JA KNJIŽNIC poštnina plačana v gotovini _ . „ Abb. postale i gmppo Lena 2o0 lir RIM^nJKI DNEVNIK Leto XXXV. Št. 153 (10.372) TRST, petek, 6. julija 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» , v uovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. POVERJENI PREDSEDNIK PRED NEPREMOSTLJIVO OVIRO v v NEGATIVNO STALISCE SOCIALISTOV POKOPALO ANDREOTTIJEV POSKUS Sedanja formula je po mnenju PSI prav tako nesprejemljiva kot tista, ki so jo zavrnili konec marca - Berlinguer o stališču komunistične partije TRM — Kot je bilo pričakovati, je poverjeni predsednik vlade An-dreotti naletel na nepremostljivo o-vtro že prti dan svojih srečanj s Predstavniki političnih strank. Po-leno se mu vrgli pod noge socialisti, ki so včeraj popoldne po razgovoru z mandatarjem jasno in odločno povedali, da ne bodo podprli njegovih prizadevanj, pa ne zato, ker bi nasprotovali njemu osebno. Pač pa zato, ker ne soglašajo z Vladno formulo, ki jo je predlagal. »Razgovor s poverjenim predsednikom — je izjavil sekretar PSI Craxi — je bil odkrit. Povedali smo mu, da so konec marca že glasovali proti njegovi vladi, med volilno kompanjo pa smo se za-vzeli za spremembo sedanjih političnih sorazmerij, za spremembo Programov in političnega vodstva. Nismo bili poraženi, krščanska de mokracija pa ni hotela dojeti novosti.* »Vztrajamo — je nadaljeval Cra-*i — pri zahtevah, s katerimi smo že seznanili predsednika republike: oblikovati je treba vlado, ki si bo Pridobila sodelovanje najširših družbenih dejavnikov, ki bo vzpostavila rov odnos z levico, obenem pa je treba začeti z uveljavljanjem načela izmeničnosti za krmilom države. Socialisti bi nadalje želeli, da rovi vladi ne predseduje kak demokristjan.* Podsekretar Signorile je s svoje strani poudaril, da veto socialistov ni usmerjen proti Andreottiju ;>ač pa proti politični for nuli, ki jo predlaga KD. «PSI ne bo podrla nobenega mandatarja, ki bi predlagal sedanjo formulo, saj gre v bistvu za obnavljanje dose-^nje, proti kateri smo se že izrekli marca.* Končno je Signorile še raglasil pomen laičnega poverjenega predsednika, saj bi bil to zadetek novega in bolj konstruktivnega političnega odnosa. Socialistični voditelj pa je vsekakor dodal, da PSI zaenkrat ne bi hotela vstopiti v vlado, pač pa jo kvečjemu Podpreti od zunaj. Hladna prha socialističnega anes se bo mandatar Andreotti •čstal z delegacijami ostalih strank. Ho razgovoru s socialdemokrati je mandatar namignil na morebitni n?v krog posvetovanj, po stališču, ki so ga zavzeli socialisti, pa je očitno, da .je njegov poskus spodletel in da bo moral vrniti mandat. Andreottijeve težave vplivajo tud’ us notranje <'dnose v krščanski demokraciji. Politično tajništvo KD je včeraj z ostro noto zahtevalo od vseh članov vodstva, naj dosledno spoštujejo skkpe strankinega vsedržavnega sveta in naj podprejo Andreottijeve napore za oblikovanje nove vlade. Napad je bil namenjen Toniju Bisaglii, ki je pred nekaj dnevi namignil na možnost laičnega predsednika vlade V poslanski zbornici in v senatu *o zopet odložili vprašanje izvolitve Predsedstev stalnih komisij. Zavlačevanje .je izzvalo ogorčeno reakcijo nekaterih skupin in zlasti radikalcev, ki so obtožili krščansko ^emokracijo, da skuša že spet vsi-uti lastno volil parlamentu in regati pomembna parlamentarna Vprašanja izven pristojnih organov. Administrativna preiskava v turinskih šolah . RIM — V zvezi z novicami, ki je objavil italijanski tisk, da jo tudi letos marsikdo v Turinu že Pred maturitetnimi izpiti zvedel za •Otoo pismenih nalog, je minister za Šolstvo sen. Giovanni Spadolini o-oredil administrativno preiskavo, da *e ugotovijo morebitne protizakonitost- Že včeraj je namreč minister Spadolini zaprosil torinskega šolskega skrbnika dr. Pisanija, da kapilarno preuči delovanje vseh 280 ko-^oisij zrelostnih izpitov. TVASHINGTON — Ameriška vedska ustanova (NASA) je včeraj sporočila, da bo ameriška vesoljska postaja «skylab* strmoglavila C® Zemljo v obdobju med 9. in 13. lubjem, najbolj verjetno v torek, «• julija. 1 DA: ugoden trgovinski sporazum za Kitajsko 'VASHINGTON - ZDA bodo v kratkem podpisale z LR Kitajsko sporazum, ki ji bo nudil status dr- žave z največjimi ugodnostmi. Vest je sporočilo ameriško državno tajništvo. Predlog sporazuma so že predložili na obravnavanje kongresu in pričakujejo, da ga bo ta odobril že v teku tega meseca. Sporazum, s katerim bo LR Kitajska dobila status države z največjimi ugodnostmi ne predvideva pravice Kitajski na prejemanje kreditov od ameriške «ex-import banke*, vsaj ne do tedaj, dokler ne bo rešeno vprašanje povračila dolgov na podlagi posojil, ki jih je Kitajska prejela od ameriške izvozno-uvozne banke pred letom 1949. Pogovori o bodočnosti Cisjordanije in Gaze ALEKSANDRIJA — V Aleksandriji so se včeraj začeb trojni pogovori med izraelsko, egiptovsko in ameriško delegacijo o bodočnosti zasedenih ozemelj zahodnega brega Jordana in Gaze. Delegacije vodijo predsednik egiptovske vlade Kalil, izraelski notranji minister Yosef Burg in posebni odposlanec predsednika Carterja Robert Strauss. Domneven terorist aretiran v Padovi PADOVA — Na ukaz preiskovalnega sodnika Giovannija Palomba-rinija so karabinjerji včeraj popoldne aretirali 26-letnega študenta Luciana Mionija, ki je obtožen združevanja v prevratniške namene. Mioni je nadalje osumljen sodelovanja pri atentatu na časnikarja Antonia Garzotta. BEJRUT — Saudski dnevnik »Al Madina* je včeraj objavil vest, da so iz notranjosti države premestili številne iraške oklepne oddelke na sirsko mejo, da bi lahko vsak trenutek posegb v morebitni izraelsko -arabski spopad. MOSKVA — Sovjetska tiskovna agencija «Tass» je pozvala Norveško, naj ne pristane na ameriško zamisel o namestitvi prisluškovalnih naprav, ki bi Američanom omogočale ugotoviti spoštovanje sporazuma »salt 2». OB MNOGIH PROTESTNIH MANIFESTACIJAH Težavna pot pogajanj med kovinarji in viado Srečanje z ministrom Scottijem, ki se je zjutraj prekinilo, se je nadaljevalo popoldne • Nezaslišan ukrep vodstva «Zanussi» Sekretar KPI Berlinguer med razgovorom s časnikarji po srečanju s poverjenim predsednikom Giuliom Andreottijem (Telefoto ANSA) MILAN — Pogajanja med sindikatom kovinarjev in vlado se le s težavo pomikajo proti pozitivni rešitvi. Prejšnjo noč je celo kazalo, da se bodo pogajanja prekinila, vendar je šlo le za krajši premor in srečanje med sindikalnimi predstavniki ter predstavniki vlade se je nadaljevalo včeraj popoldne. Zjutraj se je sestalo tudi vodstvo sindikata kovinarjev, generalni tajnik FLM Enzo Mattina pa je ob zaključku seje izjavil, da »bo sindikat zahteval od ministra Scottija, naj poda globalno in splošno hipotezo o delovnem urniku, da bi potem lahko sindikati točno ocenili namene vlade*. »Nima smisla zavlačevati, je še dejal Mattina, kajti v zadnjih dneh smo osvetlili precej elementov, ki bi lahko v kratkem rešili to sporno vprašanje, predvsem sedaj, ko je treba rešiti tudi ostale velike probleme, med katerimi sta predvsem vprašanji, od kdaj naj začne veljati delovna pogodba in izplačilo zaostalih prejemkov*. Medtem pa so včeraj zjutraj kovinarji v raznih italijanskih mestih priredib mogočne protestne manifestacije. V Milanu se je vršilo napovedano srečanje med kovinarji in prebivalstvom. Delavci so namreč razdelih letake, v katerih pojasnjujejo, da se skušajo delodajalci z zavlačevanjem uresničevanja delovne pogodbe maščevati kovinarjem. Delavci so v nekaterih ključnih prometnih vozliščih tudi popolnoma ohromili promet, isto so storili tudi kovinarji iz Turina. Velike delavske manifestacije so bile tudi v Genovi, Neaplju, Castellama-re di Stabia, Salernu in Pordenonu, kjer so delavci uresničili blokado proizvodnje v obratih «Savio* in «Zanussi». Glede tega gre zabeležiti tudi nezaslišan sklep vodstva «Zanussi», ki je prijavilo sodstvu tiste, ki naj bi bili krivi za blokado proizvodnje, zaradi česar je podjetje utrpelo znatno škodo. Odgovor zaposlenih ie bil na ta sklep seveda zelo odločen. Sindikalne organizacije kovinarjev so za danes zjutraj sklicale mogočno protestno manifestacijo. Delavci podjetja »Za-nussi* se bodo zbrali pri centralnem tovarniškem poslopju, nakar se bodo v sprevodu napotili proti središču Pordenona, kjer bo sindikalno zborovanje. Danes se je v Firencah začel tudi glavni svet sindikata CISL. U-vodno poročilo je imel tajnik sindikata Camiti, ki se je dotaknil sedanjih najbolj žgočih tem, predvsem vprašanja energije in soočanja z vlado. Kar zadeva energijo je Car-niti dejal, da se morajo vsi evropski sindikati povezati v solidarnostno akcijo, ki naj temelji na enakopravnosti. V svojem poročilu se je tajnik CISL dotaknil tudi vprašanja pravkar končanih volitev, odnosov z delodajalci, vprašanja pogodb ter Žgočega problema delovnega urnika. Zvečer pa so se tajniki vseh treh glavnih sindikalnih organizacij Lama, Camiti in Benvenuto sestali v Rimu in preučili stanje, v katerem se sedaj nahajajo delovne pogodbe. Srečanje je bilo strogo internega značaja, (mč) Vzhodnonemški odgovor kanclerju Schmidtu BERLIN — Nemška demokratična republika je odločno zavrnila predvčerajšnjo izjavo kanclerja Schmidta, ki trdi, da zaobjema šti-ristranski sporazum o Berlinu celo mesto. ZRN namreč protestira zaradi odloka, da bo prebivalstvo vzhodnega Berlina odslej neposredno volilo svoje predstavnike. DŽIDA — Libijski lider, polkovnik Moamer el Gedafi je včeraj prispel v Saudovo Arabijo. Na letališču v Riadu ga je dočakal saudski kralj Halid bin Abdel Azis. TISKOVNA KONFERENCA V SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE SFRJ Podražitev nafte gospodarsko prizadela neuvrščene države Podražitev posledica nesposobnosti razvitih, da prispevajo k bolj usklajeni ponudbi in povpraševanju na naftnem trgu - Ostra obsodba nikaraškega režima BEOGRAD — Včeraj je bila v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve redna tiskovna konferenca, na kateri je odgovarjal na vprašanja novinarjev veleposlanik Mirko Kalezič. Odmevi v svetu, ki jih je povzročil sklep organizacije držav izvoznic nafte ter podražitev te surovine je bil razlog, da so se novinarji najprej zanimali, kako komentirajo ta sklep in njegove posledice. Kalezič je dejal, da je sklep dokaj neprijeten predvsem za gospodarstva držav v razvoju, kamor sodi tudi Jugoslavija, toda treba ga je sprejeti. Nenehna rast cen industrijskih proizvodov in tehnologije industrijskih držav, padec vrednosti dolarja, kot tudi neuspeh razvitih držav, da z ustrezno politiko porabe energije dejansko prispevajo k bolj usklajeni ponudbi in povpraševanju na naftnem trgu, je moralo pripeljati do sedanjega začetka tekme cen nafte in indunstrijskih proizvodov. Kalezič je nadaljeval, da je predlog, da bi o problemu energije razpravljali na šestem vrhunskem srečanju neuvrščenih ter v OZN vsekakor pozitiven, saj morajo neuvrščene države nenehno usklajevati stališča do tako velikega problema in iskati poti za olajšanje bremena, ki zaradi podražitve nafte najbolj pritiska prav na države v razvoju. Naslednje vprašanje se je nanašalo na nedavni vrhunski sestanek industrijskih držav v Tokiu. Uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve je odgovoril, da če sodimo po deklaraciji, so se v japonskem glavnem mestu ubadali predvsem s problemi energije. V kolikšni meri bodo sklepi tega sestanka prispevali k odpravi nastalih napetosti na svetovnem naftnem trgu in v svetovnem gospodarstvu sploh, pa bomo šele videli. Moram dodati, je dejal Kalezič, da tokijska deklaracija ni odpravila bojazni, da so si udeleženci predvsem prizadevali za odpravo energetske krize brez bistvenih sprememb obstoječih nepravičnih mednarodnih ekonomskih odnosov. Novinarje je zanimalo tudi, kako gledamo na razvoj dogodkov v Ni karagui. »Z velikimi simpatipami spremljamo odločen boj sandinistič-nega gibanja* — je začel odgovarjati Kalezič — «in drugih demokratičnih sil proti Somozinemu režimu, ki krši temeljne človekove pravice ITALIJANSKO REŠEVANJE ENERGETSKE KRIZE POLEMIKA MED PSI IS PSDI 0 SICOLAZZIJEVEM PAKETU, Kljub sporazumu med ministrom za industrijo in naftnimi družbami še vedno primanjkuje bencina in dizlovega olja RIM — Energetski načrt ministra za industrijo Nicolazzija je ponovno v ospredju zanimanja. Tokrat se ni ob njega obregnil kak «pišun*, temveč sam minister za proračun Vi-sintini, ki ni hotel, da bi medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE) razpravljal o tem problemu. Za republikanskega ministra zahteva Nicolazzijev »paket* poglobljeno študijo, ki mora ugotoviti smotrnost predlogov. Visintini pa je takoj pristavil, da je bil načrt sestavljen pred srečanji v Strasbourgu in Tokiu, kar že predpostavlja, da ga je treba spremeniti. Ob tako težkem problemu pa po Visintinijevem mnenju ne more dati sodbe CIPE, temveč vlada, ali pa bi moral predse- RAZPRAVA V CENTRALNEM KOMITEJU KPI INGRAO: NUJNA ENOTNOST LEVICE Bivši predsednik poslanske zbornice je dokaj odkrito polemiziral z Ber'in-guerjem - Partija naj postane glasnik zahtev in potreb novih pomembnih družbenih subjektov, kot so mladina in ljudje Juga - Poseg Terracinija RIM — V sredo zvečer je član tajništva Gerardo Chiaromonte zaključil poseg s pozivom diskutantom k »disciplini*, vendar CK ni upošteval njegovih besed. Nasprotno, po Chiaromonteju sta spregovorila tudi Buffalinijeva pristaša Edoardo Pema in Renzo Trivelli, ki sta ocenila kot pozitivno zakonodajno dejavnost zadnjega triletja in pravilno dosedanjo politično linijo. Trivelli je celo pozval CK, naj zaviha rokave in naj si prizadeva še bolj kot v preteklosti, da obnovi večino s KD. Po pričevanju nekaterih očividcev naj bi marsikateri med prisotnimi pozdravil oba posega s hihitanjem. Paolo Buffalini naj bi se zato odpovedal posegu. Na govorniški tribuni pa se je o-glasil kot predvideno Pietro Ingrao. Tokrat so mu brez dvoma utrli pot nekateri deželni sekretarji kot Um-berto Ranieri iz Basilicate, Antonio Bassolino iz Kampanje, Franco Am-brogio iz Kalabrije, ki se doslej niso pogostoma oglašali v CK. Zato njihovi posegi kot tudi govor Romana Ledde predstavljajo pomembno novost, katere domet še ni mogoče oceniti. Vsi so se odločno zavzeli za obnovitev in spremembo družbe ter za enoten nastop levice. Kot je njegov običaj se Ingrao ni čelno spopadel s sekretarjem (najbrž je upošteval dejstvo, da je marsikdo čakal njegov spodrsljaj, da bi ga lahko napadel), vendar pa je poudaril razkoiak med lastnimi in Ber-linguerjevimi političnimi predlogi. Že v začetku svojega posega je Ingrao naglasil, da komunistom ni uspelo neposredno sodelovati v vladi, Takoj nato je prešel na kritiko politike dveh stopenj, oziroma, če naj uporabimo njegove besede, »odnosa med saniranjem dosedanjega položaj« in obnavljanjem družbe*. Pietro Ingrao Po njegovem mnenju se stranka ni zavzela v zadostni meri za razvoj »organizirane demokracije* kar pomeni, da se ni borila, da bi zajamčila zadosten prostor odločilnim družbenim dejavnikom, kot so mladi in delovni ljudje Juga. Stranka ni ppstala glasnik «novih potreb*. Če naj to povemo v bolj političnem jeziku (in ugotovitev je pomembna tudi, da razumemo Ingraovo oceno krščanske demokracije) bi bili morali »zgraditi nove vrednote demokracije in države, ki naj bi presegle Morovo strategijo in naj bi da le različna jamstva kot Morova politika, ki je temeljila na dejstvu, da je KD os države in glavni posrednik med državo in družbo*. Do tu je Ingrao v bistvu ponovil osnovne teze svojega zborovanja v Catanzaru, nato pa je prešel >• zelo kpnkretoiT.u in žgočemu vpraša nju (ki je bilo večkrat načeto v razpravi), političnih zavezništev z levičarskimi silami in še posebej s socialisti. Bivši predsednik zbornice je naglasil, da je treba »razširiti obzorja tradicionalne kulture KPI* in je pozval partijo «naj si naloži breme zahtev in oporekanja drugih sil mimo neplodne načelne kontrapozicije*. V tem pogledu se je povsem oddaljil od Berlinguer-ja, ki je odpravil vprašanje odnosov s PSI z zabavljanjem čez neuspeh »nove usmeritve socialistov*. KPI in PSI bosta lahko zavzeli tudi drugačno stališče do vlade — je poudaril Ingrao — »zdi se mi pa, j da je zelo pomembno kako bomo 1 skupaj doživljali to vmesno fazo*. Enotnost levice mora imeti »laični značaj in mora temeljiti na razrednosti, preverjati pa jo je treba s programi in z načrti*. Trije so ključni momenti soočanja: skupni boj socialistov in komunistov proti demokrščanski diskriminaciji do levice, ki povzroča preglavice tudi socialistom, «iskanje stičnih točk*, ki ga je treba začeti takoj, zato da obe stranki lahko začneta skupno akcijo in obenem tvorno soočanje o lastnih strategijah. Ingrao je poudaril, da to ne pomeni, da se opredeluje za levičarsko alternativo (»Saj bi tako priznali, da je bilo iskanje sporazuma zadnjih let zgolj politikantsko i-gračkanje*), pač pa, da je treba premostiti Morovo politiko in pri dobiti katoliške ljudi za dejansko »demokratično alternativo*, kj naj prisili KD. da opusti svojo »vlogo politične osi v državi* in naj se sooči z novo stvarnostjo. «Naš cilj — je poudaril — ne more biti vloga bolj ali manj krepkih soigralcev v sedanjem sistemu političnega posredovanja, ki ga .je zgradila krščanska demokracija.* Ob koncu je glede strategije komunistične partije dokaj jasno polemiziral z Berlinguerjem in z njegovim pred logom o zamrznitvi položaja. V tem okviru je tudi dejal, da se »levica in mi sami ne smemo odpovedati nujnosti, da tvorno posežemo v družbeno dogajanje v času, ko se odloča o osi 30-letnega italijanskega političnega sistema,* se pravi o usodi krščanske demokracije. ki ima «ob naraščajoči ener getski krizi vse manj možnosti, da bi mehanično obnavljala dosedanjo politiko in svoj dosedanji pogled na državo.* Včeraj so posegli še Terracini, ki je, kot običajno, odločno napadel zgodovinski kompromis, Maca-luso in, pozno zvečer, Natta. O zaključkih, ki jih je sekretar Berlinguer povzel pozno ponoči, oomo poročali jutri. P.P. Umberto Terracini dovati medministrskemu odboru za gospodarsko načrtovanje sam predsednik vlade. Vsekakor pa bo morala o energetskem načrtovanju odločati vlada in ne sedanja, ki je že odstopila in vodi samo tekoče posle. Problem ima namreč dolgo ročne posledice in zahteva ternu primerno smotrne politične izbire. Odgovor socialdemokratskega glasila «L’Umanita* je bil takojšen, Visintini je kot Poncij Pilat, ki zapušča prizorišče pred nevšečnostmi. Za socialdemokrate je načrt njihovega ministra višek bistroumnosti, ki so ga upoštevali tudi v Strasbourgu in v Tokiu. «L’Umanita» pa je vseeno povedal nekaj pametnega, z energetsko krizo se je treba spoprijeti takoj, vsaka zamuda je lahko usodna. Ugotovitev je točna, pri tem pa se samo po sebi zastavlja vprašanje, zakaj se ni že pred volitvami ukrepalo, zakaj je socialdemokratski minister izjavljal, da so italijanske zaloge tekočih goriv zadostne, da se cene ne bodo zviša le. Odgovor je vsakomur jasen razen socialdemokratskemu glasilu. Kaj pomeni danes v italijanski stvarnosti minister Nicolazzi nam dovolj zgovorno pove dejstvo, da še vedno primanjkuje goriva, kljub nje govemu sporazumu z naftnimi družbami. Nicolazzi je namreč pristal na podražitev dizlovega olja, v zameno pa je zahteval neokrnjene dobave tekočih goriv. Danes se minister huduje nad naftnimi mogotci, ti pa se ne zmenijo za njegove besede in nadaljujejo z izsiljevanjem podražitve bencina. Neka raziskovalna ustanova iz Milana pa predlaga drugačno rešitev: vozniki, ki ne morejo napolniti svojih rezervoarjev, naj to javijo finančnim stražnikom, ki so dolžni ugotoviti, ali so bencinske črpalke res brez goriva. Obenem ista ustanova zahteva, naj finančni stražniki ugotovijo, kolikšne zaloge imajo naftne družbe, saj je po njenem sedanje pomanjkanje umetno napihnjeno: »Italija ima dovolj zalog bencina, družbe čakajo le na podražitve*. Italija se nahaja v izredno težkem položaju: naftne družbe so sprožile ofenzivo za podražitev goriv prav v trenutku politične krize, ko so v teku pogajanja za sestavo nove vlade. Vseeno pa bi morala vlada «tekočih poslov* poskrbeti za spoštovanje obstoječih zakonov, ki ne dovoljujejo skritih zalog še manj pa lažnih izjav. S temi pa naftni mogotci ne skoparijo; družbe tožijo, da je treba bencin podražiti vsaj za sto lir, želele pa bi liberalizacijo, podobno kot so jo dosegle od ministra Nicolazzija za dizlovo olje. Minister za industrijo je namreč pred dnevi izjavil, da bi lahko upoštevali zahteve naftnih družb, s tem da bi zmanjšali davek na bencin, da bi cena ostala nespremenjena. Taka rešitev ne bi samo hudo prizadela italijanske blagajne, temveč bi še bolj obubožala italijanske zaloge bencina, če bi se sedanji trend večje porabe nadaljeval. Italija pa mora stremeti predvsem za omejitvijo porabe. Tržna politika cen kot jo zahtevajo naftne družbe ne bi zadostovala, potrebni so težji, tudi nepriljubljeni ukrepi, ki jih že sprejemajo številne države v razvoju. Bra- zilija Je proglasila »vojno gospodarstvo*, Kri Lanka je prepovedala vožnjo osebnih avtomobilov ob nedeljah od 8. do 14. ure. Italija pa si dela utvare, saj, se je celo udeležila vrha sedmih »velikih* v Tokiu, kljub temu pa je njeno gospodarstvo na stopnji držav v razvoju, da si ne sme privoščiti slepomišenja, (voc) PSI iii PDUP o skupni socialistični platformi RIM — Delegacija PSI, ki jo je vodil sekretar stranke Craxi in v kateri so bili tudi predsednika parlamentarnih skupin Balzamo in Ci-pellini ter podtajnik stranke Signorile, se je srečala včeraj zvečer Predsednik Carter in energetska kriza ČAMP DAVID - Ameriški predsednik Carter je sinoči povsem nepričakovano odpovedal svoj govor po ameriški televiziji o energetskih problemih. Napoved Carterjevega glasnika je sprožila najrazličnejša ugibanja, saj je ameriški predsednik prekinil svoje letovanje na Havajih, da bi s svojimi svetovalci razpravljal o energetski krizi. Ugibanja so postala še razumljivejša, ko je glasnik bele hiše napovedal, da bo predsednik Carter pripravil ostre ukrepe za zmanjšanje ameriškega uvoza nafte. Dosedanji Carterjevi varčevalni ukrepi in pobude so se zaradi nasprotovanja kongresa izjalovili. ZDA pa se nahajajo v izrednem položaju, saj se zaradi pomanjkanja goriva dogajajo skoraj vsaki dan nasilja pred bencinskimi črpalkami. Država, ki je ves potniški promet usmerila v avtomobilizem bo morala sedaj najti smotrno rešitev, ki ne sme prizadeti industrijske proizvodnje. Vsekakor pa opazovalci domnevajo, da bo Carter skušal obdavčiti naftne družbe, varčevanje pa ne bi smelo prizadeti zasebnega prometa. ZDA namreč na debelo razsipavajo z energijo, da bi lahko sprožile primerne varčevalne ukrepe ne da bi prizadele proizvodnjo. Samo po sebi umevno pa se bo moral spremeniti »ameriški* način življenja. S tega vidika razumemo Carterjev namig na «ostre ukrepe*. na sedežu socialistične skupine v poslanski zbornici z delegacijo PD UP, ki ji je načeloval tajnik Lucio Magri skupaj s predsednikom skupine Milanijem. Pogovor je trajal več kot eno uro ter je zadeval socialistično pobudo za iskanje skupne platforme strank, ki se sklicujejo na socializem. Na koncu srečanja Craxi in Magri nista podala nobene izjave, pač pa sta napovedala za danes posebno poročilo. in ki ga kot takšnega zavrača velika večina Nikaragujcev. Velik pomen pripisujemo odločnemu stališču Latinske Amerike, ki je proti kakršnemukoli tujemu poseganju v Nikaragui.* V zvezi z najnovejšimi dogodki v južnem Libanonu pa je Mirko Kalezič dejal, da naaaljevanje izraelskih agresivnih akcij spremljamo * veliko zaskrbljenostjo. Ta izraelska agresivna dejanja potrjujejo, da se Izrael ni pripravljen umakniti z zasedenih arabskih ozemelj in priznati palestinskemu ljudstvu pravico do samoopredelitve in neodvisne države. Takšno ponašanje Izraela je v nasprotju z mednarodnim pravom in pomeni izziv vsej mednarodni skupnosti, ki tako početje najostreje obsoja. Glede vsebine poslanice generalnega sekretarja CK KP SZ in predsednika prezidija vrhovnega sovjeta SZ Leonida Brežnjeva za predsednika Tita pa je Kalezič povedal, da je šlo za izmenjavo mnenj ter da je del širšega političnega dialoga med visokimi predstavniki dveh držav. Poslanica -e je nanašala na aktualna vprašanja mednarodnih odnosov, v okviru tega pa je bilo zajeto tudi sovjetsko-ameriško srečanje na Dunaju. Tudi poslanica predsednika Tita za Hua Guofenga se je nanašala na aktualna vprašanja svetovnih odno-soy, v njej pa je bila zapisana ugotovitev, da se jugoslovansko-kitaj-skj odnosi usnešno razvijajo. Na mednarodne dogodke in izmenjavo mnenj pred vrhunsko konferenco v Havani sta se nanašali tudi poslanici, ki ju je predsednik Tito nedavno poslal libijskemu voditelju Gadafiju in pa tista, ki jo je tovariš Tito nedavno dobil od zambijskega predsednika Kaunde. Kalezič je še med drugim odgovoril. na vprašanje o drugi fazi pogajanj o novem sporazumu o ekonomskem sodelovanju med Jugoslavijo in EGs v Bruslju. Dejal je, da je za celovito oceno rezultatov še prezgodaj, vendar pa kaže, da je bilo koristno, da so se pogajanj« nadaljevala, (dd) Predrage montažne hišice za Črno goro ČRNOGORSKO PRIMORJE - Ni kraja v Črnogorskem Primorju, kjer ne bi bile montažne hišice in objekti del načrtov o obnovi in ni kraja, kjer ne bi razpravljali o njihovi ceni. Trdijo, da je kvadratni meter montažnih hišic pri jugoslovanskih podjetjih izjemno drag in samo od sebe se nastavlja vprašanje, kako je mogoče, da prihajajo iz tujine ponudbe (na primer iz Italije) za postavitev montažnih hišic, ki so dvakrat nižje od jugoslovanskih. Skratka, v Črnogorskem Primorju pripominjajo, da nihče ne more zahtevati od podjetij, ki proizvajajo montažne hišice, da bi delala pod ceno, vendar je vsakomur jasno, da je cena previsoka. Ali se take ponudbe lahko smatrajo z« pomoč prizadetemu prebivalstvu? Kitajci in Vietnamci: noben napredek pri pogajanjih PEKING — Za drugi dan zasedanja na 7. plenarnem srečanju predstavnikov LR Kitajske in Vietnam« so bile značajne medsebojne obtožbe, ki prav gotovo ne prispevajo k ureditvi odnosov med obema državama, ki sta se pred nedavnim bojevali na bojnem polju. V ospredju kitajskega zavzemanja je bilo vprašanje beguncev. Vodja kitajske delegacije, pomočnik zunanjega ministra Han Ninanlong, je izjavil, da Vietnam uporablja pri »izvažanju beguncev* brutalna sredstva, ki jih je mogoče primerjati le s Hitlerjevim odnosom do Judov v letih 1930. Han Ninanlong je zahteval, naj vietnamske oblasti prenehajo s slabim ravnanjem s pripadniki kitajske narodnosti v Vietnamu, z vietnamskimi državljani kitajskega porekla in drugih narodnosti in naj jih več ne izganjajo na Kitajsko. Kitajski prestavnik je izjavil, da je vse to postalo mednarodno vprašanje. Nadalje je navedel, da je bilo samo lani izgnanih na Kitajsko 250.000 ljudi iz Vietnama. Na včerajšnjem zasedanju je Ninanlong zavrnil vietnamski predlog, o katerem se je govorilo že na prejšnjem sestanku, da bi se obe državi vzdržali od sovražne dejavnosti n« meji. Ninanlong je dejal, samo Vietnam izziva spopade na meji s Kitajsko, Laosom in Kampučijo. Vietnamski predstavnik je ponovno obtožil Kitajce hegemonizma in je dejal, da je navzočnost vietnamske vojske v Laosu in Kampučiji v skladu z načeli OZN in neuvrščenega gibanja. TEHERAN — Iranska tiskovna •-gencija »Pars* je javila, da je a-jatulah Homeini določil, da bodo volitve v ustavodajno skupščino 3. avgusta. PO VOLILNIH PORAZIH PRED ENIM MESECEM Danes začetek razčiščevanja odnosov med strujami v KD Nasprotujoči si predlogi tajništva, posl. Tombesija in «dorotejcev» Sestanek pokrajinskega odbora se bo verjetno nadaljeval tudi jutri V palači Diana se drevi sestane pokrajinski odbor KD, da bi ocenil rezultate nedavnih parlamentarnih in evropskih volitev. Ob ugotovitvi, da je KD doživela hud poraz, saj je nazadovala celo v primerjavi lanskimi občinskimi volitvami, ko je morala prepustiti relativno večino v mestu novonastali Listi za Trst, se sedaj postavlja vprašanje, kako bodo volilni izidi vplivali na notranje odnose v stranki, še posebno, ko je dodaten poraz doživelo politično tajništvo, ki mu ni u-spelo uveljaviti svojega kandidata Spaccinija pred kandidatom fanfa-nijevske opozicije Tombesijem. Skratka, izhajajoč iz neizbežne av-tokritike bo treba poiskati poti iz krize, kar pa verjetno terja tudi nov način vodenja stranke, morda pa tudi nova notranja zavezništva in novo porazdelitev oblasti v KD. Kot smo že poročali, so predlogi na predvečer zasedanja pokrajinskega odbora različni, celo diametralno nasprotni. Najbolj drastični so dorotejci, pa čeprav njihova struja ni v Trstu posebno močna: zahtevajo takojšen odstop pokrajinskega vodstva in njegovo zamenjavo z novim, ki bi odražal novi povolilni položaj. Dorotejci se sicer niso izrazili o koaliciji struj, ki naj bi vodila stranko, verjetno pa mislijo na zavezništvo s fanfanijevci, okrog katerega bi se lahko strnile še nekatere druge struje ali skupine. Posl. Tombesi, katerega vpliv v stranki je po volitvah seveda nara-stel, je bolj previden. Tudi on zahteva odstop sedanjega vodstva, ki naj bi ga pa zamenjal komisar. To funkcijo naj bi zaupali človeku, ki ni direktno angažiran v notranjih sporih, ki naj bi bil »super partes* in ki naj bi vodil stranko v pričakovanju razčiščenja notranjih odnosov. Tombesi je tudi zavrnil ponudbo, da bi sam prevzel pokrajinsko tajništvo. Kaj pa sedanje vodstvo? Pokrajinski tajnik prof. Pio Nodari pravi, da se je treba v sedanjem kritičnem položaju izogibati rešitev »na vrhu* na osnovi tajnih notranjih dogovorov. Najbolj demokratično je, da se odločitev prepusti sami bazi, članom in volivcem, in sicer s sklicanjem izrednega kongresa v najkrajšem času. Glede na izreden položaj bi bilo mogoče kongres sklicati že poleti, najkasneje pa septembra, za kar pa je potrebno pooblastilo vsedržavnega vodstva, kajti po pravilih bi pokrajinski kongres lahko sklicali šele po vsedržavnem strankinem kongresu, ki bo letos jeseni. Nodari predlaga, naj bi v pričakovanju izrednega kongresa sestavili enotno vodstvo, v katerem bi bile zastopane vse struje, kar bi med drugim zagotovilo najboljšo pripravo kongresa. Predlog o izrednem kongresu so podprle tudi nekatere druge strankine komponente, kot na primer Andreottijeva struja, ki jo v Trstu vodi namestnik tajnika Perini, s predlogom pa bolj ali manj soglašajo tudi predstavniki struj »base* in »forze nuove*. Pokrajinski odbor, ki se sestane drevi, bo moral torej izbirati med temi predlogi ali pa izdelati nove. Perspektive so vsekakor zelo nejasne glede na zaostrene notranje odnose. Predvideti je tudi, da se bo zasedanje zavleklo tudi v prihodnjih dneh. Danes bodo namreč na vrsti kar štiri poročila: o organizacijski, upravni in propagandni plati volitev (o tem bodo poročali Fabiani, Zaccariotto in Pupo) ter končno politično poročilo tajnika Nodarija. Razpravo bodo zato zelo verjetno preložili na naslednji dan, v tem času pa je pričakovati, da bodo potekali intenzivni pogovori med predstavniki vseh struj, da bi našli skupno kompromisno rešitev. (tm) iiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiHiiimimiaiiHiiiiiiiimiiiuiTiHiiiiiiiiMiiiiiiuiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiviiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiimiiiiiHiiiimiimiiiimiiiiiiiiiiiimi S TORKOVE SEJE ENOTNEGA VODSTVA FI0M-F1M-IMM Splošna stavka izraz enotne zahteve po ukrepih za izhod iz sedanje krize Boj kovinarjev za obnovo delovne pogodbe se povsem ujema s prizadevanji ostalega delavstva za temeljit preokret v tržaški ekonomiji Sindikati seznanjeni z načrtom za obnovo potresnih področij V okviru priprav za sestavo deželnega razvojnega načrta, ki ga predvideva zakon o narodni solidarnosti v pomoč potresencem, sta se podpresednik deželnega odbora in odbornik Za načrtovanje Coloni in odbornik za industrijo in trgovino Ri-naldi včeraj sestala s predstavniki enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL. Sindikalisti so vzeli na znanje glavne smernice za sestavo načrta, ki so jih nanizali strokovnjaki deželne uprave ter prevzeli ustrezno dokumentacijo. To bodo v prihodnjih dneh podrobno proučili, nakar se bodo ponovno sestali s predstavniki deželne uprave, da skupno pregledajo posamezna poglavja načrta. PO ODLOČITVAH VODSTVA RAI Protest sindikatov v zvezi s slovenskimi TV oddajami Protestno pismo z zasedanja avtonomnega sindikata Telespazio-TV v Palestrini Zavlačevanje odgovora vodstva RAI glede problema slovenskih televizijskih oddaj, v okviru tretje televizijske mreže, je izzvalo upravičeno o-gorčenje v slovenski javnosti. Slovenci v Italiji se ne moremo zadovoljiti z izjavami televizijskega vodstva, ki dokazujejo pomanjkanje politične volje, da bi zadovoljivo rešili problem. Avtonomni sindikat Telespazio-TV, ki v glavnem združuje tehnično o-sebje italijanske radijske in televizijske ustanove, je na zasedanju v Palestrini naslovil vladnemu predsedniku, predsednikoma deželnega odbora in deželnega sveta Furlanije -Julijske krajine ter upravnemu svetu RAI protestno pismo, v katerem opozarja, da so 4 leta po objavi zakona o reformi pustili popolnoma ob strani del, ki zadeva deželne slovenske oddaje. Ministrskega predsednika in upravni svet vabijo, da čim-prej skleneta konvecijo med državo in radijsko in televizijsko službo, da bo zakon lahko postal polnomo-čen. Protestu se pridružujejo enotni sin- spodarstvu. Trst mora s splošno stavko glasno poudariti dejstvo, da sta glavna stebra tukajšnjega go-podarstva industrija in pomorstvo. Trgovska dejavnost je sicer danes pomembna komponenta tržaške ekonomije, je pa to v določenih aspektih pojav le prehodnega značaja in vsekakor ne kaže pretiravati s «ter-ciarizacijo» tržaške ekonomije. Prav zahteva po okrepitvi industrije in pomorskih dejavnosti bo v središču pozornosti med tukajšnjo splošno stavko, s katero mora Trst pritegniti nase pozornost vse države. Po šestih letih (zadnja splošna stavka v našem mestu je bila 23. februarja 1973), bo Trst 11. julija ponovno postavil enotno zahtevo po novih ukrepih, ki naj mu omogočijo izhod iz hude gospodarske krize. Ta se danes najhuje odraža v neurejenem položaju številnih obratov kot- so .SIRT- Brehor, CMI, Tržaški po mezdnih poviških, s svojimi za£-ž ^ fiv*, Marko in drugi - tevami po uvedbi novih odnosov je nato naglasil > Fabricci. K temu je treba dodati, da Trst še vedno V torek se je v Trstu sestalo e-notno vodstvo sindikalne organizacije kovinarskih delavcev FIOM - FIM - UILM, ki je namenilo sejo razpravi o dveh perečih vprašanjih, in sicer o pogajanjih za obnovo zapadle delovne pogodbe in o vprašanju splošne stavke v tržaški pokrajini, ki bo kakor znano v sredo, 11. julija. Seje se je udeležil tudi tajnik G. Rigo, ki ga je prisotnim predstavil pokrajinski tajnik UIL Fabricci. Rigo je v svojem posegu poudaril, da se sindikalni boj kovinarjev za obnovo vsedržavne delovne pogodbe povsem sklada s smotri skorajšnje splošne stavke, saj se delavci v obeh primerih zavzemajo za dosego največje možne zaposlenosti in za novo organizacijo dela. Glede pogajanj v zvezi z novo de lovno pogodbo je Rigo naglasil, da so kovinarji omejili svoje zahteve. med delavstvom in podjetniki pa nameravajo vztrajati po potrebi tudi z bojem čez poletne počitnice. Kovinarji — je še nadaljeval Rigo — bodo v prvi vrsti na manifestaciji, ki bo v Trstu prihodnjo sredo, saj se dobro zavedajo nujnosti korenitega preokreta v tržaškem go- IMiiii»iiiiii»»i»»»i»iiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiii»i«*niiiiiiii*iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii»iiiiiiliiiiii«i»iM»MHiiiiii Jutri in v nedeljo v Nabrežini razstava in pokušnja domačih vin Organizator je občinska uprava Na razpolago bo 15 vzorcev vina Jutri, 7. julija bo na nabrežinskem trgu otvoritev 18. razstave in pokušnje domačih vin, ki jo v sodelovanju z vinogradniki in gorsko skupnostjo tudi letos prireja občina Devin - Nabrežina. Omenjena pobuda je bistveno pripomogla k valorizaciji domačega pridelka, saj so vse dosedanje vinske razstave lepo uspele in je bil odziv občinstva vsako leto več kot zadovoljiv. Vzporedno z vinskimi razstavami se je v devinsko-nabre-žinski občini občutno izboljšalo vinogradništvo, kletarjenje in s tem kvaliteta vin, tako da so dandanes tržni pogoji še kar ugodni in nimajo vino gradniki posebnih težav pri prodaji svojega pridelka. V vsej devinsko-nabrežinski občini je približno 150 vinogradnikov, od teh jih 73 pridela več kot 7 hi. kar je tudi pogoj, da lahko sodelujejo na razstavi. Na predhodni selekciji vin, na ka tori so sodelovali izvedenci Pokra jinskega kmetijskega nadzorništva in izvedenci Opazovalnice za rastlinske bolezni, so pripustili k razstavi najboljša vina. Pri tem je treba o-meniti, da je letošnje vino izvrstno kljub temu, da je trte nekajkrat o-klestila toča in so bile vremenske razmere vse prej kot ugodne. Na letošnji razstavi bo m razpo lago 10 vzrocev belega in 5 vzrocev črnega vina, prispevali pa so jih Bruno Cante. Norma Gabrovec, Sta nislav Gruden, Alojz Lupine, Danilo Lupine, Herman Pertot, Ludvik Pertot, Josip Pernarčič, Dušan Radovič, Mirko Radovič, Danilo Radovič, Ivan Terčon in Ivan Usai. V okviru razstave je poskrbljeno tudi za kulturni program. Oba dni bo na trgu koncert domače godbe na pihala iz Nabrežine. V nedeljo zve čer je predvidena že tradicionalna tombola, za ples pa bosta poskrbe la ansambla »Galebi* in »Taims*. Od jutri dalje festival «Unila» Tržaška avtonomna federacija KPI prireja od jutri do 15. julija v prostorih tržaškega velesejma fe stival Unitš in Dela. Organizatorji napovedujejo pester program, saj ne bo manjkalo predstav in glas be, pa tudi kulturnih in političnih debat. Važna je na primer okrogla miza na temo »Kakšna levica in čemu*, ki bo v sredo 11. julija. V četrtek 12. pa bo srečanje s predstavniki vodstva partije, ki bodo odgovarjali na vprašanja prisotnih. Glasba bo imela v okviru festivala posebno mesto. V nedeljo, 8. julija, bo nastopil orkester Piera Ragnija, v ponedeljek, 9., Anna Identici, v torek, 10., kantavtor Rino Gaetano, v sredo, 11. julija, pa bo ba spore du jazz koncert skupine »Archie Shepp Quartett». Na festivalu bo nastopil tudi Tržaški partizanski pevski zbor, ki bo predstavil svojo novo balado. To bo priložnost, da se Tržačani srečajo in izmenjajo mnenja v prijetnem vzdušju festivala. Samomor v avtu V gozdičku na Hudem letu blizu igrišča za golf pri Padričah si je včeraj vzel življenje 24-letni Adria no Antonini iz Ul. S. Pelagio 9. Zaprl se je v svoj fiat 124 potem ko je v notranjost avtomobila pri vlekel gumijasto cev, ki jo je pri trdil na izpušno cev. Nato je pri žgal motor in v kratkem so ga iz pušni plini zadušili. Tragedijo je pričakuje finančno nakazilo za dograditev zidanega doka, ki ga arzenal in drugi ladjedelski obrati nujno potrebujejo. Tržaški parlamentarci — je še dejal pokrajinski tajnik UIL — se morajo zavzeti za čimprejšnjo rešitev tega perečega vprašanja. Ob koncu je predsedujoči tajnik izrazil pričakovanje, da se bodo splošne stavke prihodnjo sredo udeležile poleg delavcev tudi vse druge gospodarske kategorije, med temi zlasti kategorija trgovcev, ki imajo še največji interes, da bo tržaško gospodarstvo v prihodnje bolj uravnovešeno v vseh svojih komponentah. točke, je sindikalna zveza CGIL -CISL - UIL oklicala za danes vsedržavno stavko delavcev kemične stroke. Delaveci iz vse Italije se bodo zbrali na protestnih manifestacijah v Milanu, Rimu in Bariju. Iz naše dežele bodo celavci odšli na manifestacijo v Milan: iz Trsta se bodo odpeljali z dvema avtobusoma ob 4.30 z Oberdankovega trga. Nekoliko hladen sprejem Eugenia Finardija Sinoči je bil na Gradu sv. Justa celovečerni koncert znanega italijanskega kanta vtor ja Eugenia Finardija. Koncert, ki ga je organizirala Avtonomna letoviščarska in turistična mtaapva, je privabil zlasti veliko mlaainv? Af* j? ddfttčo "prisluhnita že popiilarpiig^patudi novejšim sklad- dikati CGIL, CISL in UIL, tržaškega sedeža RAI, ki obsojajo zadržanje televizijske ustanove in v primeru, da ne bodo dobili odgovora glede slovenskega programa, napovedujejo zaostritev boja, v obliki, ki se jim bo zdela primerna. Šolski sindikat o Spadolinijevcm odloku Tržaško tajništvo sindikalnega združenja CGIL je izdalo te dni tiskovni komunite, v katerem obsoja sedanjo šolsko politiko vlade, še posebej zadnji odlok ministra za šolstvo Spaoolinija. S tem je bila namreč okrnjena demokratična pravica do stavke. Obenem pomeni to hud udarec za pridobitve sindikalnega boja šolskih delavcev. Zakon v bistvu ne rešuje težkega položaja, v katerem se nahaja nestalno učno osebje, šolsko stvarnost je mogoče izboljšati le s sistematičnimi in načrtnimi programi, ne pa z občasnimi in zasilnimi ukrepi. Ti se navadno izrodijo v nedemokratične odločitve in se izkažejo za povsem neučinkovite. Zaradi vsega tega in upoštevajoč, da je šola eden najvažnejših družbenih stebrov, poziva sindikat odgovorne dejavnike, da prekličejo ukrep. Vsedržavni kongres italijanskih igralcev Po skoraj 20-letnem prizadevanju bo društvo italijanskih igralcev (SAl - Societa Attori Italiani) priredilo vsedržavni kongres, na katerem bodo filmski in gledališla i-gralci ustanovili novo sindikalno or ganizacijo, ki bo nato vstopila v enotno sindikalno zvezo. Deželna konzulta SAI, ki je pobudo takoj podprla, poziva vse včlanjene in nevčlanjene igralce, naj se udeležijo kongresa, ki bo v Rimu v soboto, 7. julija. «Teatro del Buratto» na miljskem festivalu Sinoči se je v Miljah začel Festival mladinskega gledališča, na katerem je kot prva nastopila lutkarska gledališka skupina Teatra del Buratlo iz Milana z glasbeno pravljico Maria Lodija Cipi. Teatra del Buratto vztrajno raziskuje in išče rivabil zlasti veliko izrazne možnosti v povezavi z glasbo Stravinskega, PfbkofjtVa, 'in s slikarstvom Picassa in .Chagalla. bam ojnenjgnega jfrptpr^gZa se pri Skupina se ukvarja tudi z animacij, izvajaiiju poslužuje močnih Kontrast- skim delom med šolsko mladino in izvajanju poslužuje nih svetlobnih efektov, glasba pa, ki izzveni nekoliko hermetično, mu pomeni predvsem podlago, na katero vstavlja družbeno-politično angažirana besedila. pri tem žanje precejšnje uspehe Pravljico Cipi, ki pripoveduje o dogodivščinah vrabčka Ciplja, o SODNA OBRAVNAVA PRED TRŽAŠKIM PRIZIVNIM SODISCEM Preložena prizivna obravnava proti posiljevalcema spastičnega dekleta Sodišče prve stopnje je obsodilo 22-letna Dušana Aleksiča in Živojina Stojimiroviča na 11 let ječe, njunega pajdaša Dušana Kličkoviča, ki je medtem izginil, pa na 10 let zapora - Včeraj aretirali pričo zaradi lažnega pričevanja Včerajšnja sodna razprava pred tržaškim prizivnim sodiščem proti trem jugoslovanskim državljanom, ki so obtoženi, da so konec lanskega julija v stranišču nekega bara v Ul. Madonnina posilili spastično dekle, je bila polna presenečenj. Po več kot šestih urah obravnave, posvetovanj med sodniki in prekinitve, je sodni zbor odločil, da bodo proces proti 22-letnima Dušanu Aleksiču in Živojinu Stojimiroviču in 47-letne-mu Dušanu Kličkoviču nadaljevali prihodnji teden, poleg tega pa je odredil aretacijo še enega Jugoslovana zaradi lažnega pričevanja. Kot je bilo pričakovati, se je že od vsega začetka sodne obravnave zbrala v sodni 'dvorani velika množica žensk, članic kolektiva za zdravje ženske, ki so hotele s svojo prisotnostjo še enkrat izkazati solidarnost posiljenemu dekletu in podkrepiti zahtevo, da se kolektiv pred- stavi tudi na tem procesu kot zasebna stranka, kot nosilec interesov vseh žensk, kar mu je prvostopenjsko sodišče tudi priznalo. Presenečenja so se že od vsega začetka zvrstila kot na tekočem traku. Glavni pravdnik Franzot je zahteval, naj iz «moralnih razlogov* odstranijo občinstvo iz dvorane, kar je seveda naletelo na splošno negodovanje prisotnih. Odv. Ma-tejka, ki je zastopal Kolektiv za zdravje ženske, je zahteval, naj prenesejo obravnavo, ker ni prejel uradnega sporočila za proces, branilci obtožencev pa so predlagali, naj sodni zbor ne sprejme prošnje za prijavo kolektiva kot zasebne stranke. Sodniki (predsednik Man-cino, prisednika Giancotti in Colla) so uvodne razprtije razrešili na tak salomonski način: proces naj se nadaljuje, ženske naj ostanejo v dvorani, o prisotnosti kolektiva na pro- nm4niiniiimiiiiimimmnMiniiii mini iiiiiiiiiiiinHnimHiiiiiiiiiimiiiimmnMMiiiiiMiiiiimiiniiiiiiiiiiii PO ZASEDBI BOLNIŠNICE SANTORIO Uprava je sprejela zahteve bolnikov in uslužbencev Načrt za namestitev novega osebja mora sedaj odobriti dežela - Zasedba se nadaljuje Včeraj je bila v pnevmološki bol-ničnici Santorio tiskovna konferenca, na kateri sr, predstavniki delavskega sveta in bolnikov seznanili prisotne novinarje o poteku zased be. Kot znano, so bolniki in usluž benci v ponedeljek zasedli bolnišni co, da bi s tem protestirali, ker ni uprava pokazala dovolj zanimanja, da bi rešila pereč problem po manjkanja osebja. Vse kaže, da so dosegli svoj namen, kajti uprava je v teh dneh. kot so včeraj pove dal; na tiskovni konferenci, sprejela njihove zahteve. V sredo se je namreč tehnično osebje sestalo z delavskim svetom Santoria. Skupno so preučili stanje posameznih oddelkov in sestavili načrt za namestitev novih uslužbencev. Uprava je skoraj v celoti sprejela zahteve u-službencev in bolnikov, ostajajo odprta le vprašanja, ki zadevajo tiskamo in pralnico. Sedaj bo načrt prešel v roke dežele, ki ga bo morala v najkrajšem času odobriti. Kljub zagotovilu uprave pa nameravajo uslužbenci in bolniki na daljevati zasedbo, dokler jim dežela ne zajamči, da bo odobrila načrt za namestitev novega osebja. Zato bodo stopili v stik z odbornikom za se . ., ... , , zdravstvo Antoninijem ter ga njegovih srečanjih z drugimi žival- problemi bolnišnice. mr in rastlinami, so mladi gleaalci 1 ° zelo prizadeto spremljali in na kon- Predstavniki delavskega sveta se cu nagradili izvajalce z navdušenim tudi zavedajo, da ni namestitev no aplavzom. I vega osebja edina pomanjkljivost Kljub temu pa koncert ni vžgal, saj je pevcu uspelo le občasno u-stvariti neposreden stik s publiko. Predstavništvo LB v Trstu • Dne 5. julija je polkovnik Carlo Iaconis prevzel poveljstvo 19. legije finančnih stražnikov v Trstu. V svojem dolgem delovanju je med drugim služboval na osrednjem u-radu za boj proti mamilom pri mi nistrstvu za notranje zadeve. Danes vsedržavna stavka v kemijski industriji Tudi tržaški delavci se bodo danes udeleili 24-urne vsedržavne stavke osebja v obratih kemijske industrije Delavstvo stavka, da bi doseglo na daljevanje pogajanj za sklenitev no ve delovne pogodbe. Pogajanja z de lodajalci so se začela že pred ča som in sindikalni zastopniki so u spešno premostili vrsto težav v zve zi z zahtevo po sodelovanju delavcev pri načrtovanju novih naložb v kemijskih obratih, druge njihove zahteve (organizacija dela. vprašanje delovnega okolja, novi poviški, razvoj južnih predelov države, splošno gospodarsko načrtovanje, itd) pa so prj delodajalcih naletele na močan odpor. Prav z zamenom, da bi problem končno premaknila z mrtve Včeraj je začelo poslovati novo predstavništvo Ljubljanske banke -Združene banke v Trstu (v Ul. Val-dirivo). Ob tej priložnosti so sinoči priredili v hotelu Jolly sprejem, ki so se ga udeležili številni pred stavniki oblasti ter bančnih in po slovnih krogov iz naše dežele, med odkril njegov brat Claudio. Miljski sejem: vsak četrtek kaj novega Kdor teli doživeti občutek prave trgovine, mora na sejem, na trg. Tu ne boste naleteli na strogo vljudnost velikih trgovin, niti na dobro zamaskirano bedo malih. Daleč od brezosebnih in serijskih izložb marketov, je trgovina na trgu o-hranila veliko pristnosti: od baran tanja, kreganja do veselih obrazov ljudi, od bežnih srečanj do trajnih poznanstev. Tako razpoloženje je v Miljah vsak četrtek od 7. do 13. ure. Milj-sko središče kar zaživi, ko se pojavijo trgovci s svojimi vozili In ta navada se obnavlja že 20 let. Sprva je bilo le nekaj branjevk z zelenjavo in rožami. Potem ved no več. Kako pa je danes? Lahko kupite čevlje, naprej vas vabijo branjevke z nageljni, ob njih domača proda- jalka s piščanci, nasproti pa torbe, klobuki, dežniki, oblačila, lončene posode, sadike in tako naprej do zadnje stojnice. Okrog 50 jih je. Dovoljenje za njihovo namestitev izda trgovcu občina Trgovec pa plačuje za lokacijo stojnice vsake tri mesece takso 15.000 lir. Lahko prodaja svoie blago samo na določenem območju. Za trgovce, ki prihajajo v Milje. obsega to območje pokrajine Trst, Gorica, Videm, Por denon, Benetke in Treviso. Kaj pravijo o tem trgovci? «Vsak začetek je težak Veliko vztrajnosti je treba, da uspeš Dav ki niso previsoki. Najbolje se po čutim v neposrednem stiku z ljud mi: no. miljski sejem je prav tak — z vsem hrupom, ki ga spremlja, in mirom, ki mu sledi, ko ljudje odidejo in spravljamo blago. Danes je lep dan, danes bo z ljudmi prijetno, ko je dež, je teže . . .» Niže na ulici je stojnica gospe Roze, Slovenke, ki prodaja cvetje na trgu že nekaj let. Med zavija njem šopkov nam je povedala, da je bilo v začetku težko, a da se je dolgoletni trud splačal. »Vse cvetje, ki ga prodajam, gojimo doma. Kdo so naši klienti? Domačini, Tržačani, veliko je tudi Slovencev z onstran meje.* Odgovori so si podobni, trgovci tudi. *Hrup, smeh. prepir in včasih tu di pretep,* je dejal mestni redar, ki je za trg odgovoren. «Ampak vse to spada sem. k sejmu Tu delam že 20 let Vedno enalco je. a kljub temu vsak četrtek toliko novega. Vse to je sejem.* (dd-kt) njimi tržaški prefekt Marrosu, ravnatelj’ tržaške filiale zavoda Banca dTtalia Vicci, jugoslovanski generalni konzul v Trstu Cigoj, predsednik SKGZ Race, predsednik SDGZ Svetina, predsednik TKB Polojac, predsednik openske posojilnice Sosič, Piccini za Tržaško hranilnico, Maurel za trgovinsko zbornico in številne druge osebnosti. Ljubljansko banko - Združeno banko so zastopali predsednik poslovodnega odbora Janko Smole, odbornika Mirko Jamar in Ciril Čehovin, direktor službe za odnose s tujimi bankami Edo Rasberger in drugi funkcionarji. Pred sprejemom je bila v istih prostorih tiskovna konferenca, na kateri je predsednik Smole orisal bodoče delovanje predstavništva LB v našem mestu, ki bo opravljalo predvsem vlogo povezovalnega člena med italijanskim in jugoslovanskim gospodarstvom ter med gospodarskimi krogi obmejnih dežel. »Predstavništvo LB v Trstu je že dvajseto, kar jih ima hanka na vseh celinah na svetu — je naglasil J. Smole — vendar je za nas posebnega pomena, a ga odpiramo v prijateljski Italiji, in sicer v Trstu, v mestu, ki je postalo pravi most zbližanja naših dežel, še posebno oa obmejnih krajev Slovenije in Furlanije - Julijske krajine. Pred stavnišlvo LB v Trstu je poleg že več let delujočega predstavništva LB v Milanu samo dopolnitev že obstoječega in zlasti po podpisu o-simskih sporazumov močno razvijajočega se gospodarskega sodelovanja med deželama.* »Velika večina gospodarstvenikov in bančnikov v Italiji in Jugoslaviji je prepričana — je še nadaljeval J. Smole da bo obmejno gospodarsko sodelovanje, posebno še po izgradnji skupne industrijske cone na Krasu, v skupno korist obeh sosednih dežel. Pri tem naj bi tudi predstavništvo LB igralo pomembno vlogo, saj zastopa interese 6500 čla nov ustanoviteljev 20 temeljnih bank v vsej Jugoslaviji, od katerih jih velika večina sodeluje z Italijo v okviru blagovne menjave ali poslovno - tehnične kooperacije in skupnih vlaganj. Prav tako bo predstavništvo banke vzdrževalo tesne poslovne stike z italijanskimi bankami na svojem območju ter prispevalo h krepitvi medbančnega sodelovanja in dobrih medbančnih od nosov.* Ob koncu naj zabeležimo, da je prav te dni začelo poslovati pred stavništvo »Banca Commerciale I tal ana* y Beogradu. (Na sliki: predsednik Smole v Dogovoru s tržaškim prefektom dr. Marrosujem, na levi gen. konzu' Cigoj, na desni predsednik SKGZ Race in odbornik LB Čehovin). 1 bolnišnice. Osebje in bolniki očitajo odgovornim političnim in upravnim organom, da slabo pojmujejo upravljanje pnevmološke bolnišnice, kajti uprava se ne zaveda, da zahteva ta bolnišnica, kjer se bolniki zdravijo več časa, drugačne prijeme pri zdravljenju kot navadne bolnišnice. Bolniška struktura mora biti primerno organizirana, da da bolniku najboljše zdravstvene in življenjske pogoje. Bolniki ne smejo bit; prepuščeni samim sebi, potrebujejo primerne prostore, kjer naj bi Dreživeli prost čas. Zadnja leta se je dogajalo, da so morali bolniki preživeti ves dar, na postelji, kajti na terasah ni bilo ležalnikov. Delavski svet očita u-pravi združenin bolnišnic, da zad nje čase zanemarja sanatorji, čeprav gre za neobhodno potrebno zdravstveno strukturo, (il) V Trstu so pred kratkim ustanovili humanitarno skupino, ki nosi ime »Gruppo d'azione umanitaria*. JestaVljajo jo študentje in delhvči', ki hočejo pomagati vsakorhur, ki jč v težavah, brez diskriminacij. Zainteresirani lahko telefonirajo ab delavnikih od 13.30 do 15. (tel. 757210). Avtomobilska miš iz Rima v zapor Agenti letečega oddelka so v noči med sredo in četrtkom izsledili avtomobilsko miš, ki je prišla kar iz Rima stikat po tržaških avtomobilih. Može postave je o nepridipravu obvestila 38-letna Graziella Via-le por. Kaiser iz Ul. Cologna 32, ki je v sredo ob 22. uri opazila moškega, ki je sumljivo udarjal po parkiranih avtomobilih in je nato sedel v enega od teh, a ga je kaj kmalu zapustil in z urnimi koraki odšel. Po krajšem kroženju po mestnih ulicah so agenti pri javnem parku v Ul. Giulia ustavili 21-let-nega Rimljana Danieleja Persana, ki je ustrezal opisu pobalina, ki ga je agentom posredovala Viale-jeva. Osumljenca so odpeljali na kvesturo, kjer je Persano vztrajno zanikal, da bi vlomil v avtomo bil. Včeraj pa so v parku našli tri ukradene avtoradie, od katerih je bil eden ukraden iz avtomobila v Ul. Cologna, v katerega je vlomil neznanec, ki ga je videla Via-lejeva. To je povsem »zašilo* Persana, katerega so agenti javne varnosti aretirali in odvedli v koronej-ske zapore. Alfasud podrl pešca na zebrastem prehodu Na prehodu za pešce na Nabrežju Sauro pred glavno ribarnico je alfasud podrl priletnega moškega. 82-letni upokojenec Domenico Ra-valico iz Ul. S. Michele 3 je nekaj minut pred 7. uro prečkal cesto, ko ga je zbil na cestišče alfasud, v katerem se je peljal Francesco Simoni iz Ul. dei Papaveri 8. Upokojenca je vrglo na tla, kjer je obležal hudo ranjen. Pri padcu si je zlomil piščal desne noge, z glavo pa je udaril na asfalt. Potem ko so ga z rešilcem Rdečega križa odpeljali v glavno bolnišnico, so ga sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v dveh mesecih. cesu kot zasebne stranke pa bo govor šele ob razsodbi. Tedaj se je praktično začela sodna obravnava. Dušan Aleksič in Ži-vojin Stojimirovič, ki so ju prvostopenjski sodniki 7. novembra lani spoznali za krive posilstva 25-letne Leonilde Nemez in ju obsodili na 11 let ječe, sta ponovno izjavila, da nista zakrivila ničesar, da sta le prišla v Trst, da bi kaj zaslužila. Tretji obtoženec, Dušan Kličko-vič, ki so ga prvotno v odsotnosti obsodili na 10 let zapora, se tudi tokrat ni predstavil sodnikom. Pobegnil je, še preden ga je izsledila roka pravice. Besedo je nato prevzela obramba, ki je predlagala, naj sodniki zaslišijo 55-letnega Dragomira Dimi-trijeviča, moškega, ki je bil 30. julija lani v baru, ko se je izvršilo-posilstvo. Odv. Matejka in odvetnica Rustja, ki zastopa Nemezovo, nista ugovarjala temu predlogu, tako da je lahko Dimitrijevič stopil pred sodnike. In tu je prišlo do pretresljivega trenutka. Komaj je Nemezova zagledala Di-mitrijeviča, je planila v obupen jok. Kot je pozneje obrazložila njena odvetnica, je dekle prepoznalo v njem enega od moških, ki so jo po posilstvu vrgli vso okrvavljeno iz bara kar na cesto (drugi moški naj bi bil tedanji gostilničar Klič-kovič). Dimitrijevič je bil v svojem pričevanju precej medel, predvsem pa se je njegovo včerajšnje pričevanje precej razlikovalo od tistega, ki ga je izrekel preiskovalcem na tržaški kvesturi avgusta lani. Sedaj ni vedel povedati ali je dekle popilo nekaj kozarčkov viskija, predno so jo posilili, ali je res videl Aleksiča nekaj dni po posilstvu, ki si je pral okrvavljene hlače, ali mu je Aleksič zaupal, da je posilil dekle in da ni Stojimirovič sledil Aleksiču in Nemezevi v stranišče, kjer so Nemezovo posilil. Zaradi teh protislovij je glavni pravdnik Franzot zahteval, naj a-retirajo Dimitrijeviča zaradi lažnega pričevanja, obramba pa je predlagala, naj proces preložijo. Sodniki so se izrekli za aretacijo priče in preložili proces na prihodnji četrtek. Ob 15.30 bodo sodili Di-mitrijeviču zaradi lažnega pričevanja, uro kasneje pa se bo nadaljevala sodna obravnava proti posiljevalcem. Ob koncu moramo zabeležiti še tiskovno sporočilo, ki ga je izdal ko-lektnLjsfctfjJravje ženske, v katerem zatrjuje, da služi na tem procesu iskanje krivca — pošasti le kot kritje pravih krivcev in sokrivcev. Ti pa so: delo na črno, emar-ginacija, osamljenost in sovražno razpoloženje, ki izvira iz nje in ki ga čutijo prebivalci do vseh izseljencev. Emarginacija in zatiranje, ki ustvarjajo pogoje, v katerih pride do takih pojavov, kot je posilstvo, in tudi samo posilstvo, pa bodo na procesu oproščeni. Toda nič ne bo ublažilo bolečin in žalitev, zaključuje komunike, ki jih je prestalo dekle in z njo vse druge ženske, (dn-šč) Pognal se ]e skozi okno Včeraj popoldne se je iz še neznanih razlogov pognal skozi okno svojega stanovanja v četrtem nadstropju v Ul. Giulia 10 52-letni Cor-rado Boschin. Treščil je na dvorišče hiše in se pri padcu hudo poškodoval: zlomil si je piščal in koleno leve noge ter desno ramo in zadobil močan udarec v glavo; poleg tega si je verjetno zlomil tudi stegnenico desne noge. Zdravniki glavne bolnišnice so ga sprejeli na oddelku za oživljanje s strogo pridržano prognozo. SPD Tabor Opčine izreka Iskreno sožalje svoji odbornici Mlrell Zgonc, njeni materi in drugim svojcem ob izgubi dragega očeta Stanka. Tržaška občina se pridružuje žalovanju družine ob smrti someščana Giacoma Bartolija bivšega občinskega svetovalca r Trstu. Tragična nesreča je prekinila truda polno življenje ANTONA ČOKA (gradbenega podjetnika) Pogreb bo jutri, 7. julija, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v katinarsko cerkev. Žalostno vest sporočajo: žena Lojzka, sin Pavel, nečak Egon, sestri Milka in Angela, svak Zvonimir, nečak Karleto ter vsi sorodniki Posebna zahvala prof. Vittoriu Giammussu, njegovim sodelavcem in osebju nevrokirurške klinike za njihovo nesebično pomoč in požrtvovalnost. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 6. julija 1979 (Občinsko pogrebno podjetje) Kino Orad sv. Justa: XVII. mednarodni festival znanstvenofantastičnega filma. Jutri otvoritev: ob 21.15 Strane creature sullo sehermo» L. Verdoneja (Italija); «S.O.S.» G. Mamuli ja; «Sotto la costellazione dei gemelli* B. Ivčenka (Sovjetska Zveza).-V primeru slabega vremena bodo predsta a premeščene v kino Excelsior. Predprodaja vstopnic pri centralni blagajni. Vsi filmi so prepovedani mladini pod 14. letom. * # # M ramarski pari. - «Luči in zvoki* ob 21.30 «Sen v Miramaru» (v slovenščini), ob 22.45 «11 sogno imperiale di Miramare (v italijanščini). • * * Ariston 21.30 «Lo stesso giorno il prossimo anno». Elin Burstyn, A-lan Alda. Barvni film. «dz 18.00 «Sono il numero uno del servizio segreto*. Nicky Henson, Richard Todd. Barvni film. E' en 18.00 «La rivoluzione sessuale m America*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00 22.00 «Amici miei*. Ego Tognazzi, G. Moschin. Barvni film. Evcelsior Zaprto čez poletje. Penice 17.30 «Un pošto ideale per uccidere». Ornella Muti, Irene Papas. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.00 «Castelli di ghiaccio*. Roby Benson. Barvni film. Filodrammatico 15.30—22.00 «Exhibi-tion strike*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 17.30 «Guerre stellari*. Iz ciklusa «Grandi successi*. Barv-ni film. Moderno 16.00—21.30 «Paperino in vacanza*. VValt Disneyev barvni film. Aurora 16.30 «Operazione Costa Bra-va»- Tony Curtis in Roger Moore. Barvni film. Capitol 17.00 «Furto contro furto*. Tony Curtis. Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 «1 diamanti sporchi di sangue*. Barbara Bou-chet, Claudio Cassinelli. Prepovedan mladini pod 18. letom. Gledališča ROSSETTl Jutri ob 20.30 in v nedeljo ob 18. uri Leharjeva «Vesela vdova*, j Pasaži Protti se nadaljuje prodaja vstopnic. V MILJAH OD 10. DO 30. JULIJA Mladi Toskanci spet pri nas: spoznavali bodo naše mesto Tokrat skupaj s Tržačani bodo med drti-gini raziskovali kulturo Slovencev v Italiji nostne skupnosti in njenih odnosov z večinskim narodom, Š spoznavanjem kulture Slovencev v Italiji bodo mladi začeli vrednotiti kulturni pomen in bogastvo vsake skuvnosti (ne samo narodne), ki jc v družbi emargi-nirana. Skupine bodo s pomočjo a-nimatorjev raz':'skovale dokumentacijo in gradivo bodo predelali v avdiovizualno in gledališko predstavo, ki ju bodo naknadno posredovali krajevnemu občinstvu, podobno kot so storili florentinski srednješolci l. 1977. Takratni poslovilni večer v paviljonu F bivše psihiatrične bolnišnice in nato tudi v našem Kulturnem domu je doživel velik uspeh. Organizacija CTL ima namen s tako zamišljenim skupinskim delom vzbudili pri mladih tovariški čut, kritičnost in ustvarjalnost. Na povabilo miljske občinske u-prave in organizacije za prosti čas rCentro per il tempo libero» bo v torek, 10. julija, prišla v Trst skupina toskanskih dijakov. Članov florentinske CTL in drugim iz Abba-dia San Salvatore in Colle Valdelse se bodo pridružili tudi člani tržaške CTL. med katerimi so tudi Slovenci. Okrog 100 mladih med 13. in 17. letom se bo naselilo v prostorih miljske osnovne šole, kjer bo skupaj preživelo 20 dni na ustvarjalen in alternativen način. Njihove počitnice ne bodo običajno tradicionalno letovanje, temveč bodo predstavljale neki nov, izviren, morda zahteven, pa tudi prijeten način uporabe prostega časa. Novo pojmovanje o bolj koristni u-porabi prostega časa so prinesli v naše mesto ravno mladinci florentinske organizacije CTL, ki so s svojim gostovanjem v Trstu pred dvema letoma, kot gostje pokrajinske uprave, pripomogli k ustanovitvi sličnega tržaškega centra, ki sedaj aktivno deluje. Kot nam je r.ovedala odgovorna za tržaško CTL Gabriella Zubelli, je namen te pobude predstaviti mladim fantom in dekletom kulturno, družbeno in Gospodarsko problematiko narodno mešanega o-zemlja, kakršno je tržaško. Ti se bodo seznanili v prvi osebi s teritorijem in si ogledali iz več zornih kotov njegove specifične značilnosti. V ta namen bodo delo razdelili, po izkušnjah iz prejšnjih let (leta 1977, kot rečeno v Trstu, lani pa v Abba-dia San Salvatore). Nekateri se bodo lotili vprašanja delavskega gibanja, drugi pa bodo poglobili zgodovino trgovske buržoazije v Trstu. Tretja skupina bo proučevala razne verske izpovedi, ki imajo v Trstu svoje cerkve. Ostali dve skupini bosta analizirali položaj istrskih beguncev in slovenske manjšine. Sama Zubellijeva nam je podčrtala, da u-tegne mlade najbolj zanimati ravno problematika slovenske narod- državni cirkus nando ORFEI (Palazzetto dello Šport). Do 15. julija si boste lahko o-gledali legendarne umetnike Kitajskega cirkusa. Rezervacije in prodaja listkov v Pasaži Protti 2, tel. 767-831 in 65-700. Dnevno dve predstavi, ob 17. in 21.45. Šolske vesti Razna obvestila Slovenska prosvetna zveza obvešča, da je pisarna v Trstu odprta vsak dan od 8.30 do 12.30, ob torkih in petkih tudi popoldne od 17. do 19. ure. Svet krajevne skupnosti za Nabrežino Kamnolomi se bo sestal v torek, 10. julija 1979, ob 21. uri v prostorih občinskega sedeža. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 Ravnateljstvo Državnega poklic-J*®ga zavoda industrijske smeri Trst - Ul. Matteotti 12, sporoča, da vrši vpisovanje za šolsko leto «979-80 do vključno jutri, 7. julija. Prošnje sprejema tajništvo od 9. d° 12. ure. Ravnateljstvo Državnega trgov-s8ega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom «žiga Zois* trst — Vrdelska cesta 13/2 — spojka, da je čas za vpis za šolsko jeto 1979-80 do vključno jutri, 7. Mija t.l. Prošnje sprejema tajnico vsak dan od 10. do 12. ure. Izleti Sekcija Slovenske skupnosti v ob-Dolina priredi v soboto, 14. ju-J)a> enodnevni izlet z avtobusom po terski dolini, v Beneški Sloveniji in ,.ez mejni p ehod Učje v S' v.ko do-Mo (Bovec). Vpisovanje do zasedbe mest pri rjjjrju Zaharju v Zabrežcu (telefon “‘8481 v večernih urah). Potrebno Je imeti prepustnico ali potni list. Združenje Union priredi v nede-J°; 8. julija, izlet na Krk - Baško, informacije na sedežu združenja v El- Valdirivo 30 - tel. 64459 vsak Mn od io.3o do 12. ure in od 17. 19,30. V četrtkih od 17. do 19.30 ln v soboto od 10.30 do 12. ure. ,!,PRODAM kokoši stare 6 mesecev, ■ Jr kunjik. Ukmar Josip, Kontovel 234, tel. 225117. IŠČEM omaro za dnevno sobo. Telefonirati na št. 729828 po 19. uri ali na št. 729928. SOBO v strogem centru, primerno za poslovno dejavnost, oddam. Pisati na Primorski dnevnik pod šifro «strogi center*. NAPROŠA se najditelj naočnikov v nedeljo, 24. junija, v Praprotu, da proti nagradi telefonira na 211178. PRODAM za košnjo 1 hektar dobre živinske žlahtne krme v Dolu. I-van Vižintin (Jekopič), Dol - Pal-kišče 31. ŠTUDENTKA išče sobo ali enosobno stanovanje v najem, po možnosti v centru Trsta. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod šifro »Študentka* ODLIČEN lak za vaša okna in jahte prodam po ugodni ceni. Mizarska delavnica Boris Grilanc - Sa-lež - tel. 229-190. PRODAM novi čoln LORD 300 -krmni motor Johnson 10 Hp, pritikline ter prtljažnik za čoln, 1.550.000 lir. Telefon 422010, ob 13. uri. Slovenska kulturno - gospodarska zveza sporoča, da bodo njeni uradi v juliju in av-KUstu poslovali vsak dan od 8- do 14. ure, ob sobotah od 8- do 12. ure. Sporočilo pevcem, orkestrašem in recitatorjem Tržaškega partizanskega pevskega zbora: jutri, v soboto, 7. julija, ob 20. uri bo koncert v Doberdobu ob vsakem vremenu. Včeraj-danes Danes, PETEK, 6. julija <. DUŠICA ?»nce vzide ob 5.22 in zatone ob -57 — Dolžina dneva 15.35 — Lu-na vzide ob 17.17 in zatone ob 2.40 Jutri, SOBOTA, 7. julija MANICA raCa[e včeraj: najvišja temperaturi i s*°Pmj' najnižja 14,6 stopinje, 8- uri 22,8 stopinje, zračni tlak stot ml3 rah'° pada, vlaga 50-od-lna, veter severozahodnik 10 krči r l|r°. nebo jasno, morje rahlo Mpj1'0’ temperatura morja 20,6 ROJSTVA IN SMRTI dit ne juBja se je v Trstu ro j? H otrok, umrlo pa je 12 oseb. pjfUDiLI SO SE: Francesca Ban, si'i*-'r Senizza, Alessandro Marehe-jj; Paola Blokar, Sara Tomasi, j, chela Heller, Sandra Collaone, L a Babuder, Tanja Sternad, Pao-.Mirabile in Gaetano Ciccone. viMRt,! SO: 76 letna Lucina Mor L Upor. Negrisin, 60 letna Isabel-ri : aselli por. Fabris, 68-letni Fe-i; 1 K'11 Crevatin, 73 letna Maria Rol-vd- Polvar, 78-lelna Maria Ca terina Barba vd. Dodi, G4-letni O-norio Suerz, 75-letni Luigi Carda-rello, 54-letni Sirio Varnieri, 66-let-na Anna Totto, 58-letna Vittoria Cossetto, 81-letni Giacomo Bartoli in 65 letni Romeo Scarpellini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 dn 13. in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44 NOČNA SLUŽBA LEKARN Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124: Bazovica: ki 226 165: Opčine: tel 2111811. Prosek: tel. 225 141 Božje polje: Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel 209 197: žavlje tel. 213 137; Milje: tel. 271 124 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna službi za zavarovane. [NAM in RNPAS od 22 do 7 ure telet. štev. 732-627. Jutri pričetek festivala fantastičnega filma Jutri, 7. julija, ob 21. uri se na Gradu sv. Justa prične mednarodni festival filmov fantastične vsebine. Na festivalu, ki ga že sedemnajsto leto organizira tržaška turistična in letoviščarska ustanova, sodeluje 15 držav. Program otvoritvenega večera obsega kratkometražna italijanska filma «Čudna bitja na filmskem platnu*. Lica Verdoneja, «S.O.S.» Guida Manulija in sovjetski film «Pod ozvedjem dvojčkov* avtorja Borisa Ivčenka. Do 14. julija se bo na festivalu zvrstilo več daljših in kratkometraž-nih filmov raznovrstne vsebine. V glavnem se tematika suče okrog namišljene futuristične družbe robotov, na sporedu pa so tudi filmi izrazito pravljične vsebine, ki želijo na svoj način prispevati k mednarodnemu letu otroka. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji znanstvenega filma, V sklopu festivala bodo namreč predvajali tudi antološki film NASA, s katerim bodo počastili desetletnico človekovega izkrcanja na luni. (ir) Danes v Kopru seminar Alpe-Jadran Danes se bo v koprskem dijaškem domu «Josip Broz Tito* pričel VI. seminar Alpe - Jadran, ki bo trajal tri dni. Letos je pripravila seminar Zveza socialistične mladine Slovenije. Na srečanju bodo prisotni tudi predstavniki slovenskih narodnostnih manjšin iz Italije, Koroške, Madžarske in italijanske narodne manjšine v Jugoslaviji. Program predvideva uvodni referat dr. Antona Vratuše o «Vključevanju mladih v gospodarstvo*, obisk v tovarni Tomos in predavanje «Mladi in sodelovanje po Helsinških*. Zadnji dan pa bo sledila debata o teh dveh temah, (tč) SESTANEK ČRPALKARJEV NA ZVEZI TRGOVCEV V primerjavi z lanskim letam že imama 5 oziroma 10 od sto manj bencina in nafte BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA K Rt: D IT N A BANKA S. P A. . JpjT - ULICA F. FILZ! lO • 61-44(3 SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 5. 7. 1979 Ameriški dolar 819.— Funt šterling 1790.— Irski funt šterling 1706.— Švicarski frank 496,- Francoski frank 190.— Belgijski frank 26:- Nemška marka 447,- Avstrijski šiling 60,50 Kanadski dolar 705,- Holandski florint 405.- Danska krona 153 — Švedska krona 190.— Norveška krona 160.— Drahma 22,- Mali dinar 41,— Veliki dinar 41,- MENJALNICA vseh tujih valut KZ323MH Ob 12-letnici smrti Josipa Starca daruje žena Marija Starc 10.00Q lir za popravilo dvorane na Kontovelu. Pepka in Pepi Černjava darujeta 10.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Gabrovcu po Jožetu Srebrniču. Ob 10-letnici smrti Anice Kralj daruje družina Furlan (št. 26) 5.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Gabrovcu po Jožefu Srebrniču. V spomin na dr. Stanislava Oblaka daruje Milan Bolčič 10.000 lir za Sklad Albina Bubniča. V počastitev spomina dr. Stanka Oblaka darujejo družine Simonetti 30.000 lir za Dijaško matico. V spomin na dragega sina Stanislava Oblaka daruje Ana Olga vd. Oblak 50.000 lir za košarkarsko sekcijo ŠZ Bor in 50.000 lir za Dijaško matico. V spomin na dr. Stanislava Oblaka darujejo družine Lino in Guerri-na Vattovani, Fulvia in Paolo Sfor-za ter Claudia in Sergio Pellizzoni 30.000 lir za zavod slepih Rittmayer. V spomin na dr. Stanka Oblaka daruje Štefan Lovrečič (in ne Lavrenčič) kot je bilo pomotoma objavljeno) 10.000 lir za Dijaško ma tico. V spomin na dr. Stanka Oblaka darujeta Zlata in Mirko Ferfolja 15.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah po F.S. Finžgarju. Učiteljstvo osnovne šole na Proseku izreka sožalje kolegici Marjetici Štoka ob bridki izgubi sina in daruje 50.000 lir za Kulturni dom Prošek - Kontovel. V spomin na svojega strica Ivana M liča daruje Adhlbert Milič 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Konto vel. Petrolejske družbe odločale evropske Veliko črpalkarjev je bilo prisotnih na sestanku, ki ga je v sredo zvečer sklicala v Gorici pokrajinska Zveza trgovcev, da bi preučila nekatera vprašanja te kategorije, v prvi vrsti pomanjkanje bencina in nafte ter vse, kar je s tem v zvezi. Pisali smo že včeraj, da so bili številni črpalkarji več dr.i tako brez bencina kot nafte v svojih rezervoarjih. Marsikdo je moral za dan ali dva zapreti svojo črpalko. Ponekod so bili brez goriva kar cel teden. Finančni stražniki so nekaterim zasolili globe, druge pa so samo obvestili, da nimajo pravice zapirati r.a svojo roko črpalke, češ da vršijo javno službo. Združenje trgovcev bo v zvezi s tem, tako so se domenili na sestanku v sredo, protestiralo na prefekturi. Ko nima niti bencina niti nafte v rezervoarjih. kaj naj črpalkar prodaja? Mora biti prisoten pri črpalki, v nekaterih primerih plačati uslužbenca ali uslužbence, da mimoidočim avto m.cbilistom pove, da nima goriva? Finančni stražniki so nekaterim črpalkarjem prepovedali celo razobesiti plakat, na katerem je napisano, da bencina ni. Kaj bi morda to škodilo ugledu države v trenutku, ko je veliko tujih turistov po naših cestah? Nekaj podobnega se dogaja v tem trenutku v vsej Evropi pa niti Grki, niti Španci in najbrž niti Švicarji, Nemci ali Francozi ne mislijo, da bi to škodilo ugledu njihove države. Je pa prišlo iz razprave nekaj zanimivih ugotovitev in sicer, da petrolejske družbe praktično že izvajajo navodila evropskih vlad, da je treba zmanjšati porabo bencina in nafte za pet obstotkov. V zadnjih mesecih so namreč družbe dobavile črpalkarjem povprečno pet odstotkov manj bencina kot v enakem času lani in deset odstotkov manj nafte za tovornjake. Vse vlade Evrope, tako zahodne kot vzhodne, in tudi petrolejske družbe, so torej pričele štediti z gorivi. Uradna poročila iz sosedne Jugoslavije vedo povedati, da so zaradi restrikcij v vožnji z osebnimi avtomobili že v prvem mescu izvedbe novega statusa, t.j. v maju, prihranili nekaj več kot deset odstotkov bencina. Na osemdesetih črpalkah v go-riški pokrajini je zaposlenih, naj gre za lastnike črpalk ali njihove uslužbence, približno 250 ljudi. Gre torej gg gospodarski moment. Di-uga.-vprašanje, s katerim so se fi-palkarjh spoprijeli na že omenjenem sestanku, je bil umik. Na žalost so ugotovili, da tudi o tem vprašanju v naši deželi, ki ima posebni statut, še vedno odloča o-srednja rimska vlada, v deželah z navadnim statutom pa odločajo deželne vlade. Pri nas na Goriškem morajo biti črpalke odprte 56 ur tedensko, v sosednem Venetu in v drugih italijanskih deželah pa so že dosegli 50 ur tedensko. Avtomobilisti tako osredotočijo svoje nakupe, na drugi strani pa ni treba črpalkarjem trošiti veliko denarja za nove uslužbence. Prav zaradi tega so nekateri pričeli s svojevrstno obliko stavke. Trenutno je del črpalk zaradi dežurne službe odprt ob nedeljah; te črpalke imajo prost dan ob ponedeljkih. Sedaj pa sc pričeli s stavko ob sobotah popoldne. Stavke se udeležujejo tri četrtine črpalkarjev, ostala četrtina pa ne stavka in opravlja redno službo, To obliko stavke bodo izvajali, dokler ne dosežejo skrčenja delovnega urnika. že izvajajo restriktivne ukrepe, o katerih so vlade - Črpalkarji hočejo tudi skrajšati urnik Reorganizacija v sindikalnih vrstah na Goriškem Pod predsedstvom Giovannija Pa-dovana je te dni zasedalo pokrajinsko vodstvo sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL in obravnavalo splošni družbeni in gospodarski položaj ter reorganizacijo sindikalnih struktur v pokrajini. Uvodno poročilo je podal Luciano Pini, ki je najprej razčlenil izid junijskih volitev, razmeroma nizko u- de tega se je nato razvila dokaj živahna diskusija. Končno je prevladal predlog, da naj bi namesto dosedanjih štirih področnih svetov (za Gorico, Tržič, Krmin in Gradišče ter Gradež) ustanovili samo dva, enega za območje desno od Soče, enega pa za območje levo od Soče. Središči bi bili v Tržiču in v Gorici. Istočasno pa so ustanovili tudi paritetni skupini, ki bosta u-pravljali vsaka svoj področni sindikalni svet do jeseni, ko bodo na sporedu organizacijske konference in volitve. deležbo. oziroma veliko število belih in neveljavnih glasov pa označil kot znak določenega nezadovoljstva in neodobravanja zlasti mladih volivcev do demokratičnih u-stanov. Veliko pozornosti je nato, v nadaljevanju poročila, namenil analizi gospodarskega položaja v državi. '«Skušajo nas prepričati, da je v teku določala krepitev gospodarstva. To je le navidezno, kajti gre za pojav, ki se odvija v svojstvenih pogojih in predvsem na račun zaposlovanja na črno ali pa na račun delne zaposlitve.* V tej zvezi je Pini ostro polemiziral s trditvami predsednika goriškega združenja industriicev, Romanija na nedavnem občnem zboru te organizacije. Romani naj bi za vse težave italijanskega in tukajšnjega gospodarstva krivil sindikate, delavce in nezaposlene. Prvi niso omogočili triletnega sindikalnega premirja, delavci delajo premalo, brezposelni pa odklanjajo ponujena jim delovna mesta. Pini je take poceni izjave odločno zavrnil, predstavnike združenja industrijcev pa pozval na odkrito soočenje o vseh vprašanjih, kar pa so oni sicer doslej dosledno zavračali. V nadaljevanju poročila se je Pini dotaknil nekaterih vprašanj reorganizacije sindikata in prav gle- Do konca prihodnjega leta 16 ljudskih stanovanj V Štarancanu bodo do konca prihodnjega leta zgradili 16 ljudskih stanovanj, za kar Dodo predvidoma porabili 500 milijonov lir. Nova sta novanja bodo n* prostoru med Ulicama Dobbia in Filzi in bodo obsegala skupaj 4500 kubičnih metrov bivalne prostornine. Te dni je občinski svet v štarancanu že tudi o-dobril akt, s katerim odstopa pokrajinskemu ravnateljstvu Zavoda za ljudska stanovanja iz Gorice, zazidalno zamljiščc. Z dograditvijo 16 stanovanj se bo dejansko zaključila prva stopnja splošnega načrta ljud skih gradenj na področju občine. SPET NOVI USPEHI NAŠIH KOTALKARJEV PRED JUTRIŠNJIM SLOVESNIM ODPRTJEM Nova telovadnica bo za Štandrež zelo pomembna družbena pridobitev V notranjosti bo igrišče za košarko in druge športne panoge, na dvorišču pa igrišče za odbojko Telovadnica v Štandrežu, ki jo bodo izročili namena v soboto popoldne Jutri popoldne bodo v Štandrežu svečano odprli telovadnico, ki jo je občinska uprava zgradila za potrebe štandreža in njegove bližnje o-kolice. Gre za objekt, ki sodi v okvir načrta za odpravo vrzeli na področju športnih objektov in s tem tudi vrzeli na področju športne in mladinske rekreacijske de- javnosti. V okviru takšne politike je bilo v zadnjem času zgrajenih nekaj telovadnic in športnih igrišč, potrebi po tovrstnih napravah pa s tem še vedno ni bilo zadoščeno. štandreška telovadnica je locirana poleg šole in otroškega vrtca, kar pomeni, da bo služila tudi tema dvema šolama. Načrtovalec tega objekta arhitekt Anna Geltrude Torggler od občinskega tehničnega urada, ki je izgradnjo tudi vodila, se je opredelila za enostaven in iiiiiiiiiiiiiHifiiiiiiiiliiMiiiiiitmMiiiiiiiiiiiiiHiimiitimiimimtmiiiitiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiM STATISTIČNI PODATKI OBMEJNE POLICIJE ZA JUNIJ Umirjen pretok oseb na vseh mejnih prehodih na Goriškem Mejo je prekoračilo le nekaj nad 847 tisoč ljudi Obmejna policija nam je te dni posredovala podatke o številu prehodov v mesecu juniju na vseh mejnih prehodili na Goriškem. Čeprav je junij že na pol «počitniški» mesec, ni to bistveno vplivale na pretok oseb preko meje, saj je bilo vseskozi z izjemo ob prazničnih dneh. razmeroma mirno. S potnim listom je na podlagi podatkov ob mejne policije prestopilo mejo 30! tisoč 990 ljudi. Od tega je bilo ita lijanskih državljanov 111.418, tujih državljanov (na prvem mestu so vsekakor Jugoslovani) pa 190 tisoč 572, Nekoliko boli živahen je bil promet s prepustnicami. Na vseh mejnih prehodih v pokrajini je mejo prestopalo 545.100 oseb: 246.650 je bilo italijanskih državljanov, 298.456 pa Jugoslovanov. Pretok ljudi ob meji se torej, kljub različnemu pričakovanju, umirja, z naraščanjem draginje na eni in drugi strani meje pa bo najbrž v prihodnjih mesecih še bolj upadel. Julija in avgusta bo sicer nekoli ko bolj živahen predvsem na račun turistov iz drugih držav, občuten padec pa je pričakovati že septembra, mogoče pa že prej, če se bo kriza z gorivom še zaostrila in se bodo cene, kakor nam obljubljajo že nekaj mesecev, vnovič zvišale! Doberdobska občinska uprava bo v drugi polovici avgusta poskrbela za dnevno kolonijo za otroke, v kraju Giarette Za to obdobje na merava občina honorarno zaposliti spremljevalko. Interesentke lahko za podrobnejša pojasnila zaprosijo na županstvu v Doberdobu. Ro'; za predložitev prošenj poteče v sobo to, 7. t.m. funkcionalen načrt. Poslužila se je skoraj izključno samo montažnih e-lementov, ki so na tržišču, kar je gradnjo tudi občutno pocenilo. Skupno s terenom znašajo stroški 266 milijonov lir. Tudi urbanistična rešitev je zadovoljiva, saj so parkirišča, ki so zasajena z drevjem, in telovadnica postavljena v različne nivoje. S takšno rešitvijo so u-spešno premostili probleme, ki jih je zastavljal teren. Za telovadnico je še igrišče za odbojko na prostem. V pogovoru s projektantom smo izvedeli za nekatere podatke o izvajalcih, o dimenzijah ter zmogljivosti telovadnice. Gradbena dela je opravilo podjetje Porfirio iz Trsta, ogrevalne naprave na zrak je namestilo podjetje Saltarini impianti iz Vidma, zapirala je izdelal domači obrtnik Miloš Tabaj, pri izdelavi poda pa sta bili udeleženi podjetji Edigor iz Gorice ter SO.VE. PA. iz Felter. Športno opremo so nakupili pri NR Coop. v Padovi, parkirišče je zgradilo podjetje TEL-CA iz Padove, ozelenitev parkirišča in ostalega prostora pa je delo podjetja D’Andreis iz Latisane. Pomočnik vodje del je bil uslužbenec občinskega tehničnega urada Sergio Grusovin. Po zakonu morajo na takšnih objektih postaviti tudi kakšen umetniški izdelek, fontano, kip ali kaj podobnega. Občinska uprava je razpisala vsedržavni natečaj, na katerem si je prisodila prvo mesto skupina mladih goriških umetnikov, ki je izdelala vodnjak iz betona. Vodnjak bo po potrebi ponoči razsvetljen, izkoriščal pa bo vedno isto vodo. Objekt so razmeroma hitro zgradili. Načrt je deželni tehnični urad odobril decembra leta 1976, z gradbenimi deli so pričeli junija leta 1977. Telovadnica meri 30x21 metrov, igrišče za košarko pa 26x14 m. Na tribuni je 150 sedežev. Objekt je opremljen s slačilnicama ter sanitarijami. Pod je iz plastične mase ter je zelo trpežen. Kakor smo že zapisali, je objekt veljal 266 milijonov lir, sama zgradba pa 190 milijonov. Občina ga je zgradila s posojilom pri hranilnici, kjer bo obresti plačevala dežela. Če upoštevamo podražitve, ki so bile spremljajoč pojav vseh gradenj v tem razdobju, je gradbeni strošek razmeroma majhen. To je bilo mogoče doseči z montažno gradnjo in pa s spoštovanjem podpisanih pogodb in rokov. Sedaj je odvisno od štandrežcev in drugih uporabnikov, da bo objekt čimbolj izkoriščen in da bo služil razvoju telesne kulture v tej četrti. VOZNI RED VLAKOV URNIK VLAKOV Prihodi iz Trsta: L 6.14, D 6.51, L 7.14, D 7.49(d), D 8.01(c), D 9.18(d), L 11.08, D 13.02, L 14.08, D 14.43, L 15.28, L 17.51, D 18.24(a), L 18.56, D 20.03, L 21.02, D 21.23(c), D 22.21 (d), L 24.00. Odhodi proti Trstu: L 0.03, L 5.44(b), L 6.16, D 7.15(a), L 7.50, D 8.18, D 9.20, L 11.10, D 13.34, L 14.10, D 15.51(c), D 16.47(d), L 17.06, L 18.26, E 18.58, L 19.51, L 21.36, D 22.08(c), D 23.03(d). Prihodi iz Vidma: L 0.02, L 5.42 (b), L 6.15, D 7.14(a), L 7.48, D 8.16, D 9.19, L 11.07, D 13.32, L 14,07, D 15.50(c), D 16.46(d), L 17.04, L 18.25, E 18.57, L 19.50, L 21.34, D 22.07(c), D 23.01 (d). Odhodi proti Vidmu: L 0.04, L 6.17, D 6.53, L 7.16, D 7.51(d), D 8.Q4(c), D 9.21(d), L 11.09, D 13.05. L 14.09, D 14.44, L 15.29, L 17.56, D 18.26(a), L 19.00, D 20.05. L 21.03, D 21.24(c), D 22.22(d). Prihodi iz Nove Gorice: L 12.03, L 17.31. Odhodi proti Novi Gorici: L 9.50, L 15.33. (a) Ne vozi ob praznikih. (b) Vozi samo ob delavnikih od 28. 5. do 3. 8. in od 16. 8. 79 do 31. 5. 1980. (c) Vozi od 30. 9. 79 do 31. 5. 1980. (d) Vozi od 27. 5. do 29. 9. 1979. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike 26, tel. 72-341. Kot smo že poročali, je zaradi istočasnosti podobne uradne manifestacije bila za teden dni odložei na kotalkarska manifestacija v Domu Andreja Budala v Štandrežu v priredbi domačega prosvetnega društva «Oton Župančič*. Na tej manifestaciji bodo sodelovali kotalkarji iz Štandreža, Peči, Nove Go-; rice, z Opčin, iz Ronk, Tržiča, Pordenona, Trsta in Pierisa. Čez dan bodo tekme, zvečer pa bo revija vseh nastopajočih posameznikov in skupin. V zvezi s tem velja omeniti tudi nekatere dodatne uspehe, ki so jih dosegli naši kotalkarji v zadnjih dneh. Livij Rožič (UGG) in Silvano Grendene (Oton Župančič) sta na deželnem prvenstvu junior.jev CONI v Pordenonu dosegla častno drugo in tretje mesto. Na podlagi tega odličnega rezultata sta bila avtomatično vključena v državno kategorijo junierjev. čestitamo ji-, ma. Člani »Otona Župančiča* pa so bili nekaj dni prej na tekmovanja v Novi Gorici. Tam so dosegli zelo dobre rezultate. Med trinajstimi tekmovalkami v kategoriji do osem let sta .AJaja Peterin in Kristina Ožbot dosegli prvo in drugo mesto; v kategoriji cd 8. do 10 let sta med 15 tekmovalkami Tanja Vižintin in Loredana Cingerli dosegli prvo in četrto mesto. Nadja Maraž je bila prva, Damjana Makuc pa druga v kategoriji med 10 in 13 leti (tu je bilo 12 tekmovalk). Silvana Marušič in Lucija Pisk sta bili peta in sedma v kategoriji nad 12 letnimi tekmovalkami (tu jih je sodelovalo 11). V kategoriji dečkov nad. 12 leti pa sta bila Silvano Grendene drugi. Tullio Bastiani pa četrti. Na siiki: štandreški kotalkarji na nedavnem srečanju v Novi Gorici. • Občinska knjižnica v So vod;. J .h posluje po sledečem urniku: ob torkih in četrtkih je odprta od 17. do 20. ure, ob petkih pa od 18. do 20. ure. Knjižnica je v kletnih prostorih županstva. Izleti Slovensko planinsko društvo obvešča izletnike za nedeljo, 8. julija, da bo odhod avtobusa iz Gorice -Travnik ob 5. uri, iz Štandreža ob 5.05 in iz Sovodenj ob 5.10. Opozarjamo na točnost. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 15. julija, izlet na Begunjščico (2063 metrov) v Karavankah. Uro odhoda in zbirališče bomo javili v prihodnjih dneh. Izlet bo z lastnimi sredstvi. Razna obvestila Ženski pevski zbor prosvetnega društva Oton Župančič bo imel jutri ob 21. uri zaključni nastop v letošnji sezoni. Koncert bo v. domu Andrej Budal v Štandrežu. Sovodenjski krvodajalci pripravljajo v nedeljo, 8. t.m., na Vrhu svoj praznik, na katerem bodo sodelovali tudi godci in pevci iz pobratene občine Škofja Loka. Prireditev se bo začela ob 9. uri s polaganjem venca pred spomenik padlim v NOB, zaključila pa z velikim «piknikom» na Larg; Kino Gorica CORSO 17.00—22.00 «Ombre rosse*. J. Wayne in C. Trevor. VITTORIA 17.00-22.00 »Fatelo con me bionde dolci danesi*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 «11 re de-gli zingari*. PRINCIPE 18.00-22.00 «Zombie». DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Vidussi, Verdijev korzo 57, tel. 28-79. Nabrežinska obala v teh dneh jfa. ' jt* IŠHkk PROGRAM LJUBLJANSKE TV ZA ŠEST NEDELJSKIH VEČEROV SLOVENSKA NARODNA SKUPNOST NA KOROŠKEM IN ŠTAJERSKEM Oddajo je pripravila naša nekdanja sodelavka Dorica Makuc, ki bo serijo nadaljevala tudi o Slovencih v drugih zamejstvih V oddaji bo sedaj govor o germanizaciji nekoč in danes Sveže vode Jadrana se bijejo ob čeri pod Nabrežino (Foto M. Magajna) V nedeljo, 8. julija, ob 20.40 (po jugoslovanskem času) bo na programu ljubljanske televizije pričetek TV serije šestih dokumentarcev o položaju slovenske narodnostne skupnosti na avstrijskem Koroškem in štajerskem z naslovom «Žive naj vsi narodi*. Naslov serije šestih filmskih dokumentarcev, ki jih je pripravil TV studio Ljubljana za predvajanje vsako nedeljo zvečer od 8. julija dalje, je bil vsebinsko izbran; gledalca želi opozoriti na serijo posvečeno današnjemu položaju Slovencev v Avstriji. Tu se manjšinski, slovenski narod ob večinskem, nemško govorečem vedno V ČASU, KO JE PROBLEM ENERGETSKE KRIZE NA DNEVNEM REDU... JE RES: DA BODO KMALU TUDI SOVJETI DOŽIVLJALI HUDO PETROLEJSKO KRIZO? «Glas» o krizi je prišel z onstran Atlantika - Sovjetski minister za ener- zanika - Sovjetski strokovnjaki pa vendarle opozarjajo getiko nevarnost Ves svet tarna, da se nam bliža huda ali bolje še hujša kriza. Temu naj bi bilo krivo tudi vedno večje pomanjkanje energetskih virov, predvsen nafte, ki postaja zato vedno dražja. Prav pred dnevi se je ponovno podražila, o čemer so sklepali predstavniki držav članic OPEČ v Ženevi. Skoraj hkrati pa so se sestali predstavniki sedmih najbolj razvitih in tudi najbolj bogatih dežel kapitalističnega sveta, ki so v Tokiu razpravljali o tem, kako naprej v zvezi s to krizo, pa tudi o nekaterih drugih perečih vprašanjih. In prav ob tej priložnosti se je prvič oglasil nekdo z one strani Atlantika, ki je med drugim rekel, da «svobodnemu svetu, ki se is sedaj otepa z energetskimi težavami. bo kmalu sledil tudi socialistični svet, ker bo tudi Sovjetski zvezi v kratkem začelo primanjkovati nafte*. V zvezi s tem se bomo za trenutek ustavili pri vprašanju energetike v Sovjetski zvezi in tudi pri možnosti, ki jo omenja pravkar navedeni Američan. Nismo preroki in nesmiselno bi bilo dajati zagotovila v tem ali onem smislu, ko pa še sovjetski vrhovi ne vedo, koliko je vsega energetskega bogastva na področju njihove dežele. Zato bomo navajali kolikor- toliko le dosegljive podatke, ki pravijo naslednje: Po izračunih geologov »sedmih se-stra», to se pravi geologov sedmih največjih petrolejskih družb na svetu ima največ »črnega zlata* Sa-udova Arabija in sicer okoli 160 milijard sodčkov (1 sodček je približno 159 litrov), na drugem mestu je že Sovjetska zveza, ki pa razpolaga s «komaj» 71 milijardami sodčkov nafte. Za primerjavo bomo navedli, da imajo ZDA doma le 28 milijard sodčkov nafte, saj je znano, da ZDA uvozijo več kot 50 odstotkov nafte iz tujine. Toliko o teh konkretnih številkah, ki pa niso povsem, gotove, saj je možno, da odkrijejo nova ležišča v ZDA, kot tudi da so ocene sovjetskih ležišč nafte preveč optimistične. Naj bo kakorkoli, Sovjetska zveza je trenutno največji »producent* nafte na svetu in je v minulem letu na-či-pala 572 milijonov ton, oziroma okoli 4 milijarde sodčkov nafte. Za letos računajo, da bodo Sovjeti dosegli že 600 milijonov ton nafte. Veliko te nafte Sovjeti porabijo doma, veliko pa je tudi izvozijo, vendar bomo o tem rekli kaj več pozneje, za sedaj se bon.o ustavili še pri nekaterih drugih podatkih, ki govore o sovjetski energetiki. Po statist;čnih podatkih za lansko leto, so sovjetske termične in jedrske centrale ter hidrocentrale dale 1202 milijardi kWh električne energije, to se pravi približno 4600 k\Vh na državljana, kar je veliko, za 1000 kWh več kot v Italiji, vendar pa niti 50 odstotkov tega kolikor pride elektrike na državljana ZDA. Hkrati so v lanskem letu Sovjeti načrpali 347 milijard kub čnih metrov zemeljskega plina ter še nakopali 724 milijonov ton premoga torej malo manj kot tri tone na državljana. Če seštejemo vse te e-nergetske zmogljivosti in vire, bi zares ne mogli trditi, da bo Sovjetska zveza v kratkem v energetskih težavah, pa čeprav se njena industrija in torej poraba naglo veča. Tu bi mogli mimo vseh drugih kalkulacij navesti tudi sovjetsko šibkost, ki v tem primeru postane prednost. Vtem ko imajo v ZDA že nad ICO milijonov motornih vozil, po večini z veliko kubaturo. ki vsekakor »požrejo* dobršen del bencina in naftnih derivatov, je sovjetska motorizacija skrajno šibka in gre zato pretežni del nafte in nje-, nih derivatov za pogonsko energijo ter za kemijsko industrijo. m. V zvezi z omenjenimi govoricami o morebitni sovjetski energetski krizi, ki «se bo pojavila tudi tu čez kakih pet, šest let,* je nedavno sovjetski minister .a energetiko Peter Neporožni v razgovoru s časnikarji podčrtal, da «nikakor bi ne moglo ali celo smelo priti do krize, vsaj ne v bližnji bodočnosti, pa čeprav je hkrati prav možno, da se nafta in naftni derivati podražijo.* In tudi v pnmeru, če bi se nafta zares podražila, če bi se cena bencinu celo podvojila, bo v Sovjetski zvezi še vedno cenejša kot pri nas in drugod po zah. Evropi, saj bi v lem Drimeru stala 402 liri za liter. Seveda bi bilo zgrešeno govoriti, da bi bil za sovjetskega vozača ben-pin po 402 liri cenejši kot je naš »super*, ki stane 500 lir, kajti draginja se ne ocenjuje po neki fiksni višini, pač pa po kuoni moči poprečnega državljana in resnici na ljubo sovjetske mezde in plače niso kdove kako, vsekakor ne tako visoke, da bi morebitna podražitev bencina bila nepomembna za sovjetskega človeka, pa čeprav je v SZ, kot smo že rekli, motorizacija šibka. In vendar sovjetski ekonomisti in programski delavci ne spijo mirnega spanja glede na energetiko, glede na razpoložljive zaloge nafte, plina, premoga, da ne govorimo o drugih energetskih virih, kot na primer o jedrskih centralah, ki jih v Sovjetski zvezi sicer ni veliko, ki pa vendarle nekaj pomenijo. Kljub rekordnemu črpanju nafte in plina, kljub rekordnemu izkopu premoga in kljub številnim velikim hidrocentralam, ki že obratujejo ali ki so šele v gradnji, sovjetski ekonomisti dokaj odločno opozarjajo na. problem, ki ni le njihov, na problem, ki postaja aktualen v bogatem svetu. Gre za vprašanje neracionalnega izkoriščanja energetskih surovin, gre za vprašanje razmetavanja energije, o čemer čedalje pogosteje piše tudi sovjetski, tisk, pred nedavnim je temu problemu »Pravda* posvetila celo uvodnik. Drugi problem, ki zaskrbljuje s tem v zvezi sovjetske ekonomiste in načrtovalce, je izvoz ali točneje naraščanje izvoza nafte v tujino. Lansko leto je SZ izvozila blaga za obilnih 70 milijard rubljev, torej za približno 100 milijard dolarjev, od tega pa je nad 50 odstotkov odpadlo na vrednost izvožene nafte. Seveda je Sovjetska zveza veliko tega izvozila v sosedne dežele, to se pravi v države SEV, vendar je veliko izvozila tudi v ostali svet, na pr. v Zahodno Nemčijo, v ZDA, v Francijo in tudi v Italijo. Za denar, ki ga je dobila a za nafto, je kupila v tujini ve-iko Strojevi surovin, potresnega blaga tudi — žita. Pretežni del do- larjev, ki jih je dobila za dobavo nafte ZDA, je dala za pšenico, koruzo in druge žitarice in le del o-gromnega izkupička je potrošila za nakup strojev in druge opreme. Zato se sovjetski minister za energetiko Neporožni prav v zvezi s tem vprašuje, ali bi ne moglo nekoč priti zares do težav z nafto, ker bi SZ morala izvažati veliko nafte za nakup žita, ko pa se je v SZ posvetila kmetijstvu premajhna pozornost in je zato tudi ob neznatnih vremenskih neprilikah letina slaba in je zato treba kupiti v tujini velike količine žita, za kar so potrebne milijarde dolarjev ah rubljev. BERITE REVIJO nwi težje bori za svoj obstoj, ker so germanizatorske temne sile vedno bolj nasilne. Kolikšne so te sile in kako daleč v preteklost segajo korenine nemškega nacionalizma, ki nikakor ne pojenjuje, to je zanimalo realizatorje TV serije. Zato so se lotili teme s poglobljenim zgodovinskim obravnavanjem odnosov dveh narodov, živečih v istem prostoru. Dolga je bila pot Slovencev do lastne državnosti in zanimivo je, da je bila prva slovenska državna skupnost slovenska Karantanija zasidrana prav na Koroškem, ki je bilo osrednje ozemlje prve domovine Slovencev. In tako se je šele ob prihodu Bavarcev na ozemlje slovenske Karantanije začela tista pot skupnega sožitja, pa tudi preganjanja tistega naroda, ki je bil socialno in politično šibkejši. In to je bil slovenski narod. In ker se je zgodovina Slovencev dolga stoletja odvijala pod Habsburžani, bodo tudi primorski Slovenci lahko sledili televizijskim dokumentarcem, ki bodo skozi sliko pomembnih spomenikov (posnetih na Du- naju, v Gradcu, v Celovcu, na Krnskem gradu, pri Gospe sveti, na Vrbi, itd.) obujali našo skupno zgodovino. V seriji teh dokumentarcev nastopajo tudi znani zgodovinarji z ljubljanske univerze in profesorji z graške in celovške univerze, ki bodo s svojimi razmišljanji obogatili filmske materiale in gledalcu približali včerajšnji dan, ki je pogojeval današnjo usodo slovenskega naroda’ V četrtem dokumentarcu bo posebej govor o najhujših časih, posebej za severne Slovence, ko je bil Hitler odločil, da štajerske in koroške Slovence popolnoma zatre. In takrat se je razvil oborožen u-por, ki ni poznal pregraj čez Karavanke, kot jih ni čez Julijce, pa čeprav so bila taborišča tretjega Rajha polna Slovencev. Leta 1943 je bilo na Dunaju obglavljenih 13 kmetov in delavcev iz Slovenske Koroške: nacistični sodnik jim je ob razsodbi odvzel celo čast in slednjo jim je lani (ob svečanosti v istem strašnem zaporu) vrnil na Dunaju avstrijski zvezni predsednik dr. Kirchschleger ko je dejal, da so njihove žrtve dostojne časti Avstrije. PRED LETNIM OBRAČUNOM JUGOSLOVANSKE KINEMATOGRAFIJE Za letošnji puljski festival so že pripravili 26 novih del Ko smo včeraj pisali o Bulaji-čevem filmu, ki bo v' septembru prišel tuiii pred italijansko občinstvo, smo rekli, da bo verjetno odnesel več priznanj na puljskem festivalu jugoslovanskega igralnega filma, katerega priprave so že v polnem teku. Včeraj se je namreč sestal programski svet, ki si bo ogledal, kateri filmi so predloženi, hkrati bo programski svet tudi določil, katere filme bodo predvajali v puljski Areni ih katere v kinematografskih dvoranah. Kaže, da bodo člani žirije imeli veliko dela, kajti za letošnji, 26. festival je pripravljenih veliko novih del. Navedli bomo le naslove teh filmov in njihove režiserje, o-ceno del bodo dajali kritiki, ki jim bo, na bližnjem puljskem festivalu, pomagala tudi publika, kot vsako leto. Slovenska kinematografija bo v Pulju navzoča s tremi filmi. Matjaž Klopčič je pripravil svoje ti- skanje», Božo Šprajc je pripravil film *Krč*, Vojko Duletič pa film tDraga moja lza». Največ filmov so pripravili beograjski producenti in sicer kar enajst. Navedli bomo njihove režiserje in njihove naslove: Goran Paskaljevič je pripravil film «Ze-maljski dani teku*, Boro Draško-vič film tU sijanje*, Branko Bauer je pripravil film o najmlajšem partizanu - narodnem heroju in sicer film «Boško Buha*, Goran Markovič film «Nacionalna klasa od 785 CAT3*, Jovan Rančič film iPosled nia trka*. Aleksander Mandič film tKvar*, Zdravko Šotra film tOsva-janje slobode»; Miča Miloševič film tOsmi kurs», Živko Nikolič film «Jovana Lukina», Jovan ži-vanovič pa film tR.V.Z.A.*. Hrmška kinematografija bo navzoča z devetimi filmi. Na prvem mestu se navaja Veljka Bulajiča novo delo tčovjek koga treba ubiti», Fadil Hadžič je pripravil film «Novinar», Antun Vrdoljak film tPovratak*, Vanča Kljakovič film tUsporedno kretanje», Bruno Ga-mulin in Milivoj Pohlovski film tživi bili pa vid jeli*, Petar Krelja delo «Godišnje doba*, Ljilja-na Jojič film »Prifco sinjeg mora*, Vladimir Tadej film «Pokleni o-tok*, Branko Ivanda pa film tPri-jeki sud*. Iz Prištine pridela v Pulj dva filma, dve stvaritvi albanske kinematografije. Ekrem Krgeziu je režiral film z naslovom *Kad pro-Iječe kasni*, njegov kolega Besim Sahatciu pa-film cVjetar i hrast*. Končno bomo navedli še nekaj filmov iz Bosne in Vojvodine in hkrati povedali, da makedonska kinematografija letos ni pripravila za Pulj prav nič. Žika Ristič in Ranil Batirov sta najavila svoje tžestoke godine*, Hajrudin Kar-vavac je pripravil «Partizansko eskadrilo*. Karolj Vič ek pa film tTrofej*. Predstaviti dolga stoletja trajajoče skupno življenje dveh narodov, predvsem pa ponemčevalne težnje nemških nacionalističnih krogov, ki so stremeli za čim globljim poseganjem po zemlji na vzhodu in jugu Evrope (kar so dokazali nacistični okupatorji v zadnji vojni), to je bil namen serije, ki jo bomo lahko gledali šest zaporednih nedelj v večernih urah. Scenarij za serijo je pripravila naša goriška rojakinja Dorica Makuc, ki namerava realizirati celotni opus TV dokumentarcev o Slovencih izven meja SRS. Doslej je pripravila dokumentarce o beneških in kanalskih Slovencih, sedaj o Slovencih na avstrijskem Koroškem in Štajerskem (tudi tam živi še vedno nekaj Slovencev, čeprav o njih malo čujemo), sledili pa bodo že Rezijani, Porabski Slovenci. Režirali sta skupaj z režiserko Mijo Janžekovič, snemalec serije je bil direktor fotografije Slavko Nemec, tonski snemalec Ivo Debevc. Serijo so pripravljali še z nekaterimi sodelavci leto dni. a. c. fliiiMiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiii n 11111111111111111111111111111111111 ŠE ENO STARO NAJDIŠČE v Človekovo orodje, staro 3 milijone let ATENE — Bolj se znanost razvija, bolj popolna postaja, več ima na razpolago sredstev in tehničnih pripomočkov. In s tem postaja človek tudi vedno bolj «star*. Do teh zaključkov pridemo ob vesti, ki prihaja iz visoko kvalificiranih znanstvenih krogov. Nekoč, pred kakim desetletjem je veljala teza, da je človek «star» približno milijon, milijon in pol let. V mislih imamo dobo človekove evolucije od časov, ko se je povzpel na spodnje okončine in se omenja že kot tako imenovani «homo sapiens*. Nekoč je veljala trditev, da je homo sapiens star kvečjemu poldrugi milijon let. Grški antropolog Aris Poulianos pa prihaja na dan s povsem konkretnimi dokazi, ki posredno potrjujejo domnevo tistih antropologov, ki menijo, da je človek star najmanj tri, morda celo štiri milijone let. Grški znanstvenik Poulianos je te dni sporočil, da je našel «oro-dje\iž kamina*, ki naj bi bilo služilo človeku pred tremi milijoni let. To orodje je Poulianus našel že lansko leto na nekem najdišču v Tolemaudi v severni Grčiji poleg okostja ali točneje poleg ostankov okostja slona. Po mnenju antropologov in znanosti nasploh bi moral biti ta «kamen» najstarejše o-rodje, kar jih je kdaj uporabljal človek, Ker pa smo se morali v proučevanju preteklosti že večkrat popravljati, bomo dodali, da je ta kamen najstarejši kamen ali najstarejše orodje, kar jih je doslej človek odkril, saj je možno, da bodo v bodoče odkrili še kako starejše človekovo primitivno orodje. Omenjeni kamen je verjetno služil našemu davnemu predniku za lov. Po primerjavah z drugimi podobnimi najdbami v raznih starih »kolonijah*, je ta kamen vsaj 400 tisoč let starejši od podobnih kamnov - orodij, kar so jih doslej odkrili v »najstarejši človekovi domovini* — v Afriki. V Grčiji in sicer nekje v severni Grčiji, so v lanskem letu zabeležili še eno zanimivo odkritje, le da to ni tako staro, iva.jti odkrili so večjo količino zlatih predmetov, ki izhajajo iz 'obe kakih 1.500 let pred našim štetjem. Gre za veliko ne le zgodovinsko vrednost, ki izhaja iz mikenske dobe. Več zlatih predmetov so namreč našli v nekem grobišču, ki ga številne invazije na grški polotok niso izropale. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 G. Verdi: Trubadur — 5. in zadnji del 13.30 DNEVNIK — Danes v parlamentu 18.15 Pravljica dneva: Flaminij pride iz vode 18.20 Ana, dan za dnem 18.30 Moj prijatelj konj, 5 del 19.00 Programi pristopanja 19.20 Tarzan il magnifico — 2. del 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Tam Tam: Aktualna tema Dnevnika 1 21.35 Teleclub: Goli funkcionar — TV film Ob koncu DNEVNIK — Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.15 Nori za dogodivščine: Jeklene pošasti, dok. Sledi program za mladino: 18.15 Otroško gledališče 13.45 Uporni zajček, risanka 18.55 Iz parlamenta — DNEVNIK 2 — Šport 19.15 Black Beautyjeve dogodivščine: Vikinški šlem, TV film Prof. Miles je angleški arheolog. V tem svojstvu vodi odkopavanja v nekem kraju, kjer so odkrili neko staro nekropolo. Gre za nevaren kraj, kajti tod je veliko jam in prepadov in tudi zemlja je pogosto krhka, tako da se človek vanjo kar pogrezne. Vicky, Kevin in njun prijatelj Robbie so vsi nestrpni, ker jih «teren» zanima. »Pojdimo gledat, pojdimo raziskovat, morda bomo tudi mi odkrili zaklad,* pravi eden izmed «trojke». In zares Robbie najde nekaj, vendar ne gre za zaklad, pač pa za zelo staro čelado, gre za vikinško čelado izpred davnih stoletij. 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Luigi Ganna - detektiv Scarabocchio 21.45 Gli anni del boom Kakšen reformizem? - 2. del Razprava o «Bogati Italiji* se ni končala. Pravzaprav se bo končala nocoi z zaključno oddajo ali točneje z zaključno razpravo, ki jo bo vodil Alberto La Volpe. V dosedanjih treh nadaljevanjih so si Marco Fini, Emi-dio Greco in Corrado Stajano zadali nalogo napraviti nekakšno analizo razmer v I taliji z začetkom ob koncu 50. let. To se pravi tiste dobe, ki se je vlekla vse do 1965. leta in ki so jo mnogi ekonomisti in sociologi imenovali »italijanski čudež*. Doslej so si TV gledalci mogli ogledati obdobje «leve sredine* od 1960 do 1964, nadalje so mogli videti «bogat-Milan*, ki je postal ekonomsko glavno mesto Italije in hkrati prvo torišče kaosa, ki je zajel deželo: Gre za se litev juga na sever, za -kaos in špekulacije v gradbeništvu itd. 22.45 Sereno variabilc Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 15.00 Wimbledon: Teniški finale 18.55 POROČILA 19.00 Deček Skok - otroška oddaja 19.15 Priljubljene zgodbe — 2. del 19.40 OBZORNIK 19.50 Domači ansambli: Ansambel Franca Flereta in Dobrepoljski fantje 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Večer dalmatinskih pesmi, Split 79 22.05 Junaki serijskega filma 22.55 TV DNEVNIK 23.10 Nočni luno: Klavnica Koper 19.00 Šport: Tenis 20.25 Odprta meja 20.50 Stičišče 21.00 Risanke 21.00 DNEVNIK 21.30 Pomladno jutro, film Režija: liacinto Solito Igrajo: Clara Marcaccini, Bruno Carotenuto, Memo Ca-rotenuto... 22.45 Propagandna oddaja 23.00 Hvar: dok. odejaja , Zagreb 19.15 Otroška oddaja 19.45 Zabavno glas. oddaja 21.00 Split: Večer dalmatinskih pesmi 22.05 Junaki serijskega filma 22.40 Nočna premiera: Igra z jabolkom ŠVICA 15.00 šoort: Tenis 20.15 Morska kača, dok. 20.40 Letala ali baloni. TV film 21.45 Štirje moški za vdovo — TV film 23.00 Angela Davis, dck. TRST A 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Glasba za dobro jutro; 8.05 Z novim dnem; 9.30 Na počitnicah; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.35 Slovenski izvajalci lahke glasbe; 12.00 Studio 2, zdaj in nikdar več; 13.15 Zborovska glasba; 14.10 Za prijetno popoldne; 14.45 Naši nepoznani znanci; 16.30 Rezervirano za...; 17.05 Skladatelji in izvajalci; 18.05 Kulturni prostor. KOPER anch’io; 11.00 Opera - Kviz; 11.30 Veliki italijanski popevkarji; 12.03 in 13.15 Vi in jaz ’79; 14.03 Ra dio 1 - jazz '79; 14.30 Zvezdne noči; 15.03 Rallv; 15.35 Popoldan ska srečanja; 16.40 Na kratko; 1,7.00 Dekleta danes; 17.30 Bra zilske ljudske pesmi; 17.55 Mala zgodovina angleških besed; 18.05 Rdeči hudiči: Zgodovina italijanskega kolesarstva; 18.35 Glasbena oddaja z Mino; 19.15 Poslušaj. večeri se; 20.35 Poletne noči; 21.03 Simfonični koncert. (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.'30, 19.30 Poročila; 8.00 Dobro jutro z glasbo; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Roje Bra-co Koren; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.45 Z nami je...; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 14.45 Kim parade; 15.00 Samoupravljalec; 15.10 Poje zbor Tridentinskih alpinistov; 15.33 Mini juke box; 16.00 Kultura in družba; 16.10 Srečanje z ansamblom Tee Dee Life; 16.55 Izletnik; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Crash; 18.00 Glasba; 18.32 Nepozabne melodije; 19.00 Plošče; 19.00 Petkov koncert. KOPER RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Nekega drugega dne; 9.32 Priorova dedišči na; 10.12 Luna v vodnjaku; 11.32 My Sweet Lord; 12.45 Hit parade; 13.40 Belle epoque; 15.00 - 19.50 Radiouno - estate; 20.00 Spazio X; 22.40 Soft glasba, LJUBLJANA (Slovenski pregram) 7.30, 8.25, 14.00, 15.30, 17.00 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.00 Pregled zamejskega tiska; 14.03 Jugoslovanska pop scena; 14.37 Naši zbori pojo; 15.00 S polnimi jadri; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 17.35 Svirač svira, kolo igra. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 - 7.30 Glasbeno prebujanje; 7.45 Poštna kočija; 9.00 Radio 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Glasbena prav ljica; 9.50 Naši umetniki mladi n poslušalcem; 10.05 Z radiom na poti; 11.05 »Rezervirano za*...; 13.10 Z orkestri in solisti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.00 Iz naših krajev; 14.30 Priporočajo vam...; 14.50 Človek in zdravje; 15.05 Klasična glasba; 15.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.30 Napotki za turiste; 16.35 Od melodije, do' melodije; 17.00 «Vrtiljak»; 18.00 Studio ob 18.00; 19.00 Od arije da arije; 19.30 S knjižnega trga; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča; 21.00 Uganite, pa vam zaigramo...; 22.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.20 Glasbeni intermezzo; 23.30 Besede in zvoki iz logov domačih; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Prostor za reprize. r Branko Babič i 56. L LJUDJE IN BOJI NA KOZARI Pričevanje o vstaji in revoluciji 1941 - 1942 J Vi ste tisti, ki ste zapustili najsvetlejšo sled v naši zgodovini, na osnovi vaših izkušenj je bila v našo novo Ustavo vnesena odredba, ki govori, da v Jugoslaviji nihče nima pravice podpisati kapitulacije.* To je resnično bila Kozara. VRAČANJE NA KOZARO Bosanska krajina, Banjaluka, Podgrmeč, Kozara, krajina vsa, Koder sem dve leti in pol doživljal burne dogodke, zlasti prvo obdobje naše narodnoosvobodilne vojne, živi v meni nepozabno še danes, kot da bi se vse to šele včeraj dogajalo. In vendar je poteklo že skoraj štirideset let. Vsa Bosanska krajina je, kot drugod po Jugoslaviji, posejana z obeležji, spomeniki, legendami,, ki te na vsakem koraku spominjajo na tiste zgodovinske dogodke. Vedno se rad vračam v Bosansko krajino, med tovariše, s katerimi smo bojevali najtežje bitke, med to čudovito ljudstvo, ki Je v osvobodilni vojni in ljudski revoluciji dalo čisto vse, kar je od njega ta usodni čas terjal, in to je bilo ogromno, saj je s krvjo zapisalo v našo ustavo tisto znamenito določilo, «da v Jugoslaviji nihče nima pravice podpisati kapitulacije*. Ni čudno, da mi imena Krajina, Kozara, Kra-jišnik, Kozarčan tako domače zvenijo. Ko se dandanes ob pogostih vračanjih v te kraje sprehajam po Bosanski krajini, se mi zdi tista predvojna zaostala, revna in napol kolonialna Bosna silno daleč, kot v daljni zgodovini. Nekdaj komaj prevozne in prašne ceste so danes moderni asfaltni trakovi, ki povezujejo bližnje in daljne kraje. Ni več tistih palank ali «kasab», napol razpadajočih in v kup zgnetenih hiš, ki so bile pravo ogledalo zaostalosti in revščine. Kamorkoli danes grem, srečujem povsem novo podobo krajev, ki jih nosim v spominu iz preteklosti. Nedavno me je pot popeljala skozi Ključ, mestece, ki se razteza ob cesti proti Jajcu in ki je bilo nekdaj skrajno zaostalo, kot mnogo drugih podobnih mest. Zdaj so tam modeme stavbe ob cesti, ki dajejo vtis, kot da je mesto šele včeraj nastalo. To mesto je med vojno večkrat menjalo gospodarja in je bilo skoraj popolnoma porušeno. Danes ga krasijo moderni stanovanjski bloki, naselja ličnih enodružinskih hišic, mnogo lepših, kot so bile nekdaj vile premožnih ljudi, sodobne trgovine - samopostrežbe, restavracije in druga javna poslopja, to je današnji Ključ. Kar verjeti nisem mogel tej spremembi. Pa ne samo tu! Podobne spremembe srečuješ na vsakem koraku. Kdo se tega ne bi veselil? Prijedor, ki je pred vojno imel komaj deset tisoč prebivalcev, jih ima danes štirikrat več. Podobno je v Bihaču in Banjaluki, središču Bosanske krajine, ki se razvija v velemesto, saj ima sedaj petkrat več prebivalcev kot pred vojno in je drugo univerzitetno središče Bosne in Hercegovine. V vsakem malo večjem naselju, kjer pred vojno ni bilo ničesar, deluje danes kak industrijski obrat, ki zaposluje številne delavce in ustvarja materialno osnovo za vse hitrejši gospodarski in družbeni razvoj kraja. Prav gotovo je bilo vse to možno zgraditi le ob razvoju močnejših industrijskih središč (Banjaluka, Prijedor z rudnikom Ljubija in druga), kar je .omogočilo odprtje raznih industrijskih obratov tudi zunaj središč. Vse govori o naglem materialnem razvoju, ki je omogočil preobrazbo dežele tudi na vseh drugih področjih. Tako nagel gospodarski in družbeni razvoj je malokatera dežela na svetu doživela v tako kratkem času. Pred nedavnim sem imel priložnost opazovati Kozaro s helikopterja. Še nikoli prej nisem videl Kozare iz zraka. V vojni je nad njo, kot vemo, letel sovražnik in nas vztrajno iskal, mitraljiral in bombardiral, če nas je le opazil. Zato je bilo tedaj naše mesto v hosti, ki nas je varovala pred njegovimi pogledi. Tako sem z resničnim zadovoljstvom sprejel vabilo komandanta helikopterja, naj se popeljem nad Kozaro. Bilo je namreč na Kozari srečanje rezervnih vojaških starešin iz vse Jugoslavije. Bosna in Hercegovina je bila tedanji gostitelj srečanja, ki je vsakokrat v drugi republiki. Bil je vroč poletni dan, ko se je na Mrakovici zbralo nekaj nad tisoč rezervnih vojaških starešin na svečani prireditvi pred veličastnim spomenikom, na svečanosti, na katero je prišlo okrog 30.000 ljudi iz Podkozarja. Bilo je nepozabno! Vojaški helikopter, ki je bil sicer namenjen morebitni hitri zdravniški pomoči, je poletel. Komandant, nekdanji kozarski partizan, je mene in še nekaj tovarišev varno vodil nad Kozaro. Ko smo se dvignili z vrha Mrakovice, me je obdajal poseben občutek. Bil sem nekoliko vznemirjen v pričako- i. vanju, da bom videl znana mesta, griče in globeli, kjer smo preživljali in doživljali vojne dogodke, predvsem težke, pa tydi prijetne trenutke, da bom videl tiste kraje, kjer je bilo ob veliki kozarski ofenzivi «veliko mesto*, v katerem je ljudstvo Podkozarja preživljalo strahoten sovražnikov pritisk in mu kljub velikim žrtvam kljubovalo. Helikopter je letel nizko nad drevesi, skoraj se jih je do- ’ tikal, se spuščal v globeli in se zopet vzpenjal čez vrhove, kot bi drsel po hrbtih mogočnih valov. Pilot je vodil helikopter počasi, kolikor se ;e le dalo, da bi taKo lahko bolje videli mesta in kraje takratnih dogodkov. In tako smo si lahko šele iz zraka ustvarili pravo predstavo o razsežnosti in razčlenjenosti Kozare, o njeni košatosti in bogastvu gozdov, kar nas je tedaj skrivalo in branilo pred sovražniki. Zato je sovražnik moral zbrati celo armado s ta- i krat najmodernejšo oborožitvijo, da je lahko prodrl v ne-'] drja Kozare. Kolikor sem se prej veselil poleta nad Kozaro . in si z zanimanjem ogledoval njena pobočja, useke in glo- ; beli, njenega košatega pokrivala, pa sem bil hkrati tudi malo razočaran. S težavo sem spoznaval mesta in kraje, kjer smo imeli svoje baze, štabe in bolnice, mesta, kjer so i bile velike bitke, in kraje «zbjega», kjer je toliko tisočev ljudi doživljalo veliko dramo kozarske ofenzive. Res je, da je čas že nekoliko zabrisal sledove takratnih dogodkov. Medtem se je gozd še bolj razrasel in odel v svojo košato obleko. Tista mesta, ki so takrat še kazala svojo goloto ali redko rast, je zdaj gozd že krepko porasel. Tak je na pri-mer Palež, s katerega smo takrat lahko nemoteno zrli na Knežpolje, zdaj je tako zarasel, da se nikamor več ne vidi. stvo na lestvici, saj se je že v prejšnji tovrstni preizkušnji komaj ubthnil.1 Tttdi toWat' - njegova ekipa sicer ni bila prva, z odlično vožnjo pa 'si1' priborita' Odlično drugo mesto, ki je Hinaultu celo dovolilo, TENIS V POLFINALU WIMBLEDONSKEGA TURNIRJA Neoporečna zmaga Šveda nad Amerikancem Connorsom Drugi finalist je Tanner (ZDA), ki je izločil svojega rojaka Dupreja - Danes ženski finale med Evertovo in Navratilovo Dvojica Ružiči-Jaušovec izpadla v polfinalu Drevi občni zbor S K Devin KOŠARKA REKREACIJSKI TURNIR BORA LONDON — Plavolasi Bjom Borg, trikratni zaporedni zmagovalec Wim bledona, je tudi letos najresnejši kandidat za osvojitev prestižne teniške lovorike. Z neoporečno zmago se je znebil tudi najnevarnejšega tekmeca, Američana Jimmyja Connor-sa: ki je taxo tudi tokrat moral priznati premoč Šveda, po samih treh setih igre. Že sam končni i-®d zgovorno kaže, da je bil dvoboj, ki so ga poznavalci upravičeno ocenili kot pravi finalni spopad enosmeren. Borg je svojemu tradicionalnemu nasprotniku prepustil le borih 7 iger, kar je pravzaprav veliko presenečenje, saj tako lahke zmage ni nihče pričakoval. Sam dvoboj je delno razočaral številne gledalce. Ob izpiljeni tehniki in strahovito močnem izvajanju udarcev sta oba igralca pokala tudi določene pomanjkljivosti. Predvsem je Borg zgrešil zanj neobičajno veliko število lažjih žog. To odraža predvsem njegovo nepopolno telesno pripravo kot posledico številnih poškodb, ki tarejo toga igralca po razmeroma že dol-£i in naporni karieri (kljub mladim Bjorn Borg Jimmy Conuors Martina Navratilova letom je Borg že vrsto let v ospredju «teniškega cirkusa*). Connors, ki je dvoboj začel zelo dobro in prizadevno, je tudi tokrat psihično povsem popustil. Antipatični* Jimmy, kot ga imenujejo Angleži, je bil proti Borgu popolnoma nemočen. V prvem setu je skušal vsiliti svojo igro m se je pogosto pomikal proti mreži. Borg pa ga je vedno ukanil z dolgimi prediožki ob črti. Po prvem «beaku» se je Connors prilagodil nasprotnikovi i-gri, kar je bilo zanj usodno. Borg je neusmiljeno zabijal svoje top-spine, ki so na prvi pogled slabi udarci, z dokaj čudno krivuljo, vsebujejo pa veliko moč in učinkovitost. Dvoboj je tako trajal le slabi dve uri. Mnogo slabši, čeprav bolj izenačen, je bil drugi polfinalni dvoboj, ki je s tehničnega vidika krepko razočaral. Po pričakovanju je zmagal Roscoe Tanner. Bil je to pred- vsem boj dveh odličnih servisarjev. Igra obeh slon; prav na teh zelo spektakularnih udarcih, čeprav oba igralca razpolagata z dobrimi voleji, ki so prvi pogoj za igro ob mreži. Tanner je enostavno boljše serviral, odgovori rojaka Dupreja pa niso bili tako učinkoviti, kot v srečanju proti Italijanu Panatti. Danes bo na sporedu ženski finale med Čehinjo Navratilovo in A-meričanko Evertovo, ki sta se za wimbledonsko lovoriko spopadli že lani. Tudi tokrat ima največ možnosti lanska zmagovalka Martina Navratilova. VČERAJŠNJI IZIDI Posamezniki (polfinale^ Borg (Šve) - Connors (ZDA) 6:2, 6:3. 6:2 Tanner (ZDA) - Dupre (ZDA) 6:3, 7:6, 6:3 Ženske dvojice Stove in Tumbull - Jaušovec in Ružiči 6:1, 6:4 Odbor SK Devina bo danes polagal obračun enoletnega dela. Drevi bo namreč V prostorih gostilne Širca Terčon ob 20.30 ob prvem sklicanju in pol ure kasneje v drugem, 5. redni občni zbor z naslednjim sporedom: 1. otvoritev, 2. izvolitev predsedstva, 3. izvolitev volilne komisije, 4. poročila in diskusija, 5. razreš-nica odboru, 6. volitev novega odbora, 7. razno. Člani, prijatelji in simpatizerji so seveda vabljeni, da se udeleže občnega zbora Danes zadnja dvoboja Tekme z veterani Olimpije žal ne bo $r7i? tokrat lahko V sredo zvečer so na stadionu «1, maj* odigrali še drugo kolo Borovega košarkarskega turnirja za rekreativce in veterane. Kot v ponedeljek, smo tudi sledili zanimivim in ogorčenim bojem, v katerih- so se igralci res požrtvovalno borili za vsako žogo do zaključnega žvižga. V prvi tekmi sta se na igrišču spopadli ekipi Under 80 in Spum-pani. Under 80 — Spumpani 70:58 (27:32) UNDER 80: Lakovič (k), Perco 19 (1:3), Jelinčič, Koren 5 (1:5), Pare-vel 10 (0:2), Kufersin 2, Bras, Bajc 8 (2:2), Košuta 26 (8:15). SPUMPANI: Tavčar S. (k) 18 (4:9), Tavčar L. 2, Tavčer R. 6, Gantar 18 (6:10), Starc 2 (0:3), Fabjan 3 (1:6), Sancin 4 (0:2), Guštin 5 (1:3), Dolenc. Tekma sama je bila še kar zanimiva in na sorazmerno visoki tehnični ravni. Lahko smo namreč o-pazovali tudi zelo lepe akcije, istočasno pa so se odvijali lepi boji pod koši. Žal pa so prav ti boji povzro- .........................................................................m........ , .NA MEDNARODNEM MITINGU KOLESARSTVO 8. ETAPA DIRKE «T0UR DE FRANCE» Hinault še okrepil svojo prednost po včerajšnji etapi na kronometer Tudi na skupni lestvici je prišlo do več pomembnih sprememb ■ Kuiper nazadoval s 3. na 8. mesto, Baroncchelli pa je izpadel iz najboljše deseterice LE HAVRE — Kljub napovedim, ki so grozile Hinaultu z vseh strani, ostaja Bretonec še naprej vodja lestvice letošnjega «Toura». V včerajšnji etapi pa se Hinault ni samo branil, nasprotnike je tudi o-dločno napadel in je svoje vodstvo še povečal. Osma etapa je potekala iz La Deuvilla v Le Havre in je merila dobrih devetdeset kilometrov, ki so jih morale ekipe prevoziti v vožnji na kronometer. Kolesarski navdušenci so zato menili, da bo Hinault zelo težko obdržal prven- že v komaj Lestvica včerajšnje etape je sledeča: 1. Raleigh (Knetemann, Wellens, Lubberding, Raas) 7.21’48” 2. Renault (Willemiane, Bernau-deau, Hinault, Chassang) 7.2212” 3. Ijsboerke (Jacobs, Verlinden, Thurau, Del Croix) 7.22’20” 4. Mercier (Zoetemelk, Friou, Nilsson, Martin) 7.25’48” 5. Flandria (Demeyer, De Schoe-naecker, Agostinho, Bittinger) 7 ur 29'04” 6. Peugeot (Hezard, Bossis, Kuiper, Legeay) 7.37’20” 7. Magniflex (Polini, Vandi, Ba-ronchelli, Cgruti);<'7.38,32” 8. DAF (Tackdfeft, Maas, Sche-pers, Bellet) 7.41*56’ ’ 9. KAS (Van Impe, Galdos, Ter-linck, Criquielion) 7.47’52” 10. Splendor (Pollentier, Beyssens, De Saever, Jesson) 7.47’56” 11. Bianchi (Parsani, Lualdi, De Muynck, Knudsen) 7.50’00” 12. La Redoute (Poirier, Patritti, Pescheux, Martinez) 7.53’08” 13. Inoxpan (Battaglin, Leali, Vanzo, Busolini) 7.54’44” 14. FIAT (Tesniere, Alban, De Carvalho, Julien) 8.02’20” 15. TEKA (Viejo, Garcia, Gutier-rez, Oliva) 8.19’29”. Skupna lestvica: Hinault (Fr.) Zoetemelk (Niz.) Nilsson (Šve.) Sutter (Švi. ) Agostinho (Por.) Bernaudeau (Fr.) Verlinden (Bel.) 8. Kuiper (Niz.) 9. Dierickx (Bel.) 10. Villemiane (F:-.) rija bo uvrščala boksarje co 82,275 kg teže in bo dopolnila preveliko razliko v teži, ki je med srednje-težko in težko kategorijo. JOHANNESBURG — Južnoafričan Gerrie Coetzee in Američan John Tate se bosta, verjetno že septembra letos, spoprijela za naslov svetovnega prvaka težke kategorije (verzija WBA). Vest je uradno sporočil predsednik odbora World Boxing Association Mike Mortimer. SMUČARSKI SKOKI Jugošiofr&iiški smučarski skakalci se že‘pirififAVljajo na novo sezono. Trenutno uso zbrani na skupnih pripravah v Kranjski gori. ATLETIKA Nezadovoljiva udeležba v Milanu Tudi dobrih rezultatov je bilo razmeroma malo NOGOMET pred še vedno drugouvrščenim Zoe-temelkom. Zoetemelkova ekipa je včeraj razočarala. S četrtim mestom je zaostala za zmagovito ekipo Ti Raleigh (ki se je ponovno izkazala kot najmočnejše moštvo v tovrstnih preizkušnjah) kar za 4 minute. Hinaultova ekipa Renault pa je za Ti Raleighom samo za 24 sekund. Kot lahko torej opazimo je tudi današnja ekipna vožnja na kronometer prinesla velike zaostanke in s tem tudi velike spremembe na lestvici. Nizozemec Kuiper je tako zdrknil s tretjega na osmo mesto, Italijani pa so zgubili še svojega zadnjega predstavnika med prvo deseterico. Baronchellijeva ekipa se je uvrstila namreč šele na sedmo mesto in je zaostala za zmagovalcem kar za 16’48”. Battaglinov Inox-pran pa je zabeležil zamudo 32 56 . Ponovno se torej sprašujemo, če je sploh umestno, da obstajajo take etape na tekmovanju kot je «Tour», ki nagradi le enega končnega zmagovalca. Z današnjim uspešnim nastopom si je Hinault še povečal svoje možnosti, da osvoji tudi letos končno zmago. MILAN — Že tradicionalni atletski ] miting v Milanu se je v sredo zavlekel pozno v noč. To tekmovanje je eno izmed najvažnejših atletskih srečanj v Italiji, ki se ga običajno udeležijo številni vrhunski atleti. Letošnji miting pa je precej razočaral številne. gledalce, ki so prihiteli na milanski stadion kljub slabemu vremenu. Deževalo med prireditvijo sicer ni, kljub temu pa organizatorji in gledalci niso mogli biti zadovoljni. Nekateri atleti so bili namreč utrujeni od prepogostih nastopov, mnogi pa se sploh niso predstavili, kot npr. Američani Nehemiah, Oer-ter, Edward in Jacobs ter Kenijec Rono. Edina tuja vrhunska atleta, ki nista razočarala, sta bila Edwin Mo-ses (ZDA), ki je z 48"72 zabeležil drugi najboljši letošnji rezultat v teku na 400 m čez ovire ter Patrick | Desruglles (JJsjgija), je £ skoku s palico poletel'čez 5,55 m. Zanimiv je bil še-skfljrrv vtšind~kjer**je Nemec MogeiifStirg preskočil ^letvico na višini 2,27 m ter tek na 400. m. TUDI V NASLEDNJI SEZONI 30.4254” po 118” 2’40” 2’41” 4'05” 4’29” 4’30” 4'21” 6'41” 6'51” MONCHEN - 28. julija se bosta v Miinch.iu spopadla Mate Par-lov in Waldemaro Paolino (Brazilija). To bo polfinale za določitev prvaka v novi kategoriji, ki jo je uvedla WBC. Lahko-težka katego- Rossi ostane v Vicenzi Pet milijard lir je bila previsoka cena za njegov prestop VICENZA — Tehnični direktor nogometnega kluba Lanerossi Vicenza, Corsi, je na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil, da bo nogometni as Paolo Rossi verjetno tudi v naslednji sezoni branil barve kluba iz Veneta. Corsi je izjavil, da so bili dosedanji pogovori z raznimi klubi, ki so bili zainteresirani za Rossijev nakup, neuspešni. Vicenza je, kot je znano, za Rossijevo izpisnico zahtevala kar 5 milijard lir oz. poldrugo milijardo za njegovo solastništvo. Najbližji »senzacionalnemu* nakupu je bil Napoli, ki je bil pripravljen v celoti ugoditi zahtevam Vi-cenzinega vodstva. Temu pa se je uprl neapeljski župan Valenzi, ki je poudaril nemoralnost takega naku- NOGOMET ZARADI RAZNIH NEPRAVILNOSTI DRASTIČNI UKREPI V BOLGARIJI vr- Razpustili so svojo nogometno zvezo ter podvzeli sto sanacijskih ukrepov za odpravo krize v tem športu Chris Evertova SOFIJA — V bolgarskem nogometnem svetu je eksplodirala prava «bomba»: centralni komite bolgarske komunistične partije je sklenil razpustiti bolgarsko nogometno zvezo, kolegij nogometnih sodnikov in vse ostale organe nogometne zveze. Do tega nenavadnega in drastičnega u-krepa je prišlo zaradi že deset let trajajoče krize v bolgarskem nogometu, iz katere se voditelji tega športa v Bolgariji sami niso znali oz. bolje, niso bili sposobni izvleči. Zato tudi ukrep tamkajšnje komunistične stranke. Čeprav so bili v Bolgariji vsi nezadovoljni s svojim nogometom, ki je doživljal neuspeh za neuspehom, zlasti na mednarodnem polju, pa je bil za tamkajšnje ljubitelje tega športa ukrep KPB ne samo presenetljiv, ampak pravi šok. To pa predvsem zato, ker politične oblasti v tej državi pred tem niso prav z nobenim ukrepom »prijele za vrat* kakega nogometnega funkcionarja, ukorile kakega voditelja ali sploh sprožile kakršnekoli akcije, s katero bi skušale premostiti krizo v tem športu. Prav tako ni bil predhodno kaznovan ali kritiziran noben č'an vodstva bolgarske n"gomelne zvve. Centralni komite KPB je izdelal dokument o tem ukrepu, v katerem piše, da «bolgarska reprezentanca in kldbi delajo brez jasnega in pravilnega koncepta o taktični, telesni in psihični pripravi*. Poleg tega pa tur di «sedanji status nogometašev ter sistem za materialno in moralno stimuliranje igralcev ne predstavlja doprinosa ca vzgojo talentiranih i-gralcev, ki bi s sodobnimi športno-tehničnimi lastnostmi, moškostjo in zavzetostjo dostojno branili ime svojega športnega društva in športno čast domovine*. Vse pa kaže, da odpravljanje teh nepravilnosti ne bo najhujša naloga med tistimi, s katerimi se bo moralo spopasti novo vodstvo bolgarske nogometne zveze. Težje kot z odpravljanjem prej omenjenih napak bo ukrepanje proti raznim pritiskom, ki so se razpasli v bolgarskem nogometu na vse strani. V tamkajšnji nogomet so se namreč vmešavale številne vidne družbene in politične osebnosti, ministri, generali, politični funkcionarji itd. Prav tako pa ni nobena tajnost, da je skozi blagajne raznih nogometnih klubov tekla prava reka «črnih fondov*, za katere ni bilo mogoče nikoli natančno imotoviti, od kod dejansko prihajajo. V dokumentu CK KPB piše v zvezi s tem: »Nezdrave strasti nekaterih družbenih in političpih delavcev ter liberalizem nadzornih organov so vzrok za nezakonito zbiranje sredstev za prikrito stimuliranje igralcev, ki ruši socialistično moralo ter vzgojo igralcev in trenerjev. Pojav podkupovanja, pritiskov na sodnike in druge je mogoče srečati v aktivnosti cele vrste športnih društev.* Zdaj so poverili bolgarski telesno-kulturni zvezi in ministrstvu za finance nalogo, da izdelata pravilnik o nalogah, ustroju in financiranju nogometnih klubov, kot tudi o pravilih ter dolžnostih članov teh klubov, igralcev in trenerjev. Organe državne kontrole so pozvali, naj pod-vzamejo vse potrebne ukrepe za zatrt je črnih fondov; vse tiste, ki bi jih zalotili pri taki aktivnosti, pa naj predajo sodišču. Skratka, Bolgari so sklenili pomesti svojo nogometno hišo z veliko metlo. Če bo tudi učinek tako dober, kot je namen, potem skorajda ne moremo dvomiti, da bo to pometanje učinkovito ter bo imelo v bodočnosti pozitivne učinke. Trenutno pa lahko rečemo le to, da je vsekakor dvignilo mnogo prahu ... pa prav s strani društva, ki na športnem področju zastopa tako mesto kot je Neapelj, z vsemi njegovimi osnovnimi življenjskimi protislovji in veliki revščini večine prebivalstva. Enakega mnenja pa niso bili navijači sami, ki so že proslavljali prihod novega zvezdnika in »rešitelja*. Tedaj se je prestopu uprl Rossi sam, ki se je upravičeno zbal velike psihične obremenitve, ki bi mu jo njegova vloga postavila. Povsem res je namreč, da ima šport v Neaplju tudi socialno in psihološko razsežnost, ki je ne gre podcenjevati. Ostali nogometni klubi, kot so Milan, Juventus in Inter pa so se združili v neke vrste »sveto zvezo*, ki naj bi prisilila predsednika Vicen-ze Farino (bogatega posestnika), da omili svoje res pretirane zahteve. Toda premeteni Farma ve, a« je to le pretveza oziroma opravičilo klubov pred lastnimi navijači. Tudi včerajšnjo izjavo tehničnega direktorja Corsija moramo torej uokviriti v to miselno zvezo. Predsednik Farina še zdaleč ni obupal in še naprej računa, da mu bo le uspelo «prodati» Rossija po svoji ceni. Afera se torej nadaljuje, končni razplet pa bo prav gotovo zelo zanimiv. Žalostno pa je predvsem to, da se vsi največji italijanski profesionalni klubi nahajajo v izredno hudi finančni stiski, «valzer» milijard pa se kljub temu nemoteno nadaljuje. V OKVIRU TEKMOVANJA ZA EP Finska izenačila s SZ V kvalifikacijski tekmi za uvrstitev v finalni del evropskega nogometnega prvenstva je Fins! na domačem igrišču izenačila proti Sovjetski zvezi. Čeprav so igrali gostje brez dveh svojih poškodovanih najboljših napadalcev, Blokhi-na in Gutsayeva, so prvi povedli s 28. minuti s Khapsalisom. Finci pa se vseeno niso vdali. Pogumno so prešli v protinapad in v 10. minuti drugega polčasa zasluženo izenačili po zaslugi Asmaila. Remi pa vsekakor ne odgovarja Sovjetom, kajti s tem so Le znatno poslabšale njihove možnosti za uvrstitev v finale. Lestvica 6 skupine je sedaj naslednja: Grčija in Finska 5, SZ in Madžarska 4 točke (Grčija in Madžarska sta odigrali 5 tekem, Finska in SZ 4). atletski miting v Milanu zaradi slabe udeležbe tujih atle-atletinj ni izpolnil pričakovanj ljubiteljev te panoge in tako tudi orna Simeoni v, skoj^ j *“> V tej disciplini je z lahkoto namre^ čili nekaj hude krvi in obilico živčnosti. Nazadnje je zmagala ekipa, ki je obdržala bolj mirne živce. V drugi tekmi pa so se srečali Trebenci-in Barkovljani. Trebče — Barkovlje - Rojan 49:70 (30:36) TREBČE: Milkovič 2, Kralj 8, Kralj 13 (3:7), Cibic, Kralj D. 6, Malalan R. 8, Malalan W. 4, Kralj M. 8. BARKOVLJE - ROJAN: Pertot (k) 8 (2:2), Siega 13 (1:6), Sestan 18 (4:6), Ferluga 6, Pahor 15 (7:9), Rudes 10 (2:3). Ko govorimo o trebenski ekipi, govorimo morda o tisti ekipi, ki je najprijetneje presenetila. S svdjo i-gro' je namreč v celoti zadovoljila gledalce.. Dobro branijo, duhovito i-graji v napadu. Še najbolj‘pa je vsem všeč njihova borbenost. Vse te svoje vrline so Trebenci pokazali tudi proti ekipi Barkovlje-Rojan, ki se je morala res potruditi, da je strla odpor nasprotnikov. Zmagali' so torej boljši tehniki, izkazali pa so se predvsem borci. Zadnje tekme tega turnirja bodo na sporedu danes. Tekma Under 80 in Trebče bo na stadionu «1. maj* ob 19.30, druga tekma, Spumpani -Barkovlje-Rojan, pa bo ob 21. uri. Tekmam bo sledilo najprej nagrajevanje, nato pa zakuska. Predvidena tekma med selekcijo najboljših igralcev na Borovem turnirju in veterani Olimpije, ki bi jo morali odigrati v soboto, pa bo žal, iz tehničnih razlogov, odpadla. TENIS JUTRI OB 9. URI V KRANJU Kranj - Gaja Jutri bo v Kranju zanimivo prijateljsko srečanje med člani domačega teniškega kluba in Gajo. Tako kot z ljubljanskim Slovanom, imajo tudi s tem klubom kraški igralci večletne stike, ki jih ta prijateljska srečanja še bolj utrjujejo. Srečanja prirejajo dvakrat letno. Tokrat so gostitelji kranjski igralci. Tekme se bodo pričele ob 9. uri. KOŠARKA V 2. kolu košarkarskega turnirja S. Lorenzo je Jadran premagal Fer-roviario z 79:74. 13’31”6 13’33”3 13’58”7 V tej disciplini le z lahkoto namreč zmagal Schmid '(Žft¥J), ki’je zabeležil čas 45”60. Na progi 5000 m pa je zmagal Belgijec Puttemams, medtem ko se je Italijan Zarcone s časom 13’33”3 uvrstil na drugo mesto. Vsi ostali so krepko razočarali. Še slabše je bilo stanje med ženskami. Edini nekoliko boljši rezultat je bil v skoku v višino, kjer je Simeonijeva preskočila 1,89 m, vendar je treba tudi priznati, da je bila mednarodna ženska udeležba na milanskem mitingu zelo slaba. Iz tega pa tudi izhaja pomanjkanje vidnejših rezultatov. IZIDI MOŠKI 5000 m 1. Emile Puttemans (Bel.) 2. Luigi Zarcone (It.) 3. Otello Scrato (It.) Skok s palico 1. Patrick Desurelles (Bel.) (Nov belgijski rekord) 2. Tadeuz Slusarsky (Polj.) 3. Mike Tully (ZDA) Skok v višino (moški) 1. Dietmar Mogenburg (ZRN) 2. Karl Thraenart (ZRN) 3. Gerd Nagel (ZRN) in Rudolf VVielart (Niz.) 800 m 1. Evert Hoving (Niz.) 2. David Omwanza (Ken.) 3. Carlo Grippo (It.) 1500 m 1. Raimond Flynn (Irska) 2. Robert Nemeth (Av.) 3. Vittorio Fontanella (It.) 100 m 1. Eddy Hart (ZDA) 2. Leszek Dunecki (Polj.) 3. James Gilkes (Gvajana) Met diska 1. Armin Lemme (NDR) 2. Stanislaw Wododko (Polj.) 3. Silvano Simeon (It.) 110 m ovire 1. Devy Cooper (ZDA) 2. Greg Foster (ZDA) 3. Dieter Gebhard (ZRN) Skok v daljino 1. Ronald Desruelles (Bel.) 2. Amie Robinson (ZDA) 3. Gianni Modena (It.) 400 m ovire Edwing Moses (ZDA) 2,27 2,21 1’48”9 1’49”0 1’49”3 3’39”9 3’39”9 3’40”0 10”34 10”49 10”51 62,66 56,62 56,18 13”55 13”65 14”04 7,66 7,66 7,34 48”72 Harmanus Scholting (Niz.) 50”31 3. Quenten Wheeler (ZDA) 50”53 400 m 1. Harald Schmid (ZRN) 45”60 2. Hassan Kasheef (Sudan) 46”12 3. Jaques Borlee (Bel.) 46”62 200 m 1. Leszex Dunecki (Polj.) 20”97 2. James Gilkes (Gvajana) 20”99 3. Mauro Zuliani (It.) 21”16 ZENSKE Skok v višino 1. Sara Simeoni (It.) 1,89 2. Andrea Matay (Madž.) 1,86 3. Luisa Cressoni (It.) 1,75 100 m ovire 1. Xegna Siska (Madž.) 13”65 2. Anna Aldrighetti (It.) 14”08 3. Carla Lunghi (It.) 14”13 Prispevajte za DIJAŠKO MATICO 100 m •'■i>---- 1. Laura Miano (It.) 11 ”65 2. Jolanda Rich (ZDA) 11”96 3. Paola Bolognesi (It.) 12”00 800 m 1. Natalia Maracescu (Rom.) 4’16”7 8. Maricica Puica (Rom.) 4’17”0 3. Arnesi B~ssamai (It.) 4’19”1 ATLETIKA ALŽIR — V prvem dnevu mednarodnega vojaškega prvenstva v atletiki so italijanski atleti dosegli vrsto uspešnih izidov. V metu kladiva je Goričan Edi Podbršček zasedel prvo mesto. Orodje je vrgel 72,88 m daleč. V skoku v višino je Di Giorgio prav tako osvojil prvo mesto z odličnim skokom 223 cm postavil tudi rekord prvenstva. Italijansko slavje je dopolnil Caravani z zmago na najkrajši progi (109 m). Znani jugoslovanski košarkarski reprezentant Vilfan se bo danes v Splitu pogovoril z vodstvom Jugo-plastike in na podlagi tega pogovora bo padla odločitev, če bo ta igralec še naprej ostal v Sp'itu, ali pa se bo preselil v Ljubljano k Olimpiji. Kot je znano, je Vilfan že pred časom zahteval izpisnico iz Jugo-plastihdji -Jcatere mu pa Spličani niso hoteli dati. Predsednik Jugopla-stike Miličič je izjavil, da bo Vi’fsn zahtevano izpisnico zdaj vsekakor dobil, če bo zavrnil tudi današnje vabilo, da bi še naprej ostal član splitskega prvoligaša. JADRANJE Izvrstni Koprčani Sredi avgusta bosta istočasno kar dve evropski jadralni prvenstvi: na Poljskem za razred 420, v Španiji pa za 470. Jugoslovanske barve bosta na Poljskem branili koprski ekipi Kosmina-Kragelj in Pavinič - Pistotnik, v Španiji pa brata Ivan in Rudi Štraus. BEOGRAD — Ker mu je beograjski Partizan odbil prošnjo za nastop v tujem državnem prvenstvu, je reprezentant Dražen Dalipagič odločil, da ne bo več nastopil za ta klub. Prosil je namreč izpisnico za prestop k mestnemu konkurentu, Crveni zvezdi. Boj med igralcem in klubom se torej nadaljuje, kaže pa, da so možnosti, da bi Dalipagič v prihodnji sezoni igral za italijanski klub Sinudyneja, s katerim je že sklenil pogodbo, sedaj znatno manjše. NOGOMET LAPUA (Finska) - V kvalifikacijski tekmi evropskega nogometnega prvenstva under 21, je SZ premagala Finsko z 2:0 (1:0). Italijanski športni dnevnik »La Gazzetta dello Šport* je v svoji včerajšnji izdaji objavil seznam najboljših igralcev C-l lige. Za najboljšega «čistilca» je bil izbran član Triestine Mascheroni. Mlade igralke Krasta Ženskega odbojkarskega turnirja ob 10-letnici Mladosti se je v Doberdobu udeležila tudi šesterka Hrasta, ki je osvojila drugo mesto Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 3,50 din. ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50.00, letno 500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din Poštni tekoči račun za Italilo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 »ADIT* • DZS • 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sožalj« 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPL 6. julija 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel t2daia| in tiska j E član italijanske zveze časopisnih založnkov FIEG PRED MEDNARODNIM SREČANJEM V ŽENEVI VlfALDHEIM POUDARJA HUMANITARNI ZNAČAJ KONFERENCE 0 BEGUNCIH V Poziv udeležencev konference ANZUS v Canberri - Zaloigra 90 beguncev - Zamberletti predseduje seji koordinacijskega odbora Tradicionalni «palio» v Sieni ŽENEVA - Generalni tajnik OZN Kurt Waldheim namerava, v svoj-stvu predsednika bližnje mednarodne konference o indokitajskih be guncih, ki bo zasedla v Ženevi 20. in 21. julija, vtisniti zasedanju pečat humanitarne pobude ter preprečiti, da bi se sprevrglo v jalovo in žolčno konfrontacijo. V teku tiskovne konference, ki je bila včeraj na koncu njegovega bivanju v Ženevi, je Waldheim priznal. da ima vprašanje številne Zaradi neuravnovešenosti Morilec Principesse oproščen RIM — Mladega desničarja Claudia Minettija, ki je obtožen, da je 19. maja v bližini sekcije KPI v Tor Pignattara smrtno zabodel komunističnega mladinca Čira Principesso, je porotno sodišče, po dveurnem posvetu sodnikov,, oprostilo zločina, ki mu ga pripisujejo, češ da je bil «totalno nesposoben presojanja in hotenja*. Sodniki so sklenili, da bo ostal v kriminalistični psihiatrični bolnišnici 10 let. Med procesom se je Minetti-jev branilec odv. Giuseppe Pi-sauro potegoval, da bi obtoženec presedel le 5 let v prisilni bolnišnici in da bi sodniki pri razsodbi upoštevali vse olajševalne okoliščine, predvsem pa tragično družinsko situacijo, ter dejstvo, da je mladenič že dvakrat [»skusil samomor in da se je že več časa zdravil zaradi psihičnih motenj. Poleg zločina obtožujejo Minettija tudi nasilnega vdora v tuje stanovanje, kraje neke knjige ter protizakonite posesti orožja. politične in pravne plati, toda kljub temu bi se moralo srečanje, ki ga je sklical, omejiti na obravnavanje humanitarne plati: začasni in dokončni azil, reševanje na morju, urejeni odhodi, prispevki ter navzočnost v Ženevi zadevnih zunanjih ministrov, oziroma visokih funkcionarjev na ministrski ravni Kar se tiče Vietnama, generalni tajnik še vedno čaka na uradni odgovor o pristanku te države na sodelovanje na konferenci. Glede Sovjetske zveze pa je Waldheim de jal da te države niso formalno po vabili na konferenco, ker ne pripa da nobeni od teh skupin držav, katerim so bila poslana vabila, se interesirane. državam, ki so pripravljene nudit; prispevke in tistim, ki so vključene v Visoki komisariat za begunce. OZN ni povabila na konferenco princa Norodo-ma Sihanuka, ker gre za zasebnika. Iz Canberre (Avstralija) poročajo, da so udeleženci sestanka držav pakta ANZUS (pakt o varnost, jugovzhodnega Tihega oceana, ki združuje ZDA. Avstralijo in Novo Zelandijo) objavili na koncu srečanja sporočilo, v katerem prizadete države ponovno pozivajo medna rodno skupnost, naj sproži nujne pobude za pomoč indokitajskim beguncem. V sporočilu udeleženci obtožujejo Vietnam, da je odgovoren za »tragični val beguncev*. Na srečanju so prizadete države izrazile istovetnost stališč glede najvažnejših vprašanj mednarodne politike. Na tiskovni konferenci po zaključku konference je ameriški državni tajnik Vanče izjavil, da bo v Kampučiji umrlo od lakote veliko ljudi, če ne bo prišla tja v najkrajšem času pomoč v hrani. Zadevna pogajanja niso do sedaj obrodila nobenega stvarnega uspeha. Vanče je že izjavil, da tudi prizadevanja, da bi Vietnam nudil olajšave za izseljevanje beguncev, niso bila u-spešna. Vendar pa bodo ZDA obdržale stike z Vietnamom v to svrho. Kampučijski minister za socialne zadeve (Pol Potova vlada, ki je še vedno priznana za legalne od večine držav na svetu) gospa Thi-rith Jeng, žena zunanjega ministra Jeng Saryja, ki se sedaj mudi v Italiji, pa je nekoliko drugačnega mnenja. Jeng Thirith je izjavila, da ne odgovarja resnici vest, da v neki dolini blizu tajske meje 50.000 beguncev umira od lahkote. »Mi nimamo beguncev* — je dejala Pol Potova predstavnica. «Kampučijci, ki se umaknejo čez mejo, storijo to samo, da bi se izognili divjanju kampučijskih kvizlingov in vietnamske vojne, toda se vedno vračajo na svoje domove. Kampučijska vo.iska (Pol Potova) — je dejala — skrbi za njihovo prehrano*. Jengova pa je naslovila na Zahod poziv, naj prepriča Sovjetsko zvezo, naj ne bi več podpirala Hanoia. Iz Singapura poročajo, da je prejšnji mesec utonilo 90 vietnamskih beguncev, ko se je njihova ladja potopila v bližini plavajoče petrolejske črpalne postaje (zahodno- V Rimu se .je sestal pri predsedstvu ministrskega sveta koordinacijski odbor za pomoč beguncem, ki ga vodi poslanec Zamberietti. Na seji so bili navzoči tudi deželni predstavniki. Zamberletti je ooro-čal o delu odbora ter posebej naglasil, da je treba pohiteti, ker je blizu čas, ko bodo začeli prihajat: prvi begunci. V ta namen nai bi dežele ustanovile posebne pokrajinske odbore, ki naj bi zbirali prispevke in ponudbe za delo. Prefekture in drugi organi pa bi morali preverjati vrednost ponudb. Iz Taranta sta že odpluli vojni ladji »Vittorio Veneto* in »Strom-boli», katerima se bo pridružila pri Kreti še križarka »Andrea Do-ria*. Vse tri enote bodo iskale be gunce v vodah Siamskega morja. V prihodnjih dneh bo prispela v Francijo prva skupina 500 beguncev. Včeraj so ubili konja, ki sta se ranila med tradicionalnim »paliom* v Sieni. Prvi je imel hudo poškodovan prsni koš, drugi pa je imel zlomljeni prednji nogi. To jima je bilo plačilo, da jih je človeška norost popeljala na to skrajno nevarno di rko. Medtem pa se je nekoliko iz boljšalo zdravstveno stanje jokeja Salvato ra Luda, ki se je med dirko hudo p oškodoval SREČANJE EVROPSKIH ČASNIKARJEV V SflINT VINCENTU Za demokratično, svobodno in pluralistično obveščanje Novinarji preučili predvsem vprašanje novih tiskarskih tehnologij ter avdiovizualnih medijev SAINT VINCENT - Evropski časnikarji so pripravljeni na soočanje s podjetniki, z velikimi monopoli in z vsemi tistimi, ki vodijo in usmerjajo obveščanje ob problemu uvajanja novih tiskarskih tehnologij ter novih avdiovizualnih medijev. To je — kot poudarja italijanski časnikarski sindikat FNSI — najbolj konkreten rezultat tridnevnega srečanja evropskih časnikarjev v Saint Vincentu. Gre že za 5. tovrstno srečanje, ki se ga je udeležilo sto časnikarjev v zastopstvu sindikalnih ali stanovskih organizacij 21 evropskih držav, ter voditelji o-beh velikih evropskih časnikarskih združenj FIJ (združuje časnikarske organizacije in sindikate zahodnoevropskih držav z izjemo Italije) ter OLJ (.združuje stanovske organizacije vzhodnoevropskih držav z izjemo Jugoslavije). Konferenco je tudi letos priredil italijanski sindikat FNSI. Vprašanje uvajanja novih tiskar- luiiHiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ETA DELNO DOSEGLA SVOJ CILJ? Zelo skromen dotok turistov v Špani j o Francozi in Skandinavci že odpovedali vse rezervacije MALAGA — Serija atentatov, ki so jih napovedali baskovski teroristi v najbolj obiskanih turističnih krajih, da bi prizadeli turizem, ki je najbolj pomembna panoga španskega gospodarstva, se še nadaljuje. Do sedaj so pripadniki baskovske separatistične organizacije ETA izvedli enajst bombnih atentatov, napadli so ekspresni vlak Pariz -Madrid in še vrsto drugih manjših terorističnih izpodov. Smrt belgijskega turista med streljanjem v mestu Benidorm, na Rivieri del Sol In zopetne grožnje pri-padnikpy . bqskovike organizacije ETA, da bodo še ojačili svojo o-fenzivo, sta povzročili veliko paniko med turističnimi organizacijami v Španiji. Združenje hotelirjev v pokrajini Costa del Sol, enemu izmed najbolj obiskovalnih turističnih nemške) na vietnamski obali. Iz' krajev, je na sestanku v Torre istih virov se je zvedelo, da niso j molinesu sklenilo, da bo najelo pri-dovolili 380 beguncem, da bi se j vatne straže ir tako skušalo zašči-zatekli na postajo, toda po brodo- titi svoje goste Po izjavah gostin-lomu je bila prepoved preklicana. cev ka2e da ^ baskovski teroristi Preostalih 243 beguncev in se 63 deloma dosegli svoj cilj: prestra z neke druge ladje, pa so vietnam ske oblasti prisilile na povratek v šiti turiste in tako omejiti njihov dotok, saj .je sedaj zasedenih samo Vietnam, potem ko so vietnamske, 30 odstotkov turističnih zmoglivo oblasti prepovedale neki nemški ladji. da bi jih odvlekla do Singapura. pravi državam, ki so direktno za- DIKTATOR SOMOZA NOČE ODSTOPITI V Nikaragui washingtonska diplomacija doživela poraz Pinochetova pomoč Somozovim gardistom Trpljenje civilnega prebivalstva MANAGUA — Po več kot enem mesecu hudih spopadov med sandi-nisti in nacionalno gardo ni izgle-dov, da bi se nikaragujska kriza v kratkem končala. Vojaški in politični položaj ostaja nespremenjen. Sandinisti imajo v svojih rokah 22 večjih krajev, med njimi drugo največje mesto v državi Leon. Ves severni del države je praktično v njihovih rokah. Somozovi gardisti pa skušajo brez uspeha ponovno zasesti ključno mesto Rivas. Kljub težkemu vojaškemu položaju in mednarodnim pritiskom diktator Somoza vztraja na svojem položaju in noče odstopiti. Washing-tonska diplomacija doživlja torej hud poraz, saj ji ni uspelo najti kompromisne rešitve. Njeno taktiziranje s predstavniki Somozovega režima je bilo neuspešno, obenem je škodilo ameriškim stikom s sandinisti. Carterjeva administracija se namreč na vse kriplje trudi, da se ne bi Nikaragua spremenila v drugo Kubo, a prav ameriško spletkarjenje bo povzročilo radikalizacijo sil, ki se borijo proti Somozove-mu režimu. Washington še vedno upa, da je ključni problem vr.ega Somoza, kljub nasprotnim izjavam sandinistov, ki se ne zadovoljujejo s polovično zmago, saj bi vse ostalo pri starem, le enega diktatorja bi zamenjal drugi. Medtem pa prejema managujski režim izdatno pomoč iz Čila. General Pinochet je svojemu idejnemu prijatelju zvesto ob strani, da mu je poslal celo svoje oficirje, da bi gardistom pomagali v boju proti sandinistom. Nikaragujska kriza je torej povzročila jasno opredelitev posameznih držav. Čile, Argentina, Uragvaj in Paragvaj podpirajo So-mozo. Pet andskih držav, Mehika in Kostarika pa zahtevajo demokratično rešitev nikaragujske krize, v kateri bi imeli sandinisti vodilno vlogo. ZDA pa v tej žaloigri nadaljujejo po običajni poti spletkc-;> nja v upanju, da bodo obdržale svoje gospodarske in politične privile- gije. V tem zapletenem položaju je življenje civilnega prebivalstva obupno. V Managui primanjkuje vsega, od živil in vode pa do najosnovnejših potrebščin, da so že izbruhnile prve epidemije. Opazovalci domnevajo, da bo obupano prebivalstvo sprožilo kako brezupno akcijo, saj nima več kaj zgubiti. V mestih, ki so jih zasedli sandinisti, pa je položaj nekoliko boljši, saj je revolucionarna oblast zaplenila vse zaloge živil, ki so bile v skladiščih, prebivalstvo pa je že pričelo obdelovati zemljo, da bi mu vsaj hrane ne manjkalo, (voc) V Kopru predstava «Večerno rojstvo v lapidarij u» KOPER — V dneh od 7. do 14. julija vsak večer ob 20.30, bo ad hoc skupina OOZSMS z AGRFT u-prizarjala uspelo predstavo z lanskega poletja z naslovom »Večerno rojstvo v lapidariju* (aktualizacija Herodotovih zgodb). Delo je priredil Blaž Lukan, zrežiral Branko Kraljevič, v njem pa nastopajo Vladimir Novak, Aleš Valič, Stanislava Bonisegna, Miloš Batteiino, Zvone Hribar, Draga Potočnjak in Željko Hrs. Predstave bodo v vrtu koprskega muzeja. sti. Zaradi grožnje ETA, da bo napadla vse francoske turiste, češ da francoske oblasti sodelujejo z avtorji atentatov zoper baskovske politične begunce v Franciji, so francoski turisti odrekli vse rezer vacije. Prav tako so odrekli vse rezervacije tudi skandinavski tunj sti, potem ko je šest Skandinavcev izgubilo življenje v požaru hotela na Balearskih otokih, čeprav ni še znano, ali ie sploh šlo za atentat. Španski turizem, ki je tarča baskovske separatistične organizacije ETA, doprinese državi več tuje valute kot industrija. Lansko leto je obiskalo Španijo 40 milijonov turistov, ki so odšteli 5,5 milijard dolarjev. Ko bi ETA dosegla svoj cilj, bd špansko gospodarstvo dobilo zelo hud udarec. Z dolarji, ki jih zasluži s turizmom, Španija plačuje nafto in veliko drugih izdelkov, ki jih uvaža. Lansko leto je bil dotok turistov, v to državo zelo velik, čeprav so Baski povzročili veliko neredov. Toda letos, ko so tarča a-tentatov turisti, hoteli in plaže, so posledice baskovske ofenzive težko predvidljive, (tč) PSI za ostrejši boj proti matiji RIM — PSI' je v dogovoru s sicilsko deželo predlagala vladi, naj predloži parlamentu primerne ukrepe, ki bi vsaj nekoliko preprečili nadaljnji razvoj mafije. Socialisti so prepričani, da bi morale vse politične stranke razmisliti o tem perečem problemu. Obenem v svojem dokumentu poudarjajo, da so potrebne takojšnje smotrne in uspešne pobude, ki naj vrnejo oziroma utrdijo zaupanje prebivalstva v državo in njene organe. Za las ne bo «blažen» bivši agent CIA NEW YORK — Dr. Tom Dooley, dobrotnik prebivalcev v jugovzhodni Aziji, bi lahko postal če že ne svetnik, vsaj blažen, če ne bi ugotovili, da je delal za ameriško obveščevalno službo CIA. Vest je objavila ameriška tiskovna agencija »Religious news Service* v članku v katerem opisuje življenje in delovanje tega ameriškega zdravnika, ki je po letu 1950 živel v jugovzhodni Aziji ter je umrl v januarju leta 1961. V tistih letih je Dooley zgradil sedem bolnišnic v štirih državah jugovzhodne Azije ter omogočil zdravniško pomoč 500.000 osebam. Pokojni predsednik Kennedy . je postavil za zgled Amerikancem, kongres pa ga je odlikoval z medaljo. Preiskava ameriških katoliških cerkvenih organov, ko so iskali dokazov za umestnost proglasitve za blaženega, pa je žal odkrila, da je bil Dooley agent CIA v Laosu. Cerkveni preiskovalci so dobili zadevne dokumente od organov CIA na podlagi zakona o svobodi informacije. Nova kontracepcijska tableta STOCKHOLM — Skupina znanstvenikov z univerze v Lundu je izumila novo kontracepcijsko tableto, katere največja prednost je v tem, da močno zmanjšuje nevarnost embolije pri ženskah, ki so emboliji podvržene. Znanstveniki so pri izdelavi tablete rabili hormon «oestra-dio*. Tableto so zaenkrat zelo u-spešno testirali na zajcih, vem'-, jo zaenkrat uporabljajo izključno v eksperimentalna namene. PO OSVOBODITVI SLOVITEGA BORCA ZA SVOBODO Ben Bella se ni odrekel političnemu boju v Alžiriji Prvi predsednik alžirske republike se je odlikoval v bojih pri Cassinu - Dolga leta jetništva ALŽIR — Štirinajst let potem ko je bil strmoglavljen z oblasti in šest mesecev po Bumedienovi smrti je Ahmed Ben Bella spet svoboden. Vest je predvčerajšnjim objavila alžirska uradna agencija, včeraj pa so jo objavili časopisi brez komentarjev. Ben Bella je bil ena od najpomembnejših alžirskih osebnosti v sedmih letih bojev za osvoboditev Alžirije izpod francoskega kolonialnega gospodstva. Ben Bella se je rodil pred 62 leti v kmečki družini. Vojaščino je služil v francoski vojski (Francija je bila proglasila vse štiri alžirske departmaje za nacionalno ozemlje) ter se je odlikoval v bitki pri Cassinu. Po vojni se je vključil v alžirsko osvobodilno gibanje. Najprej je deloval v Alžirski ljudski stranki, potem pa, po izvolitvi 1. 1947 za občinskega svetovalca v rojstnem mestu Mamia pri Oranu, v Gibanju za zmago demokratičnih svoboščin, ki ga je vodil Mešali Nadž. Takoj je postal eden od voditeljev posebne polvojaške organizacije ter je pripravil napad na pošto v Oranu 1. 1949. Naslednje leto so ga Francozi u-jeli v Blidi. 16. marca 1952 se mu je posrečilo zbežati ter se je podal v Kairo. Bil je eden od devetih »zgodovinskih voditeljev*, ki so v okviru Revolucionarnega e-notnega in akcijskega odbora 1. novembra 1954 izvedli oboroženo vstajo proti Francozom. V Kairu je predsedoval delegaciji Alžirske o-svobodilne fronte ter se je takoj odlikoval kot velik vojaški voditelj gibanja. ' 22. oktobra 1956 je sreča obrnila hrbet Ben Belli. Francozi so prestregli letalo, s katerim se je alžirski voditelj peljal iz Maroka v Tunizijo ter ga prisilili na pristanek v Franciji. Ben Bella je ostal v zaporu do konca zmagovite vojne s Francozi. Z evianskimi sporazumi je spet prišel na svobodo. Sicer se je še sprl z začasno alžirsko vlado v Tunisu, toda 3. avgusta se je vrnil v AlŽir kot zmagovalec. 28. septembra je že predsedoval prvi alžirski vladi, niti' leto dni pozneje pa je postal generalni tajnik O-svobodilne fronte in nekoliko pozneje prvi predsednik alžirske republike. 19. junija 1965 je prišlo do preobrata: polk Bumedien je ukazal aretirati Ben Bello ter ga prisilil na politični molk. Zakaj se je mii»iMiiiiiiiiiMit«iiiiiii*iiHHiiiiiiilHiiitiiiiiiiniMiniiiiiiiiiiiiiiiniiiinMiii.iiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiliiiniiiiiiiiiilililiimiiiiiiiiiiiiiiliiiiiinniiiniiiiiiiiiiiill» GIUSEPPE SCAFFIDI ZOPET NA ZATOŽNI KLOPI Tudi kalil ima težave s pravico MESSINA — Danes bodo sodniki odločali o usodi Giuseppa Scaffidija, ki je znan kot tkalif iz Cuccubella» in razsodili, ali je sedem «žena» bivalo z njim zaradi njegovih * vrlin*, ali jih je k temu prisilil ali izkoriščal. Do lanskega decembra, ko so ga aretirali, je Scaffidi mirno živel s svojimi sedmimi rženami* in z dvanajstimi otroki (od teh je devet njegovih), v majhni sicilijanski vasici Cuccubello, od tu tudi njegov vzdevek rkalif iz Cuccubella». Kmalu po njegovi aretaciji, sta mu dve rženi* povili še vsaka po eno punčko in tako je kalifovo potomstvo še naraslo. Scaffidija je spravil na zatožno klop njegov oče, ki si je kot vdovec zaželel ženske družbe: S kalifom se je dogovoril, da mu bo ta odstopil e-no od svojih družic v zameno za rabljeno dostavno vozilo. Toda zgun-cano vozilo lahko c -'tehta čar mladega dekleta? Očitno ne. Giuseppe se je premislil in zahteval rženo» nazaj. Sedemkrat je stopil do očeta in mu prigovarjal, naj mu vrne vitko For-tunato. A vdovec je trmasto vztrajal ob podpori mlade družice, ki nikakor ni hotela nazaj v harem. Da bi prelisičila kalifa, sta se končno vzela. Med zasliševanjem je vseh sedem ržena» trdilo, da je na Scaffidijevem domu teklo vse v najlepšem redu in da so se dobro počutile. Preiskovalnega sodnika Cassato pa vendarle niso prepričale, saj je formalno ob- tožil Scaffidija izkoriščevanja prostitucije in drugih kaznivih dejanj ter predal akte sodišču v nadaljnji postopek. Poleg kalifa pa se bodo morali zagovarjati na sodišču tudi Carmelo Scaffidi, ker je vdrl v sinovo stanovanje, ena od ržena» Lu-cia Russo in kmetovalec Giuseppe Crocb. Slednja dva sta prijavila svojega sina otroka, ki se je rodil iz razmerja med Lucio in Giuseppom Scaffidijem. Po aretaciji kalifa, sta ostali na njegovem domu le dve od sedmih ržena*: Mariannina Scaglione, ki je bila v številni rdružini* najstarejša in njena hčerka Giuseppina Occor so, ki je pred slabim tednom rodila zadnjega kalifovega potomca, (fp) to zgodilo, se ne ve točno. Pravijo, da je imel Ben Bella preveč vpliva na mlade intelektualce. Prve mesece zaporništva je Ben Bella preživel popolnoma osamljen (zaprt je bil menda v nekem podzemlju). Pozneje so ga preselili v neko prisilno bivališče. Šele po dolgem času se je posrečilo njegovi priletni materi, da ga obišče. Prav njegovi materi gre tudi zasluga, da se je tedaj poročil s 26-letno časnikarko Zohro, s katero je pohčeril dve deklici. Ben Bella je vsa ta leta živel v nekem kraju južno od Alžira, v zadnjem času pa v neki vili v Dueri. Njegova žena Zohra je sicer lahko odhajala z doma (vedno pa so stražarji pregledali vse, kar je nosila na povratku), Ben Belli pa to ni bilo dovoljeno. Nekdanji alžirski voditelj se bo lahko sedaj svobodno gibal po o-krožju M’sile in baje se bo lahko tudi ponovno vpisal v stranko. Njegova žena trdi, da je še vedno pri močeh in da se ni odrekel političnemu boju. Pravijo, da je sam predsednik Bumedien pripravljal Ben Bellovo osvoboditev, če se to ni zgodilo, je bila kriva samo bolezen in potem smrt bivšega alžirskega voditelja. CVk) GENOVA — Genovski pretor Mar-co Devoto je v Sampierdarenu zaplenil pošiljko hrenovk tvrdke »Tu-lip* z obtožbo, da niso pristne, saj vsebujejo poleg svinine še znatno količino škroba. Gre za pošiljko 228 tisoč zavojčkov v vrednosti nad 100 milijonov lir, ki so jo uvozili iz Danske. - skih tehnologij in avdiovizualnih medijev je bilo v ospredju razprav* evropskih novinarjev, ki ne nasprotujejo tehnološkemu napredku, vendar pa zahtevajo, naj bo nova tehnologija v korist bolj popolnemu« sprotnemu, celovitemu in poštenemu obveščanju, naj prispeva h kulturni in politični rasti ljudi, naj omogoči izboljšanje gospodarskega položaja, ne sme pa biti zavora za popolna svobodno in pluralistično obveščanje. V tem okviru so evropski časnikarji nadalje poudarili, da bodo ščitili raven zaposlitve, ne bodo dopuščali zmede in prepletanja vloge časnikarja in tiskarja, predvsem pa se bodo borili proti preteči nevarnosti, da se nova tehnologij* spremeni v orožje multinacionalnih družb in tistih, ki so začeli s koncentracijo časopisov. Prav zaradi tega je nujno, da se v vse delovne pogodbe uvede člen, ki naj predvideva za založnika obvezno posvetovanje s sindikalnimi predstavniki glede načrtov za uvedbo novih tehnologij in sodelovanja med avdiovizualnimi mediji. ■ Končno so časnikarji na srečanju v Saint Vincentu načeli še vprašanje svobodnega kroženja idej in informacij ter so se zavzeli z* uresničitev načel helsinške in beograjske konference. Ugotovili so sicer, da je bilo v tem ■ pogledu storjenih nekaj korakov naprej, kljub temu pa obstajajo še vedno zapreke in težave. Časnikarji so poudarili nujnost svobodnega obveščanja ter odločno obsodili cenzuro ter vse, kar omejuje svobodo izražanja in kritike. Ob koncu konference so tudi o-blikovali stalni sekretariat, ki bo v prihodnjih letih vzdrževal stike med časnikarskimi sindikalnimi in stanovskimi organizacijami. V sekretariatu so zastopniki Francije. Belgije, Jugoslavije, Poljske, Portugalske. ZRN, Romunije, švedske. Madžarske in Italije, kot opazovalci pa se bodo zasedanj sekretariata udeležili tudi predstavniki FU in OIJ. (vt) UWWRK — Luna in vsa rudna ■ bogastva na njej so skupna i-movina celotnega človeštva, je rečeno v dogovoru o eksploataciji meseca in drugih satelitov, oziroma planetov sončnega sistema. Dogovor je sad dela komiteja 0234 za miroljubno izkoriščanje vsemirske-ga prostora. V načrtu dogovora je med drugim prepovedano na mese cu graditi vojaške baze, kot tudi testirati raznovrstna orožja. “fio/dicČM tevAvboh), ioda pv1ty30" Telefonski medkrajevni pozivi ob sobotah zjutraj in ob sobotah po 14,30 se v nečem razlikujejo: v strošku. Ob sobotah od 14.30 do 8.00 zjutraj ob ponedeljkih so medkrajevni telefonski pozivi po vsej Italiji znatno cenejši. Kar za polovico. Zapomni si to. Ker če telefoniraš v teh urah, ne le da prihraniš na denarju, pač pa nam tudi pomagaš, da linije v ostalih urah raso preobremenjene Da zveš kaj več o tarifah medkrajevnih pozivov, poglej na prve strani telefonskega imenika.