Reševanje krize je treba načeti pri strženu ter jo končno rešiti v območju gospodarskih in političnih odnosov med Trstom in Italijo, ki jih je treba korenito spremeniti. Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, četrtek 25. marca 1954 Kmetijska in obrtna zadruga protestira pri gen. J.Wintertonu Pismo odbora Zadruge maršalu Titu *lv delavcem GRDA Kmetijska in obrtna zadruga v Trstu, katere članek o ponovnem primeru gospodarske diskriminacije smo pred kratkim na tem mestu objavili, nam je poslala v objavo prepis protestne spomenice conskemu poveljniku gen. J. VVintertonu proti zavrnitvi prošnje za priznanje kreditnega poslovanja. Hkrati nam je Zadruga poslal tudi prepis pisma, ki ga je poslala predsedniku FLRJ maršaiu Titu skupaj s prepisom protestne spomenice in prepisom pisma »Banke d’Italia» o zavrnitvi prošnje zadruge. V pismo maršalu Titu se poudarja, da so tokrat oRkrimina-cijo zagrešili rimski funkcionarji angloameriške vojaške uprave v Trstu, ki se že sedaj, ko še ni znana usoda tega ozemlja in tržaškega mesta odločno proti-vijo, da bi priznali Slovencem kakršno koli pravico do gospodarskega razvoja celo v okviru tu še vedno veljavnih zakonov, še posebej pa se poudarja, da pa pri prvi in9a shrd shrsbrett gre zdaj za še hujši primer kot ki jo je maršal Tito lani 15. nov. o svojem govoru že omenil in ki nazorno kaže na usodo, ki so jo namenili Slovencem v Trstu in v coni A če bi bilo to ozemlje spet priključeno Italiji. Protestna spomenica gen. J. Wintertonu se glasi: V pismu z dne 11. marca 1954.. ki ga tu prilagamo v prepisu, je tržaška podružnica uBanke d'ltaliayt sporočila predsedniku podpisane «Kmetijske in obrtne zadruge v Trstun, po ukazu Finančnega oddelka Zavezniške vojaške uprave, da je ta zavrnil prošnjo, ki jo je zadruga vložila 22. oktobra 1953 za dosego priznanja kreditnega poslovanja, kakor določa zakon štev. 375 z dne 12. marca 1936, ki še vedno velja na tukajšnjem področju. znatno število delavcev Tovarne strojev ter ladjedelnic sv. Marka in sv. Roka ni mogoče smatrati, da jih veže omenjeni dogovor, ki sta ga sklenila sindikata kovinarjev Delavske zbornice in Enotnih sindikatov in da v tovarni predstavljata ves delovni kolektiv tovarniški odbor in notranja komisija. Zato vam predlagamo in vas pozivamo, da takoj zahtevate od teh reprezentativnih tovarniških organov sklicanje enotnih skupščin, na katerih bi delavci dali svojim predstavništvom mandat, da obvestijo ravnateljstva treh tovarn o odločnem nasprotovanju delavcev poskusom, da se 1. aprila začne izvajati sporazum, ki ga je ves tržaški delavski razred že zavrgel ! lacijskega preiskovalnega sodnika dr. Sepeja, ki je nedavno dokončal preiskavo o valutnih prekrških zaradi katerih se mora zdaj pred sodiščem zagovarjati skoraj 150 obtožencev. Čeprav še ni bil uradno pooblaščen, je dr. Sepe danes že zaslišal Pietra Pierottija. ki ga je Muto poklical iz Luksemburga, da bi pričal o svojem znanstvu z Vilmo Montesi. Iz tega sklepajo, da bo preiskavo ’ gotovo vodilo prizivno sodišče. V skrajno zavitih jezuitskih stavkih, podobnih Zlodejevemu monologu iz Cankarjevega «Pohujšanja», postavlja vatikansko glasilo pred sodnike, ki bodo imeli opravka s procesom Montesi, tole dilemo: zadeva je dobila že najširši politični pomen in tožniki in obtoženci so določene politične stranke; sodna preiskava bo morala določiti, ali je treba obsoditi obtožence (demokristjane) ali tožnike (opozicijo), oziroma, ali je treba dati prav sedanjim slučajnim obtožencem ali pa hudobnim tožnikom. «Nikoli še sodstvo ni imelo priložnosti, da izreče tako slovesno in odločilno besedo«, pravi «Qsservatore Romano* in zaključuje z izrazi prepričanja, da bo italijansko sodstvo «doraslo tako visoki nalogi in odgovarjajočim dolžnostim«. Beseda je zelo jasna. Piccioni je medtem še vedno zunanji minister. V vladnih krogih so za to našli nov izgovor: parlamentu je treba predložiti ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti in nikakor ne gre, da bi pred tem izbruhnil škandal v zunanjem ministrstvu. Sicer pa kličejo na pomoč Saragata: ta je baje dejal, da je sodelovanje RSDI v vladi povezano s Piccionijem v zunanjem ministrstvu; $e bi Piccioni odstopil, bi se torej razbila vladna koalicija. Saragat doslej še ni odgovoril na ta ncvi poskus prikrivanja demokrist-janskih grehov z njegovim imenom. V italijanski notranji politiki sicer ni posebnih novic, Registrirati je treba le poraz desnice na zasedanju demo-kristjanskega glavnega odbora. Ko se je izjalovila zahteva desnice, naj se na novo izvoli celotno vodstvo, je desno krilo postavilo dva svoja kandidata za nadomestitev štirih članov vodstva, ki so postali ministri. Kandidata desnice sta bila Andreotti in Elkan: oba sta ' propadla. V vodstvo sta bila na novo izvoljena dva pripadnika Fan-fanijeve skupine «Iniziativa democratica«, med njima pod-tajnik Rumor, in dva doslej bolj ali manj neznana predi stavnika krajevnih organizacij DC. Medtem poročajo iz Foggie (in vladni tisk daje poročilom iz razumljivih razlogov večji poudarek kot v kakšnem drugačnem času) o odkritju vohunske mreže v Apuliji, kjer so aretirali pet oseb, ki so vsi vpisani v KPI in ki jih dolže vohunstva v korist CSR. Glavni osumljenec je Davide Fiscarelli, ki je doma iz Foggie, živel pa je večinoma na Češkem in ki je zbiral med svojimi obiski na domu razne podatke o morali v italijanski vojski in še nekatere podatke o mornarici. Policijsko poročilo trdi tudi, da je Fiscarelli v CSR obiskoval vohunski tečaj. Nedavno se je spet vrnil domov in policija, ki je bila o vsem tem že poučena, ga je aretrala obenem z ostalimi člani mreže. A. P. frhnojh blokirhlh odobritev volaške klavzule v nemški ustavi Objavljamo iz knjige dokumentov (dtalien genocide po-licy», ki je pred kratkim izšla v Beogradu v angleščini, gornjo nazorno sliko o vzporedbi števila slovenskih gospodarskih zavodov iz leta 1920 in leta 1945. Gre za kreditne proizvodne in zavarovalne zadruge. Samo kreditnih je bilo leta 1920 osemnajst. Leta 1945 — in tako je tudi letos — pa sta še reci in piši samo DVE! PARIZ, 24. — Zunanjepolitična komisija francoske narodne skupščine izjavlja v poročilu o svoji današnji seji, da je sprejela na znanje stališče, ki ga je zavzelo zunanje ministrstvo glede spremembe zahodnonemške ustave v zvezi z nemško oborožitvijo Poročilo pravi, da bi omenjena sprememba podelila Zahodni Nemčiji vojaško suverenost in da bj se lahko sprejela šele potem, ko bi stopila v veljavo pogodba o ev-lopski obrambni skupnosti, Ker je francoska teza prevladala. ne bo zavezniška visoka komisija sprejela te spremembe. Zunanjepolitična komisija je tudj dala nalogo svojemu predsedniku, naj skrbne sledi razvoju položaja, zato da se prepreči, da bi se Francija, v katerem koli trenutku znašla pred izvršenim . dejstvom ali pa da bi se obvezala na kakršen koli način. Glede angleške povezave z obrambno skupnostjo pa je v britanski lordski zbornici danes lord Salisbury izjavil, da s~ nadaljujejo pogajanja med Britansko, francosko in ostalimi vladami in da je bil že dosežen sporazum o številnih tndustrijcev in 0 dajata razu-nameravata upo-* splošnega na-katastrofalnemu temveč zahtevata določeni dan Anglija prekinila pogajanja z Egiptom Upošle-da za li Proizvodu Saj bil dosežen PRIMORSKI DNEVMK — 2 — 25. ma»« **** »FOMI1SKI l>KEVI Na današnji dan je bil leta 1881 rojen Bela Bertok, madžarski skladatelj-jfolklorist. Pil LOfiEMlH SIMDIKALIHIH SKUPŠČINAH DELAl/CEt' CRDfl Skupščina pomorščakov S takojšnjim nastopom morajo delavci preprečiti oveliavljeoje sporazuma Referendum še ne daje jamstev, da se sramoten sporazum ne bo uveljavil - Pismo urada za delo ne daje nobenega jamstva, da kasneje ne bo odpustov Sporazum o «suspendiranih» delavcih CRDA je bil predsi-nočnjim predmet razpravljanja na dveh sindikalnih skupščinah Delavci CRDA, včlanjeni v Enotnih sindikatih, so se zbrali v prostorih Doma pristaniških delavcev, člani kovinarskega sindikata Delavske zbornice pa v njenih prostorih. Na skupščini Enotnih sindikatov so odbili sporazum, na skupščini Delavske zbornice pa so ga potrdili. Gre torej za dvoje popolnoma nasprotnih stališč in delavci se zato vprašujejo, kako se bo stvar razvijala, zlasti ker so odločitve nujne, saj bo čez teden dni 1. april, ko bi moral stopiti v veljavo omenjeni sporazum. Zveza enotnih sindikatov je sicer izjavila, da za sporazum - ne odgovarja, češ da so ga podpisali predstavniki kovinarjev, toda formalno ga ni preklicala, saj ni poslala v tem smislu nobenega obvestila Zvezi industrijcev. Ze dejstvo, da so sklenili napovedati referendum, na katerem naj se delavci izrečejo o sporazumu, pomeni, da ga formalno priznavajo sicer bi bil referendum odveč. Delavska zbornica pa referenduma sploh ne mara. Nastane torej vprašanje, kako ga bodo sploh v obratih CRDA izvedli. E-notni sindikati lahko vprašajo svoje člane, kaj menijo o sporazumu. Kaj pa s člani Delavske zbornice in z mnogimi delavci izven sindikatov? Ta vprašanja vsekakor terjajo odgovor. Stvar pa je treba razčistiti tudi zato, ker je včerajšnji «Giornale di Trieste« zapisal, da ima urad za delo sporazum za popolnoma veljaven, češ da ga je Semilli podpisal v imenu Zveze enotnih sindikatov. Na predvčerajšnji skupščini delavcev CRDA, včlanjenih v Enotnih sindikatih, so zopet poudarjali, da mora vse delavstvo CRDA enotno nastopiti v obrambo ladjedelniške industrije. Toda v isti sapi je Tominez govoril o »umazanih špekulacijah titovcev« ob odklonitvi sporazuma. Mislimo, da to ni pot k enotnosti in da bi morala skupščina raje več razpravljati o resnosti položaja ter nakazati tudi iz njega izhod. Tega pa ni storila, marveč so razni voditelji ES raje ponovno obrekovali resnično razredno »indikalno gibanje ki je o-menjeni sporazum takoj obsodilo, medtem ko je vodstvo Es storilo to šele tri dni kasneje. Na skupščini se je Semilli tudi opravičeval in menda tako dobro opravičil, da so udeleženci odbili njegovo demi-sijo, češ da lahko vsakdo enkrat zgreši. Nihče pa ni dejal, da je treba spremeniti dosedanjo sindikalno politiko, ki je v veliko podporo iredentističnim načrtom in ki je do tega stanja privedla. V Tovarni strojev in v ladjedelnici Sv. Marka pa so včeraj izobesili na prostor za razna sporočila pismo, ki ga je urad za delo poslal sindikatom in v katerem v imenu industrijcev, zagotavlja da ne bodo za sedaj odpustili nobenega delavca. S tem skušajo uspavati delavstvo, da bi mirno sprejelo sramotni sporazum. Ce namreč ne mislijo odpustiti nobenega delavca sedaj, ni pa nobenega jamstva, da tega ne bodo storili pozneje. Sicer pa ni nihče trdil da mislijo delavce odpustiti sedaj, marveč da je ta sporazum prvi korak k poznejšim odpustom. Spričo sedanjega položaja je naloga ravno tovarniških odborov, da preprečijo uveljavljenje sporazuma prvega a-prila, za kar pa ni dovolj referendum. Samo delavci z neposredno akcijo v ladjedelnicah in v Tovarni strojev lahko preprečijo načrte delodajalcev, ki skrivajo za omenjenim sporazumom svoje resnične namene, to je skrčenje ladjedelniške industrije. * * * Včeraj je tiskovni urad Zveze enotnih sindikatov izdal dolgo izjavo, v kateri polemizira z Delavsko zbornico glede pisma urada za delo, ki v imenu industrijcev zatrjuje, da v sedanjih okoliščinah ne bo odpustov, s katerimi bi hoteli skrčiti odvečno število delavcev CRDA. Polemika je nastala, ker je tajnik sindikata kovinarjev Delavske zbornice Cosulich na predvčerajšnji skupščini trdil, da so Enotni sindikati vedeli za vsebino tega pisma že prej, pa niso o njem obvestili delavcev. Tiskovni urad ES to zanika in pravi, da so ES prejeli pismo šele včeraj zjutraj ob 10. uri in da na zadnjih pogajanjih sploh ni bilo govora o kakem takem pismu. Za 10. maj najavljen proces ..Lombardo-Veneta" Škandal družbe ((Lombardo Veneta«, ki je svoj čas vzbudil v mestu toliko upravičenega ogorčenja, bo končno prišel pred sodišče. Za 10. maj je namreč določena razprava proti glavnemu krivcu afere Carmelu Sgroju iz Sicilije. Sgroj je obtožen naslednjih prekrškov: a) namernega bankrota; b) navadnega bankrota in c) ponavljajoče se goljufije. Vse doslej je Sgroj še vedno v zaporih Coronea. bivše avstrijske mornarice V torek zvečer je bila v prostorih Razrednega sindikata skupščina pomorščakov bivše avtsroogrske mornarice, ki jo je s/klical poseben iniciativni odbor, skupščine se je udeležilo veliko število bivših pomorščakov. Na njej so razpravljali o vprašanju pokojnin, ki se že tako dolgo vleče in ki še sedaj ni rešeno. Pomorščaki zahtevajo, da jim priznajo pravico do pokojnine za tista leta, ko so služili na ladjah bivše avstro-ogrske trgovske mornarice. Hkrati pa zahtevajo, da jim za službovanje za časa vojne bodisi na militariziranih bodisi na vojnih ladjah priznajo podvojeno število let službe, kakor so to priznali italijanskim pomorščakom, ki so službovali na italijanskih ladjah. Pomorščaki so se že lani obrnili na italijansko ministrstvo za trgovinsko mornarico, ki je obljubilo, da bo stvar rešena in da je v proučevanju. To »proučevanje« pa traja, predolgo in bo lahko že marsikateri upokojenec umrl, preden bo končano, če se bo vprašanje pokojnine reševalo, kot je za birokrate v navadi. Na skupščini so ponovno poudarili, da je treba pohiteti ter končno priznati pravico do pokojnine za vsa leta službe v avstrijski mornarici. V tem smislu so sprejeli na skupščini tudi resolucijo, ki jo bodo poslali v Rim omenjenemu ministrstvu, tukajšnjemu oddelku za delo, občinskemu svetu in sindikalnim organizacijam pomorščakov. S SEJE ODBORA ZVEZE PARTIZANOV! OB 10-LETIilCI USTRELIM TALCEV SUECAflA KUMRACIJA110 OPČIIIAH 4. aorila se bomo ob spomeniku 72 talcem na Opčinah oddolžili njihovemu spominu - Vabljeni vsi pevski zbori in sodbe - Komemoracija za žrtvami v Ul. Ghega Sinoči je bil na sedežu v | smrti kar najbolj svečana. Ni Ul. R. Manna 29 sestanek odbora Zveze partizanov, na katerem so razpravljali o letošnjih komemoracijah in o proslavah ustanovitve Tržaške brigade in brigade Fon-tanot. Prva velika komemoracija za padlimi žrtvami nacifaši-stičnega terorja bo v nedeljo 4. aprila popoldne na Opčinah, in sicer ob spomeniku 72 talcem, ki so na tistem mestu darovali svoja življenja za boljšo bodočnost vseh nas. Letos bo komemoracija še posebno svečana, saj bo poteklo 10 let, odkar je njihova kri napojila kraško zemljo. Kot je znano, je Zveza partizanov vložila prošnjo za komemoracijo pred desetimi dnevi. Na včerajšnjem sestanku so določili pripravljalni odbor, ki bo proslavo organiziral ter koordiniral delo vseh drugih organizacij, ki bodo pri komemoraciji sodelovale. Sklenili so tudi. da bodo k počastitvi spomina padlih talcev povabili vse pevske zbore in godbe, tako da bo komemoracija ob 10-letnici njihove IZSLEDKI NAŠE ANKETE O ..ZADRUGI RIBIČEV TRŽAŠKEGA PODROČJA" Zakaj niso bili objavljeni rezultati preiskave o nepravilnostih v poslovanju? Od ZVU postavljeni komisar potrdil, da je bila v teku preiskava zaradi nerednosti v zadrugi kot tudi pri »Konzorciju za zaščito ribolova" - Zakaj je upravni ravnatelj zadruge baje zapustil za več časa Trst? 3 Včeraj smo napisali, da je «Zadruga ribičev tržaškega področja« dobila že v prvem letu svojega obstoja AKTIVA Blagajna in banke . . ..... dolžniki za dob. predmetov na upanje razni dolžniki ............................. blago .................... • . . . . . inventar ................................. ladjevje v gradnji.......................... kavcija za ambaiažo ^ . račun zgube in dobičkov , . 387,857.780 lir raznih posojili ki je bil sestavljen 30. 4. 1952 in dotacij. V rokah imamo e-lin kateri ugotavlja med dru-dino bilanco zadruge, ki je j gim, da je bila preiskava pri bila sestavljena 21. 12. 1949. Ta bilanca izkazuje; jamčene menice PASIVA upniki .....Sa. posojilo ERP............: obresti posojila .... Višje finančno nadzorništvo odpravninski sklad . . glavnica................. pomoč ZVU skupno jamcene menice skupno lir Zgube in dobički 31.12.1949: DATI splošni stroški ,......................• • i obresti . ................. upravljanje trgovine z ribami .... upravljanje ribiške ladje «F. Morosini« skupno lir IMETI odbitki in provizije . . . . , upravljanje ribiških ladij . . prov. za razdeljevanje goriva in upravljanje mrež zguba bilance ..................... lir 6,781.611.— » 34,328.745 — » 253,698.209.— » 15.104.295.— » 67,694.818 — » 3,365.600 — » 20.000,— » 14,101.127,— » 395,100.405.— ». 4.254.217.— lir 399,354.622.— lir 1,504.375.— » 265,500.000,— » 4,888.250,— » 17,857.780 — « 180.000 — » 070.000,— » 104,500.000,— » 395,100.405,— X 4.254.217,— lir 399,354.662,— lir 11,098.840.— » 5,107,406.— » 1,609,966.— » 634.763.— lir 18,450.975.— lir 79.352.— » 1,245.287.— n 272.934 — X 2,752.273,— » 14,101.127.— lir 18,450.975.— ((Zadrugi ribičev tržaškega področja« raztegnjena tudi na ((področni konzorcij za zaščito ribolova«, ki je bil uradno zastopan v zadrugi ribičev. Komisar tudi ugotavlja, da sta imeli dve dmenjeni u-stanovi skupne finančne in druge posle. Do sedaj pa niso še znani rezultati teh preiskav. So ali niso oblasti u-gotovile upravne ali podobne nepravilnosti, pri teh dveh ustanovah? To vprašanje se nujno postavlja vsakomur, ki je zaskrbljen za usodo javnih financ področja. ((Zadrugi ribičev tržaškega področja« je bilo danih na stotine milijonov lir posojila ERP, ki bi jih oblasti lahko vložile v kakšno drugo bolj donosno gospodarsko dejavnost. Ko vse to ugotavljamo, ne moremo mimo osebe, ki je imela v omenjeni zadrugi odgovorno upravno mesto in sicer dr. Gridellija, ki je bil upravni ravnatelj ustanove. V mestu se slišijo govorice, da se je baje dr. Gridelli, takoj po imenovanju komisarja, zatekel v Videm, kjer je bil baje takoj zaposlen pri ta-mošnjem konzorciju za zaščito ribolova. Govori se tudi, da se je dr. Gridelli ponovno pojavil v Trstu šele preteklo leto in da zahteva sedaj, kot smo to že včeraj napisali, večmilijonsko odpravnino. Ce je vse to res je znak, da nekaj ni bilo v redu pri ((Zadrugi ribičev tržaškega področja«. Poleg tega obstaja tudi vprašanje celotne imovi-ne zadruge in predvsem ribiških motornih čolnov. o—a (Nadaljevanje sledi) KMALU POJASNJENA TATVINA PRI NEPREVIDNEM TRGOVCU treba še posebej poudarjati, da so k svečanosti vabljeni vsi demokrati, predvsem pa bivši partizani, aktivisti in vsi oni, ki so sodelovali v narodnoosvobodilni borbi. Prišotni tovariši so se tudi pomenili o komemoraciji za žrtvami, ki so bile obešene pred desetimi leti 23. aprila v Ul. Ghega. Večer pred komemoracijo bo v Ul. Montec-chi svečana proslava, na dan obletnice pa bo polaganje vencev in cvetja k spominski plošči na mestu usmrtitve. Letos bomo praznovali tudi 10-letnico ustanovitve Tržaške brigade in brigade Fontanot. V načrtu je izlet borcev obeh brigad v Renče pri Gorici, kjer bi v juniju obudili spb-mine na slavne dni iz borbe proti nacifašističnim sovražnikom. Šlalela Kaši planincev Včeraj opoldne je iz Ul. Machiavelli 13, kjer je sedež Slovenskega planinskega društva, krenila na pot planinska štafeta, ki nosi pozdrave maršalu Titu ob njegovem 63-rojstnem dnevu. Štafeta je šla iz Trsta skozi Opčine do obmejnega bloka na Fernetičih, kjer se ji je pridružilo nekaj pianinov iz Sežane. Skupno so nato prinesli štafetno palico v Sežano, kjer je bilo zbranih več sto ljudi. Na s slovenskimi in jugoslovanskimi zastayami okrašenem odru je nosilca štafetne palice tov. Jelinčiča pozdravil v imenu SZDL tov. Drole, potem pa je govoril tov. Jelinčič, kt je ob koncu prebral čestitke tržaških planincev maršalu Titu: «Od modrega slovenskega Jadrana nesemo tržaški slovenski planinci in planinci o-svobojenega Slovenskega Primorja za rojstni dan Tilu, velikemu voditelju socialistične Jugoslavije vroča voščila za dolgo in srečno življenje — gotovo jamstvo tudi v bodočnosti, da ne pademo več pod peto italijanskega imperializma. Tršf, 24. marca 1954 SPDT» Štafetno palico je nato prevzel planinec tov. Drnovšek, nakar je v Imenu sežanskega planinskega društva spregovoril tov. Ciril Kobal, ki je poudaril pomen štafete iz Trsta. V štafetno palico so nato vložili še čestitke Sežan-cev. potem pa je štafeta med ploskanjem nadaljevala svojo pot. TISKOVNA KONFERENCA DR. R1NALD1NIJA 0 »DISCIPLINI TRGOVINE* j IZDAJO NOVIH LICENC je treba strogo nadzorovati Na vsakih 165,8 prebivalcev odpade ena trgovina na debelo, na vsakih 48,4 prebivalcev pa ena trgovina na drobno Dva čeka in 140.000 lir promej jaVnih skladišč ukradel izpod naslonjala v 20 dneh tega meseca seia Kavnega odbora Osvobodilne Me Opozarjamo člane glavnega odbora OF na sejo, ki bo v nedeljo 28. t. m. ob 9. url dopoldne na sedežu v Ul. R. Manna 29. Dnevni red: 1. Poročilo o aktualnih političnih In socialnih vprašanjih. 2. Diskusija. 3. Sklep. Tajništvo I, okraj OF. Izvršni odbor I. okraja naproša vse člane 1. okraja naj pridejo po svoje izkaznice na sedež v Ul. R. Manna 29. Sestanek aktiva OF Opčine. Sestanek širšega odbora OF za Opčine bo danes 25. t. m. ob 20. uri na sedežu. Razpravljalo se bo o aktualnih političnih in organizacijskih problemih. III. okraj. Vabimo članstvo OF in simpatizerje na diskusijski večer, ki bo danes 25. t. m, ob 20. uri v Ulici Mont-ecchi 6, IV. Na dnevnem redu je vprašanje našega tiska. Sestanek OF za Slivje bo v petek 26. t. m. ob 20. uri v obi- čajnih prostorih. Razpravljalo se bo o danaSnji politični situaciji in komunalnih problemih. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Lonjer - Ka-tlnara vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo danes 25. marca 1954 ob 20.30 na sedežu v Lonjerju. Odbor Prosvetno društvo Barkovlje bo imelo svojo redno sejo v petek 26. t. m. ob 20.30 na sedežu v Frankiovem. Roditeljski sestanek za šolski okoliš Sv. Frančiška Včeraj popoldne je bil v prostorih slovenske osnovne šolei v Ul. sv. Frančiška roditeljski sestanek staršev šolskega okoliša Sv. Frančiška. Ta. prvi sestanek v tekočem šolskem letu je bil sklican zato, da se poglobijo stiki med vzgojitelji in starši, da se z izmenjavo misli in pogledov čim bolje koordinira šolska in domača vzgoja šoloobveznih otrok ter da se prisotni pomenijo še o nekaterih glavnih vprašanjih v zvezi s slovenskimi šolami. Roditelji so se sestanka udeležili polnoštevilno in najprej pozorno poslušali koristna navodila ene izmed učiteljic o tem. kakšna naj bo vzgoja otrok doma, nato pa je roditelje nagovoril še ravnatelj šole. Potem ko se je zahvalil staršem za veliko udeležbo in poudaril važjiost sodelovanja doma in šole za napredek otrok in ko je ugotovil, da so povprečni uspehi učencev te šole ob koncu dru- Ostale vesti iz «4ržaške kronike« berite na IV. strani ! Tatvino je izvršil trgovčev uslužbenec, toda v platneni vreči ni bilo več 140 000 lir Sinoči je bila na tržaSki občini tiskovna konferenca odbornika Rinaldinija o »disciplini trgovine«. Dr. Rinaldini se je zadržal v glavnem pri obrazložitvi obširnega poročila, ki ga je predvčerajšnjim oddelek za izdajanje obrtnih dovoljeni poslal vsem listom. V povojnih letih se je število trgovin in lokalov znatno povečalo. Trgovci na drobno »o že pred časom zahtevali od oblasti, da omejijo izdajanje obrtnih dovoljenj na res potrebne primere, da se prepreči inflacija malih trgovinskih obratov. To zahtevo pa so odločno ponovili v zadnjih mesecih zaradi velike krize prodaje blaga na drobno. Trgovci pravijo, da vsako izdajanje novih obrtnih dovoljenj za prodajo blaga na drobno samo zmanjšuje prodajo, kar »e bolj zaostruje krizo trgovine na drobno. Med občinsko upravo in consko upravno Komisijo, ki dokončno odloča o izdajanju obrtnih dovoljenj, obstajajo nasprotna mnenja o tem vprašanju. Občinska uprava stoji na stališču, da je nemogoče ustaviti izdajanje novih obrtnih dovoljenj, da pa Je treba izdajanje teh omejiti na kraje, kjer je res potrebno postaviti novo trgovino ali nov lokal. Conska upravna komisija pa zagovarja izdajo dovoljenj vsakomur, ki hoče od- preti trgovino ali lokal ne glede kje naj se ta obrat postavi. V poročilu občinskega oddelka za izdajanje obrtnih do-voljeni je ugotovljeno, da je danes v Trstu na vsakih 165,8 prebivalcev eno podjetje za trgovino na debelo (1938. leta je bilo eno podjetje na 325 prebivalcev); v trgovini na drobno pa imamo v Trstu eno trgovino na 48,4 prebivalcev (1939. leta je bilo 83,3 prebivalcev na eno trgovino na drobno). Pomisliti je treba, da je prebivalstvo v Trstu od 1938. do 1953. naraslo za 30.000 prebivalcev. Kot vidimo, je sedaj mnogo več trgovin kot jih je bilo leta 1938. Ne smemo pozabiti, da je v Trstu v trgovini zaposlenih 20.000 oseb. V.saka zaostritev krize prodaje na drobno blaga lahko povzroči zaporo malih trgovin ali pa odpust z dela zaposlenih pomočnikov. Zato je nujno, da oblasti strogo nadzorujejo izdajo novih obrtnih dovoijenj samo na tiste kraje, kjer lahko ugotovijo, da je v okolišu premalo takšnih obratov. Nekateri trdijo, čim več trgovin, temvečja bo konkurenca. Na žalost moramo ugotoviti, da ta teza danes ne drži in da se je v nekaterih primerih zgodilo prav obratno, ker so trgovci na drobno celo zvišan cene da so lahko kljubovali nizki prodaji blaga. Kot smo že omenili, je bila to edina bilanca ((Zadruge ribičev tržaškega področja«, ki je bila izdelana in zakonito objavljena. Ze 1950, leta je ZVU imenovala pri tej zadrugi svojega komisarja odvetnika Girolama Manzutta. Ukaz ZZVU št. 69 od dne 24. 11. 1950 pa ne omenja nobe-1 ne upravne ali druge nepravilnosti pri upravljanju te zadruge. Nasprotno. Ukaz pravi: «Ker se je ribiško bro-dovje konzorcija ribičev tržaške cone povečalo s finančnimi sredstvi Zavezniške vojaške uprave in sodim, da je glede na vložena javna sredstva potrebno imenovati pri tem konzorciju komisarja namesto sedanjega upravnega in nadzornega odbora, zato... itd. itd. odrejam: 1. Dr. Giro-lamo Manzutto se imenuje za komisarja pri konzorciju ribičev tržaške cone pod nadzorstvom urada za kmetijstvo in ribištvo ZVU...». Vzrok imenovanja komisarja, ki ga navaja gornji ukaz ni preveč prepričljiv, kar nam dokazuje zapisnik komisarja Manzutta od 30.4. 1951, ki ugotavlja, da je bila izvedena preiskava glede nekaterih nepravilnosti (irregolariti) in da mu je nemogoče, da do zaključka te preiskave izdela in sprejme bilanco zadruge. Ta ugotovitev komisarja, da je v teku preiskava zaradi nekaterih nepravilnosti, je v tej zadevi važna, ker predstavlja prvo uradno ugotovitev, da v omenjeni zadrugi nekaj ni bilo v redu. V istem zapisniku komisar Manzutto ugotavlja tudi, da člani zadruge niso prišli na skupščino. Kot vidimo, so se stvari že takoj po imenovanju komisarja začele zapletati. Poleg tega pa bi bilo zanimivo vedeti, kdo, kdaj in zakaj je bila izvedena preiskava. Tega nismo zasledili v nobenem uradnem spisu. Se bolj zanimiv je drugi zapisnik komisarja Manzutta, 22. t. m. je 70-letni lastnik trgovine v Ul, Cassa di Ri-sparmio 9 prijavil policiji, da mu je neznani tat ukradel iz za prevlečenega naslonjala stola, kamor jo je skril, platneno vrečo, v kateri je imel poleg dveh čekov tudi 140.000 lir v gotovini. Policija je med preiskavo zasumila v 30-letne ga Lazzarijevega nameščenca Gualtiera Ruzziera iz Ul. Ca-nova, ki je po aretaciji priznal tatvino in izjavil, da je vse skupaj spravil v neko omaro pisarne «Societa Gin-nastica Triestina«, katere član je tudi on. Vrečico so našli, vendar v njej ni bilo 140.000 kakor je prijavil Lazzari pač pa samo 133.000 lir. Ruzzier zatrjuje, da se denarja, ki ga je ukradel zaradi dolgov ki jih ima, ni niti dotaknil. Policija je tata poslala v koro-nejske zapore in ga prijavila sodišču. delku. Okrevala bo v 30 v 45 dneh. Nezgoda na delu Proti večeru »so sprejeli na opazovalnem oddelku bolnišnice, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtom RK, 17-letnega pekovskega vajenca Vinicia Zupančiča s Kolonkovca 973 kateremu so zdravniki ugotovili poleg bruhanja tudi udarec na senčni strani glave Zupančič je pojasnil, da mu je med delom v pekarni na vogalu U.l. Solitario s trgom pred boinišnlco, nepričakovano postalo slabo, zaradi česa-se je zrušil na tla, in se pri tem potolkel. Zupančiča, ki bo okreval, če seveda ne bo komplikacij, v 10 ali 15 dneh, so ob 20.15 premestili na nevrološki oddelek. Z vespo v vojaški avto Okoli 18. ure je 32-letni Daniele SistO iz Videmske ulice 40 vozil s svojo vespo po Nabrežju N. Sauro v smeri Nabrežja III. novembra. Ko je privozil do Ulice S, Giorgio, je iz neznanih razlogov trčil v angleški vojaški tovornik katerega šofer je tedaj zavt. proti imenovani ulici. Sisto je zaradi trčenja padel na tla in so ga morali z rešilnim avtom odpeljati v bolnišnico, kjer so ga morali odposlati na II. kirurški oddelek. Tu so mu zdravniki ugotovili globoko rano na čelu, več prask po obrazu in omotično stanje. Po mnenju zdravnikov bo Sisto okreval v 10 ali 15 dneh. Dekle pod vojaškim avtom V trenutku ko je neki angleški vojaški motociklist vozil s svojim vozilom po Car-duccijevi ulici je v višini Pon-te della Fabbra trčil v 24-let-no Eldo Ghersani iz Rocola, ki je tedaj prekoračila cesto. Dekle je padlo na tla in so jo morali takoj nato odpeljati v bolnišnico, kjer so jo zaradi zloma piščalj desne noge pridržali na ortopedskem od- Sltkarska razstava »k slikarja prof. BOGDANA GROMA v umetnostni galeriji »Rossonin, Korzo 9. bo odprta samo Je danes od 11. do 12.30 ter od 17. do 20.30. Ljubiteljem um«tno«ti priporočamo obisk te zanimive razstave. Sestanek OF pri Domju V soboto so se v Domju sestali člani OF in v glavnem razpravljali o organizacijskih vprašanjih. Prišli so do zaključka, da bi bilo treba izvoliti nov odbor za utrditev in boljše delovanje organizacije. To so tudi naredili. Med drugim so razpravljali tudi o sedanjih perečih vprašanjih, o gospodarskem položaju, o zaposlitvi mladine in o kulturnem delovanju. Sklenili so, da se bodo udeležili nedeljske proslave v spomin padlih talcev na Opčinah, med katerimi je bil tudi Bruno 2erjal iz Domja. Na Opčine bodo ponesli venec v imenu OF za Domjo. Za pridobitev povih članov pa bodo vložili ves svoj trud in prikazovali svojim sovaščanom cilje in delovanje Osvobodilne fronte za naše socialne in narodne pravice. V prvih 20 dneh tega meseca je promet blaga skozi tržaška Javna skladišča znašal 110.000 ton od katerih 80.000 ton izkrcanega in 30.000 ton vkrcanega blaga. Upoštevajoč najavljene prihode blaga skozi Javna skladišča pričakujejo, da bo promet v tem mesecu dosegel okrog 170.000 ton. Omeniti je treba, da je promet Javnih skladišč v marcu preteklega leta dosegel le 132.000 ton blaga, kar pomeni, da bo letošnji promet večji. Tudi promet v januarju in februarju letos je bil manjši. kot pričakujejo za ta mesec. V januarju je promet Javnih skladišč znašal 150.000 ton blaga, v februarju pa 155.000 ton. Vidimo torej, da bo ta mesec promet skozi tržaška Javna skladišča občutno narastel. Ugotoviti pa moramo, da gre tudi ta mesec v glavnem za premog in rude, ki ne predstavljajo za mestno trgovino posebnih interesov. Samo premoga se pričakuje okrog 60.000 ton v prihodih po morju. Žitarice pa, ki so bile pretekle mesece vedno na prvih mestih, ne bodo presegle 5000 ton. gega trimestra zadovoljivi, je opozoril roditelje predvsem na nujnost njihove zainteresiranosti za vsa vprašanja slovenskega šolstva. Slovenska soh ima v Trstu mnogo sovražnikov, zato je tembolj potrebno zavestno sodelovanje sloveskih staršev, da se poslednji slovenski otrok vpiše v slovensko šolo, oz. v o-troški Vrtec. Ne smemo si zakrivati oči pred dejstvom, Va prenekateri slovenski starši klonijo pritisku nasprot-i’-kov, toda mnogokrat lahke ravno dobra beseda ob pravem času odvrne starše od tega, za naš narod na Tržaškem, tako usodnega koraka. Po zaključnem skupnem sestanku so se starši razgovar-jali še s šolniki posameznih razredov o raznih podrobnejših vprašanjih, o morebitni spremembi šolskega urnika v poletnem času, o učni snovi itd. itd. Starši so bili s sestankom zadovoljni, prav tako pa so izrazili tudi priznanje šolnikom, ki si resnično prizadevajo za čim boljši uspeh zaupanih jim otrok. Želeti bi bilo, da bi bil v letošnjem letu. vsaj še en takšen sestanek. KNJIŽNA RAZSTAVA V BARKOVLJAH V nedeljo 28. t. m. bo v prostorih prosvetnega društva (Gregorič - Fran-klovo) razstava slovenske knjige, ki bo trajala od 9. do 18. ure. Na razstavo opozarjamo predvsem Barkovljane, da sl jo bodo ogledali in še druge ljubitelje lepe slovenske knjige. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. marca t. 1. se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 6 oseb, porok pa je bilo 3. POROČILI SO SE: gradbenik Arduino Perentln in gospodinja Anna Maria Trotti, tesa.r Mario Godina in Šivilja Lillana Zulian, vrtnar Eligio de Privitellio, in gospodinja Angela Poropat. UMRLI SO: 73-letna Marija Novak vd. Pells, 68-Ietni Romeo Viola, 80-letna Katerima Zlobec vd. Rebelli, 78-letna Maria Cro-nia, 61-1 etn i Ezio Monaro. 73-let-ni Anton Krečič. PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: Ob 4. uri prazna iz Ravenne ital. ladja-cisterna «Maria M.», ob 7. uri prazna iz Ravenne ital. ladja - cisterna «Mantova», ob 8. uri iz Norfolka z 9360 t premoga ital. ladja ((Santa Rita«, ob 11.30 iz Benetk s 496 t bombaža turška ladja «Ar-dahan«, ob 12.15 iz Pulja s 15 t oljk in 1 potnikom Jug. ladja »Istran, ob 16. uri iz Benetk s 420 t raznega blaga in 7 potniki ital. ladja «Barletta». ODHODI: Ob 24, uri proti Be- netkam z 250 t raznega blaga ital. ladja »Cittii di Catania«, ob 3. uri proti Reki s 700 t raznega blaga in 2 potnikoma amer. lad. ja ((Norman Lykes», ob 7. url proti Reki s 5 t raznega blaga in 6 potniki Jug. ladja «Bakar» ob 13.30 prot) Ravennl z 240 t bencina Ital. ladja «Marla M«, ob 15.30 proti Ravenni s 338 t olja ital, ladja «Mantova». VREME VČERAJ Najvijja temperatura 13,6, naj-nlžja 8,2, ob 17. uri 13,5. Zračni tlak 1012,7, veter 8 km Jug, vlaga 65 odstot., padavine 2,5 mm nebo 5/10 oblačno, morje mirno, temperatura morja 8,6 stopinje NOČNA SLUŽBA LEKARN: All’Alabarda, Ul. dellMstrla 7; De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Praxmarer, Trg Unitž 4; Pren-dinl, Ul. Tiziano Vecelllo. 24; Ha-rabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. TELEFONSKE STEVILKt ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 60 Gasilci 2 - 22 Policija 2-23 VI/iG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 27. marca 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera ‘DRAGA RUTH» Komedija v dveh dejanjih (6 slikah) Spisal: Norman Krasna Prevedel: Rade Pregare Režiser: Jože Gale k. g. Scenograf: Milan Butina k. g. Osebe: Sodnik Harry Wilkins_ -Rado Nakrst; Edith, njegova žena - Leli Nakr-stova; Ruth. njuna hči -Štefka Drolčeva; Mirjam, njuna hči - Tea Starčeva. Nada Bavdaževa k.g.; Dora. zamorka, služkinja pri Wilkinsovih - Ema Starčeva: Albert Kum- mer - Jožko Lukeš; Poročnik William Sea-wright - Miha Baloh, Stane Starešinič: Martha Seawright, njegova sestra - Zlata Rodoškova; Narednik Chuck Vincent - Stane Starešinič, Miha Baloh; Harold Sim-mons - Danilo Turk. V nedeljo 28. marca 1954 ob 16. in ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU ponovitev Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15/11., tel. 31-119: v petek od 11. do 13. in od 17. do 19. ure; v soboto od 11. do 13. in Od 17. do pričetka predstave; v nedeljo od 11. do 13. in od 14. do 20.30. DANES, četrtek 25.®“? Ozna n. M. D., •IaT^ron. ob Sonce vzide ob 6.01 t« »g 18.23 Dolžina dneva vzide ob 24.00 in zatone w JUTRI, petek 26. n>3r“ Emanuel, PrearM^^^ ( GLEDALIŠČE Vjgg[) Danes zvečer ob 21. uc‘ PODPORNO DRUŠTVO « DIJAŠKA MATICA » V TRSTU sklicuje za 28. marca 1954 ob 9. uri dopoldne v Trstu, Ul. Roma 15/11. redni LETNI OBČNI ZBOR s sledečim dnevnim redom : 1. Otvoritev. 2. Poročila odbornikov. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Volitev upravnega odbora, nadzornega in razsodišča. 5. Razno. Vabimo članstvo, da se udeleži občnega zbora. ODBOR Prosvetni društvi Rojan in «Simon Gregorčiču vabita na proslavo Srečka Kosovela ob 50-letnici rojstva, ki bo v soboto 27. marca ob 20. uri v Ul. Ruggero Manna št. 29. Na sporedu govor, recitacije, pel bo Tržaški kvintet. S solističnimi glasbenimi točkami sodelujejo gojenci glasbene šole Glasbene Matice. Vstop prost. SREČKO KOSOVEL Siriti volit Spominska izdaja ob petdesetletnici pesnikovega rojstva. Ta biser slovenske književnosti naj si nabavi Vsak ljubitelj lepe pesmi. Dobite jo v naših knjigarnah v Trstu in Gorici. KROG TRŽAŠKIH SLOVENK priredi jutri 26. t. m. ob 8.30 url na Proseku v novi dvorani zdravstveno predavanje Predavala bo dr. SONJA MAŠERA 10 pi skupina Besozzi z Nyjr”«# varrinijem s komedijo «Sola davkoplačevalci’' ^ Jutri zvečer na čast sozziju s komedijo Mooce «Bivši učenec*. ^ vstopnic se začne TRETJI SIMFONIČNI KON'C Danes se začne pri t f gledališča prodaja v* tretji simfonični koncem ^ tržaške filharmonije stvom dirigenta in s sodelovanjem dua Rotter, ki bo v ^ 11. neOe^ uri. Program obse^ Cherubinija, Mozarta Strawi nekega in Ravel . Rossetti. 16.00: ((Vedn? ^ ljubila«, J. Sernas, Excelsior. 15.00: «NaSi ' phia Loren, Tot*. Fenice. 15.30: «Kralji Jean Simmons. ^0 azionale 16.00: ‘„i De Sica, L. Padovi lodrammatico. lfi' Arient^ Fernando Lamas, a „^o Arcobaleno. Začasno w radi obnove. /./.not* Fl uditorium. 16.30: melijami«, Micbelin . ^p Astra Rojan. 16.00: W vica«, L. MacCalister, Cristailo. (Trg «Titanic», C. Welb. ,a A? Grattacielo. 16.00: podov«, E. VVilHan®’ V Mature. , po*i Alabarda. 16.00: A# ce«, Gregory Peck j, Hepburn. $ UJu Ariston. 16.00: «Rin> Z Bose, D. Scala, C J* v# Armonia 15.30: 'iZfrnV'>^ lec«, P Henreid, •>. „a SJ Aurora. 16.00: «En d™ ipi, ^ šču«, Silvana j Garibaldi. 16.00: obrazov«, H. Lom, v,re* Ideale. 16.00: »Kralji« ne«, D. Darieux . Impero. 16.00: ((LiH»> J M. Ferrer. . poi1'«* Italia. 15.30: «RimsW Viale. 16.00: «Neron >» Gino Cervi in Y»or» gp Kino ob morju. lbUW mi»v Massimo. 16.00: — - ^ T Scotti. , v © Moderno. 16.00: «Sakal‘ ^ V. Heflin, E. izpod 16 let prep?y„ c*"11 Sv. Marko. 16.00: a en® ^ R- Vallone«Aniiov» ? H Savona. 15.00: «Konjt- j, doline«, A. Ladd. ur Secolo. 16.00: «FiHPin^ > ki«, T, Povver. ,pr Vittorio Veneto. l6^„rnel!’.tia' dane ženske«, L. Vj' t<*r Azzurro 16.00: «Vrf^ j moža«, M, Lcckwpod-|j tr Belvedere 16.00: «»» " j T. Curtis Marconi 16.00: «NeWJu > S. Brady. ^ Novo cine. 16.00: “ * Silvana Pampamni. a Odeon. 16.00: ((Dekleta v Radio. 16.00: «Usmi'Uenj » vične«, K. DouglaS-...((m | Venezia. 16.00: «Napoi11 rantela«. ČETRTEK, 25. CONA * 11 9 254.6 m ali H78 ^ h t® Poročila v slov. 00 ,,t 19.00 in 23.30. , 7.J0 r't 7.10 Jutranja gl*^ gled tiska: 14.30 v^ia« vas zanimajo; 14AOvnmor<1'M smi poje tržaški 17.00 Pol ure z KOT orKt; ISbB Win“ter‘: ”l‘7.3o‘ Narodni vatskega Zagorja; i, v Ji v hrvaščini; 18.15 „ f0u, < modernih plesov; ya«^ željah; 18.40 Zabaval .vj3.00^ kester radia Beogratt 'jjjiil' nja poročila v ItalU Glasba za lahko no(- t> 306.1 m ali s8° KC ,5.111. 11.30 Lahka gl^j vsakega medigra zornik; MHMHVVmiatUk Motoklub Skedenj bo priredil 4. aprila izlet v Vipavo, Novo Gorico in Tolmin. Vpisovanje še danes na sedežu v Skednju. Ske-denjska ul. 122, od 18.30 do 20.30. Za izlet v Koper čez Pesek 10. in 11, aprila se bo vpisovanje zaključilo 1. aprila. IV. okraj OF organizira 10. m 11. aprila dvodnevni izlet v Ljubljano. Vpisovanje vsak večer od 19, do 20. Ure na sedežu v Skednju do sobote 27. t, m. Motoklub (Jadranu Opčine, organizira 4, aprila izlet v Postojno, Vpisovanje Se danes 25. t, m. od 18. do 19. ure na sedežu. Darovi in prispevki V počastitev spomina očeta tovarišice Eleonore Trampužove, darujejo gojenci Dijaškega doma 3.000 lir za Dijaško Matico. 17.30 Plesna glasba, Bal«,,(if net: Le Cyd, suita « (etfMi.; Leos Janaček: Stan jj.jO jJf 18.40 VsSki kvintet, pr|1gA Čina pravljica; 2^« melodije; 20.00 Vi na glasba; 21.00 rt v'd,( povest; 21.30 Konce jiJ** prof. Karla Sancin«. tas?'rf chardson: London P^ef' ^ Chtusson: Petem J tanS'1 ja; 22.57 Valčki >» Polnočna glasba. ■r k » * '■ 11.30 Operna g>a5 e>l k politanski orkester i (> jf iodij; 14.00 Glasen8 is.oO 17.30 Program riška glasba. .» H I, O v K > alJl4 * 327,1 m. 202,1 7j0. Poročila ob 5.35, ,(tf 15.00, 17.00, 19.00 irl |h U 12.00 Iz Schumaj0 opO ^ škili prizorov«; J"; l5-3uv| j orkesiralni sporeo, jj. ( * in opeertna ?laj' » Edvard Ravnihar- U novanje: 16 15 A. ilri^fi V pesmi iz »Kitajske Škerjanc: Tretja i8.3® mi Iz znanih baletov, Vfdr«j; 'i Ki pogovori; l8-4? ntflSitJ e; 20.00 Kulturni P ai« Cg iz zakladnice Ju5“„. 31;? rovskih skladatelj f0nU'j, w Beethovenovlh 5 v c-u sode« nija št. 5 v c-molu,rI1ji'»«J fonlja Krek) ADEX 3. in 4. aP^e dvodnevni ŠTANJEL DORNBERK branik ROVINJ PULO POREČ TAR P«* " 19^ < 4. aprila |Ziet enodnevn' KOMEN V,C0 s KOSTANJE Vpisovanje pri ((Adria'*; . tel-F. Severo — * — 25. morea -e bodo zapadne velesile vztrajale pri taki združeni Nemčiji, ki bi postala izključno orodje niihovepolitične koncepcije, je izključeno, da bi do združitve Nemčije prišlo po mirni poti kat,.: ka konferenca, na vrjt. se bilo poleg reJiin ruglb perečih vprašanj že dai,iemslco vprašanje, je ‘ledice za nami- Toda P°* kot »o *neusPelega uspeha». valj ,° konferenco imeno-tile’ se bodo ču- 'ttisnii J . ^asa- Francoski !®eBci , min'ster Bidault je VVemči'Panj-e ■ "a združi' je «fato morgano iia. besede dovolj . ajo uradno stali-•filinti? zahodnih sil po iljnV, .-1 konferenci in to tl ’ da s® to stališče toonini6 Jemati kot celotno ilojev :enje Vs®b posameznih vseh . “ Političnih grupacij eh zahodnih velesil. Estrov*2*-'*50 od 2ahodnih mi-Vrnitvi kil Molotov po pr> iziavlaMoskvo zelo skop !»0ju » 0 "emškem vpra- ji d,1. e samo dejstvo, da j* nr.iV0)o izjavo, v kateri dl :,nSe» Obtožil Zahod, *Vr0Dslri lr® njegov načrt o »Uncu; skuPni obrambi po mnoge. „ Tass’ ie bilo za čuti Pa2ovalce dokaz, da ster ,j Jetski zunanji mini-r»d n ?“0 vesta in da bi se ta takn opravičil. Toda le , Predpostavko vendar-tovova ■ Yoli dokazov. Molo-boij« „v.lZJava bi se namreč taktika Z 0Žila kot Posebna taKhad’nii taktika ponujanja v Vpr.sJ..man)ših odstopanj ^°skv« ’ v katerih bi kotan- P.e želela doseči večji svoji j,;ls-. Samo zato je v v Beri;1, kakor tudi prej da Molotov pri ?«ra ..»aorta bil In ‘la" b^°v-inai i idealnega Pravljati - Pripravljen raz- ^tBtbah morebitnih spre* ■v.tem ‘ tega svojega načrta. taktike"1 bistvo sovjetske tju. t, ,v. nemškem vpraša-zeljj , taktika ne temelji na ni**« . binski °t. se dosegel vse-k«ko 'bpromis o načinu, !!> sicer -i- Nemčija združi, ktvatni „ s svobodnimi voka — vsem ozemlju ali f'mžki Po Paritetni splošno ^jladi, v kateri bi !nako Vzhodna Nemčija "“dna mano v, tetno Zares ne mo- članov, kot Za- ?ahod ^ , da je imel tudi sitve - J10 tezo glede re- ?ahod njemakega vprašanja. !kern Predvideval v nem-?Etično Pr.aaaniu nikakega ttev evropskih jam. V— . varnosti; to, nam-Se bilo lahko pri- tkovT Ct,»t 0?t„?d Edena in brez ?a vir Nemčija še ved-j . ntnogih nevarnosti. 2 PrertitV-° -o. da je Molo-et »tva° Povsem nemo- ViNkn; ’■ nantreč evropski SR, ?lStem s sz. a brez , tietsk, načrtu bi bila :5t| ZVeza s svojim blo- i! evrn^ ,v°iaška sila vse-, Iti , Pskega kontinenta, sv |b)on«I1C-,ska’ kakor tudi vJi^o *mska. vojaška sila tičnih vprašanj. In to bi dejansko bilo nekaj povsem sličnega onemu, o čemer je Moskva že večkrat govorila. In s takim razpoloženjem Moskva nrav gotovo računa. Kaj pa Vzhodna Nemčija? Vsa mnenja so si edina v sledečem; 17. junij, to se pravi dan upora berlinskih delavcev, se ne more ponoviti, vsaj v najbližnji bodočnosti ne. Poleg tega prevladuje na Zahodu gledišče, da se v Vzhodni Nemčiji najbolj boje tega, da bi Zahod vodil preveč pomirjevalno politiko. To bi namreč bila gotova pot, da Sovjeti ne bi nikakor pristali na ločitev vzhodnega področja. Mnenja so, nasprotno, da je potrebna močna politika in da bodo Sovjeti nekoč morali popustiti pred onih milijonih vzhodnonemških beguncev, ki si želijo vrnitve domov. In v tej luči moramo ocenjevati taktiko, ki jo je začel izvajati Grotewohl in ki obstaja pri predlogu, naj bi se ustvarili ali organizirali vse-nemški odbori za vzajemne družbene, kulturne in predvsem gospodarske slike med obema deloma Nemčije. Ta razvoj bi v skrajni liniji moral okrepiti že itak močne nacionalistične in centralistih, ne tendence Nemcev, ki vidijo v Berlinu zgodovinsko središče nemške države. Te tendence bi bile odraz vedno večje želje da bi se Nemčija združila na paritetni osnovi, pa četudi bi to bilo proti zahtevam zahodnih sil. V taki Nemčiji bi Sovjetska zveza močnimi oboroženimi silami vendarle obdržala izredno Vojaškimi silami p.., ii« **t»ti lta?'ie’ bi ne mogle Is** blnt Jaake sile vzhod- v Ska* pp°le* te6a bi bi’ L ,yoji ri *ntanija omejena t>h« .},*Vnosti. ker bi-kr»jih vezane na dru‘ AakeBa Molotovovega Ull. vPraš=r®zprava 0 nem' ip c°- j, zašla v slepo st. 8 res;.. kon?erence niso z.fštij« 1 nitl taktična od-tf.fda -Moskve. odnosno N-di*gal a“°d je namreč jak 8'ia bi Vzhodna Mol pti naH a v komisi- Vk*Li°v ?r°vanju volitev, » S‘. rt. i*. nakazal in to tt!-0* n- bi se sovjetski Adenaueriu kaknPa postavl3a vpra-in*10 kak rea®lra Nemčija, se vprašanje v nemškem čii.'“ zeagira vzhod- no Ba on”0, podr°čje Nem-Vl'i°dho»n’ kar se ie zgo-)q lt>ski . 0 na ono, kar na Sn°St6vlfa nCl ni USpe' v??Sabiua\ve°3 SJS Sov b°6 nadaljnja v1 ,»4S5“' d001 Nemčijo v četi. * Nemr6 3e Molotov raz-*k« iv? 6' da ie Adena-)o 'blegrai1-. P°litiko evrop-“HiJjJPro d°bil še več- ciaia 'stičnr, da so Preveč ^hiokr.t- razPoloženi so-b iPodPor0 . l,zeubili še ti-8 . v ki so jo imeli. bav..ktireu.avnem točno, to- C'1 celo ' ki J« ^ na-\ bslci • Proadenauerski VL namrertaSa pls «Ekono-Mik ka Savn * ie zahodno- Vt;Vkfe\V kater° m°- Jevega ■ !udl del Ade- Stl?1810 navd •’ ,pokazala ‘i Ari vduserna ko ie fkJ '>SfAtencinarU.ur„1 p° neuspe- Lrekel, da je se-'« u 8cij0 za evropske ?i8 K Pamreč odna Nemčija Ciec;rtraia- au- S Vib čertaH Si!a» in njena Č-6 0 t da je bolj razmiš- dateNem-'ni Že prW fekajas' t° Zd.Sathostn;emciia ukrene V i^itev ^ga za bodo- Kl* storil °C a“, se ne ve .'tki b»k Gr. Adenauerjev 8nm. taino .e; k0 ie prpd ^ kL°, Vlado’ pkal. Vzhod' la\kantaC0- Po *em'-p~r- ^zAotin„. u med % da^baotietr,-?ed Bonnom l"1 »oh- P8ičakn ° vlad0 bi v ^skov» ?,vatl >2l()če«allodVnA„Pol.ee tega Ir rUžen °bčuteicem.aki javnosti že“J0 k, "Pak v * ne samo Kajti°Sebei tu? času cel° U.ilV. kot mi i'-izahodnia-,?.ve k?j bi° ,na žta-bi mogla tudi no- Zd? bžen '»hi ’ d. , bou Politiko c, bi ^ nakloniena 'Jbzal Adenauer ‘‘»to al‘ bT' bolj na- bfl reši. nevtralno e®evanju poll- Zahoda. Tako mnenje utegne biti hkrati i pravilno i povsem zgrešeno. Ce bi Moskva, zaradi nadaljnje krepitve Zahoda, uspela izzvati v vzhodnonemških množicah strah pred vojno in napadom z Zahoda. bi mogla še z večjo lahkoto mobilizirati te množice in jih še krepkeje vključiti v svej sistem pod geslom svoje «politike mirua in «o-brambe pred napadom«. Dejansko Moskva to tudi dela. Ona vodi močno propagando o naraščanju militarizma na Zahodu. Pod krinko te propagande poskuša utrditi svoj notranji položaj v Vzhodni Nemčiji. Ona ga mora utrditi, ker kljub propadlemu uporu lanskega junija se Moskva ne čuti dovolj trdna v Vzhodni Nemčiji. Iz tega sledi, da temelji sovjetska politika v Nemčiji na sledečih treh elementih: 1. Obtožuje zahodne sile, da z vključitvijo Zahodne Nemčije v atlantsko zvezo podaljšujejo razdelitev Nemčije in s tem dajejo oporo nemškemu militarizmu. Moskva utrjuje Vzhodno Nemčijo kot posebno državo in ustvarja 15 vzhodnonemških divizij po vzoru sovjetske armade; 2. sama okrepitev Vzhodne Nemčije pomeni hkrati tudi sovietizacijo njene države in družbene ureditve, kar najbolj jasno dokazuje tudi načrt novega statuta Enotne socialistične stranke Vzhodne Nemčiie; 3. pri vsem tem pa skušajo Sovjeti voditi več računa tudi o življenjski ravni vzhodnonemškega prebivalstva, in to navzlic temu, da so uspehi te politike, kljub Grotewohlovim in Ulbrihto-Vim obljubam od lanskega le. ta, zelo pičli. Sovjetska zveza upa, da bo z utrditvijo državnega in političnega ustroja, ki bi se oprl na tradicije pruskega militarizma in z zvišanjem življenjske ravni mogla dvigniti ugled vzhodnonemške vlade tudi pri večini Nemcev zahodnega področja ali vsaj pri močne položaje. Zato smemo reči, da ima sovjetska politika v Nemčiji dve plati. Njen neposredni cilj je nadaljnja nagla izgradnja vzhodnonemške države in vojske. Taka politika je nevarna, ker podaljšuje razdeljenost Nemčije in izziva ustrezno reakcijo na Zahodu. Toda z druge strani Moskva želi s tako izgradnjo vzhodnonemške države doseči tudi to, v čemer doslej ni uspela, namreč izzvati nevtralistične tendence v Zahodni Nemčiji in sprijazniti zahodnonemško javnost z obstojem vzhodnonemškega režima, in končno, privesti do tega, da bi se mogla končno uresničiti sploš-nonemška vlada na temelju paritete Vzhod-Zahod. V kolikor bi se to pokazalo za iluzorno, ima Sovjetska zveza pod svojo oblastjo itak polovico Nemčije. V oddelku Brouxonovega živalskega vrta za otroke se morejo otroci igrati z živalmi in jih krmiti. Podjetnejši si morejo privoščiti užitek jahanja na velblodu PEVSKI ZBOR JVAN VOIKO" s Proseka -Kontovela na Dolenjskem Na dan IS. marca t. I. ko Jožeti in Jožice praznujejo svoj pod, je bilo na «Krža-di» na Proseku zelo živahno kljub zpodnji jutranji uri. Velik avtobus je mirno in dostojanstveno čakal na okoli 60 vrlih proseških in kon-tovelskih fantov in deklet, ki se udejstvujejo v domačem pevskem zboru ter nadaljujejo s pevsko tradicijo zbora «A. Hajdrihf. Odhod s Proseka na Dolenjsko bi moral biti ob 7. uri zjutraj, kar se pa ni zgodilo zaradi nekaterih pevcev, ki so zakasnili. Ce bi namesto avtobusa čakal zapoznele tovariš pevovodja Karl Boštjančič, bi gotovo najodločneje zahteval, da se je treba točno držati napovedani h ur in da morajo biti pevci v vsakem pogledu redni, točni in disciplinirani. I V Sloveniji so vse občine povezane s telefonom - Dežela brez staromodnih Morzejevih aparatov - Telegrami se oddajajo s teleprinterji - Direktna teleprinterska zveza podjetij s sedmimi evropskimi državami - Prehod na brezžično telefonijo - vzporedno z avtomatizacijo mreže Slovenija je dežela, ki po svoji prirodni legi neizogibno povezuje Zahodno in jugovzhodno Evropo. Skozi njene predele že od pamtiveka potekajo tisočletne ceste, katerih so se že v daljnih vekih posluževali carski sli, noseč važna sporočila vladarjem in njihovih poveljnikov. Ti carski sli so bili prva in edina zveza, po kateri pa so le uradne osebe prejemale vesti o najvažnejših dogodkih. Samo prebivalstvo, ki se teh zvez tokrat še ni smelo posluževati, je bilo tedaj še odrezano od sveta in od dogodkov. Sicer pa te zveze niso niti bile tako redne, saj so bile odvisne bolj od dogodkov oziroma odločb vladarjev. Prvo redno poštno zvezo, katere je bila deležna tudi Slovenija, je pravzaprav uvedel šele nemški cesar Maksimiljan I. 1+96. leta. Zve. za se je vzdrževala s konji, vendar je tudi ta prva redna pošta služila le cesarju in državi; uporaba konj v druge svrhe. brez dovoljenja vladarja, se je kaznovala s smrtjo. Zasebnikom je pošta postala dostopna šele v 16., 17. in 18 stoletju, ko je .prišla v roke plemiških rodbin Turn-Taxis, ki so iz nje izžemali precejšnje dohodke. Poštno-prometno službo je spremenila šele železnica, ki je stekla na Slovenskem leta 1846 (Graz-Celje). Poštni vozovi so se vsled hitrejše železnice morali umakniti .a stranske lokalne proge. Z aaljnjim razvojem železnice pa je končno izginila idila poštnih voz s postiljoni in poštnim rogom. Prevoz blaga in potnikov se je odtlej vršil le z železnico; pošta je obdržala le pravico do prenosa pisemskih pošiljk, istočasno pa je razširila tudi dejavnost na prenos in posredovanje vesti s pomočjo telegrafa in telefona. Letos bo poteklo že 105 let odkar je Slovenija dobila svo_ jo prvo telegrafsko postajo v Ljubljani. Tedaj se je jelo razširjati tudi telegrafsko omrežje — vzporedno z železniškim. Prva telefonska centrala pa je bila vzpostavljena v Ljubljani šele 1897. leta, s čimer je Slovenija dobila neposredno telefonsko zvezo z Gradcem, Dunajem in Trstom. Po statističnih podatkih arhiva pošte, je Ljubija- Mednarodna konferenca o jedrski fiziki Mednarodne konference o I tkanine se ne vnamejo niti iedrski fiziki, ki bo pod po-l pri temperaturi 1280 stopinj . . . . • x_ ^__________ n.iviia Tlranin«* nnorahliaia kroviteljstvom vzgojne, znanstvene in kulturne organizacije ZN (UNESCO), od 13. do 17. julija na univerzi v Glas-gowu, se bo udeležilo 125 britanskih in približno 175 drugih zastopnikov. Konferenci, ki bo prva te vrste, bo predsedoval docent za fiziko na glasgovski univerzi, prof. Dee. Konference se bodo udeležile vse države na tej strani železne zavese, vključno Jugoslavija, razen Španije. Na univerzi v Glasgowu pa med tem dokončujejo ogromen sinhrotron, ki bo največji stroj te vrste v Veliki Britaniji. Upajo, da bo novi sinhrotron do pričetka konference že gotov. # # # BOMBAŽ, KI NE GORI Ameriški kongres za državno varnost sporoča, da je u-spelo ameriški tekstilni industriji V sodelovanju s kemičnimi tovarnami izdelati bombažne tkanine, ki ne gorijo, k. se pa dajo prati. Nove tkanine so že začeli izdelovati v večjem obsegu. Nove Celzija. Tkanine uporabljajo predvsem za varnostna oblačila delavcev v železarnah ter za tapeciranje, vatiranje in podobno uporabo, s katero je združena možnost požara v stanovanjih ali javnih prostorih. ■a * + BRITANSKI TOVORNI AVTOMOBILI ZA JUGOSLAVIJO Jugoslovansko državno podjetje «Kompresor» iz Beograda, je pri britanski avtomobilski tovarni «Leyland Motors« naročilo za takjšnjo dobavo 25 tovornih avtomobilov za odvažanje smeti standardne eksportne vrste. Jeklene karoserije in strojne naprave za razkladanje smeti bodo izdelek tovarne «Bro-milow and Edwards». * * X> «NYGEN» — NYLON ZA AVTOMOBILSKE PNEVMATIKE Ameriške tovarne avtomobilskih pnevmatik so začele uporabljati nygen za svoje izdelke. Nygen, posebna iz nylona izdelana «Vrv», tehta enako kot jeklena žica in je enako močna, Pri pripravlja nju «vrvi» za pnevmatike se nylon namota in nato postavi pod pritisk v veliki vročini kar pomnoži njegovo odpornost. Z nygenom izdelane pnevmatike so pri izvršenih poskusih obdržale normalen zračen pritisk tudi takrat, ko se je oblika navadnih pnevmatik skazila. * * * PENICILINSKE TABLETE S SLADKORNO PREVLEKO Neka britanska farmacevtska tovarna je pričela izdelovati penicilinske tablete s sladkorno prevleko, ki predstavljajo absolutno novost. Te pastilje so izdelali, ker so sladkorno glazuro dobili s pritiskom. Pri vseh drugih metodah bi namreč morali narediti sladkorno prevleko s sirupi, pri čemer pa bi penicilin i2gubil svoj učinek. Kot zagotavlja tovarna, se penicilinske pastilje s sladkorno prevleko na pritisk raztapljajo hitreje od navadnih tablet, druga prednost pa je, da penicilin vedno ohrani popolno učinkovitost. na imela tedaj 192, Maribor pa 68 telefonskih naročnikov. Odsihdob se je poštno-tele-fonski in telegrafski promet naglo širil :n rastel, ni se pa ravno mnogo obogatil z modernimi tehničnimi pridobitvami kakor bi bilo pričakovati . glede na nagel razvoj tehnike telefonije in telegrafije. Niti habsburška av-stro-ogrska niti bivša monarhistična Jugoslavija v vsem tem nista pokazali posebnega prizadevanja. Pravo pot k modernizaciji je pošta Slovenije načela šele po osvoboditvi, ko je prvič v zgodovini slovenskega rodu dobila lastna trdna tla, na katerih «e je jela razvijati moderna in napredna domača industrija. Tokrat so redno poštno zvezo dobili tudi najbolj oddaljeni kraji v Sloveniji. Število pošt se je rapidno dvigalo, tako da jih ima danes samo Slovenija nad 500. Tudi samo delovno področje pošt v Sloveniji se je z novo državno ureditvijo v mnogo-čem spremenilo in razširilo. Poleg prenosa pisemskih sporočil, telefonskih razgovorov in telegramov, se pošta v Sloveniji bavi tudi s prenosom paketov do 20 kilogramov ter z raznimi bančnimi posli. Poleg vršitev vplačil in izplačil po poštnih nakaznicah in tekočih računih pošta izdaja iudi hranilne knjižice, sprejema hranilne vloge in tih izplačuje. Skratka v krajih, kjer ni podružnic Narodne banke ona vrši tudi vse njene bančne posle. Za razliko od drugih dežel in držav, kjer ima pošta v precejšnji meri še karakter fiskalne u-stanove. je le-ta v Sloveniji povsem gospodarska institucija, ki kakor vse ostale druž. bene institucije skrbi, da v čim večji meri koristi družbi oziroma skupnosti. Čeravno je pošta v Sloveniji — kakor tudi v vseh ostalih sosednih republikah — gospodarska institucija, ne moremo mimo njenega kulturnega poslanstva. ki se vsakodnevno odraža v širokosrčnem podpiranju kulturnih uslug. To -e ogleda predvsem v malenkost, nih poštninah za ogromno število časopisov, ki jih pošta raznaša do najbolj oddaljenih krajev. Tudi sama knjižna založništva uživajo pri pošiljanju knjig izreden popust, a tudi telefonski pogovori telegrami, ki vsebujejo vesti za javno publikacijo se pla- čujejo le s polovično pristojbino. Se vidnejši napredek pa- so pošle Slovenije dosegle v raz. voju in modernizaciji telefonskih in telegrafskih naprav. Telegrafski Morzejevi aparati, ki so se še do nedavno uporabljali za prenos telegramov v vseh vaških poštah so to pot popolnoma izginili iz prometa. Izpodrinili so jih moderni teleprinterji, kate.e danes posedujejo vse večje pošte, tako da se vsi telegrami pošiljajo izključno s teleprinterji. Manjše pošte, ki nimajo lastnih teleprinterjev, oddajo telegrame po telefonu neposredno teleprinterskim centrom. Z izgradnjo modernih avtomatskih felcprinterskih central v Jugoslaviji, predvsem v republiških centrih, pa se teleprinterji uvajajo tudi v posameznih industrijskih, trgovskih in gospodarskih podjetjih. da ne govorimo o časopisnih redakcijah, katerih dela brez teh si skoro ne moremo zamišljati, Le-tu je pošta napravila velik korak naprej, saj je že lani s posebnimi mednarodnimi pogodbami omogočila direktne mednarodne teleprinterske zveze s sedmimi evropskimi državami in to z Zahodno Nemčijo, Avstrijo, Švico, Anglijo, Dansko, Nizozemsko in Belgijo. V doglednem času bo slična pogodba zaključena tudi s Francijo in verjetno tudi i Italijo. Na ta način imajo vsa podjetja v Sloveniji, ki posedujejo teleprinterje, direktno avtomatsko zvezo z vsemi važnejšimi teleprinterskimi naročniki v centralnih in zahodno-evropskih državah. Enak uspeh je dosežen tudi v modernizaciji telefonije. Nekdanje ročne telefonske centrale, ki so bile trn v peti vsakemu telefonskemu naročniku in leglo stoterih nervoznih prekinitev razgovorov, so danes zamenjale avtomatske telefonske centrale, katere danes poseduje poleg važnejših ekonomskih centrov že vsa severozahodna Slovenija. Čeravno je teh avtomatskih telefonskih central v Sloveniji danes le 16, se le-teh poslužuje že nad 60^, vseh telefonskih naročnikov Slovenije, njihova kapaciteta pa predstavlja dejansko že 70% vseh obstoječih kapacitet. Kraji, posebno oni, ki so industrijsko razviti, danes sami na svojo iniciativo m s svojimi sredstvi grade takšne avtomatske centrale tako -a bo v doglednem času avtomatizirano skoro vse telefonsko področje v Sloveniji. Prav te dni, začetek aprila, ko bo v Ljubljani v novi zgradbi telekomunikacij šla v pogon nova avtomatska centrala bodo na njo priključene tudi vse avtomatske centrale Gorenjske, s čimer bodo vsi telefonski razgovori s tem predelom Slovenije popolnoma avtomatizirani. Sicer pa zgolj avtomatižacija telefonskega omrežja in priključkov ni edini problem, s katerim se bavi direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani. Prav te dni je mnogo govora, pa celo v odborih ljudske skupščine Slovenije, o postop. ni uvedbi brezžične telefonije s pomočjo naprav za ultrakratke valove. Ta novost sicer ne predstavlja odvajanja od kabelskega telefonskega omrežja pač pa le popolno osiguranje telefonskih zvez z vzporednim sistemom UKV-naprav. Za uvajanje brezžične telefonije Ima Slovenija prav vse pogoje, saj v Ljubljani obstaja Institut za elek-troveze, ki danes že izdeluje potrebne aparature za brezžično telefonijo. Prva aparatura, s katero je vzpostavljena neka obalska pomorska zveza, se je odlično obnesla, kakor tudi vse dosedanje tovrstne konstrukcije omenjenega instituta. Idejni projekt, ki je izdelan že za celo Slo- venijo, je tudi v skladu z zveznim projektom brezžične telefonije, kateri predvideva tudi vzpostavitev direktne zveze Ljubljana-Zagreb-Beo. grad-Skoplje, ki bo prav gotovo ena najpomembnejših zvez za tranzit mednarodnih telefonskih razgovorov. Čeravno so vse to le fragmenti iz sodobne modernizacije poštne službe v Sloveniji, si iz vsega tega kaj lahko predstavimo kolikšno skrb posvečajo organi ljudske oblasti poleg vseh problemov elektrifikacije in industriali- zacije tudi razvoju poštnih uslug. Tempo te moderniza- cije bo vsekakor v naslednjih letih še bolj pospešen, saj se je medteth razvila močna industrija, ki bo nudila prav vse kar potrebuje moderna tehnika sodobne telefonije 2e samo dejstvo, da se je proizvodnja elektroindustrije v LK Sloveniji samo v lanskem letu povečala za 63 odst. zgovorno priča, da ta dežela danes briše poslednje ostanke vekovne zaostalosti ter se dviga na nivo najnaprednejših dežela sodobne Evrope. MILOŠ MACAROL Novi amfibijski čoln, BARC, (Barge, Amphibious, Resupply, Čargo) lahko prevaža naenkrat 200 popolnoma opremljenih vojakov ali do 100 ton različnega tovora iz parnikov na obalo. Da se kljub svojemu velikemu tovoru ne pogreza, ima čoln nad 3 metre široka kolesa. Na sliki vidimo, kako dirja amfibijski čoln BARC k parniku v morje po novi tovor. ■ i v drugi polovici 18. sto- 12-1 letja je nastala velika sprememba v socialnem življenju. Do tedaj je bila umetna posvetna glasba pridržana je ožjemu krogu plemstva in velike glasbene umetnine 17. in 18. stoletja (t. zv. predkla-sične in klasične dobe) so šle kor mimo nas. Toda odkar sta bila Trst in Reka proglašeni za svobodni luki (1717) in po gradnji velike državne ceste Dunaj-Trst se je napredno meščanstvo začelo gospodarsko krepiti. V opoziciji proti plemstvu se je priključilo prerodu, ki ga je povzročilo prosvetljenstvo z zakonskimi ukrepi o verski strpnosti in enakopravnosti, o ureditvi pravosodja, o pospeševanju o-brti in poljedelstva ter o omiljenju tlačanstva. Meščanstvo se je družilo z delavstvom in podeželjem ter je Vključevalo v svoj kulturni prdgram tudi slovensko prosveto in z njo glasbeno kulturo. Polagoma so se mu pridružili tudi duhovniki in < e-lo kakšni plemiči. Spričo tega se seveda ne more govoriti o enotni glasbeni kulturi, L C VASILIJ MIRK:') Razvoj glasbenega življenja na PrimorsRem vendar so s tedanjimi poizku-1 ljudskih pesmi (poleg duhov-si in tipanji dosegli vsaj to, | nih). da je znimanje za glasbo' rastlo in z njim delavnost na področju glasbe Velik je bil pri tem vpliv t zv romantike, t. j. tiste duhovne struje, k. je v začetku 19 stoletja nastala v Nemčiji in med drugim poudarjala da je treba pravilno vrednotiti vse narodove svojstve-nosti in prvine, torej razen jezika, običajev, bajk in prav-liic še posebno ljudske pesmi in njihove napeve Tako so nastale po vsem Slovenskem neštete zbirke pesmi (pesmarice) in zato je velikega pomena. da je plemenit, in do-brosrčni ljudski pesnik Va-let.n Stanič (1774-1847) iz Bo-dreža ob Soči zbiral m objav-vil dve lepi zbirki domačih Iz Trsta pa je Ziga baron Zois (1747-1819), sin Michelangela Zoisa barona Edel-steina in Slovenke Ivane pl Kapus. Zois se je po preselitvi v Ljubljano odpovedal svojemu gospodarskemu poklicu in posvetil svoje sposobnosti razvoju slovenske kulture. Zbiral je okoli sebe vse uglednejše literate ter z njimi reševal razne probleme književnosti, glasbe, gledališč in pod. Bil je tudi glasbeno nadarjen in je za (italijanske ali nemške) operne predstave v Ljubljani komponiral slovenske pesmi kot medaktne vložke. Njegovo vneto delovanje je bodreče in blagodejno vplivalo tudi na obrobne slovenske dežele, torej tudi na Primorsko. Za kratko dobo so navijali kulturno se slovenska kulturna stremljenja še lepše razvijala, ko je po veliki francoski revoluciji z zmago Napoleonove vojske prišlo do ustanovitve ((Ilirskih provinc« (1809-1813), izven katerih sta od slovenskih pokrajin ostala le Štajerska in del Koroške. Pa je prišlo znamenito leto 1848. s svojo novo meščansko revolucijo v Franciji, odkoder se je širila po mnogih evropskih deželah in med drugim zajela tudi skrajno konservativno avstrijsko cesarstvo. To politično in socialno gibanje je za kratko dobo in v dokaj omejeni obliki prineslo tudi sicer maloštevilnemu slovenskemu meščanstvu možnost boljšega kulturnega razvoja. V vseh večjih krajih so usta- društva, med drugimi v Trstu ((Slaujatiski zbor«, v Gorici pa ((Slavjansko bralno društvo«. A zaradi nove vladne reakcije (Bachov režim) je bilo vse delo kmalu ustavljeno. Sele po njenem padcu je moglo delovanje takih društev zaživeti na novo, in sicer v čitalnicah, ki so odslej središča kulturne in politične vzgoje, Prvo čitalnico so ustanovili v Trstu (1861) pod imenom Slovanska čitalnica; tej so sledile druge po slovenskem ozemlju in tako tudi v Gorici. Značaj čitalnic je bil prvenstveno malomeščanski, zato jih je bilo tudi v manjših krajih, tako da je njihovega kulturnega gibanja postal deležen že znatnejši del naroda. Citalni-ške prireditve so imele zelo skladatelji brata Benjamin in Qustav Ipavec, Andrej Vavken, Davorin Jenko, Ceh Ka-iflilo Mašek in Fran Gerbic, ki so napisali mnogo tehtnih skladb, tako, da je kakovost besed napredovala. Ni majhno število njihovih pesmi, ki so ponarodele; Luna sije in Triglav (Fleišman), Otok ble-ški (Mašek), Pridi Gorenje politična pestro vsebino; na njihovih (Potočnik), Domovini (Benja- sporedih so bile literarne, o-drske in glasbene (predvsem pevske) točke, zraven pa tu-ti politična predavanja in zaradi družabnosti — ples. Po češkem vzgledu so te prireditve dobile ime «bčsede». Pogostoma, posebno na prostem, so imele obliko veselic. Besede so pa sprožile vprašanje glasbenega programa, ker je bila naša dotedanja glasbena literatura še preskromna .Na razpolago so oi-!e skladbe nekaterih kranjskih skladateljev, ki so znali pisati prav poljubne pesmi za zbor in samospeve, kakor na pr. Jurij Fleišman, Leopold Belar, Leopold Cvek, Blaž Potočnik (bolj pesnik), Gregor Rihar in dr.; pozneje so se tem pridružili bolj izobraženi min Ipavec); Kje so moje rožice, Iz stolpa sem, Planinska roža, Tam za goro (Gustav Ipavec), Tiha luna, Lipa, Naprej zastava Slave! (Davorin Jenko) in druge, ki so vse postale tudi lastnina primorskih Slovencev. Ampak tudi na naših tleh je našel čas svoje ljudi. Opozarjam predvsem na pesnika in skladatelja Miroslava Vilharja (1818-1871) iz planine posestnika na Kalu, ki je napisal veliko preprostih samospevov, budnic, klavirskih skladb in veselo spevoigro (ali nekako opereto) Jamska Ivanka (1850). Nekatere njegove pesmi so ponarodele: Po jezeru, Mila lunica, Planinarica, Ko ptičica sem pevala. (Nadaljevanje s ledi). Vreme je bilo čemerno in sini oblaki so napovedovali dež. To pa ni motilo razpoloženja. Na Opčinah se je pridružil zboru še tov. Boštjančič, Zbor je nato nadaljeval pot proti Ljubljani. Vso pot do Ljubljane je zbor zabaval tov. Slavko, sem ter tja pa se je v avtobusu ogla. silaž slovenska narodna, u-metna ali partizanska pesem. Pevci so z zanimanjem opazovali lepote našega Krasa ter notranjskih hribov, mimo katerih je nekoliko leno vozil modri avtobus. Veliko zanimanja so ob poti bile deležne pomladanska cvetice, zvončki, trobentice, teloh in vresje (kar se je dalo razbrati iz pogostih vzklikov: »Joj, koliko zvončkov.'«) Vsekakor je prišla * tem do izraza velika ljubezen Kontovelcev in Proseča-nov do cvetja s katerim se v precejšnji meri preživlja del Prosečanov, In tako nas je pot privedla v Ljubljano. Prva misel ob prihodu v Ljubljano je bibt obisk groba pokojnega pevovodje Viktorja Čermelja. Zbor je odšel na pokopališče položit na prob cvetje ter se oddolžit pokojnemu Čermelju z Gallusovo pesmijo «Glejte kako umira pravični«. Ro obisku na pokopališču je bilo kosilo v Unionu. Po nekaj urah, ki so bile zboru na razpolago, so pevci odšli v radio Ljubljana, kjer so posneli na magnetofonski trak vrsto pesmi borbenepa značaja. Po tem snema nju je zbor nadaljeval pot na Dolenjsko. Vozil se je v deževnem temnem večeru proti Višnji gori, odtod po posebni cesti na Polževo. Znameniti planinski hotel Pol* žeuo zgrajen za ljubitelje zimskega športa je bil določen za naše prenočevanje. Po večerji se je razvila prosta zabava, v kateri je imel prvo besedo zopet duhoviti Slavko. Nihče ni vedet, '-je smo in kakšna pokrajina nas obdaja. Le to smo vedeli, da je vse bilo lepo in da so nas sprejeli gostoljubno. Drugo jutro so se pred nami nudile krasne slike planinskega kraja. Ob 10. uri je zbor nadaljeval svoje potovanje proti Novemu mestu in se zadržal nekaj časa v Trebnjem. Gostilne so bile na mah polne naših ljudi, drugi pa so pohitel t na zvonik velike trebenjske cerkve. V Novem mestu so zbor pričakovali zastopniki raznih množičnih organizacij mestnega odbora. Za sprejem je bil določen kraj pred sporne. nikom padlih Novomcsčanov ter spomenikom Borisu Kidriču, in heroju Stanetu Rozmanu. V pozdrav je zadoneli pesem novomeškega moškega zbora «Mi smo Dolenjci«. Sledil je pozdravni govor, ki nas je navdušil. Mi pa smo, po pozdravu našega pevovodje, zapeli Venturini-jevo pesem »Pozdravljena domovina«. Zastopniki zbora so položili na spomenik padlih cvetje. V Novem mestu je v soboto 20. marca nastopil naš zbor dvakrat. Ob 15. uri je pel za srednješolsko mladino, ob 20. pa za ostalo občinstvo. Posebno smo bili zadovoljni z nastopom za mladino, ki je mirno in dostojanstveno sledila našemu koncertu ter darovala zboru ter pevovodji mnogo cvetja. V svojem govoru je mladinka-gimnazijka V zgoščenih stau-kih povedala, kako čutijo z nam« in dokazala, da mladina pravilno razume tržaški problem. Ob večernem koncertu je bil zbor deležen pozdravov tov. Jožeta Zemljana, načelnika okrožnega ljudskega prosvetnega odbora, zastopnika kulturno umetnostnega društva »Jereb«, pionirjev in delovnih kolektivov. Sprejel je v dar slike Novega mesta, kip, album in cvetje. Krasna je zlasti slika novomeškega slikarja D. Lamuta, ki prikazuje Krko ter stari del Novega mesta. Po koncertu je imel zbor banket v hotelu Kandija, kjer se je razvila prijetna zabava ob zvokih prvovrstnega salonskega orkestra ter ob posameznih pevskih točkah, ki jih je izvajala Novomtfčan-k a tov. Zajčeva. V nedeljo si je zbor ogledal razne zanimivosti. Obiskal kartuzijanski samostan Pleterje ter arhitehtonško izredno zanimivo cerkev v Kostanjevici. Zbor je nastopil tudi v St. Jerneju. Po nastopu je zbor odšel v dolino Krke, si bežno ogledal dolino gradov ter se v Novem mestu nato poslovil od Novomeščanov. Zastopnik Prosečanov i» Kontovelcev je izrazil upanje, da bodo po možnosti Kontovelci in Prosečani kdaj povrnili gostoljubnost Novomeščanov ter jih povabili » svojo sredo. Zbor se j* vrnil poln najlepših vtisov t Dolenjske in globoko prepričan, da je možen razvoj kulturnega življenja v coni A samo v najtesnejši povezavi * Aememi**, '%> a! Ž S'. $fj Bh, Vremenska napoved za danes: Napovedujejo spremenljivo o-blačno vreme t večjimi razjasnitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Tistu je bila 13.6 stopinje: najnižja 8.2 stopinje. TRST, četrtek 25. marca 1954 PRIMORSKI DNEVNIK K A »10 Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Ju*, cona Trsta: 14.40: Trd’#«. Pomladne pesmi poje tržaški Komorni zbor. Trst •• 18.16: Leos Janaček: Stari češki plesi. — Trst 1.: ■ ’ Operna glasba. — Slovenija: 21.00: Beethoven: Sim* fonija št. 5 v c-molu, op. 67. J2 fizuhltv lt'toiiiIte IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Z -------- W m*: m =lj \J XJ t « .«1 k lUlš liHaH Rivl-MčJKJ*. •viKSSSKs -X Ostra obsodba suroveža zaradi pretepanja sostanovalke V pijanosti je svojo sostanovalko večkrat do krvi pretepel in ji pri tem popolnoma skazil obraz • Vino • glavni vzrok stalnih prepirov Na izredno hudo kazen --6 let, 2 meseca in 20 dni zapora ter na preklic pogojne obsodbe izrečeno januarja 1952. leta — so obsodili na kazenskem sodišču 51-letne-ga Leopolda Pierija iz Seslja-na 15/c, ki se je pregrešil s surovim ravnanjem s sostanovalko in ljubico 45-letno Marijo Sgubin por. Urbani, kateri je v preteklih letih vse do novembra lani povzročil nešteto telesnih poškodb, med katerimi je bila najhujša prebitje spodnje ustnice, ki te ženski po zacelitvi rane iznakazila obraz. Geprav ženska, tako namreč trdi policija, ni povsem nedolžna (pred davnimi leti je bila večkrat kaznovana zaradi pijanosti in nemarnosti: pade krivda za vse to njuno peklensko življenje povsem na vino, kateremu sta bila tako Pieri kot Sgubinova z dušo in telesom predana. Kadar sta bila pijana pa se nista več zavedala kaj delata in medtem ko je ženska zmerjala Pierijeva sinova z «bastar-diii ,jo je pijani mož neusmiljeno celo do krvi pretepal in ji nato, čeprav ni dokazano, ker so priče to zanikale, celo prepovedal, da bi iskala pomoč pri zdravnikih. Vse te pretepe pa je policija popolnoma ignorirala (predvsem ker sta oba stanovala v neki hiši podobni baraki oddaljeni od drugih) vse do 1. decembra lani, ko je Sgubinova krvava in razstr-gana prišla v stanovanje Marije Prodan por. Lubiana, kjer jo je v prisotnosti Lidije Pa-ron por. Bressi naprosila, da bi poklicala policijo ker se ona ni mogla premikati zaradi hudih bolečin v nogah m na prsnem košu. Te bolečine jj je po izjavi Sgubinove, povzročil s pretepanjem njen sostanovalec. Policijski agenti, ki so prišli na mesto, so ugotovili, da Jma ženska polno ran in podplutb in so jo takoj odpeljali k nabrežinskemu zdravniku, kateri pa jo je z rešilnim avtom poslal v bolnišnico. Ker so zdravniki uvideli, da je Sgubinova resnično potrebna skrbne nege, so jo pridržali s prognozo okrevanja v 10 dneh na I. kirurškem oddelku. Medtem pa je policija uvedla preiskavo in zaslišala p «■ leg Sgubinove tudj Pierija, ki se je izgovarjal, da se ničesar ne spominja, ker je čestokrat pijan in končno tudi oba Pierijeva sinova, 14-letnega Giuseppa in 17-letnega Ar-manda, ki sta že prej zapustila očeta in se zatekla k drugim sorodnikom. Ta dva sta v glavnem potrdila, da je oče večkrat udaril Sgubinovo, ker ga je jezilo, da je zmerjala sinova. Zanikala pa sta, da bi oče prepovedal ženski, da bi se zatekla po zdravniško pomoč in celo izjavila, da ie oče nekega dne celo poklical taksi, da bj žensko odpeljal k zdravniku, a ga je Sgubinova odklonila. Otroka sta tudi pojasnila, da se je ženska, ki je bila pogostokrat pijana, tudi sama pobila, ko je padla. Najhujše obtožbe proti Pie-riju pa je Sgubinova iznesla med zasliševanjem pri tožilcu v preiskovalnem delu razprave. Tedaj je namreč prvikrat obrazložila odkod njena velika brazgotina na ustnici, ki ji je popolnoma iznakazila obraz. O tem bi bilo bolje molčati, vendar bi se brez opisa tega dogodka le težko razumel zverinski značaj obtoženca in pravičnost hude obsodbe. Zenska je oktobra 1952 ležala na postelji, ko ;e k njej prišel Pieri in hotel k njej. Zeljo pa mu ženska iz upravičenih razlogov ni izpolnila. kar je moža zelo razburilo in je Sgubinovo kratko malo potegnil s postelje, jo zvlekel na bližnji travnik, kjer jo je pošteno obrcal. Nato jo je zopet s silo odvlekel v stanovanje ln ko sta prišla v kuhinjo jo je Pieri s kozarcem tako silovito udaril po ustih, da ji je preklal spodnjo ustnico na dvoje. Njegova skrajna surovost je prišla do izraza, ko je ženska ležala na tleh. Pristopil je k njej in z besedami «Počakaj, da te blagoslovimu opravil na njej svojo potrebo. Pri tem jo je onesnažil posebno po ustnici in drugih ranah. Vselej po pretepih in tako tudi ob tej priliki je bilo možu, ko se je seveda streznil, vedno žal in jo je prosil celo poklekajoč pred njo oprošče-nja. Vrhu tega je preskrbel tudj vsa potrebna zdravila, Pieri pa je nasprotno, čeprav je priznal, da je žensko udaril s kozarcem, zanikal Sgubinovo verzijo. Udaril jo je, ker je ženska kljub temu, da je bila popolnoma pijana, še vedno pila in ni hotela na njegovo prošnjo odnehati. Zadnje čase pa je tako je pojasnil Pieri. začel štediti, da bi lahko Sgubinovo poslal na operacijo v Milan, kjer bi ji vsaj nekoliko popravili brazgotino. Ta primer surovega vedenja, ki bi spadal bolj na porotno sodišče, kot na kazensko, je zapustil pri vseh naj-slabšj vtis in ker so bile poškodbe, ki jih je Sgubinova utrpela, resnično hude, je sodišče obtoženca obsodilo na kazen, ki je eksemplarična in ki bo brez dvoma opozarjala podobne ljudi kot Pieri, da se s svojimi sostanovalkami, pa čeprav predanimi vinu, ravna človeško. Predsednik: Fabrio. tožilec: Amedeo, zapisn.: Petrocelli, obramba odv. Valastro. Lažni polkovnik in filmska iqralka obložena liholapslva Včeraj bi morala biti na kazenskem sodišču razprava proti 39-letnemu Antoninu Garac-ciju iz Trapanija z začasnim bivališčem v Trstu v hotelu <(Italia» in 36-letni filmski igralki Dori Duranti por. Pa-gani iz Rima. Prvj je obtožen tihotapstva 120 kg cigaret, ki jih je hotel prepeljati z «Buickom» last filmske igralke, iz našega ozemlja v italijansko republiko, Durantijevo pa so obtožili, da je z začasnim turističnim karnetom pripeljala vozilo iz Švice v Italijo, kjer ga je stalno uporabljala pri čemer pa ni plačala uvozne pristojbine. Garacci je večkrat šel čez obmejni blok pri Devinu :n ker se je izdajal za polkovnika pri zavezniškem poveljstvu NATO, je vselej srečno brez pregledov prihajal in odhajal iz Trsta. Oktobra pa so mu končno pregledali vozilo in našli v njem cigarete tihotapskega izvora. Odtod tudi prijava sodišču. V začetku včerajšnje razprave je predsednik prečital zdravniško spričevalo, iz katerega sledi, da je filmska igralka bolna in da se ne more udeležiti razprave, ki naj bi bila na prošnjo njenega odvetnika preložena na kasneje. Temu predlogu pa se je uprl tožilec, ki je zahteval od sodišča, da bi moralj filmsko igralko, še posebno zaradi njenega nesramnega vedenja med zasliševanjem v preiskovalnem delu, pripeljati s policijo na razpravo. Vrhu tega pa je tožilec izjavil, da zdravniško spričevalo, ki ga je podpisala neka zdravnica, ki nosj isto ime kot branilec Durantijeve, nima pravne veljave. Kljub temu pa je sodišče sprejelo tezo odvetnika obrambe in razpravo odložilo za nedoločen čas. Predsednik: Gnezda, tožilec Pascoli, zapisnikar Magliacca, obramba odv. Ferretti iz Rima in Tommasini. USPELA VAŠKA KONFERENCA DFS V JAMLJAH ODGOVORNOST SLOVENSKIH KOM1NFORMISTOV ZA ZMANJŠANJE ŠTEVILA UČENCEV V TRŽIČU Potrebna je enotnost Slovencev v Italiji - Življenjska moč beneških Slovencev • Demokristjanska viada nam ne priznava niti najosnovnejših pravic • Kriva je sedanje gospodarske krize V Jamljah, ki so po svojem gospodarskem položaju ena najbolj prizadetih slovenskih vasi v Italiji, je bil v sredo zvečer predkongresni sestanek DFS, katerega se je udeležilo nad 25 vaščanov. Prišli so odrasli možje pa tudi mladi fantje, da se seznanijo z delom in pripravami manjšinske organizacije na kongres ter pripomorejo k izdelavi programa. Po otvoritvi je za tov. Jožetom Pahorjem spregovoril tov. Viljem Nanut. Pred poslušalci je ponovno zaž>vel program DFS, ki se v svoji prvi točki bori za združitev vseh Slovencev v Italiji, zato da bi bile slovenski manjšini zajamčene vse manjšinske in socialne pravice. Predvsem je bil v poročilu poudarek na beneških Slovencih, ki že 100 let živijo v italijanski državi, pa jim ta ne priznava narodnostnih pravic, ampak vsa dolga leta s pomočjo raznih ustanov širi med najzapadnejšimi Slovenci raznarodovalno politiko, ki jo podpira celo višja cerkvena oblast. Toda kljub vsem preprekam in šovinističnim nakanam ni uspelo nikomur uničiti slovenskega življa v Beneški Sloveniji, Kanalski dolini in v Reziji. Slovenski narod je ostal in vedno večja je njegova želja po sodelovanju z goriškimi brati in spoznavanju bogate slovenske kulture. Prav na tem narodnostnem področju, kjer bi bila enotnost Slovencev v Italiji najbolj potrebna, je DFS naletela na odpor od strani tistih, ki razen časopisnega pisanja in kavarniškega politikantstva niso storili ničesar za obstoj slovenske manjšine, ampak so s svojim razkroj e-valnim delovanjem samo škodili. Slovenski kominformisti so s svojim, oziroma moskovskim lažnim internacionalizmom šli tako daleč, da so svoje otroke odvzeli iz slovenskih šol in tako pripomogli k odstranitvi slovenske šole iz Krmi-na v 6 km oddaljeno Pleši-vo, v Tržiču pa so povzročili zmanjšanje učencev slovenske šole na minimum. Tudi SDZ. ki so jo same besedo o slovenstvu, do sedaj ni niti v najmanjši meri pripomogla k vzdrževanju slovenskega dijaškega doma, temveč se je o njem celo umazano izražala. Demokristjanska vlada, ki je v Italiji že vsa povojna leta na vladi, ni slovenski manjšini priznala na narodnostnem področju niti najosnovnejših pravic, ki jih je sve- - m,. §fjg - S ■ -i .::; X j , ' 'V MaHiSsiBP čano obljubila pred vsem človeštvom. Našemu in vsemu italijanskemu delovnemu ljudstvu je pripravila gospodarsko krizo ter dovolila v višjih krogih korupcijo in krajo državnega bogastva. Demokristjani so v naše kraje prinesli krizo kakršne ne pomnimo ze dolga leta. Povzročili so. da se je povečala brezposeelnost in vzgojili mladino brez vsakega poklica. Nikdar ni bilo toliko mladih ljudi na cesti brez dela in tudi brez vsake perspektive, kolikor jih je danes. Ti pereči problemi, ki jih IZ T1PANSKE OBČINE V BENEŠKI SLOVENlJi Odkar je občina prišla pod Italijo se je število prebivalstva skrčilo za jinlnjj Občane bi bilo treba oprostiti davko' Tista občina v Beneški Sloveniji, ki zasluži, da z največjo pazljivostjo proučimo njene socialne in gospodarske pogoje in današnje stanje, je nedvomno Tipana. Tu je beda bolj očitna kot v katerem kolt drugem predelu naše pokrajine. Dokaz temu so tudi številke o gibanju prebivalstva. Lansko leto smo bili priča v tipanski občini nadaljnjemu občutnemu Dadcu števila prebivalstva: 36 rojstev. 46 umrlih, 65 trajnih in 342 začasnih izseljencev. V naslednjem hočemo pokazati. kako se ta občina vedno bolj razljuduje. Ce oblasti ne bodo podvzele potrebnih ukrepov, da bi preprečile to propadanje, ne bomo imeli je nakazal tov. Nanut v svo-[ čez 50 let v tipanski občini jem poročilu, so v živo zadeli diugih prebivalcev, kot samo prebivalce Jamelj, ki na svojih ramenih občutijo težaven gospodarski položaj. S tem v zvezi in tudi s prvim delom poročila, ki govori o razkro-jenosti slovenskih vrst na Goriškem in o potrebi sodelovanja naprednih Slovencev z na-: prednimi italijanskimi silami, je nastala živahna diskusija, v kateri so sodelovali številni vaščani. Končno je bil izvoljen tudi novi 5-članski krajevni odbor. Izbrali so tudi 10 članov za občinsko skupščino, ki bo prihodnji teden v Doberdobu. obmejne stražnike. Omenimo naj še. da je bila nekoč to najbolj obljudena občina Beneške Slovenije. Zal nimamo na razpolago starih uradnih podatkov, na podlagi katerih bi lahko točno ugotovili, za koliko se je zmanjšalo prebivalstvo od leta 1866 dalje. Toda s pomočjo približnih podatkov iz župnijskih arhivov je razvidno, da je takrat štela tipanska občina kar 4.700 prebivalcev. Od tedaj se je to števil‘o postopoma zmanjševalo, dokler ni doseglo ob začetku tekočega leta 2.714 prebivalcev. V 87 letih, odkar je prišla Beneška Slovenija pod Italijo, se je torej število prebivalstva v tej občini zmanjšalo kar za 42%. Res žalostno dejstvo, ki dokazuje še enkrat, kako gre slovensko prebivalstvo v videmski pokrajini naproti svojemu popolnemu propadu. Omenili smo že, da nimamo na razpolago uradnih pocfat-kov o prebivalstvu v letu 1866. Vendar bodo zadostovali tudi podatki, ki jih navajamo tu spodaj, v dokaz pravilnosti naše trditve. To so podatki o ljudskih štetjih, ki so bila izvedena od leta 1911 dalje. Navajamo jih posamič za vsako vas posebej: Priprave Jugoslovank za telovadne tekme • v Rimu V petek in soboto so se ponovno zbrale k tekmovanju najboljše jugoslovanske tekmovalke zveznega razreda v vajah na orodju, tokrat v Karlovcu. To je bila zadnja preizkušnja v obveznih in poljubnih sestavah pred državnim prvenstvom, ki bo 28. in 29. maja v Zagrebu, kjer bo dokončno določena jugoslovanska vrsta za mednarodne tekme v Rimu. Med 20 tekmovalkami, ki so se udeležile teh tekem, se je razvila ostra borba, ki so jo ene manj, druge bolj uspešno zaključile. Močno je že opazno, da se mlade tekmovalke uspešno uvrščajo med najboljše, ali pa jib celo potisnejo za kakšno n.-sto navzdol. Na podlagi uspehov v poljubnih vajah je bila določena vrsta, ki bo zastopala Jugoslavijo na tekmi z Bavarsko 3. in 4. aprila v Karlovcu. Vrsto sestavljajo: Rozman, Kober, Koričič, Marič, Stebler, Drinič, Smolnikar, Sigulinski. Istočasno je bila določena B vrsta, ki bo 3. - 4. maja tekmovala z žensko reprezentanco «Satusa» (Švica) v Sarajevu. V vrsti so Rili, Sarčevič, Periskič, Spasič, Cerar, Medle, Kuljiš, Culinovič. Kratek je čas do tekem v Rimu, kjer bodo zbrane sko-ro vse države, ki v vrhunski telovadbi nekaj pomenijo. Skupna ocena (poljubne in obvezne vaje); 1. Rozman (Jes) 82.55, 2. Kober (Zgb) • 7.15. 3. Smolnikar (Jes) 76.20, 4. Marič (Bgd), 5. Koričič (Zgb), 6. Spasič (Bgd). 7. Pe-riškič (Sombor), 8. Stebler (Sombor). Za nakup nove obleke se boste laže odločili sedaj, ko ima \Tod&iumi- nov od«lelek kjer je ogromna izbira dobrega in modernega blaga za moške obleke po zelo ugodnih cenah. BLAGO ZA VSAK OKUS — CENA ZA VSAK ZEP. Todetami - d. Pellot TRSI, Ul. Ginnashca 22. Tel. 95 998 PRVA TEKMA MED SLOVENSKIMI IN ITALIJANSKIMI DUAKI Slovenski visokošolci 6 Istilulo ,.A. Volta" (II. razr.) 1 Želeli je še nadaljnjega zbližanja dijakov obeh narodnosti tudi na drugih področjih Navodila obč. podjetij glede uporabe plina Občinska podjetja so poslala vsem potrošnikom plina obvestilo v zvezi z zadnjimi zastrupitvami s plinom, do katerih je prišlo v Gorici in v nekaterih drugih krajih Enksen že prispel za cHre* TRENTO, 24. — Tudi Stein , pri uporabi tega koristnega 1911 1921 1931 1936 1951 Brezje 480 388 369 355 330 Debelež 140 130 122 120 108 Karnahta 241 273 291 236 211 Platišče 573 537 506 429 399 Prosnid 711 684 602 558 501 Tipana 643 646 635 613 590 Viskorša 1.012 939 876 712 685 Skupno 3.800 3.597 3.401 3.023 2.824 Zgornji podatki se nanaša-.izvajamo, da število prebival-jo na pristojno prebivalstvo.! stva, ki danes dejansko pre-Stevilo prisotnega prebival-1 biva na območju tipanske ob-slva leta 1951 pa je znašalo J čine, ne presega 1.500 ljudi. Eriksen je prispel v Italijo, dr se udeleži smučarskih tekem «3-Tre». Prispela sta na- goriva, ki lahko postane tudi smrtno nevarno, če se ne dižijo navodil o njegovi upo- Slovenski visokošolci: Sosič. Pertot, Bonač, Delfar, Tence, Kozler, Gulič, Stoka, Hreva-tin, Meden, Radojkovič. «A. Voltan: Lokar, De Pao-lis, Di Camillo, Paoletti, Sa-massa, Nutarelli II. Nutarel-lil, Sponza, Lavisolo, Simich, Simonelli. Sodnik; Benelli. Odkar se spominjam, je to prvič, da smo prisostvovali tekmi med italijanskimi in slovenskimi dijaki. Za tekmo je vladalo precejšnje zanimanje, posebno med slovenskimi dijaki, ki so včeraj v precejšnjem številu napolnili tribuno stadiona «1. maj»; čeprav se je za tekmo zvedelo le dan prej. Med dijaki iz Trgovske akademije in Realne gimnazije pa so oili tudi nekateri profesorji, ki so ravno tako kot ostali pazljivo sledili igri. Točno ob 15, je dal sodnik znak >n pričela se je igra. Od prve minute dalje so slovenski visokošolci pokazali svojo premoč, saj so med vso igro bili pred vrati nasprotnika. Italijanski dijaki so poskušali nekatere izpade, ki pa se niso posrečili. V sedmi* minuti prvega polčasa je že padel prvi gol. Po tem prvem uspehu so se Slovenci nekoliko ugreli. Ko pa so opazili, da se nasprotnik omejuje le na obrambo, so spet prešli v napad in v 18. min. je Meden dal drugi gol. Do konca prvega polčasa je ostal položaj isti. Čeprav so bili visokošolci vedno pred nasprotnikovimi vrati, so zamudili nešteto dobrih priložnosti. Kozler in Gulič sta se omejila le na driblanje. do resnejših akcij pa ni prišlo. Dvakrat ali tri-» krat so Italijani poskusili preiti v protinapad, a se jim ni posrečilo, tako da so bili na koncu prvega polčasa demoralizirani. Se vedno so upali na zmago, a spoznali so, da jo bo težko doseči. Po četrturnem odmoru so igralci spet prišli na igrišče. Ze od prve minute so začeli visokošolci napadati, tako da je Tence v 5. minuti dosegel tretji gol. Potem pa je sledilo le tekanje po igrišču. Na obeh straneh so igralci zgubljali ugodne priložnosti za gole. Italijanski napad je bil prešibak, igralci niso bili preveč povezani med seboj, zato ni prišlo do pravih protinapadov. Po nekaterih brezuspešnih akcijah, strelja Tence v 15. min. korner; pri tem zabije Simich avtogol. Rezultat 4:0 za slov. visokošolce. Po tej akciji postane igra manj zanimiva, Italijani so obupani, a izkoristijo brezbrižnost Slovencev ter preidejo nekajkrat v napad, toda streli so previsoki. V 21. min. je Gulič sam pred vrati in doseže peti gol. Tri minute kasneje dobi žogo Tence, poda jo Kozlerju, ta pa Guliču, ki strelja v vrata 6:0 za slov. visokošolce. Zdi se, da so ti sedaj zadovoljni z rezultatom, zato se niti dosti ne zmenijo, ko poskusijo Italijani preiti v napad. Samassa poda Lo-visolu, ta pa Simichu, ki izkoristi nepazljivost vratarja Sosiča in zabije edini gol v 30. minuti. Po tem prvem u-spehu, so se Italijani nekoliko opogumili in v naslednjih 15 minutah so bili vedno pred slovenskimi vrati. Toda kot sem že omenil, si njihovi napadalci niso dobro podajali žoge in zato tudi niso dosegli več nobenega gola. Tako se je končala prva tekma med slovenskimi in italijanskimi dijaki. Najboljši so bili: Samassa, Simich, Sponza; Meden, Tence. Stoka in Gulič. Rezultat je zadovoljil igralce m gledalce, čeprav so se slovenski dijaki bali, ker so spočetka misli, da bodo sestavljali italijansko ekipo tudi nekateri igralci Trie-stine (mladinci). To je bil prvi korak za zbli-žanje med slovenskimi in italijanskimi dijaki. Čeprav je to zbližanje vidno le pri nogometnih tekmah, je to le že nekaj. Upamo, da ne bo ta tekma edina in da bodo sledile druge. Počasi se daleč pride, pravi pregovor. Ta je bil prvi korak in upaino, da se bodo v bodoče dijaki zbližali in sodelovali še na drugih področjih. LOUIS ABRAM dalje Američana Miller in rabi. Potrebno je nadzorovati Burden, ki sta se udeležila svetovnega prvenstva v Aare-ju in nedavnega mednarodnega akademskega tekmovanja. Pričakujejo pa še Francoze, Švicarje in Nemce. Prišel je pa že tudi Kanadčan Kirby. TENIS ALEKSANDRIJA, 24. — Re. zultati današnjih tekem na j peči, morajo biti vedno dobro prezračeni. Ce ugotovite smrad plinske gorilnike, ki se lahko pokvarijo in povzročajo ob nepopolnem izgorevanju postranske proizvode. ki so zdravju škodljivi. Poleg tega je treba stalno pregledovati gumijasto cev od pipice do pečice. Pipice morajo biti vedno zaprte, kadar plina ne uporabljate. Prostori, v katerih se uporabljajo plinske turnirju za mednarodno prvenstvo Aleksandrije: Moški posamezno - četrtfinale: Morea (Arg.) - Merlo (It.) 6:4, 6:2, 7:5. ženske posamezno - polfinale: Zeliden (Nemč.) - Morris (ZDA) 6:4, 6:0: Abbas (E-gipt) - Ward (V. B.) 6:4, 6:4. * * MIAMI BEACH, 24. — Današnji rezultati tukajšnjega mednarodnega teniškega turnirja: Mottram (V. B.) - Rubinoff (ZDA) 1:6, 6:3, 6:3: Davidson (Sved.) - Garrido (Kuba) 9:7, 3:6, 6:2; Burrows (ZDA) - Longshore (ZDA) 6:4, 8:6; Mulloy (ZDA) . Driscoll (ZDA) 6:3, 6:2; Millet (Meh.) - Arnold (ZDA) 4:6. 6:2, 6:2; Niel-sen (Dan.) - Lurie (ZDA) 2:6, 6:4, 6:2: Stetvart (ZDA). - C.rovvther (ZDA) 6:0, 6:2: Lar-sen (ZDA) - Schaffer (ZDA) 6.4, 6:1; Seixas (ZDA) - Froe-ling (ZDA) w.o.; Kaiser (ZDA) - Green (ZDA) 5:7, 7:5, 6:4. Robinson zasluži rudi na rak način NEW YORK, 24. — Bivši svetovni prvak Ray Robinson-Sugar je dobil po tožbi 15.000 dolarjev. Tožil je namreč list «Amsterdam News» iz New Yorka, ki je januarja 1951 napisal, da je Robinson med svojim bivanjem v Parizu ženo pretepel. Robinson in žena sta to zanikala in tožbo dobila. Po prizivu pa je sodnik vrhovnega sodišča znižal odškodnino s prvotnih 25.000 dolarjev na 15.000. LONDON, 24. — Senzacijo je pripravil mladi waleški boksar Dai Dower, ki je v svojem trinajstem dvoboju, odkar je profesionalec, premagal s k.o. že v drugi rundi bivšega svetovnega in britanskega prvaka mušje kategorije Terryja AUena. Dower ima šele 20 let,—----- PIACENZA, 24, — Zaostala prvenstvena tekma med Piacenzo in Piso se je končala s 3:2 (2:1). po gorilnem plinu, je treba takoj zapreti vse plinske pipice in prostore prezračiti. V takem primeru ne smete uporabljati sveč, vžigalic, niti ne smete prižigati elektrike, da ne povzročite eksplozij. Ce bi kje opazili uhajanje plina, je tieba o tem takoj obvestiti občinsko plinarno. komaj 2323 ljudi. Na podlagi teh podatkov ni mogoče točno ugotoviti koliko domačinov je odsotnih začasno, ker so v številu prisotnega prebivalstva všteti tudi ljudje, ki so bili tisti dan iz kakršnegakoli vzroka v tej občini. Zato lahko brez skrbi računamo, da je šlo po svetu mnogo več občanov, kot pa 501 (številka, ki pomeni razliko med pristojnim in prisotnim prebivalstvom). V nekem poročilu tipanske občine, ki ga je ta poslala ministrstvu v Rim. či-tamo, da je bilo leta 1950 kar 117 celotnih družin s 505 družinskimi elani, ki so se izselile v inozemstvo, 150 je bilo posameznikov, ki so se skoraj dokončno ustalili v inozemstvu, pa so bili pristojni v i ašo občino, in poleg teh je .. ,:a se fašistični in predfasi ^ režimi niso nikoli brig" . te naše brate, bi moral® ^ titi sedanja vlada dolžnos • bi podvzela učinkovite pe. da jim pomaga^ Tu , gre za kakšno pak za to, da dobijo o ^ to. kar jim pritiče. 2e plačujejo ti ljudje visoke ^ ke in pristojbine, čepra ^ v njihova zemlja skoraj vs č nad i»°’ le® str®1 le« višini 800 m in vec jem. Poleg tega gre oziru za kamnite in ^ površine, ki so od leta do v slabšem stanju. Treba « lo začeti s tem, da se oprosti vseh mogočih d3 „ V pričakovanju. da - končno izdali tudi vlad® lok. s katepim naj bi se ^ med predele za gorsko 1 sevanje tudi ta občina,L-j bil odpis davkov vsaj ' ' VOJMIR TEDOL0' O premestitvi profesorjev Ministrstvo za vzgojo F ^ dalo odredbo o preme5 ^ vodilnega in učnega 0 srednjih šol. * Vodje zavodov, pr.? !teč klasičnih in znanseveni« * njih šol, učiteljišč in ' j šol, ki želijo premest' ^ šolskem letu 1954-55, 01 ,jj vložiti prošnjo do 5. P|jj 1.1. 10. aprila bodo rs'’n V zavodov predali prošni® ^ Skemu skrbniku, ki J' ^ najkasneje do 15. apr>8 jj. Pa še nekaj moramo pristavili. Na podlagi poizvedovanj na kraju samem, smo dognali, da je okrog sto oseb, ki so vpisane kot pristojni prebivalci, o katerih že več desetletij ni nobenega glasu in ki „„ „_____ se najbrž umrli, ne da bi prošene premestitve 5°°^ prišlo na županstvo kakšno ' sporočilo, če so sprejeli državljanstvo države, kjer so prebivali, ali da bi tista država o tem obvestila rimsko zunanje ministrstvo. Lahko bi navedli tudi kak posamezen primer, pa bi bil članek predolg in nam tudi prostor kaj takega ne dopušča. Zgoraj na. vedeni podatki nam vsekakor dokazujejo kako obupno je gospodarsko stanje prebivalstva te občine. Morda bo kdo ugovarjal, češ da je pojav razljudenja bilo še 533 sezonskih izseljen- j splošen tudi po vseh drugih cev. Odsotnih je bilo torej ta-; gorskih krajih. Ta opazka pa krat okrog 1.200 ljudi, h kate-Me samo deloma utemeljena, rim pa moramo prišteti še Nemogoče je namreč verjeti, diugih 50 odsotnih, ki so bili da so tudi drugod v državi po drugih krajih Italije. Ker občine, katerih gospodarsko od leta 1950 do 1951, ko je1 propadanje bi zajelo tak ob- bilo izvedeno zadnje štetje prebivalstva, ni bilo večjih sprememb v izseljevanju in če so bile. so samo še povečale seg kot v Tipani. Iz tega prihajamo do zaključka, da je to problem, mimo katerega nikakor ne sme število odsotnih, lahko iz tega in ne more rimska vlada. Ce V Rim odpotovala delegacija notranjih komisij CRDA v Tržiču V tem mesecu bo izgubilo zaposlitev 6.000 delavcev, če ne bo novih naročil Zaradi vedno bolj kritičnega položaja tržiških ladjedelnic. o katerem so sindikalna vodstva pa tudi same ravnateljstvo že pred nekaj meseci obvestila tudi pokrajinske oblasti, je v torek odpotovala v Rim delegacija notranjih komisij CRDA, katero sestavljajo Dorino Novelli, Armando Righi in Francesco Oliviero. Delegacija bo kot predstavnik tržiških ladjedelniških delavcev obiskala predsednika parlamenta in predsedmka senata ter ministra trgovinske mornarice. Omenjene bodo trije sindikalisti obvestili o stanju tržiških ladjedelnic, ki prihajajo v vedno hujšo krizo. Kot je znano je moral tudi predsednik pokrajinskega sveta na zadnji seji v Gorici priznati, da naši pokrajini zaradi krize v njenih največjih industrijskih podjetjih preti splošna gospodarska kriza, ki se že sedaj pojavlja, zlasti v gonški ip tržiškj občini. Znano je. da je že sedaj v ladjedelnicah zaposlenih nad 800 delavcev, katerim so tedenski delovni urnik zmanjšali na 40 ur ter da so pomoli prazni, ker novih naročil ni in sedanja zadostujejo komaj za skromno delo zaposlenih le do junija. S tem mesecem bo imelo zaposlitev komaj 25 odst. delavcev, kar pomeni da bo 6.000 ljudi ostalo na cesti, če ne pridejo nova naročila. Po nova naročila pa je odšla delegacija v Rim, in rimski vladajoči krogi, ki so še pred dobrim letom obljubljali goriški pokrajini vso pomoč, bodo morali resno proučiti izjave delegacije in resolucijo. ki so jo v imenu prebivalstva Goriške podpisali številni pokrajinski in ob. činskj svetovalci, vsa sindikalna vodstva ter druge množične organizacije. Tržiške ladjedelnice doživljajo krizo, kakršne do danes od časa njihove ustanovitve niso poznale. Država mora storiti vse, da vsaj 8.000 delavcem v Tržiču zagotovi delo, kajti na 130.000 prebivalcev, ki jih šteje goriška pokrajina, je nad 13.000 nezaposlenih že itak dovolj jasen dokaz, kako malo se vladajoči krogi zanimajo za delovne ljudi. ■ ... .... Ukradeni kolesi Te dni sta v Gorci postali žrtev tatvine 17-letna Jolanda Polo iz Ul. Rabatta štev. 19 por. Fantini iz Ul. Garzarolli štev. 12. Kolesi sta izginili v času od 21.30 do 22. ure v hodniku stavbe v Ul. Pitteri 10. Polova je tamkaj pustila kolo. kakor po navadi, v easu, ko je bila pri pouku krojnega tečaja. Čibejeva pa je odšla za trenutek na obisk k znancem. Tatvini sta bili prijavljeni policiji. Sprejemanje delavk za Anglijo Pokrajinski urad za delo v Gorici sporoča, d- se bo v kratkem pričelo sprejemanje industrijskih delavk od 18 do 25. leta starosti. Zaradi tega vabi vse tiste delavke, ki imajo namen odpotovati na delo v Anglijo, da se zglasijo na uradu za delo v Ul. Cri-spi gtev. 9 z listinami, ki dokazujejo delovno zmožnost, najkasneje do 2. aprila 1954. Prosilke, ki jih bo najelo podjetje Holligwwerth v Angliji bodo tkale bombaž in rayon na navadnih in strižnih statvah. ______„_________; rfVflf stvu ministrstva. Proš11-1^^ teljev telovadbe b0 , skrbnik odposlal posel) s uradu. ty Prošnje za odklonit^ ^ rošer.e premestitve šle v poštev le, če ložene ministrstvu za pred 31. majem. ZENA SE JE POTOLČ1 Medessi ponevedof zašel v JugosMl0,, 7*2-letni Michele Med';5 ^ Ul. Monache, o katere ^ poročali, da je v nede ^ ^ poldne odšel s koleso®«^ j0r-ma in ga ni bilo nazaj 0vJ ka, zaradi česa.' se )e cre, žena obrnila do kvest« jp. je v torek vrnil don,,°.j'0 f»' dossi je namreč v neoe pj«® poldne odšel s koles00^^® Podsabotinu, kjer Je zašel na jugoslovans^^^sH' lje. Obmejne jugo3.0 straže so ga ustavile 'n ,^6 ljale v Solkan. V torek pa so ga pri Rdeči h le tukajšnjem oblaste Nesreča pri ^ Včeraj popoldne ob ce^ se je 18-letnemu ^ Pellizonu iz Gorice nes(e' tioli 3. pripetila rnanJ5 ? sv^ ča. Mladenič se je '^rf,0rtHe jimi tovariši na 5’one5(<' igrišču na Rojcah i® p j>c3*ir či dobil žogo v SlaV°' doval si je levo sen ^ s rec je bil tako m°., odpe'’*" je Pellizon onesvesti'- p5 li so ga v bolnico B®1- ® via. kjer bo oštal neka zdravljenju. Trsi Izlel v Gorici u"’,|e* n*if; ZSPD V v nedeljo 28. t- lZ-V Trst k premieri Ruthn. Predstava se p avtollf, 16. uri, zatorej J”. krenil iz Gorice laPj^ ,4 - o® ne Bratuž točno Cena vozovnice m. za predstavo znasav na’ 600 lir. Vpisovanj« ^ ,cdezu vkLi1*' ni Bratuž in na sCf,Mučfl® v Ul. Ascoli 1-četrtka. :pp CORSO. 16: barvni film, G. Cervi. VERDI. 16.30: <(Padl° 9(? V f ter 28-letna Mafalda Čibej, 1 zo Verdi 17 - tel. 28-79. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan, Kor- ba», R. Rascel. „coVr%t>- CENTRALE. 1’; * - “ te posluša«. Su'll'ist .. VITTORIA. 17: “^l ske ljubijo«.• M j o- Lualdi. a. i® MODERNO. 17: Sempronioii. !*• F. Marži. Odgovorni urednik STANISLAV KENKU - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH) it 6 Ul. nad- - Telefon Številka 1*3-808 In 44-638. — PoiUn predal 502 — UPRAVA- I JI J CA SV. FRANČIŠKA it. 20 — Telefonska Številka 37-338 — OGLASI: od 8. do 12.30 lo od 19 - 18 — Tel. 37-338 — Cene oglasov: Za vsak min vlllne v Strini I stolpca trgovski 60 finančno upravni l0o, osmrtnice »0 lir - Za FLHJ za vsak mir. Sinne 1 stolpca ra vse vrste oglasov po 25,- din. — Tiski Tiskarski uvod Z TI - Podruin Gorica Ul B Pelllro 1-11 Te' 33-82 — Rokooisi se n* vračajo NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir, Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, meseč'10 glir Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.9374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega tnozem. tiska, Drž. ^J nlje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani «0» . j 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.