predvsem političnega in socialnega značaja. Ni namreč nobenih poUtijflRcf ali monopolističnih vezi. vsa tehnologija pa je lahko izključno državna in nato lokalnega značaja, kar pome ni neposredna kontrola deželnih organizmov, veliko delovnih mest za domače prebivalstvo in noben problem onesnaženja ali nevarnosti. Člani zaciruge ARCO so nato bolj v detajlih nakazali problematiko: A. Giglio je orisal trenutno znane tehnične rešitve pri domači uporabi sončnih celic, Capobianco je nakazal podatke o cenah in možnih prihrankih energije s temi celicami, G. Cozzarini pa določene stranske uporabljivosti teh sistemov. Sledila je obširna debata, ki se je je ude: ležila skupina izvedencev tvrdk, ki so pripravile vzporedno s seminarjem razstavo svojih izdelkov. V popoldanskih urah je prof. Nobili najprej prikazal film o problematiki fotovoltaičnih celic, v katerem je bilo na razmeroma poljudni ravni govor o znanstveni podlagi te tehnologije in o proizvodnji posameznih celic vse do njihove praktične uporabljivosti. Prof. Nobili je nato odgovarjal na vprašanja številnega občinstva, ki je bržkone z zanimanjem sprejelo to pobu do in imelo od nje, tudi po zaslugi odličnih predavateljev, precej zadoščenja. Razstava sončnih celic bo odprta še danes in jutri, (u.k.) illMiuiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilililiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuuiiiii S TISKOVNE KONFERENCE KPI 0 STANJU V AGT Podražitvi vozovnic naj ustreza primerno izboljšanje storitev KPI je pripravljena sodelovati pod pogojem, da se sta- _ ____ nje v ustanovi resnično in v najkrajšem času spremeni j i.soo’ ^iii^ardYVfugeTtranl V OKVIRU TRŽAŠKEGA MEDNARODNEGA VELESEJMA DEVETO ZASEDANJE O LESNI INDUSTRIJI Poročevalci poudarili nujnost uveljavitve ustreznejših normativnih ukrepov za izboljšanje konkurenčne stopnje V konferenčni dvorani tržaškega velesejma je bilo včeraj dopoldne IX. zasedanje o lesni industriji, ki ga je priredila zveza Federlegno v sodelovanju z zvezo Fedecomlegno. Zasedanju je predsedoval znanstvenik prof. Giordano s florentinske univerze. Uvodno poročilo je podal predsednik vsedržavne zveze lesnih indu-strijcev (Federlengo) Paolo Moruz-zi, ki je tudi predstavil terno zasedanja desni operater v desetletju 1980/90». Naglasil je, da se tako industrijci kakor trgovci te stroke izrecno zanimajo za normativna vprašanja, ki urejujejo dejavnost teh panog in ki jih je nujno treba čim-prej in čim bolje rešiti, sicer bo svetovno tržišče kaj kmalu zasičeno z najrazličnejšimi izdelki in surovinami, ki pravzaprav tedaj ne bodo ustrezali dejanskim potrebam, tako še zlasti ne zahtevam sodobnih smeri gradbeništva. Približno stoterico navzočih izvedencev z lesnega področja je v imenu sejemske uprave pozdravil njen predsednik Toresella, ki je izkoristil to priložnost tudi zato, da poudari, kako potrebno bi bilo v prihodnjih letih kakovostno dopolniti tovrstno zasedanje z ustreznejšim razstavnim prikazom. Na zasedanju so poročevalci izrazili potrebo po izdatnejši sečnji v Italiji, da se notranjemu tržišču zagotovijo večje količine surovine, nadalje nujnost pospešitve znanstvenih raziskav in strokovnega usposabljanja, pa še nujo po razmahu italijanskega lesnega izvoza, katerega celovita vrednost je lani dosegla DANES POPOLDNE NA DVORIŠČU GOSPODARSKE ZADRUGE V Bazovici praznujejo 80-letnico PD «Lipa» Sinoči je nastopila folklorna skupina KPD «Bazovica» z Reke, danes pa je na sporedu bogat kulturni program SINOČI NA OPČINAH Zaplešimo zapojmo.. V pričakovanju današnje velike proslave, ko bodo Bazovci praznovali 80-letnico svojega društva Lipa, je bilo sinoči na lepo urejenem dvorišču gospodarske zadruge vse živo. Vsa Bazovica je praktično sodelovala in se trudila, da bi današnje slavje lepo uspelo. V veselem vzdušju so sinoči odprli dobro založene kioske v pričakovanju, da se bo slavja udeležilo veliko število gostov. V večernih urah pa je nastopila folklorna skupina KPD «Ba-zovica» z Reke, ki se je predstavila s šopkom narodih pesmi in plesov. Občinstva ni manjkalo, saj postajajo nastopi folklornih skupin je na razpolago 10 vzorcev belega in 5 vzorcev črnega vina. Včerajšnji program je obsegal mladinski ex tempore, o katerem bomo še poročali in tekmovanje v briškoli. Za bogate nagrade se je potegovalo kar 64 parov. Prvo nagrado, dva prašiča, sta odnesla Sardoč iz Samatorce in Sardoč iz Prečnika, drugo, vsak po en tranzistor, oče in sin Legiša iz Nabrežine - Kamnolomi, tretjo, vsak po en pršut, P.ustja in Husu s Proseka. četrta nagrada, 10 steklenic vina, pa je šla v Nabrežino. Dobila sta jo Širca in Bone Zvečer so na prireditvenem prostoru prižgali kres, za prijetno razpoloženje pa je poskrbel ansambel Taims. Za danes so predvidene razne zabavne igre in tekmovanje v košnji. • Tržaška občina sporoča, da bodo invalidi lahko parkirali svoja posebna vozila v Ul. della Zonta od vogala z UL Valdirivo za 6 metrov na strani lihih številk. Pobuda Godbenega društva Prosek je obrodila prve sadove Uspešno delo z mladimi Pogovor s Slavkom Luxo, kapelnikom prose-ške godbe, ki vodi tečaj za mlade godbenike Ob 80-letnici PD LIPA iz Bazovice čestita k nadaljnjim uspehom PD Slovan po naših vaseh vse pogostejši, tako da se ta kulturna dejavnost začenja uveljavljati ter pridobiva vedno nove gledalce. Tako je bilo tudi v Bazovici, ko so gledalci z zanimanjem sledili nastopu folklorne skupine in jo nagradili s toplimi aplavzi po vsakem plesu. Veselo vzdušje pa se je nadaljevalo pozno v noč, ko so se mladi in stari lahko zavrteli ob zvokih glasbenega ansambla. Kot rečemo pa bo največje slavje danes popoldne. Na sporedu bo bogat kulturni program pri katerem bodo sodelovali: dekliška folklorna skupina SPD Tabor, moški pevski zbor Vasilij Mirk, osnovna šola Primož Trubar in recitatorji ter mešani pevski zbor PD Lipa. Poleg tega bodo tudi dvignili prapor, na katerega bodo privezali trak. V praznovanje se je vključilo tudi Športno društvo Zarja, ki je organiziralo mladinski in članski orientacijski pohod, kioske pa bodo od prli že v prvih popoldanskih urah. Program je torej zelo pester in zanimiv, zato prireditelji pričakujejo veliko število gostov, s čimer pa bi bili vsaj delno poplačani za ves trud, ki so ga vložili, da bi prazno vanje osemdesetletnice društva lepo uspelo. Sporočili dolinske občinske uprave Pereče vprašanje konzoreialnega podjetja za prevoze (ACT) je v teh dneh še vedno predmet ostrih razprav in polemik, ki jih je sprožila zavrnitev proračuna za leto 1979. Proračun je med drugim predvideval podražitev vozovnic s 100 na 150 Mr, vendar ni to glavni in edini razlog, ki je privedel do zastoja v delu konzorci ja samega. Največji del odgovornosti nosi vsekakor občinski odbor Liste za Trst, ki si na vso moč prizadeva, da bi konzorcij razpustili, javni promet pa bi ponovno prepustili podjetju ACEGA. V prejšnjih dneh smo o dogodku večkrat poročaM, tokrat pa se ponovno vračamo k njemu, da bi zabeležiM staMšča KPI, ki je bila v prejšnjih dneh žr tev številnih napadov. V ta namen je pokrajjndp^. fedeaci^| KP^jskli cala tiskovno konferenco, ki jo je vodil Willer Bordon kot .^odgovorni član pokrajiriSkčga 'tajftfštva za javne uprave; prisotni so bili še Vincenzo Campagna predsednik skupščine ACT, Paolo Geri član u-pravnega sveta ustanove, Gastone Millo načelnik svetovalske skupine KPI v skupščini ustanove ter Fau-sto Monfalcon načelnik svetovalske skupine KPI v tržaškem občinskem svetu. Glavno poročilo je imel Willer Bordon, ki je predvsem poudaril, da je KPI glasovala proti proraču nu po temeljiti analizi o stanju in perspektivah ustanove. Poudaril je, da je KPI istočasno proučila vprašanje proračuna ter splošne stanje ter delovanje ustanove, s posebnim poudarkom na storitve, ki jih ustanova nudi mestu. Predlagati podražitev vozovnic kot edino rešitev za sanacijo ustanove, kaže na jasne pomanjkljivosti pri upravljanju, istočasno pa prihaja na oan vsa dramatičnost ekonomske slike kon-zorcialnega podjetja. Poleg tega, je nadaljeval Bordon, ima vsaka taka «mašilna» operacija le začasne pozitivne efekte, ki pa s časom položaj še poslabšajo. Problem je zato treba reševati pri temeljih, saj je vprašanje javnih prevozov v Italiji že skoraj nevzdržno Neza-slišno je, je nadaljeval, da skuša kdo pozabiti na tako stanje in na točne odgovornosti KD, ki ni v 70 letih storila ničesar, da bi se kaj izboljšalo. Poleg tega se je treba spomniti, da ie konzorcialno podjetje prevzelo veMke organizacijske pomanjkljivosti ustanove ACEGA, ki je bila čez glavo polna dolgov in v kateri so KD in druge stranke omogočile klientelamo in para-sitsko politiko. S takim zadržanjem, je zaključil Bordon se KPI ne ....................... POMEMBEN KULTURNI DOGODEK V ZAMEJSTVU JUTRI OBČNI ZBOR NŠK odreka odgovornosti, nasprotno: pripravljena je sodelovati le pod pogojem, da se stvari resnično spremenijo in sicer v najkrajšem času. Spregovorili so tudi ostali predstavniki komunistične stranke, ki so v podrobnostih orisali svoja stališča in z dokazi zavrnili očitke Priznanje KASTA Društvo računovodskih in finančnih delavcev iz Nove Gorice praznuje letos 20 letnico obstoja m delovanja. Ob tej priHki so izročili priznanja zaslužnim članom in u-stanovam. Za aktivno in uspešno sodelovanje so dodelili priznanje in zlato plaketo tudi Krožku absolventov Slovenske trgovske akademije — KASTA iz Trst#, čestitamo. je treba uvesti primernejše tehniške norme za urejanje lesne trgovine ter vseh z njo povezanih procesov, pa tudi zagotoviti določene proizvodne standarde, ki edini lahko zajamčijo domačim izdelkom konkurenčnost nasproti inozemskim. S takšnim ukrepanjem bi nenazadnje omogočili tudi zavrtje proizvodnih izdatkov in lagodnejše prodiranje na svetovni trg. Sinoči otvoritev vaškega praznika v Praprotu Včeraj se je v Praprotu začel že tradicionalni vsakoletni vaški praznik. Kot prejšnja leta je tudi tokrat poskrbljeno za pester kulturni in zabavni program, kot tudi za prigrizek in domačo kapljico. S tem v zvezi je treba omeniti, da ..................................................................................................................................... Dl iilrtl pRomTticd'p>M t>«cmJU rcincttiju Danes praznuje svoj 70. rojstni dan EVGEN KALC Vse najboljše ob tem jubileju mu želijo najbližji. Mednarodni sklad za naravo opozarja na stanje na poligonu pri Repentabru Ali so res na področju, kjer opravljajo strelske vaje, neeksplodirane bombe*? že nekaj mesecev sem se vrstijo občni zbori raznih naših društev in ustanov: vendar je treba še posebej poudariti pomen občnega zbora ustanove - društva »Narodna in študijska knjižnica*, saj društvo u-pravlja in vodi istoimensko knjižnico, ki je še danes prvenstveno m edino tovrstno kulturno žarišče med Slovenci v zamejstvu. Poleg knjižnice, ki ima svoje prostore v Ul. sv. Frančiška, v bivšem sedežu E dinosti, društvo upravlja še odseke za zgodovino, narodopisje in slovenski jezik, ki imajo svoje prostore v Ulici Petronio v Kulturnem domu. Zato je treba uvrstiti jutrišnji občni zbor N&K med pomembne naše kulturne dogodke v zamejstvu. Na lanskem občnem zboru 14. februarja je odbor v svojem načrtu za iztekajočo se poslovno dobo prikazal mnogo pobud, od katerih pa marsikatera ni bila uresničena, vendar ne gre pri tem za premajhno zavzetost odbora, ampak v glavnem je botrovalo kakim neizpolnjenim nalogam in sprejetim sklepom pomanjkanje gmotnih sredstev m predvsem iz javnih prispevkov. V tem poslovnem obdobju je odbor — kot je bilo pričakovati — posvetil največjo skrb delovanju knjižnice, da bi le-ta še boljše izpolnjevala svoje že priznano kulturno poslanstvo. Prišlo je tako do povečanja knjižnega sklada kar za 4.147 knjižnih enot, celotni knjižni sklad šteje na 21. tega meseca 60.924 knjižnih enot: prav tako je knjižnica nudila svoje usluge občinstvu neprekinjeno od 9. do 18. ure 6 dni v tednu. V tem obdobju ni izostala nit: druga zelo pomembna in že tradicionalna pobuda NŠK, saj so se zvrstila kar 4 predavanja iz ciklusa »Istrske freske*. Tudi v odseku za zgodovino je dobilo delo nov zagon po preseUtvi vseh treh odsekov (za zgodovino, za narodopisje in slovenski jezik) v nove prostore v UUci Petronio. šk • Danes se v podlonjcrskem Ljudskem domu zaključi festival «l’Uni-ta» in «Dela», ki ga prireja sekcija KPI od Sv. Ivana in Podlonjerja. Ob 19. uri se prične program z nastopom Tonija Pastrovicchia, sledilo bo zborovanje in ples z ansamblom Aster Nova#. Predsednik tržaške sekcije Mednarodnega sklada za naravo (WWF) Paolo de Beden je naslovil pismo tržaškemu pretorju dr. Reinettiju, da bi ga seznanil z nekaterimi dogodki, ki so se nedavno pripetili na poligonu pri Repentabru. De Beden se najprej sklicuje na manifestacijo, ki jo je organiziral WWF v soboto, 26. maja, da bi protestiral proti poligonu na Krasu. Mani-festanti naj ni simbolično zasedU poligon in tako opozorili javno mnenje na nevarnost, ki jo predstavlja vojaško vežbališče in strelišče za kraško okolje. Predsednik tržaške sekcije WWF omenja, da so bile strelne vaje glavni vzrok za nekatere požare, ki so se razvneli na tem področju, ter dodaja, da ima tržaški inšpektorat za gozdove tudi dokumentacijo o teh požarih. De Beden nadaljuje, da je bila manifestacija najavljena za 7. uro, to je eno uro pred začetkom vojaških vaj na poUgonu, o čemer je pisalo tudi na lepakih, ki jih je dala nalepiti repentabrska občina, da bi obvestila občane o strelnih vajah. Ker je dan pred napovedano manifestacijo podpolkovnik karabinjerjev Mangano prijavil sodstvu predsednika tržaškega WWF zaradi ščuvanja k zločinu, so se na sekciji WWF domenili, da ne bodo demonstranti zasedli poligona, tem več da ga bodo le manifestativno obkrožih. Res so se manifestanti zbrali v soboto, 26. maja, ob 6.30 zjutraj na Repentabru ter se na menili proti poligonu, ko pa so pri-šU na mesto, so lahko ugotovili, da je vojska že opravila svoje strelne vaje brez nobenega predhodnega obvestila. To je seveda povzročilo med udeleženci pohoda veliko ogorčenje. raj bi se lahko pripetilo, da bi se kak dom: 'in, ki ni vedel za vojaške veje, kar na lepem znašel na poligonu med streljanjem. WWF je proti takemu zadržanju oboroženih sil ostro protestiral, prav tako pa je repentabrska občina izdala protestno noto, ki jo je de Beden priložil pismu tržaškemu pretorju. Predsednik tržaške sekcije WWF seznanja pretorja Reinettija še drugo zelo delikatno zadevo. Kot opozarjajo napisi na večjem področju repentabrskega poligona, na.i bi se tam nahajale še »Neeksplodirane bombe*. Poleg napisov je edi ni varnostni ukrep za zavarovanje področja, ki so ga sprejele vojaške oblasti zelo nizka mreža, ki jo je mogoče zlahka preskočiti. To «minirano polje* obstaja že tri me izletnikov vse bolj nevarno. Napisi, ki opozarjajo nanj, so zelo majhni, niso opazni z vseh strani poligona, poleg tega pa so nameščeni na obmejnem področju, kjer ne vedo vsi brati italijansko, piše med drugim v svojem pismu De Beden. Pismo tržaškemu pretorju se zaključuje z ostro obsodbo pristojnih vojaški hoblasti, ki so dovolile, da je prišlo do takega stanja. Če se bo, žal, na poligonu v prihodnje kaj hudega pripetilo, pravi de Beden, bi bilo v tistem primeru zelo hinavsko govoriti o «nesreči». Huda nesreča Lonjerca Mlad motociklist je včeraj v Ul. Chiadino z vespo 50 povozil 59-let-nega podjetnika Antona Čoka iz Lo-njerja 344. Zdravstveno stanje ponesrečenca je zelo resno, saj so ga v glavni bolnišnici sprejeli na oddelku za oživljanje s pridržano pro- Nesreča se je pripetila nekaj minut po 17. uri. Čok je prečkal uUco v višini hišne številke 58 60, ko se je vanj iz še neznanih razlogov za letela vespa 50, na kateri se je v smeri proti Ul. dei Porta peljal 18 letni Giorgio Annunziato iz Ul. Mon te Mangart 3. Lonjerca je sunek vrgel na tla, kjer je z glavo udaril na asfalt. Udarec je bil tako močan, da mu je iz desnega ušesa pricurljala kri. Čoka so v globoki nezavesti z rešilcem Rdečega križa prepeljali v glavno bolnišnico. Zdravniki so mu ugotovili močan udarec v lobanjo ter ga sprejeli na oddelku za oživljanje, kjer mu skušajo rešiti življenje. Zdravstveni urad tržaške občine je sporočil, da so se od 11.6. do 17. 6. v naši pokrajini pojavili sle deči primeri nalezljivih bolezni: 3 primeri skrlat:nke, 1 primer ošpic (izven tržaške občine), 45 primerov noric (2 izven tržaške občine), 13 primerov rdečk (7 izven tržaške občine), 2 primera srebečice in 2 primera vnetja jeter. gnozo. lIlkMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIMmiHMIIIHIIIIIIIIIIMIIIMOlOlllllKllllllllltllllllllllllllllllllMMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIII V BIVŠI PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI Se danes «svetoivanski kresovi» Astrologija, ples, kioski, lutkov-1 predvsem zabeležimo koncert itali no gledališče poezija, jazz, lov na janskega kantavtorja Gina Paolija zaklad, folklora, kantavtorji in še in drugih pevcev kot Gina D'Elise- druge zanimivosti so včeraj pritegnile veliko število ljudi v prostore bivše psihiatrične bolnišnice. Pred cerkvico so ob ritmu bobnov vihteM zastave plesalci skupine «11 Cantiere* in improvizirali gledališke skeče. V gledališču pa je bila medtem debata o načinu, kako u-porabiti prazne prostore bolnišnice v socialne namene, tako da bi od tega imelo korist vse mesto. Lahko bi jih preuredili v domove za onemogie, namestili šole, zgradili bazen in druge športne objekte. Skratka, treba jih bo čimprej preurediti v nekaj koristnega. Pokrajina in občina, kot je bilo razvidno iz debate, bosta pobudo podprli, saj toliko hektarov zemlje ne sme ostati neizkoriščenih. Od polnoči dalje so goreli kresovi, ki so imeli tudi svoj simboličen pomen: ogenj naj uniči vse tiste predsodke in ovire, ki preprečujejo. da bi ti prostori postali raz položljivi raznim inštitucijam in or- ja, Angela Baiguere, Carla Musca-tclla, Alfreda Lacosegliaza, Velimi-ra Dugine in -Gruppo di espressio-ne e ricerca musicale*. sece in bo postalo v poletnem času ganizacijam. z vse večjim številom nedeljskih I Glede današnjega programa naj Končano zasedanje o čiru na želodcu in na dvanajsterniku Včeraj se je v Grljanu zaključil mednarodni posvet o sodobnih prijemih pri zdravljenju čira na želodcu in dvanajsterniku, ki sta ga priredila italijanska sekcija International College of Surgeons in Collegium Internationale chirurgiae digestivae. Udeleženci posveta so včeraj razpravljali o problemih kirurške terapije. Posvet je potekal ob treh okroglih mizah, ki so jih vodili prof. Pez-zuoli iz Padove, prof. Montorsi iz Milana in prof. Basile iz Catanie. Ob koncu so najbolj zaslužnim udeležencem zasedanja podelili spominske kolajne. Proseška godba na pihala je v nedeljo pripravila vaščanom prijet no presenečenje. Na vaški procesiji se je predstavila s kar 44 čla ni, od katerih je bila cela garnitura mladih godbenikov. V nedel jo je namreč v proseški godbi prvič nastopilo 25 novih mladih članov, ki so izšli iz glasbenega tečaja, ki ga je godbeno društvo začelo jeseni lani, da bi pomladilo svoje vrste. Prvi nastop mladih godbenikov je najbolj prepričljiv dokaz, da je pobuda proseške godbe požela velik uspeh, za kar ima velike zasluge odbor društva, ki je poskrbel za tečaj, predvsem pa novi kapelnik Slavko Luxa, ki je prevzel nase celotno breme tako zahtevne naloge. Slavko Luxa nastopa v nroseški godbi na pihala že celih 33 let. Do lanske jeseni, ko mu je odbor poveril mesto kapelnika, je igral v godbi klarinet in občasno tudi sak sofon, sedaj pa vodi godbo in uči mlade sile. Včeraj smo se z njim pogovorih o petelin glasbenega tečaja. «Začeli smo oktobra». pravi Slavko, «s približno 40 gojenci v ste rosti od 7 - S let do 20. Razdelil sem jih v štiri skupine po starosti in tudi po njihovem glasbenem predznanju. Vsaka skupina je imela vaje po 2-krat tedensko, kar je bilo seveda zelo zahtevno.» V času od začetka glasbenega tečaja in vse do danes je Slavko Luxa posvetil praktično ves svoj prosti čas proseški godbi. Komaj je prišel domov z dela, je že prihitel na vaje tečajnikov, ob petkih pa na vaje godbe. «Pri tečaju mi je bila in mi je še v veliko pomoč gospa Egidia Starc, ki je prevzela učenje skupine najmlajših ter me tako nemalo razbremenila dela.* Kako so se gojenci obnesli na tečaju? «Moram reči, da sem z njimi prav zadovoljen. Pokazali so veliko navdušenje za glasbo in pridno vadili tako teorijo kot tudi sedaj in štrumente. Med nami je veljal že od vsega začetka nenapisan dogo vor. Naš cilj je bil namreč nastop na proslavi 75 letnice proseškega godbenega društva, ki bo sredi prihodnjega meseca. Vsi smo se potrudili, da bi mladim uspelo nastopiti na lem visokem jubileju društva in naš trud je bil že z nedeljskim nastopom poplačan.» S katerimi težavami ste se mo rali spoprijeti med tečajem? •zVečjih težav ni bilo. Z gojena sem vzpostavil res prijateljski odnos, starši gojencev so pokazali za tečaj mnogo razumevanja, predvsem pa mi je bil med tečajem vedno ob strani odbor društva, kt se je zanimal za potek tečaja ter mi ob priložnostih vedno priskočil na pomoč. Opazil sem tudi, da se je v tem času vsa vas začela bolj zanimati za našo godbo kot v preteklosti, kar je seveda za nas zelo pomembno in spodbudno. Največ težav pa mi je povzročil čas. Bilo ga je premalo. da bi lahko vse izpeljal brezhibno.» S pristopom mladih je prišlo godbi do nekaterih novosti... «Da. Godba se je z mladimi si lami pomladila in pomnožila, orne niti pa moram, da čaka na svoj krstni nastop še skupina najmlajših, ki šteje skupno devet fantov in deklet. V nedeljo je bilo prvič, da sta v naši godbi zaigrali tudi dve dekleti, nadaljnjo novost pa predstavlja prisotnost nekaterih inštrumentov (flavta in skupina sak sofonov), ki jih je bilo doslej našem pihalnem orkestru bolj po redkoma slišati.* Kakšni so vaši nadaljnji načrti? «V prihodnjih mesecih moramo vključiti v godbo še preostale tečajnike, naš trud pa je sedaj seveda ves uperjen v pripravo in uspešno proslavo 75-letnice društva ki bo 15. julija na Proseku.* (šč) Uprava dolinske občine je razpisala javni natečaj za mesto specializiranega inštalaterja za občinsko vodovodno službo in specializiranega delavca — vodjo za ostale občinske službe. Rok za predložitev prošenj zapade 11. avgusta t.l., cb 12. uri. Uprava dolinske občine sporoča, da bo tudi letos razdelila štipendije dijakom višjih srednjih šol in zavodov za umetnostno izobrazbo, ki so uspešno dokončali minulo šolsko leto. Zainteresirani si lahko ogledajo razpis na občinski oglasni deski in vložijo ustrezno prošnjo do vključno 14. julija t.l. Muhasto vreme, ki je popoldne grozilo s plohami, se je do večera toliko izboljšalo, da je na dvorišču prosvetnega doma na Opčinah sinoči lahko nemoteno potekal prvi del drugega srečanja otroških folklornih skupin s Tržaškega «Zaplešimo, zapojmo...*, ki ga je organiziralo prosvetno društvo Tabor pod pokroviteljstvom Slovenske prosvetne zveze. Ob topli prisotnosti staršev, sorodnikov in prijateljev so mali plesalci prisrčno in veselo izvedli svoje plesne točke ob spremljavi harmonikarjev in prikazali vrsto slovenskih plesov (gorenjske, belokranjske štajerske in prekmurske), medtem ko -o starejša skupina z Opčin in dijaki nižje srednje šole Igo Gruden iz Nabrežine prikazali celo slavonske in srbske plese. Marsikatera skupina je plese spremljala s petjem, kar predstavlja že popolnejšo obliko prikazovanja ljudskih plesov. Raznobarvne noše, ki so bile za mlade plesalce v glavnem primemo stilizirane, so prireditev še popestrile. Kot gostje folklorne prireditve so nastopili mladi pevci, ki sestavljajo zbor rVesela pomlad* iz Finžgarjevega doma na Opčinah. Vsem nastopajočim je SP Z poklonila malo diplomo, oziroma priznanje, vaditeljem pa šopek, ki še zdaleč ni nagradil njihovega celoletnega truda. Drevi bo drugi del prireditve v Ljudskem domu v Križu v organizaciji športnega društva Mladina-Kot gosta bosta nastopila otroška zbora aSlovenski šopek* iz Mačkolj in prosvetnega društva Lonjer - Katinom. Podrobnejše poročilo o nastopa jočih in o prikazanih plesih bo sledilo ob zaključku celotnega srečanja. (nak) Obvestilo obrtnikom Združenje tržaških obrtnikov obvešča svoje člane, da morajo dopolniti vse uradne akte in razna dovoljenja z davčno številko. Kdor tega ne bo storil do konca meseca tvega globo v višini od 50.000 do 1 milijona lir. Obrtniki morajo zato sporočiti trgovinski zbornici, občini. kvesturi, gasilcem in drugim ustanovam, ki izdajajo ustrezna dovoljenja, svoje davčne številke. Vsake nadaljnje informacije posreduje tajništvo združenja v Ul-Ghega 1. ZAHVALA Ob nenadni, sprti na šega.dragega moža, očeta in nonota VITT0RIA UMKA ■" v .11 hot» se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastih njegov spomin. Družina UMEK Boljunec, 24. junija 1979 ZAHVALA Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi našega dragega JOSIPA KOČEVARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Mačkolje, Bazovica, 24. junija 1979 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega GUIDA MAIZENA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali DRUŽINA Gabrovec, 24. junija 1979 24. 6. 1978 24. 6. 1979 Ob prvi obletnici smrti AVGUSTA SVETLICA se ga z veliko žalostjo in z neizmerno ljubeznijo spominja žena Zora Prečnik, 24. junija 1979 • Avtonomna letoviščarska in tu ristična ustanova bo tudi letos po skrbela za vzdrževanje in počišče nje zelenih površin na griču Sv Justa. 25. 6. 1978 25. 6. 1979 Ob prvi obletnici smrti nepozabnega SLAVKA SULČIČA se ga z ljubeznijo spominjajo žena Dragica, sinova Boris in Vojmir z družinama, mama, tata, sestri Mira in Rina z družinama ter drugi sorodniki Križ, 24. junija 1979 M k" 11L * Emšt. yem>nr. Ariston 18.00—20.00—22.00 «Anno ao mini*. V. Mimice. Barvni film. Sledi ob 21.30 na prostem «Un mercoledi da leoni». J. M. Vincent, G. Busey. Barvni film. Ritz 16.00—22.15 «1 tre delTopera-zione drago*. John Saxon. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 16.00—22.15 «La poliziotta*. Mariangela Melato, Renato Poz-zetto. Barvni film. Grattacielo 16.30 «Febbri nelle notti d'estate». Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior 17.00 »Furto contro furto*. Tony Curtis. Barvni film. Fenice 16.30 «1 soldi degli altri». Mignon 16.30—22.00 «The indian». Filodrammatico 15.30—22.00 »Porno estasis. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Grease». John Tra-volta, Olivia Newton. Barvni film. Moderno 16.00 «Vittorie perdute*. Burt Lancaster. Barvni film. Aurora 16.00 «Un uomo in ginoc-chio*. Giuliano Gemma, E. Gior-gi, M. Placido. Prepovedan mladini pod 14. letom Capitol 16.00 »Stridulum*. G. Ford. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 15.30 «L’insegnante va in collegio*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Volta Milje 16.00 «Gli ultimi giganti*. Charlton Heston, James Co-burn. Barvni film. Šolske vesti Slovesno poimenovanje osnovne šole v Gabrovcu po Jožetu Srebrniču bo danes, 24. junija, ob 10.30. Osnovna šola Karel Destovnik-Ka-juh iz Gropade in Padrič vas vabi na športno prireditev ob odprtju trim steze, ki bo danes, 24. t.m., ob 16. uri na šolskem vrtu. Osnovni šoli v Mavhinjah in v Cerovljah vabita na ogled razstave ročnih del in risb, ki bo v prostorih mavhinjske osnovne šole danes, 24. t.m., od 9. do 12. ure in od 15.30 do 19. ure. V osnovni šoli Pinko Tomažič v Trebčah je odprta razstava ročnih del in risb. Urnik: danes, 24. t.m., od 9. do 12. in od 16. do 20. ure. Jutri, 25. t.m., od 9. do 12. ure. Vabljeni! Osnovna šola in vrtec iz Mačkolj vabita na razstavo ročnih del in risb, danes, 24. junija. Urnik: od 10. do 12.30 in od 17. do 20. ure. Osnovna šola P. Trubar v Bazovici obvešča, da je še danes odprta razstava ročnih del in grafičnih izdelkov od 9. do 12. in od 15. do 21. ure. POMEMBNA POBUDA NA SOLSKEM PODROČJU V GROPAJSKO-PADRIŠKI ŠOLI BODO ODPRLI TRIM STEZO Novi objekt bodo jutri slovesno predali svojemu namenu s priložnostno prireditvijo Izleti PD Rovte - Kolonkovec prireja, 1. julija t.l., izlet v Pian di Cansiglio -Sacile. Odhod s križišča Brigata Ca-sale, Campanelle, Monte Sermo ob 7. uri. Vpisovanje vsak dan od 12. do 13. ure po telefonu št. 811614 Kuriš. "Združenje aktivistov osvobodilne- “ ga gibanja na tržaškem 1MuW0u ORSTFIvr!!? priredi 8. julija izlet v Ljubljano,!™^15 Škofjo Loko, Dražgoše in v Poljansko dolino, kjer si bomo ogledali razne spominske zanimivosti. Vpisovanje od jutri, 25. t.m., od 10. do 12. ure v Ul. Petronio 4 (poslopje Kulturnega doma), telefon 733068. Združenje Union priredi v nedeljo, 8. julija, izlet na Krk - Baško. Informacije na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30 - tel. 64459 vsak dan od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30. V četrtkih od 17. do 19.30 in v soboto od 10 30 do 12. ure. POTOVALNI URAD AURORA priredi za veliki šmaren (7. in 14. avgusta) tedenska potovanja na RODOS in na PALMO DE MALLORCA. Tedenska bivanja na POKLJUKI od 27. julija do 14. avgusta. Cena tedenskega bivanja, vključno prevoz 128.000 lir. Vpisovanje pri potovalnem uradu Aurora v Ul. Cicerone 4, tel. 60-261. Ob zaključku sezone priredita MOŠKI IN DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR IGO GRUDEN CELOVEČERNI KONCERT ki bo v torek, 26. junija, ob 20.45 v društveni dvorani v NABREŽINI Vljudno vabljeni! Trim steza na vrtu gropajsko - padriške osnovne šole Na vrtu gropajsko-padriške osnovne šole Karel Destovnik - Kajuh bo jutri ob 16. uri kratka slovesnost. Svojemu namenu bodo namreč predali trim stezo, ki so jo v zadnjem času uredili v prelepem vrtu šole. V množici prireditev, ki so jih za jutrišnji dan napovedale razne organizacije po številnih krajih na Tržaškem, se padriško-gro-pajska šolska prireditev skorajda izgubi, v resnici pa ni nič manj pomembna in pomenljiva kot mnoge druge. Za učiteljstvo, otroke in njihove starše ter z njimi za vso krajevno skupnost bo namreč slovesnost cilj še ene pomembne etape njihovega truda in prizadevnosti, da bi šolo obogatili in jo še tesneje povezali z življenjem, ki jo obkroža. Na to novo pridobitev so upravičeno ponosni. Stvar ni bila enostavna. Že pred dobrim letom se je v vrstah medrazrednega sveta sprožila ideja, da bi bilo treba vrt, ki se razteza okrog šolskega poslopja, na neki način ovrednotiti. Ureditev trim steze se je zdela vsem najboljša rešitev. Treba je bilo samo krepko zavihati rokave, kar so učiteljice, starši otrok, ki obiskujejo gropajsketpadriško šolo ter številni drugi vaščani z veliko torih. Z delom seveda Vmes je bila zima, ki ni dopustila, da bi se dela izvedla. Šele s prvimi pomladnimi dnevi so se pokazali prvi znaki, da šolski vrt naglo spreminja svojo o-bliko. Potreben je bil seveda tudi material. Tako je padriška Gozdna zadruga darovala hlode. Zveza slovenskih športnih društev v Italiji je darovala tablice z napisi o raznih telovadnih vajah, veliko pa so prispevali tudi razni posamezniki in druge ustanove, kot na primer openska Hranilnica in posojilnica. Trim steza je sedaj nared. Otroci so se zadnje dni šolskega leta že veselo podili od postaje do po- V petek, 22. junija, je praznovala na Loki pri Tržiču na Gorenjskem svoj 80. rojstni dan naša draga GIGIA DOLES Ob tem lepem jubileju ji iskreno čestitajo in želijo vse najboljše sestra Pina in vsi nečaki s Tržaškega MATURANTI Če želite informacije o študiju na fakultetah in visokih šolah v Sloveniji, obrnite se na Slovensko kulturno - gospodarsko zvezo v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/III., v Gorici v Ul. Malta 2, vsak dan, razen sobote, od 8. do 10. ure in od 17. do 19. ure. Pri nas lah ko tudi naredite vse v zvezi s štipendijami. Oglasite se čim-prej, ker prvi rok zapade 8. julija. staje (vseh postaj je dvajset). Jutri bodo novi športni objekt tudi uradno odprli. Ob tej priložnosti so pripravili kratek kultumo-športni program. S pevskim nastopom in ritmično vajo se bodo najprej predstavili otroci otroškega vrtca, za njimi pa se bodo s petjem in telovadnim nastopom predstavili osnovnošolci. Slovesnejši ton bo prireditvi dala trebenska godba na pihala, vmes pa bodo običajni priložnostni govori. Skratka, v gropajsko-1 padriški šoli, ki nosi slavno Kajuhovo ime, se šolsko leto še ni končalo. V njej kar naprej ustvarjajo priložnosti za zanimiva srečanja. In jutrišnje srečanje (to posebej poudarjajo) prav gotovo ne bo zadnje tovrstno srečanje. Danes poimenovanje šole v Gabrovcu Slovenska osnovna šola v Gabrovcu bo od danes uradno nosila ime po zaslužnem borcu za človekove pravice Jožetu Srebrniču. Ob 10.30 se bo pričela krajša slovesnost ob poimenovanju šole, ko bodo odkrili kip in dve plošči, ki sta jih preskrbela vaški pripravljalni odbor in zgoniška občinska1' uprava. Obisko1 valci bodo imeli tudi na razpolago brošuro, ki govor; o Srebmičevem življenju. V kulturnem sporedu bodo sodelovali moška pevska zbora Rde ča zvezda iz Saleža in Vasilij Mirk s Proseka, osnovnošolski otroci iz Zgonika z recitalom ter osnovnošolci iz Saleža s folklornim plesom. -bs- Z ah vala SSk Slovenska skupnost, ki je na letošnjih parlamentarnih volitvah nastopila skupno s Furlanskim gibanjem in na evropskih volitvah z etničnimi skupnostmi in manjšinskimi gibanji na listi Union Valdotaine, se toplo zahvaljuje kandidatom, aktivistom, podpornikom, članom ženske in mladinske komisije in vsem, ki so kakor koli pomagali in sodelovali pri volitvah. Iskrena hvala tudi vsem volivcem, vključno rojakom v srednji in severozahodni Italiji, ki so oddali svoj glas za slovenske kandidate na skupnih listah in s tem podprli prizadevanja Slovenske skupnosti v iskanju novih poti politične akcije. Ta zvestoba nas opogumlja, da se bomo še nadalje borili za pravice slovenske manjšine v Italiji. Pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti v Trstu Važno opozorilo Kmečke zveze Kmečka zveza obvešča vse svoje člane, ki še niso naredili letne prijave dohodkov (mod. 740), naj to dolžnost opravijo čimprej. V naših uradih bomo prijave dohodkov izpolnjevali nepreklicno samo do četrtka, 28. junija. Zainteresirani naj se torej zglasijo v našem tajništvu v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, jutri, v torek, sredo in četrtek od 8. do 14. ure. S seboj naj prinesejo vso potrebno dokumentacijo (mod. 101, katastrske podatke o zemljiščih in zgradbah ter morebitno kopijo lanske prijave dohodkov). danes ob obali KINO KOPER: ob 18. in 20. uri ameriški: «Nora dirka*. IZOLA: ob 10. uri ameriški: »Ta čudovita bitja*; ob 18. in 20. uri italijanski: «Čipola kolt*. PIRAN: ob 10. uri nemško - jugoslovanski: «Med jastrebi*; ob 18. in 20. ameriški: «Operacija zebra*. DEŽURNE TRGOVINE Izola: Jestvina na Trgu 29. novembra, Turopoljac v Pittonijevi ulici, Živila na Trgu 22. julija. Portorož: Samopostrežba, Sadje in zelenjava ter trgovine v Luciji, na Belem križu in v Strunjanu. Piran: Samopostrežba in Sadje zelenjava na Trgu bratstva. Pismo uredništvu Spoštovano uredništvo. Profesorji tega zavoda sicer z zadovoljstvom ugotavljamo, da Vaš časopis posveča pozornost poklicnemu usmerjanju maturantov nižjih srednjih šol, vendar smo mnenja, da je bil članek objavljen z zamudo, saj se je večina dijakov odločila za vpis v eno izmed višjih srednjih šol že do 20. maja 1979. Ugotavljamo tudi, da je v članku več netočnosti in zato bralci niso mogli dobiti pravega vtisa, za kakšno šolo sploh gre. Netočnosti so: 1. V podnaslovu piše »Slovenski oddelki*. Naša šola si je z večletnim prizadevanjem pridobila samostojnost v tem šolskem letu in se tako odcepila od italijanskega zavoda «L. Galvani*. Gornji podnaslov pa daje vtis, da je naša šola še vedno »oddelek* italijanske. 2. Dostopnost na višje šole. V članku piše, da je nadaljevanje šole, t.j. četrtega in petega letnika, možno na italijanskih tehničnih zavodih. Kot samostojna slovenska šola smo že zahtevali 4. in 5. razred in ker je informacija namenjena predvsem bodočim dijakom naših prvih razredov, bodo ti gotovo že mogli napraviti 4. in 5. razred na naši šoli. 3. Učni predmeti. Izrecno netočni se nam zdijo izrazi «dodatni predmeti* za tehniške predmete, kot so kemija, kemijski laboratorij itd., saj so ti predmeti prav tisti, zaradi katerih nastane določen oddelek in torej prej «glavni» kot «dodatni». 4. Krivulja, ki grafično ponazarja vpise v prve razrede slovenskih višjih srednjih šol, nas spravlja v začudenje, saj za našo šolo kaže padec vpisa v šolskih letih 1977/78 in 1978/79. Ta padec se nam zdi nemogoč, ker je bilo v šolskem letu 1977/78 vpisanih v prve razrede OBČNI ZBOR NARODNE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Predsednik društva Narodne in študijske knjižnice v Trstu sklicuje v smislu društvenih pravil 12. REDNI OBČNI ZBOR jutri, 25. junija 1979, ob 18.30 v čitalnici Primož Trubar (Ul. sv. Frančiška 20/1). Na dnevnem redu so poročila o delovanju NŠK v preteklem poslovnem letu in načrtovane dejavnosti v letu 1979 ter diskusija in razno. OHCET V LJUBLJANI Noše, ki se želijo udeležiti ohceti s pomurskimi običaji v Ljubljani dne 14. julija, naj se javijo najkasneje do 30. junija na SPZ, Ul sv. Frančiška 20, telefon 767303. skupno 47 dijakov, v šolskem letu 1978/79 pa celo 51 dijakov. Ravnatelju in profesorskemu zboru naše šole se zdi umestno, da objavite popravek. S spoštovanjem profesorji in ravnateljstvo šole V odgovor na gornje pismo samo nekaj pripomb. Predvsem glede vpisa: če so morali dijaki okvirno že nakazati do 20. maja, na katero višjo srednjo šolo bi se radi vpisali, še ne pomeni, da so se dokončno o-dločili. O netočnostih, ki jih pismo navaja, pa naslednje: 1. Podnaslov «Slovenski oddelki» daje samo vtis, kot je rečeno v pismu, da je šola še vedno oddelek italijanske. 2. V članku, ki je zgolj sintetično informativnega značaja, ne moremo govoriti o tem, kaj bo v prihodnosti. Zaenkrat slovenskega 4. in 5. razreda še ni. 3. Jemljemo na znanje, da gre za «glavne» predmete, čeprav je mš bra zec, na katerem naj dijaki napišejo točen seznam vseh knjig,.ki so jih prejeli od oočine. Občina pa prosi tudi dijake tretjih razredov nižje srednje šole, ki so lansko leto prejeli po 50.000 lir podpore v gotovini, naj tudi oni prinesejo svoje šolske knjige, da bi jih razdelili tistim, ki jih bodo potrebovali. Knjige bodo dijaki, odnosno starši lahko oddajali v občinski knjižnici v torek, sredo in četrtek od 18. do 20. ure ter v petek in soboto od 15. do 18. ure. Pobudo za brezplačno posojanje knjig občinska uprava v Doberdobu uvaja postopoma. Prvo leto so bili ugodnosti deležni študentje prvih, lani študentje drugih, letos pa bodo podpore v knjigah deležni tudi študentje tretjih razredov nižje srednje šole; za lani so dijakom 3. razredov namenili po 50 tisoč lir podpore. Občinska uprava se je za tak šno obliko podpore odločila zato, ker je imela težave z razdelitvijo dežel nega prispevka, ki je bil preskro men. Poleg tega so podpore, nekatere tudi v znesku 80.000 lir, izplačali višješolcem. V proračunu občinske uprave za leto 1979 so nadalje postavka v višini 2,6 milijona lir za kritje prevoz nih stroškov dijakom obvezne nižje srednje šole. Za takšen ukrep so se odločili zato, ker je obisk nižje srednje šole obvezen in zato brezplačen Pred leti je bilo na Goriškem in tudi v občini Doberdob več razprav o prevozih in ob tej priložnosti je občinska uprava ugotovila, da vprašanja prevozov ni mogoče rešiti s šolskimi avtobusi in se je zato odločila za takšen pristop k temu vprašanju. VOZNI RED VLAKOV URNIK VLAKOV Prihodi iz Trsta: L 6.14, D 6.51, L 7.14, D 7.49(d), D 8.01(c), D 9.18(d), L 11.08, D 13.02, L 14.08, D 14.43, L 15.28, L 17.51, D 18.24(a), L 18.56, D 20.03, L 21.02, D 21.23(c), D 22.21 (d), L 24.00. Odhodi proti Trstu: L 0.03, L 5.44(b), L 6.16, D 7.15(a), L 7.50, D 8.18, D 9.20, L 11.10, D 13.34, L 14.10, D 15.51(c), D 16.47(d), L 17.06, L 18.26, E 18.58, L 19.51, L 21.36, D 22.08(c), D 23.03(d). Prihodi iz Vidma: L 0.02, L 5.42 (b), L 6.15, D 7.14(a), L 7.48, D 8.16, D 9.19, L 11.07, D 13.32, L 14.07, D 15.50(c), D 16.46(d), L 17.04, L 18.25, E 18.57, L 19.50, L 21.34, D 22.07(c), D 23.01(d). Odhodi proti Vidmu: L 0.04, L 6.17, D 6.53, L 7.16, D 7.51(d), D 8.01(c), D 9.21(d), L 11.09, D 13.05, L 14.09, D 14.44, L 15.29, L 17.56, D 18.26(a), L 19.00, D 20.05, L 21.03, D 21.24(c), D 22 22(d). Prihodi Iz Nove Gorice: L 12.03, L 17.31. Odhodi proti Novi Gorici: L 9.50, L 15.33. (a) Ne vozi ob praznikih. (b) Vozi samo ob delavnikih od 28. 5. do 3. 8. in od 16. 8. 79 do 31. 5. 1980. (c) Vozi od 30. 9. 79 do 31. 5. 1980. (d) Vozi od 27. 5. do 29. 9. 1979. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi 8. julija enodnevni avtobusni izlet v Zagreb. Vpisovanje na sedežu v Ul. Malta 2 do ponedeljka 2. julija. Kino t, ari ca CORSO 15.30—22.00 »Un uomo in ginocchio*. E. Giorgi in G. Gem ma. Prepovedan mladini pod 18. letom. i VERDI 15.30-22.00 »Due pezzi di pane*. V. Gassman in P. Neuvet, Barvni film. VITTORIA 15.30—22.00 »Insegnante balla con tutta Ia classe*. N. Cas sini. Prepovedan mladini pod 14. letom. Tržič EXCELSIOR 15.30-22.00 »Preparate i fazzoletti*. PRINCIPE 15.30 — 22.00 »Casanova & c.» Nova Carica in okoticu SOČA 16.00-18.00—20.00 »Sporočilo iz vesolja*. Japonski film. SVOBODA 16.00-18.00—20.00 »Pon pon dekleta*. Ameriški film. DESKLE 17.00-19.30 «Ločenka». A-meriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna San Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83-538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana. EES^ESSHHI Ob dvajseti obletnici smrti nepozabnega moža Jožefa Jarca (Kuku-kovega) daruje žena Slava 20.000 lir za sekcijo krvodajalcev iz Doberdoba. Družina Ivan Milkovič iz Krmina je prispevala 20.000 lir za Slovenski dijaški dom v Gorici. Včeraj - danes Iz goričkega matičnega urada ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V tednu med 18. in 23. junijem so v Gorici zabeležili naslednje: RODILI SO SE: Luigi Sibione, Maurizio Giovannini, Massimiliano Giovannini, Francesca Biasol, Ren-zo Corazza, Michele Pellizzari, Paolo Braida, Genny Lovisoni, Simone Lepre, Francesco Marinz, Valentina Boscarol, Claudia Cucumia, Gio-ia Delneri, Luca Rustja, Viviana Piemonti, Barbarca Cingerli, Matjaž Černič, Alberto Zimolo, Marco Degenhardt, Mauro Gereon, Francesco Sandrin. UMRLI SO: 98-letna gospodinja Marisa Bavanjoli vd. Bartesa; 64-letni upokojenec Lino Zoff; 66-letni upokojenec Ferruccio Marega; 74-letni upokojenec Jožef Blasig; 67-letni upokojenec Bruno Buch; 66-letna upokojenka Gemma Fontana vd. Concion; 71-letna gospodinja An- gela Komavli; 95-letna gospodinja Giovanna Malnig vd. Montico; 96-letni upokojenec Antonio Franzot. POROKE: radiotehnik Michele Plantea in uradnica Elena Delpini; geometer Giorgio Cocianni in profesorica Lucia Zanuttig; policist Gio-vanni Di Biaggio in delavka Laura Padovan; obrtnik Pietro Luchitta in uradnica Sandra Bertossi; delavec Roberto Trobini in gospodinja Enza Bajc; delavec Flaviano Paoletti in delavka Franca Nobili; mehanik Fabio Isemia in bolničarka Bruna Gallo. OKLICI: uradnik Erminio Loren-zon in uradnica Silvana Macaro; tehnik Dario Ermacora in študentka Angela Dibenedetto; policist Bruno Stefanutto in bolničarka Maria-antonia Bruno; policist Francesco Taccogna in trgovska prodajalka Janka Zavadlav; podoficir vojske Saverio Milo in bolničarka Merce-de Pelos. PROSLAVA 10-LETNICE ŠZ MLADOST - DOBERDOB DANES, 24. junija ■ OB 17.00 ŽENSKA NOGOMETNA TEKMA »DOBER- DOB — PRVAČINA* ■ OB 22.30 TOMBOLA Z DENARNIMI NAGRADAMI PLES Z ANSAMBLOM LOJZETA FURLANA Za športne POKALE in KOLAJNE obrnite se na URARNO — ZLATARNO ŠULIGOJ GORICA, Ulica Carducci 49 — tel. 5657 AUTO SACCHETTI servis za Audi VOLKSWAGEN GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel. 2069 Avtomobilske dobave — Delavnica — Oprema in potrebščine t ■ otav (y- r, URNIK: vsak dan od 8. do 12. ter . od 14. do 18. ure j.uui ob sobotah 7od 8. do 12. ure Lr' vA GORICA, Korzo Italija tel. 81-032 r\J EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ POKLICNI FOTO STUDIO BARVNO RAZVIJANJE FOTOGRAFSKI MATERIAL HITRE USLUGE Giuseppe Assirelli GORICA VIA SAN .GIOVANNI 9 V VROČIH DNEH PIJTE SVE2E LJUBLJANSKO UNION PIVO Zastopnik za Goriško Vojko Nardin Gorica - Standrez Ul. del Carso 67 Tel. 81-310 INTER CENTRO ŠPORT Tržaška cesta (nasproti GORICA letališča, v bližini mirenskega mejnega prehoda) Tel. 30910 - 32731-2-3 VELIKA IZBIRA VSAKOVRSTNE ŠPORTNE OPREME NAJBOLJŠIH ZNAMK — vse za tenis — oprema za podvodni ribolov — velika izbira gumijastih čolnov — ski-rolke za smučanje po travi — oprema za alpinizem VSE PO KONKURENČNIH CENAH — šotori in rekviziti za kampiranje — počitniške prikolice — športni čevlji najboljših znamk — športna konfekcija OBIŠČITE NAS Timorski KULTURA 13*,. :';/‘'Vw / 24. |unl|a 1979 PRI CANKARJEVI ZALOŽBI V LJUBLJANI Monumentalna izdaja «Zgodovine Slovencev* 1000 strani velikega formata s krasnimi barvnimi prilogami - Pri pisanju in sestavljanju knjige so sodelovali skoraj vsi najpomembnejši slovenski zgodovinarji Pred dvema letoma je Cankarjeva založba izdala Svetovno zgodovino v zajetni knjigi in s to iz dajo zapolnila veliko vrzel na po-dročjo tovrstne literature. Zdaj je pri isti založbi izšla še zajetnejša knjiga velikega formata s skoraj 1000 stranmi v dvokolon-skem tisku z naslovom ZGODOVINA SLOVENCEV. Take izdaje niso pogoste in če je na predstavitvi nove knjige direktor Cankarjeve zaltžbe, pisatelj Miloš Mikeln izjavil, da vsaka založba vsakih sto let lahko izda samo dve taki knjigi, potem je o pomenu take izdaje povedal dovolj. Še bolj se zavemo pomena te izdaje če vemo, da je to prva zgodovina Slovencev, napisana na podlagi problemskega obravnavanja zgodovine in sodobnih znanstvenih metod. Knjiga je nastala na pobudo založbe in slovenskih zgodovinarjev, vsi pa so izhajali iz prepričanja, da nam je taka knjiga nujno potrebna za domačo rabo in za svetovno javnost. Kdorkoli potrebuje kakršnekoli zgodovinske podatke o naši preteklosti ali želi spoznati dogajanja v minulosti, danes pravzaprav nima kaj vzeti v roke. V svetu pa smo doslej dopuščali, da se svet seznanja z nami na podlagi knjig, ki so jih drugi napisali o nas. Šele z novo zgodovino Slovencev, za katere so poskrbeli slovenski zgodovinarji ir Cankarjeva založba, bo drugače. Dobili smo knjigo, ki je namenjena širokemu krogu uporabnikov. Ker obsega snov, ki naj jo pozna povprečen intelektualec, bo zadostila tudi potrebam profesorjev in učiteljev. Prav bo prišla študentom zgodovine. S koristjo jo bodo jemali ,v roke vsi tisti, ki potrebujejo podatke iz slovenske preteklosti za svoje družbenopolitično delo, za novinarsko udejstvovanje, pa tudi tisti, ki žele' zgolj obogatiti Svoje znanje. Slovensko zgodovinopisje je prehodilo več faz svojega razvoja do sedanjega problemskega obravnavanja zgodovine. Tako je Zgodovina Slovencev Cankarjeve založbe tudi podoba sedanjega slovenskega zgodovinopisja, pa tudi knjiga, s katero > se bodo lahke; postavili,^.tako avtorji kot vsi sodelavci, vpa-'kudi založba. Nova slovenska zgodovina je kolektivno delo. Kot avtorji so sodelovali Zdenko Čopič, dr. Ferdo Gestrin, dr. Bogo Grafenauer, Primož Hainz, Marko Ivanič, dr. Janko Jeri, dr. Milica Kacin -Wohinz, dr. Vasilij Melik, dr. Metod Mikuž. dr. Dušan Nečak, dr. Peter Petru, dr. Jože Šorn, Jera Vodušek, Božidar Zakrajšek, dr. Tone Zorn in sodelavci dr. Stene Granda, Olga Janša - Zorn, dr. Aleksander Jeločnik, dr. Janko Kos, Jože Krall, Božo Otorepec in dr. Mirko Stiplovšek. Če je knjiga sestavljena iz prispevkov večih avtorjev pa zato še ni .teamsko delo, da bi avtorji skupaj obravnavali problematiko in skupaj pisali, temveč je sestavljena iz prispevkov posameznih avtorjev, ki so obdelali posamezne teme in posamezna časovna obdobja. Knjiga torej nd sinteza slovenskega zgodovinopisja, je pa nastala na nekaterih sintetičnih delih in tako avtorji uporabljajo naketere dosedanje izsledke zgodovinopisja. Zaradi večjega števila avtorjev in njihovih različnih pristopov do snovi, je knjiga napisana različno in bo skrben bralec opazil razlike. Toda založba je prispevke avtorjev povezala s slikami, zemljevidi in tako zabrisala razlike v konceptu posameznih prispevkov. Ostala pa so nesorazmerja v obsegu prispevkov, saj so očitne razlike ki niso povsem opravičljive. Tako je na primer povojnemu obdobju posvečenih komaj petdeset stra-mi, če pa prištejemo še sestavke, ki obravnavajo položaj zamejskih Slovencev, pa vseeno le šestdeset strani. Obdobje stare Jugoslavije pa je prikazano na 130 straneh. Kakih 80 strani teksta je posvečenin arheološkemu obdobju, kar je vsekakor novost, vendar pa pozitivna. V vsebinskem pogledu je omeniti tudi uvodno besedo prof. Boga Grafenauerja, pa izredno bogato število slik, zemljevidov, grafikonov, preglednic in drugega ilustrativnega gradiva. Posamezna poglavja so napisana jasno, razumljivo vsakomur in pregled no tako, da bodo razumljiva vsakomur in zanimiva obenem. Virov avtorji ne navajajo, jasno pa je, da ima knjiga seznam literature, imensko kazalo, kazalo zemljevidov in preglednic. Zgodovina Slovencev je po zunanji opremi in podobi podobna svetovni zgodovini iste založbe. Z njo tvori nekak pendant. Izražena pa je bila tudi ideja, da bi kot tretja knjiga izšla zgodovina drugih jugoslovanskih narodov. Morda jo v doglednem času dobimo. Zaenkrat pa smo več kot veseli nove Zgodovine Slovencev. Vprašanje je le, če bodo s ceno. ki ni ravno nizka, zadovoljni tudi porabniki. Sl. Ru. BIBLIOGRAFIJA ZALOZBE MLADINSKA KNJIGA 1971-1977 V 7 letih 2.125.766 knjig Bibliografijo, tretjo po vrsti, je uredil naš kontovelski rojak Bogomil Gerlanc Od 1945 do 1977 je založba izdala 4989 knjig v skupno 36.670.000 izvodih Založba Mladinska knjiga je leta 1975 obhajala trideseto obletnico svojega obstoja. Primerno bi bdlo, da bd ob tej priliki izdala bibliografijo svojih izdaj. Vendar so se prav v tem letu in kasneje začele uveljavljati nove organizacijske oblike založbe in prav ta reorganizacija Mladinske knjige v štiri temeljne organizacije združenega dela (založba, trgovina, tiskarna in koprodukcija) je zadržala tudi izid novega zvezka Bibliografije. Mladinska knjiga je namreč že izdala dve knjigi Bibliografije. Prva je obsegala obdobje 1945-1965, druga petletno obdobje 1966-1970, sedanja, ki bi morala obsegati naslednje petletno obdobje, pa nosi letnico 1971-1977. Gre torej za obdobje sedmih let, ki je zajeto v novi knjigi s prikazom celotne založniške dejavnosti te pomemtme slovenske založbe, ki se lahko ponaša z izjemno velikim številom knjižnih izdaj in še večjim številom povprečne naklade. je v dejavnost založbe. Ta je sodeloval že pri pripravi prejšnjega zvezka bibliografije, tako da je v tem zvezku, bolje zajetni knjigi bibliografije, samo nadaljeval ustaljeno prakso. Nova bigliografija ima uvodoma priobčen sestavek direktorja založbe Ivana Bizjaka, ki prikazuje več kot tridesetletni razvoj založbe, nihanja njene uspešnosti in kljub vsem težavam ogromen napor, ki so ga vložili sodelavci (celotna Mladinska knjiga šteje preko 1500 članov kolektiva), ck je založba vendarle dosegla take uspehe, ki jih ni mogoče prezreti. Število naslovov del, ki jih je izdala Mladinska knjiga, se je od začetka obstoja do leta 1975, 26- krat povečalo tako, da sodi založba med največje založniške Bibliografijo založbe Mladinska knjiga za leta 1971-1977 je uredil naš kontovelski rojak Bogomil Gerlanc, ki se kljub upokojitvi še vedno izredno aktivno vključu- .....mini,mini,mn, ...................................................................min....Iran............................................................................................. OB 25-LETNICI SMRTI IVANA TRINKA - ZAMEJSKEGA . V Trčmunu visoko pod Matajurjem počiva buditelj beneških Slovencev S pesmijo, prozo in besedo je dokazoval svetu in svojim ljudem, da so ponosni Slovenci, pa čeprav zatirani in teptani Čeprav že več, kot sto let brez vsakršnega priznanja narodnostnih pravic, so se Slovenci na Beneškem ne le ohranili, ampak so tudi pokazali svojo življenjsko in duševno moč ter dokazali, da zadeva o njihovem obstoju ni taka, kot so trdili nasprotni uradni krogi, češ, da v Benečiji Slovencev ni in jih nj bilo nikdar. Med mnogimi dokazi so zelo pomembni tisti, ki Jtt Jit>,,P9fti8viAG(sgmj, na tem o-. zemlju, .rojeni ljudje, ki so s svojim delom in besedo v domačem jeziku izpričali, da so izrastki zemlje, na kateri živijo — pripadniki Slovenskega naroda. Eden teh živih in veličastnih spomenikov slovenstva v Benečiji je prav gotovo Ivan Trinko-Zamejski, pesniki in pisatelj, predvsem pa buditelj in duševni voditelj tamkajšnjega slovenskega ljudstva. Ta res velik in plemenit beneški Slovenec se je rodil 25. januarja 1863 v majhni gorski vasi Trčmun pod Matajurjem. Tedaj se je v tistih krajih govorilo še skoro izključno v domačem slovenskem narečju, in tudi mali Trinko se je nasrkal te govorice, jo vzljubil in kolikor je zmogel poplemenitil ter ji ostal zvest vse svojo dolgo in plodno življenje. In v tem dolgem življenju se je Trinko razdajal na mnogih področjih v prid svojih zapuščenih in •MiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiuiiliiiiiiiiHMmiinaiiiiinMiiiiiiHiiiiiiiitfiiiiiimiiitiiiiiiiiiliiiiiiMiiiiiHim"" V torek v Tržaški knjigarni TRŽAŠKA KNJGARNA vabi na predstavitev dveh za slovensko kulturno zavest izredno pomembnih del. _ Pred kratkim je Cankarjeva /.aložbu izdala ZAKLADE SLOVE-NlJE, ki so prejeli letošnjo Župančičevo nagrado: knjigo bosta pred- StaVS\ff»aSASA£očKBitS ibseJajoifmrDmJNI SLOVEN. CEV pa bosta spregovorila soavtorja BOGO GRAFENAUER in MIMICA KACIN VVOHINZ. Predstavitve se bosta udeležila šc urednika Cankarjeve založbe Cveto Jeraša in Meta Sluga ter njen direktor Mar-t»u Žnideršič. .. Srečanje bo na atrijskem dvorišču Tržaške knjigarne v torek, 26. Junija, ob 18.30. Vsi, ki so deli naročili pri Tržaški knjigarni, ju lahko °h tej priložnosti prevzamejo. vedno bolj zatiranih rojakov, jih branil in bodril v hudih in trpkih časih, ki so se zgrnili nad to deželico po priključitvi k novi državi — Italiji. Kajti ta ni izpolnila upanja in nad, ki so jih gojili beneški Slovenci do nje, ki je s svojim «risorgimentom» oznanjal svobodo in enakopravnost vsem državljanom, torej tudi onim z Beneškega. Saj so se prav zaradi teh obljub, ob plebiscitu leta 1866, beneški Slovenci, razen majhnega števila, Izrekli za Italijo. Toda kmalu se je izkazalo, da: «njih up je šel po vodi*. Trinko je že v osnovni šoli pokazal veliko nadarjenost in o tem je njegova učiteljica Roza Koren opozorila dečkova očeta in ta je poslal enajstletnega Ivana v šolo v Čedad. V tem povsem novem o-kolju je mladi Trinko takoj spoznal krivično raz .arodovalnost, ki jo je potem doživljal do konca svojega življenja. Iz Čedada je odšel na škofijsko gimnazijo v Videm, kjer je naletel na še bolj ostro izoblikovano zanikanje obstoja slovenskega jezika in narodnosti v Benečiji. In še tedaj, še mlad, ni mogel doumeti tako nesmiselnega in nasprotnega odnosa nekaterih krogov in oblasti do malega naroda. Usodno in blagodejno je bilo za Trinka srečanje z beneško-sloven-skim duhovnikom, buditeljem — Petrom Podreko (1822 - 1889) kateri je že tedaj neutrudno deloval med domačim ljudstvom in zadržal stike s Slovenci onkraj meje, zlasti še ker je videl, da obljube, ki jih je dala Italija ob prevzemu oblasti nad Beneško Sloveniji, so ostale, na žalost, neizpolnjene. Podreka je v mladem Trinku še okrepil spoznanje nevarnosti, ki preti njegovemu narodu, njegovemu jeziku, ter ga s svojim domorodnim pisanjem in vneto besedo zvabil in priklenil v tabor zaščitnikov domače zemlje. In ker do tedaj ni poznal knjižnega slovenskega jezika ne slovstva, se je začel zanimati za te kulturne dobrine. Naučil se je prave slovenščine, da je kmalu obvladal do vseh podrobnosti jezik svojih prednikov. Željno je prebiral dela slovenskih pisateljev in pesnikov in ob tem je sam dozoreval v odličnega oblikovalca domače besede ter se kmalu uvrstil med slovenske ustvarjalce nasploh. Svoje slovstvene prispevke je pošiljal v Ljubljanski Zvon in druge liste. Postal je najuglednejša osebnost na tem najbolj zahodnem delu slovenske zemlje. Povezal se je v iskreno prijateljstvo med drugim tudi z «Goriškim slavčkom* Gregorčičem in to je pripomoglo, da je Trinko zbral svoje «razstresene» pesmi, ter jih leta 1897 izdal v samostojni zbirki »Poezije* s psevdonimom »Zamejski*. In kot se bere, je zbirka naletela povsod, tudi v Sloveniji, na ugoden sprejem; seveda toliko bolj v domačih primorskih krajih, kjer je ljudstvo, skupaj s pesnikom, doživljalo narodnostne krivice in zagrenjenost, o kateri so govorile Trinkove pesmi. V njih je bilo zapisano upanje na lepšo, pravičnejšo bodočnost, ter še mnogo takega, kar zatiranemu človeku pomaga prenašali krivico in gorje. V svojih pesniških izpovedih se je nekoliko približal velikemu sosedu — Simonu Gregorčiču, ker je tudi Trinko videl ter občutil krivično ravnanje oblasti gospodujočega naroda do skromne, zatirane manjšine. In zato so njegove pesmi pretežno trpke in otožne vsebine ker porojene v žalostnem o-kolju, ali kot so se »same izrazile* »Kakor čez noč, oh, temne, nevesele, v pustinji žalostni smo se spočele*. V svojih pesniških priprošnjah v blagor svojega ljudstva in -vse Italije se je Trinko zatekel celo k črnogorski kneginji Jeleni, «njej. slavjanki mili*, ki se je ob kor.cu preteklega stoletja poročila z italijanskim prestolonaslednikom — Viktorjem Emanuelom in svoje preoej,. .dolgo-: pesništvo posvetilo zaključujepriporočilom: ... »Raz,vij. zastavo nam miru in sprave / pospeši težnje prave, / da skoraj nam na nebu zatrepeče / vstajenja zora, dan rešenja, sreče*. Zelo lepo jn občuteno se je Trinko izpel v vencu 52 kratkih, tri kitice obsegajočih pesmi — »Razpršeno listje*, kjer je v lepih pri; spodobah prikazal mnogo tistega, kar je nosil skrito v svojem plemenitem srcu. Trinko pa se ni omejeval le na pesništvo; pisal je znanstvene razprave, prevajal v italijanski jezik iz slovenske in drugih slovanskih književnosti. Tudi mladini je posvetil svoje poslanstvo; napisal ji je niz lepih povestic ter jih izdal v knjigi «Naši paglavci--. O tem svojem mladinskem delu je v predgovoru zapisal: »Starokopitne, preproste in skromno pisane so te črtice, črtice o skromnem in preprostem življenju naših dečkov, za skromne in preproste bralce* . . , Naj omenimo še, da se je bavil tudi z glasbo — zlasti cerkveno — in risanjem ter da je tudi na tem umetnostnem področju zapustil vidne sledove. Velik je bil Trinko še zlasti kot buditelj zaščitnik in učitelj svojega domačega ljudstva, katero je resnično ljubil. Boril se je zanj, za njegove človeške pravice; saj je v svojem dolgem vzvišenem poslanstvu vztrajno dokazal vsem posvetnim, pa tudi cerkvenim o-blastem, kako zelo grešijo, k0 ovirajo ljudstvu Beneške Slovenije, da se izraža v svojem domačem, to je slovenskem jeziku. Postal je svetilnik, na katerega so se ozirali iz narodnostne teme v kateri so živeli njegovi rojaki; zatekali se k njemu za pomoč, nasvete in podobno. Vedno in za vse je imel to- lažilne in bodrilne besede. In čeprav je tudi sam doživljal napade in nerazumevanja s strani nasprotnikov slovenstva v Benečiji — ni klonil. Pogumo je nastopal ter odbijal krivične očitke, ki so jih sprožili nanj premnogi, tudi iz cerkvenih krogov. Ko so ga nekoč predstavniki katoliškega lista «L’Awenire» povabili naj se naroči na: r; njihov list, jih je Trinko .ogorčeno odslovil rekoč: «Ižginite. Ko boš tč nehali pisati zoper Slovane, pridite, prej pa ne*. Zaradi tako odločilnih nastopov je bil Trinko tem lažnim demokratom pravi trn v peti in tega svojega srda niso mogli prikriti niti ob njegovi smrti. Namreč v lističu »Tricolore*, okrog katerega so se zbirali, so zapisali: da bi bilo bolje, ako bi se ne bil nikdar rodil, ker je pokvaril toliko duhovnikov ...» Kako zelo je bilo Trinku pri srcu narodnostno vprašanje in kako je to vsem priporočal, pričajo lepe besede, ki jih je zapisal v spominsko knjigo nekemu bogoslovcu ob koncu šolskega leta. Tako so lepe, plemenite in še danes pomisleka vredne, da jih posredujemo branju. Med drugim je zapisal: «A še nekaj mi stoji pri srcu. Ne morem, da ti zopet ne priporočam, kar sem ti že stokrat priporočal, namreč naš rodni jezik, dragoceno svetinjo, katere ne smemo zametati, ker nam jo je dal sam Bog. Vsaka stvar iz prirojenega nagona si gleda ohraniti svojo o-sebnost in svoje naravne lastnosti in hrepeni po njihovem življenju, kakor le more. Tembolj mora to storiti človek, ki se zaveda samega sebe in svojega položaja v vesoljstvu, Kdor se ne zaveda svoje bitnosti, ni popoln; on je brez vzorov, brez cilja in teži na slabše. Človek, ki zameta svojo narodnost in svoj jezik, nima lastne osebnosti, nima značaja ne časti ter dela krivico sami naravi, katera kakor vsakemu določi gotove starše, tako ga tudj postavi v določeno pleme. Sveta dolžnost je skrbeti, da si ohranimo svojo narodnost in svoj l -ik. Nobena po-zemska oblast nima pravice poseči po tem našem zakladu, če ga sami ne zametamo. Sam Bog nam je dal nedotakljivo pravo, braniti ga proti 1 kršnemukoli nasilju in braniti ga moramo kakor svojo osebnost. S tem ne rušimo ne zakonov ne reda ne tujih pravic; ne delamo škode nikomur in ne ustvarjamo nikakršnih nevarnosti. Ti torej, mladi prijatelj, lepo skrbi, da naš jezik ne bo zaničevan in teptan; vžigaj ljubezen do njega med preprostim ljudstvom, da si bo pomagalo vsaj z njegovo pomočjo do one relativne omike in bla-gostania, do katerih ne more priti drugače*. Čeprav Trinko že petindvajset let počiva tam gori v Trčmunu, pod Matajurjem, v svoji domači zemlji, kateri je posvetil velik del svojega dolgega in plemenitega življenja — njegov duh še živi med ljudstvom, ker plemenitost ne umre nikdar. LADO PREMRU hiše v Jugoslaviji in tudi v svetu. Skupno število izvodov je v letu 1977 znašalo na pr. kar 2.125.766 knjig, povprečna naklada pa nič manj kot 8114 izvodov. Res, da je bila leta 1974 dosežena celo večja produkcija knjig (2.702.000 knjig) v poprečni nakladi 9129 izvodov), toda ob približno enakem številu izvodov je bil kasneje dosežen ogromen vsebinski in tehnični razvoj. Nove zbirke pa so prav v zadnjih letih pokazaie, kako je ob uvajanju novih zbirk in ponatisov izdaj iz prvih let spet začelo naraščati število izdaj in izvodov. Jasno je, da je Mladinska knjiga začela ubirati nove prodajne poti, da bi utrla pot knjigi med bralce, pri čemer pa še m mogla docela reorganizirati stare, materialno in kadrovsko zaostale knjigami-ške mreže. Uveljavila pa je novo organizacijsko obliko prodaje knjig in utrdila svoj knjižni klub Svet knjige, ki šteje sedaj že nad 120.000 članov. S tem klubom, ki ne nalaga nobenih obveznosti članom kot to, da po ceni s 250,o popustom vsako četrtletje navoče po eno knjigo (imajo pa razen tega še droge ugodnosti), je založba prodrla tudi na Koroško in na Tržaško in Goriško. Ves ta nepretrgan razvoj vsega pozitivnega v delu Mladinske knjige pa narekuje vsestransko napredovanje. V drugem uvodnem sestavku prikazuje glavni urednik založbe Borut Ingolič smernice založniškega programa Mladinske knjigam (Dako Johna#, program, usmeritev in razvoj posameznih knjižnih' -zbirk od Najdihojce, mimo -zbirke*-' Lirika -do Levstikovega hrama in Zbirke sodobnih jugoslovanskih pisateljev. Posebej prikazuje enciklopedične izdaje in skrb založbe Mladinska knjiga za Enciklopedijo Slovenije, ki je v pripravi. Ob tem prikazu vsebine posameznih zbirk nakazuje urednik smer razvoja z nenehnim iskanjem novih smeri kot bistveno nalogo uredniškega dela. Načrtno razvijanje stalnih in občasnih zbirk, intenzivno nadaljevanje izdajanj za mladino, nadgradnja poljudnoznanstvenih del, skrb za izvirna leposlovna dela, izdajanje učbenikov, to so le nekatere od dvanajstih poglavitnih nalog založniškega programa Mladinske knjige. Nato sledi v knjigi šele sama Bibliografija 1971-1977 s popisom, izdelanim po načelih iz prejšnje bibliografije. Najprej je bibliografski opis, ki zajema v časovnem zaporedju vse izdaje s tem, da so prikazane najprej izdaje po skupinah (časopisje, knjige, gramofonske plošče, reprodukcije) nato pa je podan pregled knjižnih izdaj. Tu najdemo razdelitev izdaj po strokah in po knjižnih zbirkah ter povzetek izdaj po skupinah in letih. Sledi še poročilo o nagradah in nagrajencih. Posebej je objavljen statistični pregled, posebej najdemo imenska kazala in izdaje za knjižni kljub Svet knjige. Tako bo vsakdo, ki bo iskal kakršnekoli Rodatke o vseh posameznih izdajah Mladinske knjige našel v Bi bliografiji zlahka vse podatke, ki jih bo želel vedeti. Ta bibliografski del knjige pa tolmačijo uvod na izvajanja urednika Bogomila Gerlanca. Primorske bibliografske vesti ARHEOLOŠKI VESTNIK, 1978, XXIX, Ljubljana, Slovenska aka- 30 LET GOZDARSKE SREDNJE ŠOLE 1948- 1979 10 LET ŠOLE demua znanosti in umetnosti. ZA GOZDARJE. Postojna, november 1978. b ranče Leben je v članku Osteološke in kulturne najdbe prazgo- Konec nreteklpun lei* minil« triHnoi ■ CD oi 2£S Ltzrjs. sesAjer as as .«. »V S “i, tr.r, t vs s Mr. 13-35) seznanil strokovno javnost s kostnimi ostanki in kultu™ 3JS KST L,"T""JSSL SrtiL. »tS a.i„„ , , ■ zapuščino jamskega človeka ki so jo odkrili od sredine Dreišnieca , , s°!f “ Sadarje poklicne gozde delavce, šola je po ’ * 00 sremne prejšnjega nekajkratnih selitvah in ustreznem preoblikovanju postala današnji stoletja do današnjih dni. Gian Carlo Meniš je'v študiji Rapporti ecclesiastici tra Aquileia bbkaciif kfobra™ rarofSh šK\zdM Si °£se?ajf0 Pu I Sovenia in etA nainncristinna n»i«iu,m D11Ka£'l°. kl omavnava razvoj obeh šol, je Izdal Gozdarski solski cen- lizacijo Slovenije ter hkrati predložil vse, kar nam o njej povedo literarni in arheološki viri; podal je oris cerkvene organizacije ter iti l/uHnmiiU »a/uJ 1 1 _ .lui! ___1 - — ? • • j t za gozdarstvo SRS. DRUGI MEDNARODNI NOGOMETNI TURNIR ŠTIRIH MEST. juridičnih ih kulturnih vezi med lokalnimi cerkvami in jadransko Nn» rl mT ¥1» T < ,iR metropolo od konca 3. stoletja do konca 6. stoletja. Nova Gnnca’ MirPn- Bil'e; 30- a',rila 'n 1- maja 1979. V študiji Marjana Slabeta: Govorica arheoloških ostalin o času Ga počastili praznik dela, so tudi letos priredili turnir mladih selitve ljudstev na Slovenskem (str. .379-392) dobimo precej drago- r*°lj!ometašev štirih sosednjih mest: Beljaka, Gorice, Nove Gorice in cenih podatkov tudi za primorske kraje: Ajdovščina, Podmelec, Sv Pavel nad Vrtovinom, Stara vas pri Dvorih, Škocjanske jame itd. Vidma. Drobna, 21 strani obsegajoča brošura ne podaja samo tekmovalnega programa, pač pa nam, poleg kratkega pregleda organiziranosti vi An/ilnumL: »n«zv..I : —» XT . c"3 • m 1 »• Januarja 1976. leta so v Biljah našli nekaj železnih predmetov noSolrieta v medobčinski nogometni zvezi Nova Gorica - Tolmin, nudi in kosti, ki jih je avtorica članka Nove najdbe iz časov preseljeva- *ud' Rodovino krajev, gostiteljev turnirja. O Novi Gorici govori pri- mn »Ar* t*Arl/xi v *• nnn/lM«; X 7 ' .1* _* / i i/i.l /n / \ X *T i A « ■ ČriPl/olz I\/T !J 1*1/0 \71 lir r* 7 rfArl Airinn l J11 * in IV 7T« a n» i.. JJ i. 1 I .1:1 . nja narodov v spodnji Vipavski dolini (str. 464-474) Nada Osmuk pri- sPevek Marka Vuka, zgodovino Bilj in Mirna, pa tudi ostalo besedilo, pisala vojaškemu grobu germanskega porekla, časovno pa v drugo ie lzP°d Peresa Petra Budina. polovico 6. stoletja. O treh vejikih noriških srebrnikih, ki so jih našli na Mostu na Soči, bomo prebrali v članku Petra Kosa: Ein Schatzfund westnori- RADIO KOPER - CAPODISTRIA. Koper, maj 1979. Tudi koprski radio je ob tridesetletnici izdal svojo publikacijo, ki I na ACOminncomrlneafili ctčnnnli *• IiuiU 1aa.'I.!L --! _ ___1_•__ scher Grossilbermiinzen in Most na Soči (Slowenien) (Zakladna najd- nam na oseminosemdesetih straneh, v treh jezikih govori o prehojeni ba X®.llk*Ln0r^kib »Jrnifcovj« ,Most^Pa SpčlMstr. 122-125). poti. Uvod .je prispeval Mitja Ribičič, avtor ostalega besedila pa Lju- , z naj tudi tlam>k Božidarja šiapšaka Rodik - Ajdovščina ban Omladič. Slika na ovitku je delo akad'err«kega"slikarja^'Božidarja (str. 546 547) ter nekrolog Giovanniju Brusinu, izpod peresa Jarosla- Jakca. Če upoštevamo samo podatek, da obsega bibliografija za celotno obdobje obstoja Mladinske knjige, torej za leta 1945-1977 kar 4989 izdanih knjig s 36.670.000 izvodi, poleg tega pa če časopise, karte, slike, skupaj, 5641 izdaj v nakladi preko 44 milijonov, potem si res lahko predstavljamo obseg založniškega dela založbe, ki združuje v sebi kulturno, gospodarsko in politično poslanstvo. Ob teh podatkih, ki nam jih posreduje tudi Bibliografija za* ložbe Mladinska knjiga 1971-1977, res ni kaj pripomniti. Lahko izrazimo vsem sodelavcem same priznanje in čestitke. SI. Ru. iMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintmmimN revije DAN, 82/1979 va Šašla (719-721). N. S. Nova številka »Dneva* se predstavlja z zanimivo in aktualna vsebino z različnih področij družbenega življenja. Razumljivo je, da je prvi sestavek posvečen izidom nedavnih parlamentarnih volitev v Italiji. Analiza, ki jo podaja Bogo Samsa, je stvarna in opozarja na usmeritev k politični sredini v državi z ošibitvijo levih sil, pri nas pa na okrepitev pro-tiosimske in protislovenske fronte, «saj je na volitvah napredovala Lista za Trst, v KD pa se je spremenil odnos sil tako, da sta obstanek sedanjega tržaškega vodstva in usmeritev celotne federacije vprašljiva. Blok meloni - radikalci - neofašisti se je tudi neformalno povečal za dobro polovico tržaških demokristjanov, ker sedaj vključuje tudi poslanca Tombesija in njegovo skupino.* »Vendar pa položaj ni brezizhoden in niti povsem kritičen* — ugotavlja Bogo Samsa. »Objektivni in subjektivni položaj Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini je tak, da omogoča uspešen boj kljub težavnim okoliščinam*, predstavlja pa vsekakor »poziv k mobilizaciji vseh naših nemajhnih sil.* Z vprašanjem terorizma s« »Dan* pogosto sooča v svojih člankih in tudi tokrat mu posveča kar dva oziroma celo tri članke. Pavel Stranj razglablja pod naslovom »Poti terorizma* o zgodovinskih aspektih tega pojava in ugotavlja, da vsekakor ni dovolj, da spremljamo terorizem površno in le v njegovih zunanjih manifestacijah, marveč ga moramo čim bolje spoznati. Voj-mir Tavčar piše pod naslovom «živa bakla* o strahotnem zažigu somalskega potepuha in ugotavlja, kako se za tem zločinom, ki so ga zagrešili štirje mladinski izrodki družbenega sistema, skriva novi rasizem. Človeka so ubili iz naslade in zato, ker je bil «drugačen», prav tako kot so ubili Pasolinija in kot so ubijali nacisti. Končno se terorizma z druge strani problema, s strani organiziranega državnega terorizma, dotika Karlo Devetak v svojem intervjuju s podpredsednikom Rus-sellovega sodišča, slovenskim marksistom Rudijem Rizmanom. Gre za sodišče, ki je samo »ena od brezštevilnih oblik boja naprednih množic na svetu proti nečloveškemu brezumju*. Dušan Jelinčič piše o «veliki zmagi* jugoslovanskih alpinistov, ki so pred dobrim mesecem osvojili «streho sveta* — Everest * himalajski gorski verigi. Zanimivi so razgovori Suzi Per-tot s petimi slovenskimi višje-šolci, ki polagajo letos veliko maturo. V bistvu se vseh pst ujema v oceni, da šola danes v nobeni svoji zvrsti ne daje zadovoljivega znanja in da predvsem ne posreduje dijakom širše kulture. So pa dijaki kritični tudi do samega sebe, ko ugotavljajo razširjenj pojav zapiranja vase, bega v individualnost, kar seveda ni rešitev. Verjetno bi se moral marsikateri šolnik, še bolj pa tisti, ki tako šolo zavestno hočejo, globoko zamisliti. Mladinski reviji «Galeb», ki je letos slavila 25-letnico svojega izhajanja, sta namenjeni srednji barvni stram. Miran Košuta pa objavlja razgovor z najstarejšim, in verjetno tudi še edinim, slovenskim sodarjem Martinom Ur-dihom. ki se pri 37 letih še rad ukvarja s svojim poklicem, pa čeprav samo še za hoby. Uroš Koren nas v nadaljevanju «Boja za energijo* seznanja tokrat z jedrskim reaktorjem, s pridobivanjem energije z 'jedrsko fisijo ali fuzij", s problemom varnosti pri jedrski energiji ter z možnimi alternativnimi sistemi. Njegovo pisanje je kljub zahtevni tematiki lepo razumljivo in nedvomno prav zato tudi poučno prav, zdaj, ko se nezadržno poglabljamo v energetsko krizo. Leposlovni del je v reviji zastopan s svojstvenim potopisnim zapisom Milana Bufona «Otoki», ki kaže na znaten piščev talent, in pa z nadaljevanjem Vilfanovih pisem sinu, ki so bolj kot leposlovje, politika. Marko Kravos ocenjuje pravkar izišlo monumentalno publikacijo »Zakladi Slovenije*. Vitjan Sancin piše o novem načinu vzgoje jagod za večji prirastek, potem pa so tu še križanka in razni drobiž, ki dopolnjuje to bogato številko, (jk) K OB VSE GOSTEJŠEM PROMETU PO POLJSKIH IN DRUGIH POTEH Občinske in druge javne uprave ne morejo odlašati s postavljanjem primernih cestnih znakov na Krasu Z njimi bi v dobri meri zaščitile naše živinorejce pred morebitnimi odgovornostmi v primeru nesreč, v katere bi bila vpletena živina - Nujno je tudi ostro ukrepanje proti brezobzirnim nedeljskim izletnikom - Odvetnik Jan Godnič o pravni plati celotnega vprašanja Kmečka zveza je večkrat na željo In zahtevo svojih članov živinorejcev obravnavala težave in probleme, s katerimi se na žalost še vedno srečujejo naši rejci in s katerimi je sedaj seznanila javne uprave, tako občinske kot pokrajinsko ter gorsko skupnost. V prvi vrsti gre za problem kroženja oziroma vodenja živine po javnih cestah in poteh na pašnike ob vedno večji nevarnosti, ki jo danes predstavlja vse živahnejši promet. Posebno nevarnost in poseben problem predstavlja danes za domače rejce kroženje in dirkanje motornih koles oziroma motokrosistov po poljskih poteh in kmetijskih površinah. Vdiranje v zasebne parcele, rušenje kraških zidov, uničevanje poljskih pridelkov, onesnaževanje in kvarjenje kmetijskih površin itd., so najpogostejši in tudi najvidnejši rezultati tega fenomena Sprostitev v naravi je nadvse u-pravičena potreba, ki pa nam vsiljuje vprašanje, ki postaja iz leta v leto, iz dneva v dan vedno bolj kočljivo in sicer: kako uskladiti to potrebo s pravico do dela oziroma, kako zaščititi kmetijsko dejavnost in zasebno lastnino. Kljub dolgoletnim prizadevanjem domačih kmetov in njihove strokovne organizacije Kmečke zveze pa tudi drugih ustanov in posameznikov, da bi s primernimi strukturami rešili vprašanje rekreacije meščanov, ne preostane meščanu nič drugega, če se želi naužiti res svežega zraka, kot izlet na Kras, kjer pa največ-krat zaide na zasebne parcele, kjer ' pogostoma pozablja, kaj so najosnovnejša pravila olike in omike. Tako se dogaja, da morajo naši kmetje ob nedeljah in praznikih paziti na izletnike, nato pa največkrat ugotavljati škodo, ki jo prizadenejo zlasti na travniških površinah. Dejstvo, da nedeljski izletniki zahajajo na zasebne parcele, povzroča posebno veliko težav domačim živinorejcem, ki te parcele uporablja jo za pašo. Ne glede na škodo, ki jo lahko živini povzročijo ostanki nedeljskih »piknikov* (konzervne škatle, stekleni predmeti in drugi odpadki), obstaja tudi problem oviranja same paše. saj motorna kolesa in avtomobili lahko splašijo živino na poljskih poteh, skozi vrzeli, ki jih izletnik; včasih »pozabljajo* za seboj zapreti, pa lahko živina brez nadzorstva uide na poti in ceste in postane nevarna za ljudj in* promet. V primeru nezgode bi na j večkrat-odgovornost padla na živinorejca,, ne pa na izletnika ki jo jč dejansko povzročil. Kljub dejstvu, da so v zvezi s te mi vprašanji bile že izvedene nekatere akcije (krajevne občinske u-prave so prepovedale kroženje avtomobilov in motorjev po nekaterih poljskih poteh, druge so se s pozivi prek lepakov, časopisja in radia obračale do izletnikov, naj spoštujejo lastnino in pridelke), moramo žal ugotoviti, da se položaj ni bistveno izboljšal. Zato je nujno potreben bolj sistematičen pristop k reševanju teh vprašanj: Okrepiti ie treba nad zorstvo nad kmetijskimi zemljišči z asti ob nedeljah in praznikih, ko bi morali poljski čuvaji nadzorovati ozemlje in primemo ukrepati proti kršenju lastnine in povzročanju škode. Po drugi strani pa je potrebna široka vzgojna akcija, ki naj zajame č'm širše sloje prebivalstva, od mladine, katero bi morala šola usmerjati k spoštovanju narave ter lastnine in dela kmeta, ki naravo ohranja, do vseh aktivnih prebivalcev, do katerih bi bilo potrebno pristopiti z vsemi sredstvi, ki jih nudi današnja družba (množična občila, lepaki, informativni napisi na tablah, ki jih je treba postaviti na vidna mesta itd.) Naj pri tem omenimo po našem mnenju zelo pozitivno akcijo župana občine Gorica, ki z odredbo nastop« v zaščito kmetijskih pridelkov in površin. Da bi si ustvarili vsaj splošno sliko o tem, kako ti pojavi v različnih priložnostih prizadevajo živinorejca, smo z odvetnikom dr. Janom Godničem pripravili širši raz govor: • * * Kako mora kmet goniti živino na pašo, ne da bi kršil po zakonu predvidenih norm: in to po državnih, pckrajinsklh in občinskih cestah, po poljskih in zasebnih poteh? V pogledu odgovornosti ravnanja z živino na splošno ter s posebnim o-zirom na odgovornost, ki jo utegne lastnik imeti v primeru škode, ki jo živina povzroči in to bodisi v splošnem mestnem prometu ali pa drugače, veljajo nekatera splošna načela, kj so zaobjeta v predpisu čl. 2052 civilnega zakonika, po katerem varuh odgovarja za škodo, povzročeno s strani živali, ki so mu zaupane, razen če ne dokaže višje sile (forza maggiore), nepredvidenih in nepredvidljivih okolnosti (caso for-tuito), krivde tretje osebe ali oškodovanca samega. Izhajajoč iz gornjega načela, najdemo specifične norme na kazenskem področju, ki jih vsebuje člen 672 kazenskega zakonika (nečuva nje in malomarno upravljanje z živino), na prometnem področju, ki jih vsebuje člen 130 cestnega zakonika (nujnost prisotnosti vsaj enega vodnika za vsako podivjano in nevarno žival ali za vsaki dve vpreže ni, tovorni ali jezdni živali) in člen 131 cestnega zakonika (primemo število čuvajev za črede in trope živali). Tako predvideva izrecno člen 131 cestnega zakonika glede kroženja ži vine po cestah, ki jih omenja na splošno in torej velja predpis za ceste vseh vrst in redov, da »čreda, tropi* in katerakoli množica živali, ko krožijo po cesti, morajo biti vodeni od zadostnega števila čuvajev in upravljani tako, da ostane na le- vi strani prosta vsaj polovica cestišča. »Poleg tega, če je potreba, morajo biti (t.j. tropi in črede) razdruženi in ločeni v presledkih, da se tako zagotovi rednost prometa.* In še: »Črede ne smejo postajati po cestah, in ponoči jim mora spredaj načelovati čuvaj s prižgano belo lučjo, zadaj pa spremljati čuvaj s prižgano rdečo lučjo.* To je torej splošni odgovor na postavljeno vprašanje. Glede discipline na poljskih in zasebnih potem pa sem mnenja, da zgornji predpisi niso obvezni, vendar mora lastnik ali varuh živine stalno paziti in narediti vse, da se prepreči morebitna škoda s strani zaupanih mu živali. Kakšen pomen imajo cestni znaki »pozor na živino* (v primeru nesreče, da se avto zaleti v živino ali živina v avtomobil)? Kdo je kriv, oziroma kakšne so odgovornosti in kakšne posledice: 1. če je znak postavljen; 2. če znaka ni? Kot vsi cestni znaki te vrste, ki o-pozarjajo na bližnjo nevarnost, opozarja ta na »nevarnost živine*. To pomeni, da mora voznik, poleg običajne previdnosti, upoštevati tudi dodatno previdnost, ki jo narekuje možnost, da na cesti naleti na živino, poleg drugih udeležencev v prometu. Znak sam označuje posebno področje, kjer udeleženec v prometu lahko sreča na cesti živino brez varstva. V primeru, da je znak pravilno postavljen, je po mojem mnenju vedno kriv motorizirani udeleženec v prometu in to bodisi, da se žival zaleti vanj ali pa on v žival in to zato, ker ga je posebni znak izrecno opozoril na izredno možnost dodatnih ovir v prometu. Če znaka ni, pa veljajo splošna načela o varnostnih ukrepih in običajni previdnosti. Odgovornost je treba torej iskati in ugotavljati od primera do primera. To so seveda splošna načela, vsak primer pa je treba obravnavati posebej. Na vsak način pa bi bilo dobro, da bi bili povsod brez izjeme, kjerkoli je še živina, ki lahko kroži po cestah, ti znaki, kajti samo prisotnost teh znakov lahko vsaj v dobri meri če že ne v celoti, zaščiti kmeta pred civilno in kazensko • odgovornostjo v primeri^pesroče. Kakšno odgovornost nosi kmet v primeru nesreče (da seiiVal zaleti v avtomobil, v motormrikoio srti pa, da podre pešca) na javnih poteh ali zemljiščih, na zasebnih poteh ali parcelah (ograjenih in neograjenih) Člen 2052 civilnega zakonika, ki obravnava primer škode, povzročene s strani živali, predvideva dobesedno: »Lastnik živali ah tisti, kj jo upravlja in to za čas, ko jo ima v rabi, je odgovoren za škodo, ki jo je žival povzročila, bodisi, da je bila v njegovem varstvu, bodisi, da se je izgubila ali pobegnila, razen če ne dokaže nepredvidenih in nepredvidljivih okolnosti (caso for-tuito). Iz tega izhaja, da lastnik odgovarja za povzročeno škodo s strani živali vedno in kjerkoli, razen če ne dokaže, da je povzročeni škodi vzrok nepredviden in nepredvidljiv slučaj. To velja vedno in gotovo na javnih poteh vseh vrst brez izjeme. V primeru zasebnih poti je treba ugotoviti, ali so prepovedane drugim. V tem primeru pač večji del krivde nosi žrtev, če je vedela, da je promet zanjo tam prepovedan. Glede zemljišč in parcel, na splošno velja načelo o nedotakljivosti lastnine. Jasno je, da v primeru o-grajenega zemljišča kmet ne more nositi in tudi ne nosi nobene odgo- vornosti za povzročeno škodo, ker je to že primer nedvoumne krivde oškodovanca samega. Za zaključek velja pripomniti, da sicer kmet vedno odgovarja za povzročeno škodo, razen če ne dokaže nepredvidljivega slučaja, ki je pripomogel k nesreči, vendar pa je odgovornost vedno izključena, če je škodi botrovala udeležba tretje o-sebe ali pa oškodovanca samega. Če se živina, nahaja na ograjenih zemljiščih, je vsaka odgovornost za povzročeno škodo izključena. V primeru nesreče med živaljo in avtomobilom ali motornim kolesom na cesti ali poti, ki je prepovedana za motorna vozila, kakšno odgovornost nosi živinorejec? Nobene. Razlog za izključitev krivde je jasen in nedvoumen. Edino in vsakršno odgovornost nosi avtomobilist ali motociklist, ki je kršil predpis o prepovedi prometa po določeni poti ali cesti. To pa seveda le pod pogojem, da prepoved prometa nakazujejo predpisani in pravilno postavljeni cestni znaki. SKLEP Iz danih odgovorov izhaja predvsem potreba Po skrajni previdnosti in skrbi pri ravnanju z živino s strani kmeta ali lastnika. Slednji pred odgovornostjo ni varen skoraj nikjer. Mnogo pa lahko tu pomagajo javne uprave in to tako: 1. Da dajo postaviti na ceste po* sebne znake «Pozor na živino!*. 2. Da kar največje število cest zaprejo za motorni promet s predpisanimi znaki, kar lahko naredijo bodisi brez omejitve ali pa s časovnimi omejitvami, t.j. pot je zaprta Popoldanski Trst brez mestoih redarjev RAZGOVOR Z DANILOM PAHORJEM Zadovoljen sem, da sem na televiziji spregovoril o naši etnični skupnosti Pahor je predstavil svoj izum na televizijski oddaji Portobello vedno ali pa samo v določenih urah. 3. Občinske uprave lahko s svojim pravilnikom določijo ure, rezervirane za kroženje živine po svojih cestah. Kmetje pa s svoje strani morajo nujno upoštevati predvsem predpis člena 131 cestnega zakonika, ki je verjetno veliki večini neznan in ga tudi sicer ne upoštevajo, saj se čreda ponavadi sprehaja po vsej poti. Pa tudi predpisov o nočnem prometu (dva spremljevalca ter Dela in rdeča luč) ne upoštevajo, čeprav je nevarnost nesreče ravno takrat pravzaprav največja. O tem je treba ljudi poučiti. Kljub vsej previdnosti in primernim ukrepom odgovornih oblasti pa ne bi kazalo niti zanemariti možnosti zavarovanja kmeta s posebno polico za morebitno škodo tretjim osebam, kot jo poznamo za civilno odgovornost v avtomobilskem prometu. Tu pa smo že izven argumenta. EDI BUKAVEC Mestni vrvež je zadnje čase v popoldanskih urah nemogoč. Središče mesta, od Ul. Carducci do glavne železniške postaje in od nabrežij in Korza Italije pa do Trga Goldoni in še čez, je bilo zadnje dni v konici domala natrpano z vsem, kar vozi na dveh ali štirih kolesih. Kot običajno ob takih priložnostih pride tudi do hrupnega hupanja in trobljenja ter grobega izražanja. Živčnost je po osmih urah zaposlitve dokaj razumljiva, Večkrat pride tudi1'do lSŽj'^ ČČHinlh trčenj, ki še povečajo mesttij kaos. Vse te nevšečnosti lahko omilijo le mestni redarji,'a tudi teh’kitdnje čase v popoldanskih urah ni videti. Zakaj? Odgovor je preprost: svojo službeno obveznost namreč zaključujejo že ob 14. uri, kot ostali občinski uradniki. Čeprav pripadajo prav uradniški kategoriji, niso nikoli uživali enakih privilegijev kot njihovi delovni tovariši. Predvsem gre za vprašanje urnika. Redarska služba je ixač po- Mestni redar med urejanjem prometa trebna 24 ur na dan, kar zahteva delovne izmene. Teh pa kategorija u-radnikov ne predvideva. Dosedanje izmene so v glavnem krili z nadu rami, kar je prineslo številne druge težave: problem nočnine, zavarovalnine, doklade za riziko, posebno v nočnih urah. T; problemi se vlečejo iz leta v leto, pred nekaj tedni pa je sindikat sklenil, da izbere ostrejšo pot. Zato nismo zadnja dva tedna v nočnih urah srečali redarjev po mestnih ulicah, prav tako nismo zadnji dve nedelji čuli žvižga njihovih piščalk. Razen redkih izjgm, £eyeda, ki se s sindikalno odločitvijo ne strinjajo. Od ponedeljka dalje torej videvamo redarje po mestnih in okoliških cestah samo v njihovem normalnem delovnem času, to je od 8. do 14. ure. Kakšne posledice ima to za mestni promet? Nedvomno negativne. Posebno v našem mestu, kjer se zaradi dobro urejenih enosmernih ulic promet sicer na splošno dobro odvija, pride pa večkrat zaradi množice prisotnosti jugoslovanskih kupcev do nezaželenih zastojev, ki jih težko odpravimo brez posega redarjev. Ravno tako smo opazili, da na nekaterih ključnih semaforjih, ki jih običajno upravljajo redarji (kot na primer na openskem križišču), škili samo rumena luč, ponekod pa je lue na semaforju popolnoma ugasnjena. (gre mar za trenutno okvaro?) Bodo mestni redarji s to demonstrativno obliko boja dosegli svoje pravice? Bodo prejeli ustrezne doklade, ki jim pritičejo? Sindikati še ne vedo, kako bodo problem rešili, kako bodo prisilili občinsko upravo, da resneje pristopi k reševanju vprašanja obnove delovne pogodbe. Mestni redarji se namreč pritožujejo, da je njihova plača enaka uradniški, čeprav je njihovo delo nepri-kladnejše, da so dan za dnem izpo- stavljeni vremenskim in drugim ne-prilikam. Sindikati predlagajo prispevek dnevnice 2.700 lir, ki je že bila sprejeta v številnih drugih mestih, manjša skupina pa, ki je povezana z oddelkom motoristov, poleg tega zahteva, da bi mestni redarji dobili tudi orožje. Medtem pa bo 350 mestnih redarjev nadaljevalo svoj sindikalni boj. To seveda ne pomeni, da bomo lahko po 14. uri parkirali, kjer se nam bo vzljubilo in da ne bomo na križiščih upoštevali rdeče ‘ lučr^a semaforju. Določeno število redarjev, čeprav nizko, bo vedno prisotno, (kt) Danilo Pahor, doma iz Medje vasi, je eden izmed redkih Slovencev v zamejstvu, ki se ukvarja s posebnim konjičkom - iznajditeljstvom. Čeprav je zaposlen v štivanski papirnici in se doma v prostem času ukvarja s kmetijo, najde nekaj časa tudi za to dejavnost, ki mu zlasti zadnje čase daje veliko zadoščenja. Danilo se z iznajditeljstvom ukvarja že nekaj let, domači in širši javnosti pa je postal znan po zaslugi televizijske oddaje Portobello, Vendar pa ni bilo ravno lahko prodreti na televiz jo. Vse leto je čakal na odgovor, potem je napisal še eno pismo, na katero je končno dobil odgovor. V tem pismu pa je izrecno omenil, da je član slovenske etnične , skupnosti v Italiji in prav to je najbrž pripomoglo, da so se zanj zavze-! li organizatorji Portobella. Povabili so. ga na preizkušnjo - sestanek s komisijo, ki jo sestavljajo režiser, inženirji, psihologi in sociologi. 50 dni zatem je dobil odgovor, da je sprejet. Predstavitev njegove iznajdbe na ekranu je bila 2. marca letos. O nastopu v tej oddaji pravi Danilo naslednje: «Moji vtisi s Portobella so najboljši. Zadovoljen sem, ker sem imel na ta način priložnost predstaviti širši javnosti svojo iznajdbo, za kar bi drugače porabil mesece in mesece. Zadovoljen pa sem tudi, ker sem pred milijoni poslušalcev spregovoril o slovenski etnični skupnosti, ki živi v mejah italijanske republike. Z zadovoljstvom moram reči, da sem pri organizatorjih Portobella naletel na veliko razumevanje in odprtost, za kar se jim iskreno zahvaljujem. S tem. v zvezi pa moram pripomniti, da sem že med oddajo dobil nekaj telefonskih pozivov, zlasti iz naših krajev, v katerih, so me napadali,, češ da ne bi smel omeniti, da sem Slovenec, da naša etnična skupnost ne dosega sto tisoč članov itd. Bilo mi je v zadoščenje, da je naslednjega dne milanski časopis Corriere della sera poročal o mojih izjavah. Na Portobellu je Danilo Pahor predstavil svoio iznajdbo: ključavnico v obliki dvodelne žabice, ki jo lahko' pritrdimo na raznovrstne BERITE REVIJO I lit*?! predmete, kot so smuči, aktovke, meglenke, torej za vse primere, ko je nevarnost tatvine. Ker napravo lahko pritrdimo z veliko lahkoto in je široko uporabna, se za iznajdbo že zanima veliko tovarn, pa tudi posameznikov, žabica v bistvu onemogoča roparjem ali tatovom, da bi si na enostaven način karkoli prisvojili. Ključavnice se da uporabiti tudi v primeru ugrabitve o-seb, saj se v tem primeru ugrabljenec v trenutku priklopi na avtomobilsko ročno -naslonjalo, s tem pa vsaj delno prekriža ugrabiteljem račune. Glede svoje narodne pripadnosti pa Danilo pravi, da bi se bilo treba zamisliti o našem manjšinskem prostoru, kj je zelo omejen. Čeprav se med sabo prav vsi poznamo, nastopijo težave takoj, ko se je treba povzpeti iz tega kroga. Tako nas z ep.e strani loči meja, z druge pa narodnost. Edino vztrajnost nam zagotavlja rešitev iz tega podrejenega položaja. «Tu ne mislim zgolj na i-skanje popularnosti kot na prizna- nje, ki ga je potreben vsakdo, da lahko nadaljuje s svojim delom. Naš problem pa je prav ta: premagati provincialnost in se rešiti njenega obroča, ki nas omejuje, ter postati enakovreden sogovornik naših sodržavljanov.* (ir) Vandali kvarijo barkovijansko «fontano» Vsako leto poleti postaja aktualno vprašanje barkovljanskega o-krasnega vodnjaka — fontane. Napravo so s težavo vendarle popravili, da je lahko začela spet delovati, toda kot običajno, so se spet pojavili vandali, ki s svojim ponašanjem povzročajo škodo na delikatnih aparaturah, ki usmerjajo vodne brizge. Občinska uprava pa opozarja, da ne gre samo za škodo, marveč da lahko uničevanje podvodne električne naprave predstavlja smrtno nevarnost za ljudi. Danijo Pahor v svdji delavnici UllllltMIIIIIIIIMIIIIIIHIItlllllllHIHIIIIIIIHimillllllllltllllllllllllllllllflllHIIIIMIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllllllllllllllllllltllltlllltllllllllllllJIlMIIIIIIIHIIIIIimilllllllllU MANIFESTACIJA VSEDRŽAVNEGA POMENA V začetku julija v Miljah revija «EIedališče za otroke na trgu Na sporedu šest gledaliških predstav, srečanje o režiji gledaliških del za otroke in razstava «Gledališče za otroke na trgu» je naslov izredno zanimive pobude, ki jo bodo od 4. do 9. julija priredili v Miljah. Letošnja revija bo v marsičem nadaljevanje lanske prireditve, ki je požela med otroki in tudi med starejšimi velik uspeh, prirejajo pa jo miljska občina, Avtonomna letoviščarska in turistična u-stanova in gledališka skupina iz Milana z delom »Cipi*, 5. julija Gledališki center iz Brescie z tGulliver... per esempio», 6. julija Gledališka skupščina iz Turina z delom «Mille e um scatola», 7. julija skupina tTeatranti di Reggio E-milia* s «Huntin il re del bosco*, 8. julija skupim *Bricciole» iz Reggio Emilie z delom tMichelim la stre- ga», zadnji dan pa bo Stalno gledališče F-JK uprizorilo delo »Le fa-mose marionette di Podreccat z marionetami, ki so že vrsto let neuporabljene ležale v podstrešju tržaškega gledališča. Kot je m tiskovni konferenci izjavil Orazio Bobbio, član gledališke skupine «La Contrada», so vsa dela zelo zanimiva in dobro pripravljem, nekatere pa imajo tudi res visoko umetniško vrednost. Razpravo o pripravi in režiji gledališča za otroke bodo priredili 9. julija. Prireditelji hočejo na tem srečanju sezmniti občinstvo, učitelje, starše, otroke in predvsem tiste, ki se pobliže bavijo z gledališčem, o razlikah, ki obstajajo med gledališčem za otroke in /ledališčem za odrasle. Eden od problemov, ki jih bodo na srečanju obravmvali, pa je tudi razlika v predstavitvi teksta in v• uporabi lutk, marionet in igralcev. Na letošnji reviji seveda ne morejo sodelovati vse gledališke skupine, ki delujejo m otroškem področju v Italiji. Zato so se prireditelji odločili, da pripravijo razstavo slik, brošur, in rekvizitov teh skupin, da se občinstvo vsaj nekoliko seznani tudi z njihovim trudom in prizadevanji. založba borec ljubljana miklošičeva 28 ALENKA GERLOVIČ: Partizansko lutkovno gledališče Partizansko lutkovno gledališče, ki je zaživelo med NOB v Sloveniji (v drugi polovici leta 1943) je nedvomno izjemen kulturni fenomen v času strahot druge svetovne vojne in dopolnjuje kulturno-prosvetne dejavnosti slovenskih partizanov. A. Gerlovičeva je z vso natančnostjo zbrala podatke in jih tudi po večkrat preverila, nato pa gradivo zaokrožila in razvrstila v pregledno kroniko, ki bo izredno zanimiva kot branje, saj je avtorica kot soustvarjalka gledališča seveda vnesla tudi svoja osebna doživetja. NAROČILNICA (za naročnike v Jugoslaviji) — PD Za knjigo A. GERLOVIČ — PARTIZANSKO LUTKOVNO GLEDALIŠČE — cena 188,— ND, Podpisani(a): Natančen naslov: Zaposlen(a): PLAČILNI POGOJI: 1. Znesek bom plačal takoi s položnico 2. Znesek bom plačal po povzetju (Ustrezno podčrtaj) Datum: Podpis: Naročilnice odpošljite na naslov: ZALOŽBA BOREC, knjigotrški oddelek, Miklošičeva 28, Ljubljana Knjiga je na razpolago tudi v Jtiailu knfigami ■ Ul. sv. Frančiška 20, TRST Šolsko in poklicno usmerjanje maturantov višjih srednjih šol Dokončan študij še ni dosežen življenjski cilj, temveč start Vpis na višje srednje šo- Medtem ko je bilo še pred le se med pripadniki naše desetimi leti za Slovenca, ki narodnostne skupnosti v I-taliji leto za letom veča in zato je tudi vsako leto večje število maturantov, ki se znajde po končani maturi pred osnovno dilemo: kam pa sedaj? Ali iščem ustrezno zaposlitev ali nadaljujem s študijem. Odločitev seveda ni enostavna, kajti nosi za seboj celo vrsto posledic, ki so za posameznika življenjskega pomena. 2al pa se ta odločitev v večini primerov sprejema pod trenutnimi vtisi ter je pogojena od cele vrste zunanjih objektivnih faktorjev, ne odraža pa notranjega hotenja in želja, ki so sad dolgotrajnega razmišljanja in realizacije lastne osebnosti. Visoko število študirajoče mladine (v višje šole gre danes 80% vseh vpisanih v slovenske šole) je pri nas bolj odraz želje po socialnem vzponu, kot odraz želje po že vnaprej določenem poklicu, ki zahteva višjo stopnjo izobrazbe ter nadaljnje izpopolnjevanje in afirmacijo. še vedno je veliko staršev, ki prepriča ali vpiše svojega otroka v višjo šolo z enim in edinim argumentom: «Po j d i v šolo in študiraj, da ti ne bo treba delati kot meni.» Tako je mnogo dijakov .višjih srednjih šol in študentov na univerzi, ki mislijo, da obiskujejo šolo zato, da jim ne bo treba delati., ali vsaj zato, da si bodo s tem priborili privilegij in bodo po dokončani šoli manj delali. Končana šola pomeni zato za marsikoga prepričanje, da je dosegel svoj življenjski cilj, ne pa o-bratno, da |e to komaj začetni start, s katerim se bo o- njem vključil v stvarnost. Ce k vsemu temu dodamo še, da italijanski šolski sistem, ustroj šole in učni programi leto za letom zaostajajo za tem, kar so splošne družbene in gospodarske potrebe, potem obstaja toliko več možnosti, da se po končani maturi pride do zgrešenih odločitev. V kolikor bi lahko pripomogli k razmišljanju, kam po maturi, potem naj si vsak maturant, če tega ni že storil, najprej izbere poklic. Na podlagi te izbire, če misli nadaljevati s študijem, naj si poišče primerno fakulteto na univerzi. Med študijem samim si bo lahko na podlagi izbire poklica u-smerjal svoj študij ter ga v določenih smereh poglobil. Prav tako bo lahko tudi svojo izvenšolsko dejavnost u-smeril v tiste smeri, ki so bližje izbranemu poklicu. Za tiste, ki ne nameravajo študirati, pa naj pomeni izbira poklica specializacijo in dopolnilno izobraževanje v okviru dosedanje šolske i-Zobrazbe. Lažje bodo prišli do zaposlitve ter boljše se bodo v službi uveljavili, če bodo poleg diplome imeli e-hega ali več tečajev poklicnega izobraževanja. Seveda je izbira poklica tesno povezana s tem, da hudi izbrani poklic možnost zaposlitve, predvsem pa možnost zaposlitve doma. Danes z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da med našo manjšino ni intelektualne e-migracije, da so izjeme tisti, ki morajo iskati službo Izven naše dežele, da se do-Sajajo celo obratni prime-ri in sicer, da je v raznih Sektorjih pomanjkanje kadrov z univerzitetno izobrazbo. Vse večje sodelovanje ^ed Italijo in Jugoslavijo, ki Se bo z uveljavljanjem o-simskih sporazumov še krepilo, odpira pripadnikom nase skupnosti, kot poznavalcem obeh jezikov, vse ve-cie možnosti zaposlitve in predvsem na nekaterih bovih sektorjih, ki so nam bili do včeraj zaprti, kot so bančništvo, zavarovanje, iQvna uprava, industrija itd. je končal fakulteto inženirstva ali ekonomije težko dobiti službo v naši deželi, je danes stalno povpraševanje po diplomirancih obeh omenjenih fakultet. Prav tako se čuti pomanjkanje ljudi raznih poklicev z univerzitetno izobrazbo v ožjem slovenskem ambientu, kot npr. slovenskih profesorjev za poučevanje nekaterih predmetov, predvsem slovenščine, interesentov za novinarski poklic itd. Ne bi mogli trditi, da nimajo sedanji maturanti, ki se želijo zaposliti ali ki nameravajo nadaljevati s študijem perspektive zaposlitve. Prav gotovo pa bo treba poiskati primerne načine za večjo koordinacijo med šolo in izvenšolsko stvarnostjo, da bi prišli do boljšega poklicnega usmerjenja, ki bi bilo dejanski odraz potreb družbene stvarnosti, v kateri živimo. - D. CUPIN MLADI PRED POMEMBNIMI ŽIVLJENJSKIMI ODLOČITVAMI Kakšne možnosti imajo maturanti za nadaljevanje študija na univerzitetnih fakultetah v Trstu ter v matični domovini UNIVERZA V TRSTU *>■ 1. Pravna fakulteta, Trg Euro-pa 1; diploma v pravu in diploma v političnih vedah; pravo se poleg splošnega deli na pravno smer. administrativnopravno smer, mednarodnopravno smer, e-konomskopravno smer; študij obsega štiri letnike. 2. Fakulteta za ekonomijo in trgovino, Trg Europa 1; smeri: ekonomsko-statistična skupina, administrativna, profesionalna, banč-niško-zavarovalniška, tehnično-in-dustrijska; pri tej fakulteti deluje tudi Šola modemih jezikov za prevajalce, ki nudi visokokvalitet-no znanje v francoščini, angleščini, nemščini, holandščini, ruščini, španščini, srbohrvaščini in itali- janščini, študij traja tri leta, po- treben je sprejemni izpit iz izbranega jezika. 3. Fakulteta za tuje jezike in literature, Videm, Ul. Antonini 8; glavni jeziki so francoski, španski, nemški, angleški, ruski, komplementarni pa hebrejski, ladinski, srbohrvaški in slovenski; študij traja štiri leta. 4. Fakulteta za filozofijo in jezikoslovje, Ul. Universita 7; diploma v jezikoslovju in diploma v filozofiji; jezikoslovje se deli na klasično smer, moderno smer, zgo- dovinsko smer in zgodovinsko-u-metnostrio-arheološko smer; filozofija ima poleg splošne še psihološko in pedagoško smer; študij traja 4 leta. 5. Pedagoška fakulteta, Ul. Universita 1, Ul. Tigor 22; diploma v literarnih predmetih, diploma v pedagogiki in habilitacijska diploma za ravnateljstvo osnovnih šol, prvi dve obsegata 4 letnike, tretja 3. 6. Fakulteta za medicino in kirurgijo, Trg delTOspedale 1; študij traja 6 let. 7. Fakulteta za matematiko, fi-ziko in naravoslovne znanosti, Trg Europa 1; — kemija obsega 5 letnikov, zadnji trije se delijo na organsko-bio-loško smer in neorgansko-kemij-sko-fizdkalno smer, poleg te je predvidenih še pet usmeritev; , — fizika obsega 4 letnike in se deli na splošno, didaktično in a-plikativno smer, ki se še loči na nuklearno, elektronsko, fizikalno-kemijsko in astrofizikalno .usmeritev; — matematika traja 4 leta in se deli na splošno, didaktično in a-plikativno; — naravoslovje traja 4 leta; — biologija traja 4 leta; — geologija traja 4 leta in se deli poleg splošne na geološko-strati- grafsko smer, mineraloško-petro-grafsko smer, geotehnično smer in geofizikalno smer; — Šola za specializacijo v fiziki, namenjena postdiplomskemu študiju. 8. Fakulteta za farmacijo, Trg Europa 1; študij traja 4 leta. 9. Fakulteta za inženirstvo, Ul. A. Valerio 32; trajanje 5 let; -r kemijsko inženirstvo, loči se v 3. letniku po specializacijah; — civilno inženirstvo,, loči se v 5. letniku na gradbeno, hidravlično in prevozno smer; — elektronsko inženirstvo, loči se na tri smeri: telekomunikacije, avtomatika in industrijska elektronika; — elektrotehnično inženirstvo; — mehansko inženirstvo; — brodarsko in mehansko inženirstvo; — rudniško inženirstvo. FAKULTETE UNIVERZE ((EDVARDA KARDELJA« V LJUBLJANI 1. Akademija za glasbo. Gosposka 8; oddelki za kompozicijo, dirigiranje, petje, posamezna glasbila, glasbena pedagogika; trajanje 2 ali 4 letniki. 2. Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Nazorjeva niiiiMiiuiiii|iaiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiii,iiiiniiii,i, m |„„ „,,yi, „,„„1 ,,„,„„11,11,, iinimmHmiHimtmuummmHnimnMmmiiminmMuiuiiiimntmiNiHMiumtmiummminunMNiiiiiiHiKuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiuiiiiiii NEKAJ MNENJ O ŠTUDIJU NA TRŽAŠKI UNIVERZI Slovenski študent ima dvojno dolžnost: študij in posredovanje naše kulture širšemu okolju Razgovor s prof. Jožetom Pirjevcem s filozofske fakultete ter prof. Darkom Bratino s fakultete za politične vede Prof. Jože Pirjevec Med fakultetami tržaške univerze, ki najbolj zvabijo* slovenske študente, je gotovo filozofska fakulteta. Študij na tej fakulteti tra- bogoten s pridobljefTiTn'zna-1* .tmajo pred polaganjem teze opraviti od lQuttib -i0:‘fzpilov. število izpitov je odvisno od usmeritve, za katero se študent odloči, saj je štu- dij na fakulteti razvejan na različne oddelke; na filologijo, psihologijo, zgodovino, filozofijo, leposlovje in še na nekatere druge smeri. O študiju na fakulteti smo se pogovorili s prof. Jožetom Pirjevcem, ki predava na oddelku za zgodovino zgodovino slovanskih narodov. Ka,co poteka študij na filozofski fakulteti? «Vsak študent si mora pripraviti svoj študijski načrt, izbrati si mora predmete, ki jih bo študiral. Pri lem moram poudariti, da je svoboda študentov pri izbiri predmetov zelo velika, saj lahko izbirajo med pravo pahljačo predmetov — teh je približno 50 —, seveda pa se jim ne splača izbirati le take predmete, o katerih so od drugih študentov "slišaii”, da so relativno lažji. To se jim bi lahko z leti maščevalo, kajti ne bi dobili zadostne priprave za opravljanje poklica, za katerega so se odločili. Večina predavanj ni več "ex caltedra", kar daje možnost, da se študent aktivno vključi v študijski proces. Študent mora to možnost že od vsega začetka izkoristiti. Posebna oblika študija, ki se sedaj vedno bolj uveljavlja, so seminarji. Vendar je pripravljanje referatov iz najrazličnejših področij lahko često alibi za študentovo brezbrižnost. Marsikateri študent misli, da je potem, ko je pripravil seminar, njegovih študijskih obveznosti konec ter se nezadostno pripravi o drugi snovi, ki je zajema predmet. Zaradi tega sedaj zahtevam pred končno oceno tudi od študentov, ki so pripravili seminarje, nekak kolokvij za preverjanje njihove globalne pripravljenosti. Študij na univerzi se zaključuje s tezoj z diplomsko nalogo. Študent naj začne razmišljati o tezi že v drugem, letniku, najkasneje pa v.tretjem, ter naj pri tem tudi nekajkrat ponovi snov predmeta, pri katerem se je odločil, da bo opravljal diplomski izpit». Kakšne možnosti zaposlitve imajo študenti po opravljenem univerzitetnem študiju na filozofski fakulteti? «Možnosti za delo je več. V prvi vrsti pride v poštev poučevanje na šolah. Študentje, ki zaključijo študij na naši fakulteti, se lahko zaposlijo pri kulturnih ustanovah, v novinarstvu in še drugje. Nenazadnje se lahko odločijo za nadaljevanje študija, za znanstveno raziskovanje na področju, ki jih zanima*. Kaj bi svetovali slovenskemu študentu ob vpisu m univerzo? sem študentom bi svetoval naj se takoj vključijo v delo na fakulteti, naj sodelujejo na seminarjih, naj se ne prepustijo evforiji, ko se jim bo zazdel univerzitetni študij mnogo svobodnejši od študija na srednji šoli. le od vsega začetka naj se zavedajo, da je študij na univerzi delo. To je posebnp pomembno za slovenske študente. Njim bi svetoval naj se pri seminarjih pogosteje oglašajo, naj ne bodo med seminarji tako rezervirani, naj premostijo psihološke ovire, ki jim preprečujejo, da stopijo dialog s profesorji. Slovenski študent ima na univerzi dvojno dolžnost. Poleg študija in pridobivanja znanja mora tudi seznanjati in obveščati italijansko okolje o naši kulturi, o naši stvarnosti. Večina italijansko govorečih študentov in profesorjev še vedno premalo ve o Slovencih, zato je prav, da naši bodoči intelektualci stopijo v stik z njimi, vnesejo našo problematiko tudi v razprave na fakulteti med predavanji in seminarji. Toliko so dolžni opraviti za našo narodnostno skupnosti. Prof. Darko Bratina (zapis šč) Vpis maturantov tržaških višjih srednjih šol v šolskih letih 1970/71 — 1974/75 na univerzo fakulteta Trst univerze Ljubljana drugje skupno Pravo 16 16 polit, vede in soc. 2 3 1 6 ekonomija 41 1 —' 42 novinarstvo — 2 — 2 inženirstvo 6 — — 6 arhitektura — 4 3 7 matematika 3 — — 3 fizika 3 1 — 4 geologija 1 — 1 narav, vede 7 — — 7 agronomija — 3 1 4 medicina 28 1 — 29 farmacija 6 — — 6 pedagogika — 2 — 2 filoz., knjiž., zgod. 31 — — 31 psihologija jeziki 10 17 6 5 10 28 slavistika — 3 — 3 telesna vzgoja — 3 1 4 šola za prevajalce 7 — — 7 glasbena šola — 2 1 3 drugo 5 — — 5 Skupno 183 31 12 226 — Kateri bi bil vaš prvi, splošni nasvet maturantu, ki se misli vpisati na univerzo? — Mislim, da je zelo važno imeti prav ..na ■ zadetku širok razgled ngcLipEtlročjem, ki ga mislimo izbrati za naš študij. Z besedami «širck razgled* ne mislim toliko na neko splošno razgledanost, ki je mlad študent še ne more imeti, ampak vsaj na to, da ni utesnjen že od vsega začetka v nekatere ozke kalupa, na tradicionalne figure kvalificiranih poklicev, kot jih poznamo danes tu pri nas. Zavedati se moramo, da so poklicni profili že zelo diferencirani, bolj kot bi pričakovali, na primer: poklic odvetnika je le majhen del vseh možnosti, ki se odpirajo študentu prava. Samo s tako širino, oz. odprtostjo lahko študent razume kaj hoče in nato poišče svojo pot. — Preidimo bolj konkretno na fakulteto politične vede, kjer poučujete. Kako bi opisali to fakulteto maturantu, ki je pred izbiro. Kako bi mu prikazali možnosti in perspektive, ki jih nudi? — Naj poudarim predvsem, da osebno postavljam širšo osebno formacijo pred strogo poklicno i-zobraževanje. S tega vidika ocenjujem pozitivno neko značilnost političnih ved, ki je lahko za druge šibkost in to je raznolikost predmetov, ki tvorijo njen program. Kot je verjetno znano, obsega študij zelo različne oredme-te, ki gredo od prava, sociologije, zgodovine, zemljepisa in ekonomije vse do psihologije in statisiike. Ta raznolikost vsebin? je lahko priložnost, da študent spozna konkretno zelo različna področja. Od njega je potem odvisno, kaj bo izbral in na koncu še poglobil zlasti ob priliki diplomske naloge. Na taki fakulteti ima posamezen študent tildi veliko odgovornost pri tem, kako si planira študij, skratka navedene prednosti zahtevajo večjo samoodgovornost. — Obstaja kakšen razlog, zaradi katerega bi ta fakulteta imela poseben pomen, oz. nudila posebne perspektive za slovenskega študenta? — Perspektiva je lahko že v tem, da je izobrazba tako široka, da je lahko primerna za več različnih poklicev. Naslov v političnih vedah je na primer povsem ustrezen za poklic novinarja in na splošno za nekoga, ki misli delovati na področju množičnih občil. Tudi za administrativne službe je taka priprava primerna, saj daje širok, čeprav ne zelo poglobljen pregled nad juridično administrativnimi, gospodarskimi, sociološkimi in splošno družbenimi vprašanji. Na tržaški univerzi imamo poleg vsega še predmet sociologije etničnih odnosov in razne predmete v zvezi z vzhodnoevropskimi državami, ki so lahko zanimivi. Glede Slovencev, oziroma slovenskih študentov, mislim, da bi si ne smeli začrtovati v zamejsko, obmejno ampak v mednarodno obzorje. To pomeni, da mora slovenski študent, pa naj študira v Trstu, ali v Ljubljani, čutiti kot dolžnost do samega sebe in ne le do samega sebe, da sledi svoji problematiki, da se zanima za to, kar se dogaja v zvezi z njo tudi po drugih univerzah v Italiji in Jugoslaviji, ne le v Trstu in v Ljubljani. Tak pristop zahteva seveda nekaj napora, a v taki perspektivi bi naši mladi, ne glede na področje študija, od medicine do književnosti, lahko nastopali kot mednarodni operaterji. Tudi če smo ogroženi kot mšnjšinci, smo subjektivno kulturno »privilegirani*, ker lahko1 brez pregrad «plavamo» v dveh kulturah. — Še zadnje vprašanje, tokrat o specifični usmeritvi, o sociologiji, ki jo vi poučujete. Nekateri so se vpisali na sociologijo v Ljubljani, nekateri v Trentu, kaj bi vi svetovali? — Študij sociologije ni več problem. Danes ima večina univerz v Italiji, tudi tržaška, na fakulteti političnih ved sociološko usmeritev, zato bi vprašanje nekoliko spremenil. Vprašanje je pravzaprav v tem: iti v Ljubljano ali študirati v Trstu? Metodološko je ljubljanska fakulteta (tako imenovana FSPN) nedvomno bolj napredovala tudi kar zadeva raziskovalno delo; študentje uporabljajo tam računalnik, ki si ga mi tu še sanjamo ne... Tudi v mednarodnem prostoru ima ljubljanska fakulteta več prednosti kot tržaška. Zanimivo bi bilo tudi obiskovati obe fakultete hkrati, slediti ljub-ljanski in uporabljati tamkajšnjo snov, kolikor se da, v Italiji. Sinteza obeh izkustev bi bila gotovo učinkovita »investicija*. (vprašanja PS) Prispevajte za DIJAŠKO MATKO 3; oddelki za dramsko igro, gledališko in radijsko režijo, filmsko in televizijsko režijo, dramaturgijo; traja 4 letnike. 3. Akademija za likovno umetnost, Erjavčeva cesta 23; slikarstvo, kiparstvo, grafike; trajanje 4 letniki, sprejemni preizkus u-metniške nadarjenosti. 4. Biotehniška fakulteta, Krekov trg 1; oddelki za biologijo, agronomijo, živinorejo, veterinarstvo, živilsko tehnologijo, gozdarstvo, lesarstvo; trajanje 4 letniki, zadnja dva s pedagoško ali raziskovalno usmeritvijo. 5. Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča, Vojkova 69; usmeritve: splošna, statistična, računovodska, proizvodna, notranji blagovni promet, zunanjetrgovinska, turistična, bančna, informacijska tehnologija, zavarovalna, transportna, planska s trajanjem 2 letnikov; analiza in planiranje narodnega gospodarstva, ekonomika mednarod- nih ekonomskih odnosov, komer- cialna, finančna, organizacijsko- plansko-analitska, statistična, pe- dagoška s 4 letniki. 6. Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2; študij traja 4 leta, vpisni preizkus za posluh v likovnem dojemanju in izražanju, prostorskem dojemanju in izražanju, problematiki arhitekture. 7. Fakulteta za naravoslovje In tehnologijo, Aškerčeva 9/a; oddelki za matematiko in mehaniko, fiziko, kemijo in kemijsko tehnologijo, farmacijo, tekstilno tehnologijo, montanistiko; študij traja 2 ali 4 leta, razen pri kemiji, kjer ni vmesne prvostopenjske diplome. 8. Fakulteta za elektrotehniko, Tržaška 25; smeri elektrotehnika, računalništvo in informatika; trajanje 4 letniki. 9. Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Titova 102; smeri sociologija, politologija, novinarstvo, obramba, samoupravljanje s temelji marksizma, se delijo v teku študija na posebne usmeritve; trajanje 4 letniki. 10. Filozofska fakulteta, Aškerčeva 12; smeri: filozofija, sociologija, pedagogika, psihologija, zgodovina, umetnostna zgodovina, ar- heologija, etnologija, geografija, slovenski jezik s književnostjo, srbohrvatski in makedonski jezik s književnostjo, fuski jezik s književnostjo, primerjalpo slovansko jezikoslovje, zevnostjo, nemški jezik s književnostjo, latinski jezik s književnostjo, grški jezik s književnostjo, primerjalno jezikoslovje, stara o-rientalistika, primerjalna književnost in literarna teorija, muzikologija: študij se organizira kot samostojna A skupina (4 letniki), samostojna B skupina (3 letniki, sociologija je možna le kot B) ali v povezavi A in B skupina (2 letnika) z možnostjo nadaljevanja A. 11. Fakulteta za strojništvo, Mur-nikova 2; študij traja 4 ieta. 12. Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2; smeri splošna medicina, stomatologija; študij traja 5 letnikov. 13. Pravna fakulteta, Trg osvoboditve 11; študij traja 4 letnike. 14. Pedagoška fakulteta, Stari trg 34; študij traja 2 letnika in daje naslov predmetni učitelj u-strerne stroke, višji knjižničar, specialni pedagog ustrezne smeri (za fizično ali drugače motene); sprejemni preizkus po uvajalnem seminarju po stroki. 15. Visoka šola za telesno kulturo, Gortanova 22; študij traja 2 ali 4 letnike; sprejemni preizkus motoričnih sposobnosti 16. Višja pomorska šola Piran, Portorož, Pot pomorščakov 4; oddelki: navtika, strojništvo, pomorski transport; študij traja 2 leti; sprejemni preizkus znanja iz nav- tike, pomorstva, signalizacije, ra-diofenije, angleškega jezika. 17. Višja šola za socialne delavce, Šaranovičeva 5; oddelka za socialno delo in za kadrovsko-so-cialno delo; 2 letnika; sprejemni svetovalni razgovor. 18. Višja šola za zdravstvene delavce, Poljanska cesta 26/a; oddelki za medicinske sestre, rentgenske tehnike, sanitarne tehnike, vsako drugo leto za fizioterapevte in delovne terapevte; 2 leti; zadostno znanje iz matematike, kemije, fizike, biologije, samoupravljanja in jezika. 19. Višja tehniška varnostno šola, Bohoričeva 22/a; 2 leti, pripravi strokovnjake za varstvo pri delu, požarno varstvo, prometno varstvo in varstvo okolja. 20. Višja upravna šola, Titova 102; oddelki za splošno upravo, statistiko in avtomatsko obdelavo podatkov, organizatorje obveščanja, notranje zadeve; 2 leti. UNIVERZA V MARIBORU 1. Visoka ekonomska komercialna šola, Razlagova 14; oddelka za ekonomsko komercialne vede (smeri: notranja trgovina, zunanja trgovina, turizem, transport in poslovna logistika, ekonomsko tehniška z usmeritvijo na komercialo) in za ekonomsko organiza- cijske vede (smeri: bančništvo, poslovne finance, računovodstvo, organizacija in poslovno upravljanje, poslovna informatika, a-naliza in planiranje gospodarskega razvoja, ekonomsko tehniška smer z usmeritvijo na organizacijo) ; diplome prve stopnje 2 letnika, in druge stopnje - 4 letniki. 2. Visoka tehniška šola, Smetanova 17; smeri: strojništvo, elektrotehnika, gradbeništvo, kemijska tehnologija; 2 ali 4 letniki. 3. Visoka šola za organizacijo dela Kranj, Tomšičeva 7; smeri: organizacijsko-proizvodne, organi-zacijsko-računalniške, organizacij-sko-kadrovsko-izobraževalne; 2 ali 4 letniki. 4. Pedagoška akademija Maribor, Koroška cesta 160; velja isto kot za Pedagoško fakulteto v Ljubljani. 5. Višja pravna šola, Maribor, Mladinska ulica 9; študij obsega dva letnika in daje strokovni naslov pravnik. 6. Višja agronomska šola, Maribor, Vrbanska 30; oddelki za tehnologijo s pospeševanjem kmetijstva (smeri: živinoreja in poljedelstvo, vinogradništvo in Sadjarstvo) in kmetijsko strojništvo; trajanje 2 leti, diploma kmetijskega inženirja. uniiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiMiiiiiiiiiimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiumiiiiiiiMMi 0 fakulteti za sociologijo politične vede in novinarstvo Novim skrbem naproti Med fakultete ljubljanske univerze, ki so doživele v zadnjih letih velik razmah, sodi gotovo Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Zanimanje za to fakulteto se je povečalo tudi pri nas v zamejstvu, saj študira na FSPN sedaj kar pet študentov s Tržaškega in Goriškega. Študij traja štiri leta. Prvo leto so predavanja za vse tri smeri skupna, v drugem letniku pa že pride do diferenciacije glede na usmerjenost, za katero se študenti odločijo. Študij je sproten, to pomeni, da morajo ob koncu vsakega šolskega leta študenti položiti izpite iz vseh predmetov, ki so jih poslušali v teku šolskega leta. V prvem letniku dobijo študenti prvenstveno teoretično pripravo, ki jo bedo nato izkoristili v višjih letnikih, ko se bo študij bolj povezoval s prakso. Nekatere izpite (npr. statistiko) lahko opravijo že prek kolokvijev, seveda pa morajo te kolokvije opraviti z zelo dobrim ali odličnim uspehom. Študij se diferencira v drugem letniku. Študenti, ki se vpišejo na iiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiin min iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUiiiiniliiiiiiriiiiii,mi,im,illlllllll|)||T|il|||r|||||||||||||||||)|||||||||||||||||||||||||t|||n Zahteven, a privlačen študij inženirstva Da bi se seznanili s študijem na inženirski fakulteti in še posebej na tržaški inženirski fakulteti, smo se obrnili na prof. Volčiča, ki na tržaški univerzi poučuje matematično analizo. Inženirska fakulteta je v Trstu sila razvejana. Obsega namreč kar sedem usmeritev: elektroniko, elektrotehniko, gradbeno mehansko, ladjedelniško, rudarsko in kemično smer. V Vidmu imamo še managersko in neke vrste ekološko inženirstvo. Vendar se bomo omejili na tržaško fakulteto. ki je dosegla izredno visoko raven, zaradi česar je zelo cenjena po vsej Italiji. Zato terja izredno zahteven študij, ki traja pet let, razdeljenih na bienij, ki je skupen za vse usmeritve, in na Irienij specializacije. In v teh petih letih mora študent opraviti 29 - 30 izpitov, vsak teden pa ima približno 40 ur predavanj Za koga pa je ta študij še posebej prikladen? Prof, Vol- Sektorji, v katerih so se zaposlili slovenski maturanti po šolskih letih 1971/72 - 1976/77 moški ženske skupno industrija 8 13 21 gostinstvo 1 1 2 lokalna trgovina 6 16 22 mednarodna trg. 10 25 35 banke in zav. 13 2 15 šolstvo 4 66 70 kultura, umetn. in znanost 1 5 6 zdravstvo in sociala 1 1 2 javna uprava 3 9 12 promet in zveze 6 4 10 razne storitve 6 15 21 razno 1 5 6 neznano kje 20 14 34 Skupno: 80 176 256 čič, da je inženirstvo' namenjeno predvsem tistim, ki jim bolj ležijo tehnični in praktični predmeti. Važno je pri tem seveda' dobro znanje matematike, v študentu pa mora biti tudi želja po eksperimentiranju. Najvažnejše je nedvomno dejstvo, da se študent popolnoma posveti učenju. Kako pa z zaposlitvijo? Prof. Volčič je prepričan, da ni problemov za študente ki zaključijo študij v ro ku. Trdi pa tudi, da imamo Slovenci še večje možnosti. Množijo se namreč stiki z Jugoslavijo in zato v Trstu ni pomanjkanja de lovnih mest za inženirje. Po profesorjevem mnenju je danes na inženiriji celo premalo Slovencev in to pretežno zaradi strahu pred «nejasno» bodočnostjo inženirja. Prostora je v resnici še kar precej. Kar se pa tiče inženirstva v prihodnosti, nam je prof. nakazal dve poti: elektroni,,, in energetiko. Vsekakor pa ne gre pozabiti dejstva, da v Italiji inženir elektronika lahko nastopi tudi mesto gradbenega inženirja. Za mnenje smo vprašali tudi Franka, študenta 2. letnika elektrotehnike. Povedal nam je, da je inženirstvo izbral predvsem zaradi osebnega zanimanja. Seveda pa je študij zelo zahteven, pra vi, saj se je od začetnih 150 štu dentov število že po prvem letu skrčilo na 50. Kljub temu pa se nad izbiro ne kesa. (mm) PA SE TO .. Učenje, ne le na univerzi, ampak naše vsakdanje, običajno učenje ima svoja pravila, zato je primerno, da o-pozorimo na nekaj drobnih, a zelo koristnih knjižic, ki so v zadnjih letih izšle v slovenščini, na to temo. Vse tri so izšle v Ljubljani pri za ložbi Dopisna delavska univerza Univerzum: Prava in kriva pota mišljenja, avtor Robert H. Thou-less (1973) Kako naj se učim, avtor Harry Maddox (1976) Kako beremo knjigo, avtor Mortimer J. Adler (1977) novinarstvo v drugem in v naslednjih dveh letnikih, dobijo teoretično in praktično pripravo za opravljanje novinarskega poklica. Med izključno novinarskimi predmeti, ki jih bodo poslušali, bi omenili «osnove publicistike* »razvoj slovenskega, jugoslovanskega in svetovnega novinarstva*, «družbeno komuniciranje*. Poleg tega se morajo študenti novinarske smeri seznaniti že med študijem z mediji obveščanja: tiskom, radiom in te levizijo. Pripraviti morajo kopico prispevkov, nastopiti na radiu in pred televizijsko kamero. Poleg tega morajo, kot tudi študenti e stalih smeri, v teku šolskega leta opraviti ustni nastop in seminarsko nalogo, v poletnih mesecih pa obvezno prakso. V tretjem letniku se morajo pozanimati za diplomsko nalogo, ki naj bi bila nekako logično in poglobljeno nadaljevanje seminarskih del že iz prvih letnikov. Študijski program ni strogo določen, saj imajo študenti tudi možnost izbirati v višjih letnikih izbirne predmete, ki jih najbolj privlačijo in zanimajo. POVSEM NA TIHO, REKLI BI TAJNO, KAKRŠNA JE BILA VSA NJEGOVA DEJAVNOST «Zatisnil je oči in odšel v večni mir» sloviti nemški vohun Reinhard Gehlen Služil je vsem, ki so bili proti napredku, predvsem pa tistim, ki so se borili proti komunizmu - «Naj bolj dragocen vojni plen» Američanov v drugi svetovni vojni je bil Gehlen s svojim bogatim vohunskim arhivom Pred dnevi je v svoji razkošni vili ob jezeru Starenberg v Zahodni Nemčiji «zatisnil oči in odšel v večni mir, kamor ga je poklical gospod Bog* Reinhard Gehlen. Tako je pisalo na osmrtnici, ki so jo objavili na dveh stolpcih nekateri nemški časopisi. Tu smo mogli tudi brati, da je bil pokojnik «gene-ral-major v pokoju», «predsednik Zvezne obveščevalne službe v pokoju*, da je bil star 77 let in da je bil odlikovan z »velikim križem za zasluge z zvezdo*, z «ordenom za zasluge Zvezne republike Nemčije z lento*, z cmemškim srebrnim križem*, z «velikim križem z zvezdo*, z «ordenom za zasluge suverenega malteškega viteškega reda* itd. Že ti skromni podatki nam povedo, da je bil pokojnik velika o-sebnost, pomemben človek, pa čeprav se ob njegovi smrti svetovni tisk ni razpisal v takšni meri, kot bi bilo pričakovati. Starejšim ljudem bo Reinhard Gehlen verjetno znan, mlajša generacija pa ga verjetno ne pozna, pa čeprav gre za pomembno osebnost iz časov med zadnjo vojno in dolgo po njej. Zvesti služabnik vseh konservativnih sil Reinhard Gehlen Mata Hari je postala pojem lepe vohunke, inž. Sorge je postal pojem izredno brihtnega in požrtvovalnega vohuna. V vrsto takšnih vohunov pa spada tudi Gehlen, za katerega so rekli, da je bil »vohun stoletja* ali tudi «edini Hitlerjev general, ki je vplival na zgodovino*. Čeprav bi ne mogli z zadnjo oceno soglašati, ko pa je Hitler, na žalost, imel odlične generale, ki so močno vplivali na razvoj dogajanj med drugo svetovno vojno, drži da je Gehlen veliko storil, da je Hitler dosezal tolikšne uspehe, pa čeprav je nato moral kloniti in je njegova blazna imperialistična politika doživela polom. Gehlen je torej bil zares sposoben in predan svojemu «poslan-stvu», hkrati pa sta bili zanj zna-č lni dve karakteristiki: Gehlen je bil rojen vohun in pripravljen služiti vsakomur, ki se je boril proti napredku, posebno še proti komunizmu. Nekdo je v zvezi s tem rekel, da bi bil moral biti Reinhard Gehlen «otrok» slovite vohunke Mate Hari in pruskega generala Luddendorfa, torej enega najbolj reakcionarnih in najbolj surovih vojskovodij stare carske nemške armade. Reinhard Gehlen je zelo mlad »topil v vojaško in nato vohunsko službo. Služil je najprej stari, meščanski vajamrask; republiki. Služil je nato nacistom, Hitlerju in Himmlerju, torej tistim, ki so nemško demokratično republiko zrušili. Služil je tudi Canarisu, ki je vodil nemško vojaško obveščevalno službo. Služil je tudi ameriškemu šefu Allanu Dullessu, torej šefu obveščevalne službe tiste države, ki je bila do maja 1945 »smrtni sovražnik velike Nemčije*, kot je saim zapisal. In ko so Američani izročili oblast preverjeni «demokra-tični* Nemčiji, konkretno Konradu Adenauerju, je Gehlen z vsem srcem in ognjem spet nadaljeval svoje »poslanstvo*, kar je tudi povsem razumljivo, saj je sedaj — pa čeprav v »demokratični* Zahodni Nemčiji — postal njegov šef Hans Globke, to se pravi tisti nacistični ideolog, ki je sestavil proslule Hitlerjeve niirnberške rasistične zakone, ki so uravnavali nacistično zločinsko početje proti Judom, Slovanom, Ciganom in vsem «manj vrednim nacijam*. Pri vsem tem ga je vodil njegov bes do vsega, kar je bilo naprednega, predvsem njegov antikomunizem, saj se je temu boju zapisal že v prvih letih po drugi svetovni vojni, ko je stopil v vojsko. Kot vodilna osebnost v obveščevalni službi pa je Reinhard Gehlen postal pomemben v letu 1942, kajti do tedaj je bil le pomemben funkcionar v vrhovnem poveljstvu Hitlerjeve vojske. Njemu se pripisuje tudi priprava napada na Jugoslavijo v aprilu 1941. V maju 1942 je Gehlen postal načelnik dvanajstega oddelka vrhovnega štaba, to se pravi šef oddelka za obveščevalno službo na Vzhodu. V letih vojne, vse do aprila 1945, je organiziral in vodil vohunsko službo med kolaboracionisti, med vojnimi ujetniki, med peto-kolonaši in izdajalci pa tudi med pripadniki nemških manjšin. Z vsemi mogočimi tovrstnimi elementi je zgradil mrežo, ki je tri leta zbirala podatke in mu jih posredova la. Ko se je začelo vse rušiti, je Hitler del krivde za polom naprtil obveščevalni službi, torej Gehle-nu, ki da «je postal defetist, paničar*, zato ga je zamenjal s podpolkovnikom Gerhardom Wesse-lom, ki pa je že čez nekaj dni moral kloniti. Ko se je tretji rajh zrušil, ko So Hitler, Goebbels in nekateri drugi vrhovi nacistične Nemčije s samomorom zaključili svoje zločinsko življenje, je Gehlen «svoje usluge, svoj aparat, svojo mrežo in tudi vse dokumente* ponudil a-meriški obveščevalni službi. In pri tem sistematični Nemec ni pozabil pred tem fotokopirati vse najbolj zaupne dokuuente. Za ameriško obveščevalno službo je bil Gehlen «najbolj dragocen vojaški ujetnik* v vsej drugi svetovni voj; ni, in «najbolj dragocen vojni plen*, kot je pozneje rekel sam Eisenhovver. In tako je vohun, ki je služil demokratični ali vsaj kvazi demokratom NčlHeij^itt'^' to Hitlerjevi Nemčiji, Stopil v službo demokratičnih ZDA in nadalje-' val delo tam,' "kjef' ga je Zaključi! sredi aprila 1945. In tedaj je iz zavezniških vojaških taborišč potegnil vse svoje bivše sodelavce iz nekdanje Hitlerjeve vohunske službe, aktiviral je spet generalštabne in nacistične obveščevalne oficirje in jih vse za začetek zbral v Oberurselu na Bavarskem, od koder so jih prepeljali v Pullach pri Miinchnu. Po ustrezni pripravi je vso to množico svojih bivših sodelavcev spet razposlal v svet, da so nadaljevali delo, ki so ga ODravljali do razsula nacistične Nemčije. Seveda je Gehlen hkrati aktiviral tudi svojo mrežo, ki jo je razpredel po tistih predelih nekoč o-kupirane Evrope, ki jo je morala Hitlerjeva vojska zapustiti. Skratka Gehlen je postavil na noge v vsej Evropi, na Zahodu in tudi na Vzhodu, takšno vohunsko mrežo, kakršne bi Američani nikoli ne mogli organizirati. In ta Gehlenova služba je služila «velikemu zavezniku* polnih deset let. dokler je niso Američani «izročili» Ade-nauerjevj vladi. In tedaj je Gehlen postal najožji sodelavec svojega «novega» šefa, nekdanjega nacističnega veljaka Globkeja, s katerim sta se dobro razumela. Sicer pa je Gehlen nekaj let pozneje o tem pisal takole: »Moje sodelovanje z njim (z Globkejem, op. ur.) je bilo tako prisrčno, tako iskreno in me je tako navdirovalo, da bi brez njega ne mogel. Globke je suvereno vladal nad vsem upravnim aparatom in je imel pregled nad vsemi zunanje političnimi problemi. Zaradi tega je vedno takoj dojel pomembnost in korist, ki mu je mogla služiti naša organizacija*. Seveda je Gehlen svojo mrežo obnavljal. Njegova «služba» s sedežem v Pullachu, je štela že pet-tisoč funkcionarjev in je bila o-premljena z najsodobnejšimi tehničnimi napravami. Čeprav bi bil Gehlen lahko šel že zgodaj v pokoj, je svojo službo antikomunizmu* podaljšal vse do 1970. leta, ko se je po 60 letih službe zares umaknil v svojo vilo, kjer je pisal spomine. Ti so izšli 1971. leta in so vzbudili precej polemik, posebno v Zvezi z njegovim »odkritjem*, da je bil v samem najvišjem nacističnem vrhu, sovjetski vohun, ki naj bi ne bil nihče drugi kot Martin Bormann. Res je, da se je Gehlen s1 to trditvijo strahovito zaletel in da to nikakor ne drži, toda priznati mu je treba, da je s svojo obveščevalno mrežo prišel d0 neverjetnih podatkov, tako je napovedal gradnjo berlinskega zidu, izbruh Izraelsko arabske vojske 1967, intervencijo Rdeče armade na Češkoslovaškem 1988 in še marsikaj. Ko je stopil v pokoj, ga je na položaju šefa vohunske službe zamenjaj Gerhard VVessel, to je tisti, ki ga je sredi aprila 1945 zamenjal v Berlinu, ko ga je Hitler kot paničarja odslovil tik preden se je pod pritiskom zavezniških vojska zrušil tudi ves nacizem. liiiiiiiiMiMiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiniinMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiilitiiiiliiiliMiiiiuinMiiMiiiiiit Alkoholizem je v IDA že zelo huda razvada Med alkoholike spada že sedem odst. odraslih ljudi WASHINGTON - Poleg 118 milijonov dolarjev, kolikor je predvideno v letošnjem proračunu za razne programe boja proti alkoholizmu, ameriško ministrstvo za zdravstvo predvideva še 20 milijonov stroškov za preprečevanje alkoholizma ter za zdravljenje alkoholikov. Minister za zdravstvo Califano je te dni objavil nove programe in pri tem podčrtal nujnost boja proti alkoholizmu, ki se čedalje huje širi v ameriški družbi. Po njem tipični alkoholik ni več predstavnik lumpenproletaria-ta, pa tudi nef predstavnik srednje-■ gg .razreda. PSftr.pa. se alkoholi-• zem šjri med ženskami, med mladino dvajsetih let, med ljudmi na odgovornih položajih, med poslovnimi ljudmi ter med odvetniki in zdravniki, prvenstveno kirurgi. Uradne vladne statistike pravijo, da je v ZDA že od 9 do 10 milijonov alkoholikov, to se pravi, da gre za približno 7 odstotkov prebivalstva zrele dobe. Alkoholizem pobere v ZDA najmanj 100.000 življenj na leto. Za- Sedež koprske radijske postaje radi prometnih nesreč, zaradi zmanjšanja produktivnosti, zaradi naraščajočega zločinstva in drugih podobnih razlogov ima ekonomija ZDA, ima torej ameriška družba na leto okoli 40 milijard dolarjev škode, to se pravi 35.000 milijard lri oziroma pol italijanskega letnega proračuna. Če je res, da je cigareta največje ameriško zlo, kajti izredno hude so njene posledice, je tudi res, da je alkoholizem glede tega na drugem mestu, torej pred krvnim davkom cestnega prometa, ki je v ZDA zelo velik, seveda v., razmerju z obilnimi 90 milijoni' gvtpoioliijov,. ki,,kr,ožijp^po „ ameriški flgtgh, 0,.., Ameriške oblasti, z ministrstvom za zdravstvo na čelu, bodo pod-vzele vrsto ukrepov, predvsem bodo okrepile propagando proti uživanju alkoholnih pijač, hkrati pa bodo širile uporabo določenih zdravil, ki človeka odvračajo od alkoholizma. V letošnjem letu bodo Američani potrošili za pivo, vino, žgane pijače in podobno nad 24 milijard dolarjev. Vsak ameriški državljan, ne glede na starost, spije na leto 80 litrov piva, 8 litrov vina, 8 litrov žganja in približno 140 litrov najrazličnejših drugih sve-žilnih le malo alkoholnih pijač. Ameriški strokovnjaki za statistiko menijo, da se bo poraba alkoholnih pijač v letošnjem letu povečala za 10 odstotkov. Gledano vse to z drugega zornega kota, vidimo, da so Američani sicer kar vsega upoštevanja vredni «grešniki», vendar se pri porabi piva ne morejo meriti z Zahodnimi Nemci, poprečen Francoz pa spije vina za 12 Američanov. Drugače pa je glede žganih pijač, glede česar se Američan lahko kosa tudi s Švedom, ne pa s sovjetskim državljanom, kjer je alkoholizem prav tako akuten družbeni problem. Skratka je Američan v celoti močan pivec, če pa vzamemo posamezne pijače, ga drugi pivci pustijo daleč za seboj, le da se drugod omejujejo na posamezne pijače, vtem kot pije A-meričan vse, kar mu pride pod roko. f Branko Babič 46. ) LJUDJE IN BOJI NA KOZARI Pričevanje o vstaji in revoluciji 1941 • 1942 ^ Toda vrnimo se v Palež. Po kratkem nagovoru in povelju »voljno* komandanta Šoše je sledil drugi del srečanja. Najprej so borci poslušali referat o vojnem in političnem položaju doma in po svetu (podal ga je namestnik komandanta odreda Miloš Šiljegovič), temu je sledil kratek oris velike kozarske ofenzive in nato dogovor o bodočih konkretnih nalogah odreda. Po govoru se je na neki panj povzpel Skender Kulenovič, član propagandnega oddelka v štabu odreda in kulturni delavec ter književnik. Bil je visok in koščen in ko se je na panju zravnal, je bil videti še enkrat večji. Nastala je grobna tišina, on pa je začel recitirati »Stojanko, majko Knežepoljko*, pesnitev, ki jo je sestavil takoj po ofenzivi, ko so bila doživetja še popolnoma sveža. Njegov gromski glas je mogočno odmeval med nami, se odbijal od dreves, zaplaval čez Knežpo-lje in se v svojem odmevu zopet vračal na Kozaro. Recitiral je počasi, s poudarkom in globokim čustvom. Pel je pesem o »Stojanki, majki Knežepoljki*, ki je izgubila svo-|« tri sinove in ki jih objokuje, govori o žrtvah in junakih Knežpolja, kliče na maščevanje in v boj proti »dušmanu*. obenem pa izpoveduje svojo predanost narodnoosvobodilnemu boju in revoluciji. Vse nas je prevzelo. Nihče ni mogel premagati čustev, ki so v vsakem izmed nas prekipevala ob pesmi, ki je govorila o nas in o drugih domačih, o strašnem boju, ki smo ga pravkar preživeli, o pustem Knežpolju, ki je klicalo človeške roke, da bi pobrale ponujene sadove. Ob pogledu na prazno Knežpolje je pesem še bolj zaživela v vsej svoji tragiki in veličini. Ta pesnitev, ki je nastala sredi burnih vojnih dogodkov, sredi strahot, junaštev in žrtvovanja ljudstva Podkozarja, je mogočno prevzela tudi pesnika samega in je nedvomno ena naj lepših duhovnih stvaritev iz naše narodnoosvobodilne vojne in ljudske revolucije. Ljudska domišljija je pozneje ustvarila legendo, kako se je tedaj Skenderjev glas slišal celo v Bosansko Dubico, kjer naj bi se ljudje zaustavljali na ulici, poslušali in se spraševali, kaj se dogaja na Kozari. KOZARA SPET OŽIVELA Ko smo na novo uredili vojsko, ji določili naloge, so se enote razšle na svoje položaje. Bataljoni so prejeli nalog, naj v prvi fazi predvsem nadzorujejo teren in se postopoma spuščajo v vasi ter preganjajo manjše sovražnikove skupine, ki prihajajo tja ropat. Tako so ponovno zaživele akcije kozarskih partizanov in to komaj dober mesec dni po veliki sovražnikovi ofenzivi, ravno tedaj, ko se je ustaška propaganda širokoustila, da je s partizani na Kozari konec. V ta namen je namreč ministrstvo za propagando NDH izdalo posebno brošuro, ki je govorila o dokončnem uničenju partizanske trdnjave na Kozari. Komandant odreda Šoša je poslal temu ministrstvu uradni do- Nedelja, 24. junija 1979 Ponedeljek, 25. junija 1979 TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00 in 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Mali koncert; 10.30 Nediški zvon; 11.05 Mladinski o-der: «Biserne očke»; 11.25 Nabožna glasba; 12.15 Ljudje pred mikrofonom; 12.30 Poslušajmo spet; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Glasbeni drobiž; 15.00 Nedeljsko popoldne: Šport in glasba. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.45 Živela nedelja; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 V iskanju popolnosti; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Ansambel Mladen Franko; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 13.40 Pike na I; 14.00 Automobile story; Danes, 24. junija, bo gosi Radia Koper Giovanni Frau, univerzitetni profesor iz Vidma. Govoril bo o vplivu slovenskega e-lementa na furlansko toponcma-stiko (krajevno imenoslovje). Poslušate ga lahko v oddaji Stret-ta di mano (Stisk roke), ki bo šla v eter oo 14. uri. 14.33 Izbrani za vas; 15.00 Stisk roke: posebna oddaja iz Furlanije; 15.15 Orkester in zbor Hugo Montenegro; 15.30 Mini juke box; 16.00 Svet plošče; 16.30 Koncert na trgu; 17.00 Popevke tedna; 17.30 Crash; 18.00 Glasbena fantazija; 18.30 Disco hits; 19.15 Glas Ne-de Ukraden; 19.30 Koncert KOPER (Slovenski program) 8.30, 9.55, 14.30, 17.00 Poročila; 0.00 do 7.59 Prenos Radia Ljubljane; 8.00 Veselo v nedeljsko popoldne; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Jutranja reportaža; 10.00 do 13.59 Prenos RL; 14.20 Minute z ansamblom Možina; 14.35 Glasbeni notes; 15.00 Glasba po željah; 16.15 Igra orkester Franc Valdor; 16.30 Sijaj mi sončece; 17.30 Male skladbe velikih mojstrov; 18.00 Srečanje z Meto Močnik; 18.20 Primorska poje. RADIO 1 8.00, 10.00, 13.00, 16.30 in 19.30 Poročila; 6.00 Jutranje prebujanje; 6.30 - 8.40 Glasba za praznični dan; 10.13 Itineradio; 11.20 Jaz protagonist; 12.00 Glasbeni program z Sergiom Endrigom; 12.30 Rally; 13.15 in 19.25 II calderone; 16.00 Radio 1 za vse; 17.50 Športna oddaja; 21.03 Salome, radijska drama. LJUBLJANA 8.00, 9.00, 10.00, lT.Off, 16.00, 18.00, 20.00 Poročila; ' 830 Zdravo, tovariši vojaki!; 9.07'Veseli tobogan; 10.05 Še pomnite, tovariši!; 11.05 Panorama lahke glasbe; 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.10 Obvestila in zabavna glasba; 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.50 Pihalne godbe; 15.05 Humoreska tega tedna; 15.25 S popevkami po Jugoslaviji; 16.10 Listi iz notesa; 16.30 Nedeljska reportaža; 16.55 Pri nas doma; 17.20 Gremo v kino; 18.05 Popularne operne melodije; 18.50 Radijska igra; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Glasbene -azglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23 20 Skupni program JRT; 24.05 Lirični utrinki; 24.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Glasba za dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Četrta dimenzija; 9.05 Dalmatinski šansoni; .930 Filološki utrinki; 9.40 Disco mušic; 10.25 Dve lanski zborovski tekmovanji; 11.00 Današnje branje; 11.35 Slovenski samospevi; 13.30 Socialna problematika; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.30 Glasbeni ping pong; 16.30 Pravljica v nadaljevanjih; 16.50 Odmev iz Francije; 17.05 Mi in glasba; 17.35 Melodije od tu in tam. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30. 12.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 10.00 Z nami je...; 10.10 Življenje v šoli; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn svet mladih; 11.35 Glasba; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Po kosilu; 14.33 Zbrani za vas; 15.00 Šport; 15.10 Od glasba do glasbe; 15.33 Mini juke box; 16.00 Življenje v šoli; 16.20 Glasba; 16.55 Pismo; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.33 Crash; 18.00 Srečanje z našimi pevci; 18.32 Klasična glasba; 19.32 Svet plošč; 20.00 Disco-teca sound. KOPER (Slovenski program) 7.37, 8.25, 14.00, 15.30, 17.00 Poročila; O.CO do 6.59 Prenos RL; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.00 Pregled zamejskega tiska; 14.03 Od Matajurja, Rezije in Kanalske doline do Jadran; 14.37 Izbrali smo za vas 15.00 V podaljšku; 17.37 Glasbeni notes; 16.30 Glasba po željah; 17.30 Aktualna tema. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranje prebujanje; 9.00 Radio anch’io: 11.30 Glasbeni program z Mino; 12.30 Vi in jaz; 14.03 Glasba; 14.30 Zgodbe o velikih umetnikih; 15.03 Rally; 15.35 Popoldanska srečanja; 16.40 Na kratko; 17.30 Kdo. kako, kje, kdaj; 17.55 Obiettivo Europa; 18.35 Na univerzi; 19.20 Hollywood ’70; 19.50 Italijanske pesmi; 20.05 Dunajski festival. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, Poročila; 6.00 Nekega drugega dne; 9.32 Žene in hčere; 10.12 Sala F: pogovor s poslušalci o ženski v današnji družbi; 11.32 Programi pristopanja; 11.35 Ponedeljkova zgodba; 12.45 Glasba in misli; 13.40 Romanca; 15.00 in 17.00 Tukaj Radio 2; 17.50 Hit Parade. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.25 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.40 Počitniški pozdravi; 10.05 Z radiom na poti; 11.05 »Rezervirano za...»: 13.10 Veliki revijski orkestri: 13.30 Kmetijski nasveti: 13.40 Pihalne godbe na koncertu odru; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Pojo amaterski zbori; 15.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.30 Od melodije do melodije; 17.00 »Vrtiljak*; 18.00 Studio ob 18.00: 19.00 Naša glasbena izročila; 19.25 Zvočni signali; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom M he Dovžana; 21.00 Iz naše diskoteke' 21.05 Glasba velikanov: 23 20 Popevke iz jugoslovanskih studiev, Nedelja, 24. junija 1979 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nedeljska srečanja 12.15 Kmetijska oddaja 13.00 DNEVNIK — Ob 13. uri 13.30 DNEVNIK 1 — Vesti 17.00 V teku nedelje... 17.45 Športne vesti 18.40 Piša: Regata delle Antiche Repubbliche Marinare 19.00 90. minuta 19.20 Italijansko nogometno prvenstvo: Polčas nogometne tekme B lige 20.00 DNEVNIK 20.40 Puccini, 1. del 21.50 Oko, ki ubija, 2. del 22.20 Športna nedelja 23.05 Pregled sporeda za prihodnji teden Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Risanke 13.30 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 Poletna nedelja 15.30 DNEVNIK 2 - Šport Santa Marinella: Ženska ko-ščirkci ITALIJA - POLJSKA Acicatena: Kolesarstvo Italijansko prvenstvo Montecatini: Streljanje v glinaste golobe Evropsko prvenstvo Milan: Plavanje ITALIJA - HOLANDSKA 18.00 Pregled programa za prihodnji teden 18.15 Sem jaz, William! — TV film 18.45 DNEVNIK 2 - Šport 18.55 Ti si na vrsti, Milord, 6. del Vremenska slika 19.50 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.00 DNEVNIK 2 — Športna nedelja 20.40 Tako slučajno Glasbeni program, ki ga vodi Don Lurio 21.45 DNEVNIK 2 — Dossier 22.40 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 13.20 Pevski tabor Šentvid 14.20 POROČILA 15.25 Motokros v Tržiču 16.15 Lov za zlatom — film 17.25 Motokros v Tržiču 18.15 Eksotični gosti — oddaja o gojenju rož 18.30 Vzpon — film 18.55 Športna poročila 19.00 Športno prvenstvo JLA 20.15 Risanka 20.30 TV DNEVNIK 21.00 V. Nedelkovski: Velika soba — TV drama 21.55 Bela knjiga 22.40 TV DNEVNIK 22.55 Risanka 23.00 Zabavno-glasbena oddaja 23.15 Športni pregled Koper irnrao'1 18.30 Tržič: Svetovno prvenstvo 125 ccm — druga dirka v motokrosu 19.00 Sombor: Igre JNA 20.00 Tržič — nadalj. druge dirke 20.30 Otroški kotiček: Svet racmana Jake — film 21.15 Stičišče 21.30 Mali antični svet — film Film je režiral Mario Soldati, v njem igrajo: Alida Valli, Massimo Serato, Ada Dondini 23.10 Glasbena oddaja, 17. nadalj. Zagreb 15.00 Poletno popoldne 17.00 TV DNEVNIK 17.15 Mladinski film 21.00 A. Marodič: Poti in stranpoti Ponedeljek, 25. junija 1979 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 Knjige 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Iz parlamenta 14.25 Jezik za vsakogar: Italijanščina 18.15 Pravljica dneva: Hiša na drevesu 18.20 Ana, dan za dnem: 32. del 18.35 Leteči zmaj, risanke 18.50 Osmi dan: Brescia: mesto, štirje založniki 19.20 Peyton Plače, 23. del 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Vojna, ljubezen in beg, film Režija: Jack Smight Igrajo: Paul Newman, Sylva Koscina, Andrew Duggan, Tom Bosley itd. 22.35 Sotto il divano Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Vzgoja in pokrajine 14.15 Benetke: Kotalkanje Milan: Lahka atletika 18.15 Kolonija mrožev 18.40 DNEVNIK 2 - športne vesti 19.00 Programi pristopanja 19.15 Prigode Blacka Beautyja, TV film 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Mastro Don Gesualdo, 3. del 22.00 Dobrodošli v Trstu 22.50 Protestantizem Na koncu še DNEVNIK 2 -Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.30 Kmetijska oddaja 18.30 POROČILA 18.35 Glasbena pravljica 18.45 Medvedek, dok. film 19.05 Spekter 19.35 OBZORNIK 19.45 Mladi za mlade 20.15 Risanka 20.20 Cikcak 20.30 TV dnevnik 20.55 Propagandna oddaja 21.00 Edinstvena Philis Dixey — «Edinstvena Phyllis Dixey» je angleška barvna TV drama malo manj kot dokumentarnega značaja. Gre za TV film o angleški »slačipunci*, ki so jo v Londonu imenovali tudi britanska »prva dama striptiza* in jo v drami prikažejo od začetnih poskusov, ko je bila še ne znano dekle, do takrat, ko so jo opazili kot veliko zvezdo. ion T.Vtorama 22 35 Propagandna oddaja 22.40 Kulturne diagonale 23.20 TV dnevnik Koper 20.50 Stičišče 21.00 Otroški kotiček 21.15 TV DNEVNIK 21.30 Šest žena Henrika VIII. — nadaljevanka 23.00 Baletni večer Zagreb 19.15 Iz pravljice v pravljico 19.45 Mladi za mlade 21.00 TV drama ŠVICA 19.00 Alvaro zmaga v bitki, TV film 20.05 Alpinistka 21.45 Acciaio, film JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 26. DO 30. JUNIJA 1979 TOREK, 26. junija 1979 LJUBLJANA 18.55 Poročila; 19.00 Pevski tabor Šentvid; 19.30 Obzornik; 19.40 P0 sledeh napredka; 20.15 Risanka; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Propagandna oddaja; 21.00 Mednarodna obzorja; 21.55 Korenine; 22.55 Opojno poletje. KOPER 20.25 Odprta meja; 20.50 Stičišče; 21.00 Risanke; 21.15 TV dnevnik; 21.30 Rubens; 22.25 Aktualna tema; 22.55 Narodna glasba; 23.25 Stičišče. SREDA, 27. junija 1979 LJUBLJANA 18.05 Poročila; 18.10 Z besedo in sliko; 18.20 Festival mladinskih pevskih zborov v Celju; 18.50 Obzornik; 19.00 Ne prezrite; 19.15 Zgodovinska ura na Batini; 20.15 Risanka; 20.20 TV dnevnik; 21.00 Igre brez meja; 22.35 Rock koncert; 23.05 TV dnevnik. KOPER 20.50 Stičišče: 21.00 Risanke; 21.15 TV dnevnik; 21.30 Otello, film; 24.00 Festival v Montereuxu; skoki z zmaji. ČETRTEK, 28. junija 1979 LJUBLJANA 18.40 Poročila; 18.45 Apokalipsa živali; 19.35 Obzornik; 19.45 Raz-mišljanka; 20.15 Risanka; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Film tedna: Hitler - prikaz neke kariere; 00.20 Poročila. KOPER 20.50 Stič;šče; 21.00 Risanke; 21.15 TV dnevnik; 21.30 Sugar Colt - film; 22.55 Rokomet: Jugoslavija Romunija. PETEK, 29. junija 1979 LJUBLJANA 18.20 Poročila; 18.25 Deček Skok; 18.40 Otroci kamnov; 19.05 «Nadigravanje*; 19.35 Obzornik; 19.45 Spanje; 20.15 Risanka; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Glasbena risan ka: 22.00 Golo mesto, film; 22.50 TV dnevnik; 23.05 Nočni kino: Zares čudno, Joe. KOPER 20.20 Odprta meja; 20.50 Stičišče; 21.00 Risanke; 21.15 TV dnev nik; 21.30 Amerikanka v Sieni, film: 23.00 Rokomet. SOBOTA. 30. junija 1979 LJUBLJANA 17.05 Poročila; 17.10 Vrtiljak živ ljenja; 18.20 Naš kraj; 18.30 Šport no prvenstvo JLA; 20.15 Risanka; 20.30 TV dnevnik: 21.00 Offenba chove norč je; 22.00 TV žehtnik; 22.35 TV dnevnik; 22.50 Velika a vantura, film; 24.50 «625». KOPER 17.00 Lahka atletika; 20.30 Otro ški kotiček; 20.50 Stičišče; 21.00 Risanke; 21-15 TV dnevnik; 21.30 Simon kralj hudičev, film; 22.55 Festival filmov o gorah in razisko vanju iz Trenta; 23.25 Pregled SDoreda za prihodnji teden. pis odreda s prošnjo, »naj pošljejo na označeni naslov 1500 izvodov brošure »Kozara — grob partizana« (takšen je bil namreč naslov brošure), da bi partizani na Kozari brali, kaj o njih piše. Odgovora seveda ni bilo. Pač pa je ustaška propaganda kmalu spremenila ton, ko so se ponovno začele naše akcije. Poročilo banjaluškega (ustaškega) gorskega zdruga z dne 9. septembra 1942 med drugim navaja: «Po čiščenju (Kozare) so bile glavne partizanske sile uničene, vendar se je njihov del, tako imenovana elita z voditelji na čelu potuhnila in sedaj ponovno stopa v akci- Ljudstvo ogroženih krajev se je vedno zateklo v zaščito svoje vojske. Na sliki: beg ljudi na Kozaro jo. Partizanske skupine, ki so bile razpršene, se ponovno organizirajo in stopajo v akcijo. To dokazuje, da vprašanje Kozare še ni dokončno rešeno.* Res je, vprašanje Kozare še ni bilo in tudi nikoli ne bo rešeno, kot si je to sovražnik zamišljal. Po gričih in poljih Podkozarja so se naše enote ponovno spopadale s sovražnikom, čistile teren in postopoma vzpostavljale stanje, kakršno je bilo pred ofenzivo. Sovražnik je postajal oprezen in se vedno manj podajal v vasi. Tako se je osvobojeno ozemlje ponovno utrjevalo in širilo. Tisti del prebivalstva, ki se je ob preboju rešil iz obroča, se je polagoma vračal na svoje domove. Domov pa so prišli tudi tisti, ki so se uspeli ogniti sovražniku, ko je prečesaval Kozaro. Nekoliko pozneje so se posamezno ali v manjših skupinah začele vračati ženske, ki jih je sovražnik pošiljal na pri' silno delo na nemška veleposestva v Slavoniji. Te ženske, med katerimi je bilo mnogo mater, ki so jim brutalno odvzeli otroke, so kljub bolečini ali prav zaradi nje bežala s prisilnega dela in se priključevale slavonskim partizanom, se tam borile in bile celo med organizatorji osvobodilnega gibanja v Slavoniji. Zdaj so se po partizanskih poteh postopoma vračale na Kozaro. Nekaterim je uspelo zbežati iz koncentracijskega taborišča ali s prisilnega dela, kamor so jih pošiljali ustaši. Tako je Podkozarje ponovno oživljalo. Čeravno je bilo število tistih, ki so se vrnil*-še majhno, so ti ljudje dajali življenjski utrip. Dne 26. avgusta 1942 so borci IV. kordunske brigade med akcijo na Plješivici v bližini Jastrebarska izkoristil* priložnost, ko v taborišču ni bilo večjih sovražnikovih sil. in vpadli vanj in rešili nekaj sto otrok. Odpeljali so jih * seboj najprej na Kordun ln jih pozneje vrnili v Bosno na Kozaro. PO TEKMI AMERIŠKIH PROFESIONALNIH KOŠARKARJEV V MILANU Je to prava ameriška «pro-košarka»? Kras je presenetil Bosna bo igrala Sta izbrani ameriški vrsti v Milanu zares razočarali? - Le Kiča novic in Sergij Belov bi lahko igrala v NBA - Danes v Bologni MILAN — 11.500 gledalcev je v prekrasni milanski športni dvorani verjetno prvič «v živo» videlo tekmo dveh ameriških profesionalnih ekip. Ogromna množica ljudi je od «ame-riških košarkarskih poslancev* pričakovala veliko športno prireditev, saj je o Unseldu, Hayesu, Goodri-chu, Westphalu in ostalih že toliko čitala, da je lahko «upravičeno zahtevala* (saj je tudi drago plačala vstopnice) od teh košarkarjev navdušujočo igro, ki je v Italiji in Evropi sploh ni vajena. Zabijanja v koš, duhovite poteze, vrtoglavi protinapadi, točni meti iz vseh razdalj itd.: vse to so milanski navijači želeli in zahtevali od učiteljev košarke. Toda kakšno razočaranje za navijače! VZHOD - ZAHOD 115:107 (35:31, 65:53, 91:79) VZHOD: Elvin Hayes (Washing-ton Bullets, 33 let, 204 cm, krilo) 13 (3:8), Mike Gale (S. Antonio Spurs, 29, 192, bek) 22 (4:7), John Wiffiam-son (New Yersey Nets, 26, 184, branilec) 4, Armond Hill (Atlanta Hawks, 24, 192, bek) 2, Gail Goodrich (New Orleans Jazz, 36, 184, branilec) 8, Wes Unseld (Washington Bullets, 33, 200, center) 7, Don Cha-ney (Boston Celtics, 33, 195, branilec-krilo 15 (3:4), Steve Mix (Philadelphia 76ers, 32, 202, krilo) 22, Junior Bridgeman (Milvvaukee Bucks, 25, 195, branilec-krilo) 22 (2:2). TRENER: Oscar Robertson. ZAHOD: Randy Smith (San Diego Clippers 31, 188, branilec) 10, Lionel Hollins (Portland Trail Blazers, 26, 188, branilec) 12, John Melgent (Chicago Bulls, 29, 188, branilec) 17 (5 na 5), Maurice Lucas (Portland Trail Blazers, 27, 205, krilo) 5 (1:3), Lou Hudson (Los Angeles Lakers, 34, 195, branilec) 11 (1:3), Alvan Adams (Phoenix Suns, 24, 205, center) 26 (4:6), Paul Silas (Seattel Supersonics, 35, 200, krilo) 2 (2:2), San Lacey (Kansas City Kings, 31, 208, center) 9 (1:2), Paul Weast-phal (Phoenix Suns, 28, 193, branilec) 15 (1:5). TRENER: Brer. Tudi trebuščki Devetnajst, sicer individualno odličnih košarkarjev se je predstavilo milanskemu občinstvu povsem izven forme. Prvenstvo NBA se je namreč končalo že pred dvema mesecema in po 82 tekmah, kolikor jih igrajo v ZDA, so si seveda ti košarkarji privoščili tudi. počitek.: Na Parketu so se tako predstavili preveč «sproščeni» košarkarji, nekateri! txL di z lepimi trebuščki. Točnost pri nietih je bila tako izredno skromna. Kondicija zelo slaba. Po začetnem navdušenju nad zelo uspelo predstavitvijo tega srečanja, Po navdušujočem ogrevanju košarkarjev obeh ekip, se je začela toliko pričakovana tekma ameriških Profesionalcev, prvo tovrstno srečanje v Evropi sploh. Z uvodnimi potezami je bilo ob činstvo zadovoljno. Elvin Hayes, e-den najboljših košarkarjev NBA vseh časov, Wes Unseld, eden najboljših in najbolj inteligentnih centrov NBA, Mike Gale, Steve Mix v belih dresih (vzhod), John Mengelt, Paul Westphal, Sam Lacey v modrih dresih (zahod) so začeli dokaj zanosno. Kazalo je, da bo občinstvo s Petkovim košarkarskim večerom povsem zadovoljno. Nakar so se začele prve napake (velika netočnost pri metih, slab skok pod košem, celo napake pri podajanju itd.). Pa tudi košarkarske atmosfere ni bilo: občinstvo je povsem nemo spremljalo dogodke na parketu. Za katero eki-Po pa naj bi navijalo? In brez navijanja je vsakega velikega športnega dogodka konec. Utrujenost se je v obeh ekipah stopnjevala, s tem pa so bile tudi napake pogostejše. Slišati je bilo s tribun prve žvižge, prva negodovanja, «Pojdite domov, vrnite nam denar,* so vpili nekateri gledalci. Po štirih časih po 12 minut, po katerih Jp povsem zasluženo zmagal Vzhod, kj ga je vodil Oscar Robertson, je Mio tako ameriške profesionalne tek-nie konec. «Če bodo tako igrali v Bologni,* s° izjavili nekateri italijanski časnikarji, «bodo bolonjski navijači zrušili dvorano.* Druga tekma bo nam-*•<* na sporedu danes v Bologni s Pričetkom ob 21.15. Kot hokejisti . . . Košarkarske tekme je bilo konec. V neki milanski gostilni smo v družbi znanih časnikarjev kramljali vse do jutra o tekmi ameriških profesionalcev. Mnenja so bila deljena. Nekateri so trdili, da je bilo srečanje pravi športni škandal, nekateri pa so menili obratno. Najboljšo rešitev pa je verjetno predlagal Jovan Kosijer, «prvo pero* jugoslovanske košarke. Čas je, da se FIBA reši vseh predsodkov in da po zgledu hokejistov (glej tekme med ameriškimi profesionalci in Sovjetsko zvezo) priredi na primer tekme, v katerih bi ameriški profesionalci igrali z reprezentancami Italije, Jugoslavije in Sovjetske zveze. Bila bi to izvrstna reklama za nadaljnji razvoj košarke v Evropi, obenem pa tudi izvrstna šola za nastopajoče košarkarje, trenerje in gledalce. Ob dobrem kozarcu vina ... je zamisel naletela še na večje odobravanje. Branko Lakovič PISTOIA — Zadnjo etapo kolesarske amaterske dirke po Italiji je osvojil Italijan Marco Cattaneo. Končni zmagovalec «Gira» pa je Šved Segersal. NAMIZNI TENIS NA KVALIFIKACIJAH B LIGE Le za las mu je ušla osvojitev 1. mesta Pred tednom dnj so Krasova dekleta na kvalifikacijah B lige za prestop v prvo ligo v Veroni pripravila svojim navijačem veliko presenečenje. Med štirimi nastopajočimi ekipami, vsaka izmed katerih je že prej zmagala v deželni fazi drugoligaškega prvenstva, so mlada Krasova dekleta (dve mladinki in celo ena naraščajnica) zasedla odlično drugo mesto in le za las se jim je izmuznilo celo prvo mesto. Ta dosežek vsekakor presega začetne ambicije, saj nihče ni pričakoval tolikšnega uspeha, bodisi zaradi objektivne moči nasprotnih e-kip, bodisi ker bi Kras itak ne mogel napredovati v prvo ligo, ker je tam že zastopan s članskim moštvom (Miličeva in tovarišice). Že prvo srečanje dneva je odločalo o končnih prvih dveh mestih. Damijana Sedmak je proti bivši državni prvakinji Santifaller, ki še vedno igra zelo dobro, čeprav se bliža spetim križem*, zaigrala v velikem slogu in je v odločilnem nizu že vodila 13:7, vendar tega visokega vodstva ni znala obdržati. Tudi Sonja Doljak je proti isti tekmici o-svojila drugi niz, v tretjem pa podlegla z malenkostno razliko. Tako je slavil Recoaro iz Bočna, mlada slovenska dekleta pa so bila svojim tekmicam povsem enakovreden (če že ne boljši) tekmec, odločala ...................................................... OB OBČNEM ZBORU ŠD VESNA ROD MODREGA > Vseeno veliki mojstri S tekmo v celoti nismo bili zadovoljni. O tem ni dvoma. Pričakovane spektakularnosti ni bilo. Če pa si srečanju sledil skozi drugi zorni kot, bolj tehnični, si lahko ugotovil, da si bil, kljub vsemu, priča velikemu košarkarskemu dogodku. Individualna tehnika teh košarkarjev je izredna. Vsak gib teh igralcev je sad velikega požrtvovalnega dela, izkustva na tisočerih tekmah, v pravih košarkarskih bitkah. Postavljanje blokad, odvajanje iz le-teh, iskanje prostora za met, igra v napadu ena proti ena, odpiranje protinapada, pokrivanje prostora, izpiljena tehnika skoraj vseh košarkarjev v obrambi. Človek, ki mu ugaja košarka, ni mogel da bi ne užival ob tako izpiljeni tehniki posameznikov. In zato nad tekmo nismo bili razočarani. Tiskovna konferenca Na tiskovni konferenci, ki je bila po tekmi, so v glavnem italijanski časnikarji spraševali trenerja Oscar-ja Robertsona, najboljšega igralca tekme Johna Mengelta in spremljevalca obeh moštev Fleitcherja, kako to, da so v Milanu zapustili tako slab vtis. S takim mnenjem se predvsem Robertson ni strinjal in je dejal: «Vemo, da bi bilo občinstvo zadovoljno, ko bi igrali brez vsakršne obrambe, zabijali žogo v koš itd. Tega ni bilo in tudi točnosti pri metih ni bilo, kar je tudi razumljivo, saj so igralci opustili treninge že pred dvema mesecema. Toda v obrambi sta ekipi povsem zadovoljili. Take obrambe, po mojem, v Evropi ni.* Z odgovorom pa večina prisotnih ni bila zadovoljna, nakar je Robertson dejal: «Prepričan sem, da nismo slabo igrali in povem vam, da tudi naša najslabša selekcija bi vaši najboljši dala najmanj 30 točk razlike.* Uglednim gostom pa smo tudi mi zastavili dve vprašanji. Prvo: «Ogledali ste si finalno tekmo evropskega prvenstva med Sovjetsko zvezo in Izraelom. Vaše mnenje?* Robertson: «Bila je to navadna tekma, tehnično na skromni višini. Ekipi sta igrali conski obrambi, kar pri nas ni dovoljeno. Zmagali so telesno boljši nasprotniki. Kar pa me je tudi presenetilo, je bilo to, da so košarkarji obeh ekip preveč igrali z rokami. Pri nas je telesni kontakt pravi športni kontčt