Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SLOVENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.544 za inserate; Sarajevo štv. "565, Zugrcb štv. 54.011, Pruna-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitur-jevab, telefou 2992 Teleloui uredništva: dnevna služba 2050 - nočna 29%. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pon deljka in dneva po prazniku Francija in Uatija Ves svet ve, da se fašistična Italija in Francija ne ljubita. Ker sta obe državi močni in vplivni velesili, stoji vsa Evropa pod vplivom njunega spora. Kajti italijanska diplomacija stori vedno nekaj nasprotnega, kar predlagajo in žele Francozi, pa naj gre za evropsko združenje ali pa za maloazijske potresne ponesrečence. To vztrajno nasprotstvo, — »dure hostilité* pravijo Francozi —, raste bolj in bolj iu se je posebno namnožilo v preteklem letu. Vsa oficielna uglajenost in komplimentiranje diplomatov ga ne zabriše, še mnogo bolj kot v francoskem se javlja v italijanskem časopisju neka nervoznost in ostro nerazpoloženje čini nanese govor na sosedno veliko latinsko sestro. Poskusimo v naslednjem označiti v/roke trenja med obema velesilama, ki se v bežnem toku dnevnih dogodkov le redko v vsem obsegu omenjajo. Osnova spora je zagrenjenost Italije nad pridobitvami svetovne vojne, iz kalere je Italija izšla zmagovito a je bila na deležu — kakor misli — prikrajšana največ po francoski diplomaciji. Celo grof Sforza v svoji znameniti knjigi priznava, da je Italija pod takimi pogoji in okoliščinami stopila v vojno, da je moral ves svet dobiti vtis, da jo vodi »sacro egoizmo«. Ta sveti italijanski egoizem je od zaveznikov zahteval kot plačilo za udeležbo na strani velike entente: Tirole, Primorje in Istro, Jadran, bližnji Vzhod in del Afrike. V Tirolah, v Primorju in Istri je Italija dobila popolno zadoščenje in celo več, kakor je prvotno zahtevala. Z aneksijo Reke in korekturo meje na Krasu v škodo Jugoslavije je bila italijanska meja precej dalje potisnjena na vzhod kot so mogli upati sami Italijani in grof Sforza, ki je za Italijo podpisal rapalski mir, si neprikrito laska, da ga smatra za svoj največji diplomatični uspeh v službi matere Italije. Saj mu za 600.000 Jugoslovanov, ki so prišli peni Italijo, ni bilo treba podpisati niti klavzule <> narodnih manjšinah! Na Jadranu je Italija zahtevala — kar je itak znano in kar popisuje tudi grof Sforza v že tolikrat omenjeni knjigi — hegemonijo. Grof Sforza pravi, da v tej zadevi ni delil mnenja ostale italijanske diplomacije, ker je bil vedno mnenja, dn hegemonije Italija na Jadranu no bi mogla trajno obdržati, ker je po Italijanih obljudena samo zapadna jadranska obala. A kljub teinu pravilnemu mišljenju so Italijani v londonskem paktu zahtevali Dalmacijo in večino dalmatinskih otokov, v Albaniji pa Valono in otok Saseno. V ozadju italijanske Dalmacije naj bi bila »svobodna Hrvatska«, Srbija in Črna gora pa bi naj dobili dohod do morja, ki pa bi moral biti nevtraliziran. Mala Albanija bi praktično bila le italijanska filialka. Bivši italijanski minister smatra, da so tolikšne italijanske zahteve bile pretirane. In vendar je v precejšnji meri uspela italijanska diplomacija tudi v tej točki, ker je po mirovnem sklopu pripadel Italiji Zader in šest otokov, peščica Italijanov v Dalmaciji uživa pravice in zaščito narodnih manjšin, — v Albaniji pa je njen fnktični uspeh še mnogo večji, kot si ga je sploh kdaj mogla misliti. Na bližnjem Vzhodu je bila želja Italije, da se preko Dodeknneza. ki ga je zasedla že 1. 1911. raztegne njena oblast na jugovzhodni del Male Azije. Radi pomlajene in okrepljene Turčije ji načrt ni uspel, vendar pa je zasedla otok Kasteloriso, po obsegu sicer majhna a etrategično važna postojanka in ga spremenila v prvovrstno letalsko bazo. Glede Afrike je veljal dogovor, da »preidejo na Italijo pravice in privilegiji, ki jih jc užival sultan. V slučaju, da Francija in Anglija zasedeta nemške kolonije, se pa zavežeta, da bosta dali Italiji »enakovredne rekom-penzacijec. V kolonijalnem oziru je bila radodarnost zaveznikov bolj skromna, ker bi morali dajati — od svojega. Angleži so v prid Italiji nekoliko korigirali somalsko obalo v Afriki in odstopili nekaj ozemlja ob reki Juba. Južno od Cirenajke so dobili obširno oazo Darabud. ki jo bila nekdaj središče senuških izpadov na italijansko Tripolitanijo. Francija pa je na drugi strani Tripolisa odstopila Italiji teritorij, ki omogoča najboljšo zvezo med glavnima oazama Gadaines in Gat, ki ležita ob važni karavanski poti k Cadskeinu jezeru. S tem pa Italija ni zadovoljna in zahteva vse prostrano pogorje Sahare, preko katerega bi rada prišla k Čadskemu jezeru in razdelila tako francosko afriško posest na dva dela. Z italijanskimi kolonijalnimi zahtevami je v tesni zvezi položaj Italije v Tunisu. Znano je, da je v Tunisu več italijanov kakor Francozov. Po zakonu uživajo sicer šolsko avtonomijo, toda samo začasno in rimska vlada ne neha protestirati proti možnosti, da bi se ta privilegij ukinil. V tej atmosferi je razumljivo, da je Italijo vznemirila francosko - jugoslovanska pogodba, dasi sama na sebi ni drugega, kakor del pogodbenega sistema, ki prepreza vso Evropo in ima le namen, zagotoviti stabilnost položaja v Evropi in še posebej na Balkanu. Posebno slabo kri dela v fašističnih političnih krogih pokret italijanskih beguncev proti obstoječemu fašističnemu režimu, ki ga antifašisti vodijo največ iz Francije in Švice. Avstro-madjarski p akt Avstrija odklonila politično prijateljstvo po nasvetih Nemčije — Fantastična „odkrit *a44 Iramasonshega publicista Ženeva, 5. februarja, d. Prijateljska jwgodba, ki sta jo podpisali Avstrija in Madjarska, je se- ; veda zanimala ženevske kroge v večji meri, kakor ■ katerokoli drugo državo. Saj ima Društvo narodov nalogo, da spoprijazni med seboj vse evrof>-ske narode ter onemogoči, da bi se z nova porazdelili v dva nasprotna si tabora, kakor je to bilo , pred svetovno vojno. Namera avstrijskih in madjar-skih državnikov, da sklenejo tesno gospodarsko sodelovanje brez kake politične primesi, je bila že i znana dalje časa v Ženevi. Toda pod pisanje dunaj- : skega pakta je dvignlio toliko prahu in toliko . najrazličnejših komentarjev j>o vsej Evropi, da so celo najbolj optimistični prijatelji evrojrskoga miru začeli dvomiti o izključno gospodarskem značaju avstre-madjarskega prijateljstva. Tukajšnja revija »Paxt. ki večkrat tolmači vidike generalnega tajništva Društva narodov, je v svoji zudnji izdaji čutibi potrebo izraziti svoje mnenje. Kakor je že dunajska oficiozna »Wiener Neueste Nachriehten zanikala vsako politično zvezo z Madjarsko, tako tudi »Рах ugotavlja, du ne obstoji noben razlog za vznemirjenje. Malokatera mednarodna j>ogodba se lako skrbno ogiblje vseh političnih vprašanj, kakor ravno dunajski pakt z dne 26. januarja, ki je po zaslugi [>osebno avstrijskih državnikov J>oetal zelo močno sredstvo za izgraditev evropskega mi-; ru. »Pax« pristavlja, du ludi avstrijski državniki niso popolnoma ii lastne volje in iž najboljših na- gibov izključili iz pogodbe politično obeležje in da so lirikune sledili namigom, ki so prišli iz Berlina. Dr. Seliohcr se je svoje dni, ko je bil še državni kancler, izrazil, da Avstrija ne bo napravila nobenega zunanjepolitičnega koraka, da ne bo vstopila v nobeno meddržavno zvezo, ne da bi imela Nemčijo poleg sebe. To blagodejno načelo je tudi rešilo avstrijske politike, da v pogodbi i Madjari niso šli predaleč. Nemčija danes še išče svoje zunanje politične smernice, ki pn ue vodijo za enkrat «kozi Madjarsko. Zato je ludi svojim zaveznikom na Dunaju svetovala, da si naj ne vežejo rok. Zato je dunajski pakt zgolj gosj>odarskega enačaja ter izključuje potemtakem vsako politično in celo carinsko zvezo med obema državama, da ne omenimo političnih spletk, ki obstojajo med Madjarsko in drugimi revizionističninri državami. Pax |iričakuje, da bo dunajska pogodba kmalu rodila lepe uspehe, ki bodo ugodno vplivali na gospodarski položaj vse Evrope. Dunaj. 5. februarja, d. Znani publicist Klein, ki je sotrudnik »Frankfurter Zeitung- in »Der (Wterreiehische Volkswirl«, je smatral za svojo dolžnost, da objavi v obeh listih fantastične izmišljotine o političnem ozadju dunajskega pakta. Framazonska orientacija obeh zgoraj imenovanih listov, ter čistokrvno svobodomiseUtvo g. Kleina garantirala la to. da lio v mislerij dunajske pogodbe gotovo zapleten kak krščanski politik in pa eelo sv. Stoliea. Gosp. Klein piše, da je grof Bethlen prispel nu Dunaj nekoliko prepozno, češ, da je krulkotrajno ministrstvo Vaugoin, v katerem je vodil zunanje posle iiisgr. Seipel, pripravilo v podrobnostih izdelan naert o politični ivezi med Avstrijo, Madjarsko, Italijo in sr. Stolieo. Dunajska pogodita bi naj po leni načrtu imela vojaški obrambni znaraj. Nadalje bi naj omogočila povratek llahsburžanov na madjnrski prestol in v Avstrijo. (iiwp. Klein tudi ni pozubil poiskati sedaj že običajno italijansko prinrezinjo, ki noj bi osrečila Habsburškega potumea med aplavzom »ladjarskega, avstrijskega in italijanskega naroda. Da bi stvar izgledala bolj tehtna, je p« načinu Miuuih framasonskih listov, ki že dalj rasa lažejo o podonavski lederai-iji pod vplivom Vutikana. »odkrile, da je tudi sv. Stoliea dala svoje odohrenjr temu načrtu msgr. Seipla. Hvala Bogu in zadnjim volitvam v Avstriji je moral msgr. Seipel v Meran, zunanje ministrstvo na Dunaju je zasedel Schober. ki je seveda z velikanskim ogorčenjem stavil gosp. Kleinu na razpolago te tajne načrte dunajskega zunanjega ministrstva. Resnomisleči politični krogi se ne morejo zadosti nnčuditi, da se pusti list, kakor je »Frankfurter Zeitung«, ki po navadi zelo jasno vidi v mednarodni |H>litiki. -peljati na led, da veruje klevetam, katere so vsa evropska zunanja ministrstva zavrgla kot preveč očitno neumne. Velik govor dr. Bruninga „Vse inozemstvo gleda na našo debato" — Vlada ne namerava nobenih protiustavnih horahov Berlin. 5. februarja, kk. Parlamentarni boj za nemÀki proračun se je začel danes z govorom državnega kanclerja dr. Briininga. Takoj ob začetku govoru so ga komunisti motili z medklici, državni kancler pa je kljub temu ostal popolnoma miren. Takoj ob začetku svojih izvajanj je naglašal. kako odločilno je za bodoči razvoj gospodarskega in političnega položaja Nemčije, da se državni proračun sprejme po normalnem |>arlnmentarnem potu. Obenem pa je z odločnostjo nastopil proti raznim govoricam z desne in leve strani, da namerava vlada uvesti diktaturo. Naglnâal je, da je vlada proti vsakim načrtom diktature. Vlado se je sicer v preteklosti večkrat poslužihi znanega čl. 4«. ustave, ki govori o izjemnem stanju. Toda njen namen nika-I kor ni, dn bi se sedaj pri obravnavi o državnem 1 proračunu zopet jmsluževaln tega člena. Dr Bril-ning je dalje tudi nnglnsil. da inozemstvo z zanimanjem opazuje, na kakšen način bo sprejel državni proračun. Kar se tiče proračuna samega, je izjavil, dn je zgrajen nu temelju skrajne varčnosti in da se morebitni manjši dohodki v gotovih pozicijah nikakor ne bodo krili potoni novih davkov ali [»ovečanja dolgov, temveč snmo z nadaljnjim znižanjem izdatkov. Izrecno je pripomnil dr. Brli-ning, da se v vprašanju nadaljnjega znižanja izdat- kov popolnoma strinja z nemško ljudsko stranko. Dalje je dr. Briining govoril o reparacijskem vprašanju, ki na vsem nemškem narodu bremeni kot temna senca. Olede raznih euruiskopoliličnih odredb, ki jih je odredila Nemčija v zadnjem času, je državni kancler izjavil, da je inozemstvo te odredbe sicer občutilo neprijetno, da pa so bile potrebne, da je nn ta način Nemčija sploh prišla do sredstev za plačilo reparacij. Nemška vlada bo vso gospodarsko in politično politiko zgradila tako. da se bo potem lahko pripravila celotna rešitev rep&racij-skega vprašanja. Sicer pa »i nemška vlada iz notranjepolitičnih razlogov ne bo pustila diktirati tempo in trenutek za posebne korake. Večina je z velikim odobravanjem sprejela to izjavo, ki je bila očividno naperjena proti narodnim socialistom in Hugcnbergovi strani. Oh koncu je dr. Briining govoril o pogajanjih zadnjih dni z zastopniki poljedelstva. Ta načrt ne obstoji samo iz carinskih odredb. Kar se tiče problema brez|>oselnosti, se je dr. Briining skliceval na to, da je že sklicana tozadevna komisija, ter pristavil, da se vodijo razgovori z merodajnimi instancami gospodarstva in delavstva, od katerih je pričakovati znatne ublažitve brezposelnoeli. Tragedija Slovakov na Madžarskem 3 šole za 150.000 otrok Pariz. 5. febr Pod gornjim naslovom pri-o! čuje današnji »Pariš Midi« nadaljevanje iz-I jav, ki jih je dobil od češkoslovaškega zuna-! njega ministra dr. Beneša, predmetno m-i'ijsin-I skega vprašanja in manjšinskih sporov ki ob-str je je med ČSR in Madjarsko. Na očitke niod-,a'slega predsednika vlade grofu Be'hlena. češ da je madjarska narodna manjšina v Ćal' popolnoma brezpravna in prepuščena sinno-oblasti in samovolji čsl. uradnikov, odgovarja dr. Peneš. da so koncem letn 1929 Madjnri imeli Ч(П popolnoma mndjnrskih ljudkih šol г nui d-jar.skim urnim jezikom. Od I04.06H mndjnrskih otrok je obiskovalo 94% mndjurske šole pod nuidjurskimi učitelji. Madjnri Imajo polee t« ga nu razpolage 14 meščanskih šol, 6 srednjih «nI. 24 nadaljevalnih šol in Л09 javnih knjižme I o je vse madjarsko, brez kakega čsl. vpliva. Pa to 5e ni vse. V praškem jxirlamentu sedi tO mndjarskih poslancev, na Slovaškem izhaj« madjj rskili časopisov, v Podknrjwitski Rusiji pa 22, na Slovaškem živi veliko število madjur-skili pisateljev in umetnikov, ki lahko v po-jKiIni svobodi razvijajo svoje kulturno delovanje. Dr. Beneš pristavlja, do bi bil zelo vesel, če bi smel in mogel ugotoviti enake ugodnosti za slovaško narodno manjšino, ki živi v niad-jarski državi. V mndjarskem parlamentu slovaška manjšina nima nobenega zastopnika, slovaški otroci ne razpolagajo z nobeno šolo in nobena kulturna ustanova jim ni nn razpolago. S tem je Madjarska naravnost kršila obveznosti manjšinskih pogodb. Kak» more Madjarska v oficijelnih dokumentih trditi, da ima 40 slovaških ljudskih šol. ko pa nima nobene popolno. Snmo nn 4? šolah se slovaščina uči kot poseben postranski učni predmet. Do sedaj dr. Benešu ni po/liana nobena država na svetu, ki bi take šole imenovala manjšinske. Snmo tri šole obstojajo za 150.000 Slovakov, v katerih se polovica predmetov poučuje v madjarščini. polovico v slovuščini. Dr. Beneš pristavlja, du I »ostaja položaj za slovaško manjšino nevzdrž-Ijiv. Tembolj nerazumljive so torej madjarske težnje |к> reviziji mirovnih jiogodb, katere sistematična projviganda neprestano razklada ven med lahkoverni svet. Po mojem mišljenju je |x>potnomn absurdno, da sc ob vsaki priliki zahteva sprememba mirovnih |>ogodib, ko Madjarska niti ne izpoljnjuje manjšinskih obveznosti in ko vsa Evropa enako stremi za sporazumom in za mirom. Turčija bo pomagala tfraditi Panevropo Ženeva, 5. februarja. AA. Turška vlada se bo odzvala povabilu Sveta Društva narodov in bo sodelovala pri delu odbora za evropsko unijo. Turčijo bo zastopal na zasedanju v inaiu zunanji minister Rudži-bej. Zaradi sodelovanja Rusije in Turčije je izbruhnil na zadnjem zasedanju Sveta Društva narodov, kakor je zjiano hud spor. Rusija še ni sprejela povabila. Raznih protifašističnih atentatorjev francoska justica ni tako sodila in obsodla, kakor bi že-ieli v Rimu. In ko je na londonski konferenci prišlo na vrsto vprašanje pomorske razorožitve, jo Italija brezpogojno zahtevala enakost s Francijo in ni popustila za las, čeprav ves 1 svet ve, da že iz finančnih razlogov ne more Italija vzdržati tekmovanja z bogalo Francijo, i Italiji gre pač za njen prestiž. Takšno je torej razmerje ined državama, ki sta se postavili na čelu obeh evropskih blokov: Francija za veljavnost in trajanje mirovnih pogodb, Italija za revizijo. Mislimo, da mirovna misel nima nikdar preveč zagovornikov in prijateljev. Zato kot Iskreni prijatelji miru samo želimo, da bi se razmerje med obema državama zboljšalo. kar bo prineslo korist njima. kakor tudi vsej Ev rop L Atentat na Mussolinija? Berlin, 3. februarja, kk. (Lastna brezžična vest.) Po dospilaj še nepotrjeni brezžični ve«ti ii Rima je bil včeraj preprečen poskus umora Mus-soliuija. Varnostna pnlirija ro-uči vprašanje brezposelnosti v tujih državah, zlasti v tistih državah, kjer se nahajajo na delu naši delavci. Konferenca bo 16 I. m. ob 16 v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Udeleže j se je zastopniki ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, ministrstva za kmetijstvo trgo vinskega ministrstva, prometnega ministrstva, ministrstva za grudnje, zunanjega ministrstva, notranjega ministrstva in zastopniki centrale industrijskih korporacij, dalje zveza združenih delavskih sindikatov, centralni odbor za posredovanje dela, izseljeniški komisarijat in sekretarijat splošnega delavskega saveza. Inozemstvo kupuje naš fižol, Beograd, 5. februarja. AA. Neke tuje tvrdk» se zanimajo preko Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine za tele naše predmete: Za užitne gobe za suhe dalmatinske višnje, fižol, suh grah, čiščene orehe. Interesenti dobe podrobne informacije pr.! informativnem komercialnem oddelku Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine pod št. 22—67. zajčje kože Belgrad, 5. februarja. AA. Neke tuje Ivrdke se zanimajo preko zavoda za pospeševanje zunanje trgovine za kože i,n krzna, zlasti domačih in divjih zajcev. Interesenti dobe podrobne Tliformacije pri mformativno-komercijalnem oddelku za pospeševanje zunanje trgovine pod M. 22—64. in ovčje čreva Belgrad 5. februarja. AA. Neka večja inozem ska tvrdka se je obrnila na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine s prošnjo, da jo spravi v zvezo z našimi proizvaijalci in izvozniki ovčjih črev. Čreva morajo biti mokra, soljena in v sodih po najmanj 400 kg. Interesenti dobe podrobne informacije pri Informativno-komercijnlnem oddelku Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine pod it. 22—61. ran i. ;.6uU \ une ii. ïcuiUuijt» tUol. i C v. U', Kri zev ooi pravoslavne cerkve Pariz. 5. febr, r. Litovski pravoslavni epi-skop tlevterij jc prišel v Par!*, da po naredbi namestnika moskovskega patriarha Sergija prevzame vodstvo ruske pravoslavne cerkve na zapadu namesto metropolita Evlogija, ki so ga sovjeti odstavili. Pravoslavni episkopi, ki so zbrani v Parizu, ne priznavajo EJevterija, ker je bil postavljen samo na dikta* brezbožnih sovjetov. Oba epi-skopa Evlogij in Elevlerij .--la Imela včeraj dolgo konferenco, ki sta jo danes nadaljevala. Rezultati te konference se drže v tajnosti. V političnih krogih ne vedo, ali se bo Flevterij vrnil v Litvo ali pa bo ostal v Parizu in prevzel duhovno vodstvo tistih pravoslavnih cerkev na zapadli, ki hi ga eveutiielno priznale kot poglavarja. Francoz zagovarja znižanje reparacij Paril, 5. Febr. AA. /.u.mi -.tramse-ki publicist grof Vladimir d'Ormossoii je objavil \ reviji >Europe nouvelle« članek, v katerem pred-luga, naj se znižajo za polovico reparacije. V zameno noj skleneta Francija in Nemčija pogodbo o omejitvi oboroževanja. Ta pogodba bi se lahko sklenila tudi z drugimi državami. V tem primeru bi morale Združene države znižati ludi drugim državam Vojne dolgove. rl'Or-messon končno liapinSu. d« bi (H transakcija v > etiki meri olajšal«» svrtbvn gONptxlnr*k<> krizo. Kakor poročajo, je rudi bivši francoski ministrski predsednik Herriot au ta ni,črt. Paril. 5. febr. kk. V političnih krogih se mnogo govori o predlogu grofa D'Ormessona, da hi s«» nemška plačila po Youngovem načrtu sa prihodnji dve leti znižala za 509S in da bi se obenem vojaški izdatki Nemčije iu Francije mižali za eno dva-najstino. Bivši ministrski predsednik Herriot izjavlja v -Ere Nouvelle«-, da se v naletu strinja s predlogom, dasi bi bil za kak drug enostavnejši in dl-rektnelši način pomoči NemčiM in smatra tak poseg v Youngov načrt za nevaren. Viharna se'a čsf. parlamenta Praga. 5. iebr. kk. Ko je hotel danes dopoldne v parlamentu podati ministrski predsednik izjavo o dogodkih v Duchu in Aschu, so ga sprejeli komunisti s klici: Mrtve imate vi na vesti, vi morilci! « Posebno velik hrup je nastal, ko je Udržal izjavil, da so orožniki streljali v silobranu, ker so bili sami ogroženi. Velik hrup je nastal tudi tedaj, ko jc Udržal govoril, da so krivi dogodkov oni, ki so, kakor aretirani poslanec Stran-sky. pod parlamentarno imuniteto hujskali množice in v mnogih industrijskih krajih po načrtu raz« vijali akcijo. Ob koncu svojega govora je Udržal naglalal. da jc nujno potrebno, vzdržali v državi mir in red. kar jc večina glasno odobravala. V Imenu nemJkih in čeških socialnih demokratov jc tudi poslanec Tomašek označil kot krivce tragičnih dogodkov komuniste. Komunistični pohot i v CSR Praga, 5. febr. AA. Pri komunističnih nere-olli v rudarskem področju severno-zapadne Ceske so itirie mrlvi. dve osebi p» sta hudo ranjeni. Mnoço ljudi je ranjenih. Ti dogodki so dobili odmeva ludi v parlamentu. Ko sta danes stopila v dvorano ministrski predsednik in minister notranjih zadev, so ju komunistični poslanci sprejeli s psovkami. Ministrski predsednik je nato iziavil, d» so državni organi pri teh neredih izvršili samo svojo dolžnost. Svojo izjavo ie sklenil z besedami, da Je vlada odločena preprečili vse demonstracije. Socialni demokrati (lako češkoslovaška kakor nemška skupina) so takisto dali skupno izjavo v parlamentu, v kateri obsojajo agitacijo skrajnih elementov, ki izkoriščajo brezposelno krizo. Romansko posojilo Paril. 5. febr. kk. Pogajan'a romunskega finančnega ministra Popovielja v Parizu radi najetja Inozemskega posojila se ne razvijajo prav lahko. Dasi «o se bančno tehnične inodalitete uredile, je treba vendar se rešili celo vrsto političnih vprašanj. Potrjuje se, da bo posojilo znašalo 1 milijardo do 1.2Г» mili'n rde. Obrestlla mera 1)0 zna? a la 7 in pol %. Quai d'Orsay pa zahteva obvezno jamstvo. da se posojilo ne bo porabilo za kritje pro-račue keg» deficita, temveč izključno za narodno gospodarstvo. Dalje zahteva, da se odpravijo vse orne i it ve o prostem prometu ч kapitalom in da se (*vrši temeljito .«nuncija državnih financ. NemWa in f olonlfe Berlin, 5. febr. A A. Državni predsednik Hin-denburg je čestital bivšemu guvernerju nemške Vzhodne Afrike dr. Schnceju 68. rojstni dan. Listi priobčujejo pri tej prilik članke o kolonijalncm m pionirskem delovanju slavljenca in o zaslugah, Id si jih je pridobil za ohranitev kolonijalne misli |)0 končani svetovni vojni. Pri tem listi poudarjajo, du so nemška kolonijalna stremljenja važna baš sedaj, ko skuša Anglija združiti bivšo Nemško Vzhodno Afriko in Kenijo v gospodarsko enoto, da bi tako izbrisala mandatni značaj bivše nemške kolonije. Zopet mostffski petrolej Pariz, 5. febr. kk. Francoski gospodarski krogi presojajo zelo skeptično vesti, da bi se bila sklenila posebna pogodba med petrolejsko družbo v Mosuhi in med vlado Iraka o zgraditvi oljevoda iz Mosula v Jaffo, ker pogajanja med Parizom in ostalimi družabniki mosulske petrolejske družbe Se niso končana. Francija zahteva, da se oljevod zgradi iz Mosula v Tripolis v Siriji. Ta proga je za 300 km krajša, kakor proga po Palestini. Francija je udeležena pri družbi s 23.75% in ne bo dovolila, da bi si Anglija v interesu svoje indijske politike zgradila strategično železnico od Sredozemskega morja do Perzijskega zaliva na stroške pefrolejske družbe. Dunajska vremenska napoved. Hladno vreme bo trajalo dalje. Oblačnost ni gotova. Zagrebška vremenska napoved: Povečini oblačno. Stalno. Zmerna temperatur». Stric Tomovi načrti Kako si predstavlja ameriški profesor rešitev gosp. krize v Evropi Kako zasuimitev Kitajske Nevjoik, dne febr. (U. P.) Ameriški listi se žu diilje;časa bavijo s fantastičnim načrtom, ki g« je izdelal sedaj v šangajm na Kitajskem bivajoči vseučiliški profesor tir. Paul Monroe (Coliiiubi.ja), o uučinu, kako bi sv Evropa im najkrajši način iznebil« svojih vojnih t>il+t od K V rope posojilo v obliki blajcovnega moteni jeiki. Ameriški profesor je predložil svoj načrt kitujski vladi v Nankingiu tur istočasno tudi državnemu tajjfetvu v WashingUww. Zadev« je. baje dozorela žc tako daleč, da je profesor Monroe dobil pooblastilo, dm se poçuja n kitajskimi ministri. Ameriški učenjak je mnenja, da se vojni dolgovi ne bodo nikdar mogli izbrisati na način. k I je sodu j v Veljavi. To bo tem нцшј mogočo v 'trenutku, k« bo Nemčija prenehala pla. čevati reparacije Angležem in Francozom. Zato bi bilo |4>trebno, pravi prof. Monroe, d« naj se za hleve, ki jih ima Amerika v Evropi. spn menijo krwtkomalo v posojilo ki|aj-ki ii -jiiibliki. Sedaj •plačuje Nemčija "réparât-ijo Francozom in Angležem, ki dostavijo isti denai Ameriki v odplačilo svojih lastnih dolgov. Ariu.'l iV želi nuditi Kitajski vpjijcuus-ko posojilo. Zakaj bi recimo Amerika ne rekla Nemcem sledeče: Mesto dn plačujete Franciji in Angliji, kl Isti denar zopef meni odstopita, plačujte nnravnest in neposredno kitajski vladi in sicer ne v dciiuçjti ampak v blagu. Vse, kar boste poslali Kitajski, se vinu bo odračunalo od vaših reparacij in z.npisulo v dobro mojega poscjlln. Nil t« iiačbi bi nemška industrija našla velikanski trg zu svoje pridelke, kar bi olajšalo njeno brezposeln« krizo. AmerlJklm krogom se načrt baje dopade, ne toliko vsled predlogov, ki jih vsebuje ampak vsled njegove ameriške širokopoteznosti. V Angliji, tako piše New York Herald«:, je načrt zbudil vesdost. Nevarnost sovjetskega letalstva Alarmantne vesti angleškega lista o zračnem oboroževanja Sovietov — Najprej bombe, potem strupeni plini London, 3. lebi. d. Daily Mail«, рогоч-u p*> svojem îuosknvskcm dopisniku, tla sovjetsiku vlada л mrzlično nu.glu.stjo grudi zračno b rodov j o, ki 1h> po obstoječih inforro-acjjarh kmalu največje na svetu. Dopisnik londonskega lista je imel prilik« prepričati se na |a»tn« ofii, da je tekom zadnjih treh let sovjetska viada h-dal« 18.®i)0 diplom zn zračne pilote. Nadalje je dopisnik ugotovil, dn He trenutno nahaja ЖМШ nemških izvedencev v sovjetskem zrnkoplor-stvu. Nemci imajo pred vsem nalogo, d« izobrazijo pilote in rudio-telegraflstc na letalih. V Moskvi obstoja ena velika letalska akademija. katero imenoma votli general Harkov, v kateri p« je večina profesorjev in tehničnega ooobju prišla i/, Nemčije. Rusko zračno bro- dovje ima stalne manevre, v katerih se letalci vodijo posebno v dveh smereh. Prvič napad z bombami tut velike razdalje in drugič, bombardiranje -hi uničenje mest. Isti dopisnik trdi iz prvih virov, da je sovjetski generalni štab pripravil telo dalekosežen napadalni iiurrl. kl predvideva en zučetni napad z lažjimi letali, da se zanese /.metla med sovražnike. Temu napadu bi sledil drugi z težjimi letali, ki bi nsi-pali Ione bomb na sovražna mestu, nakar bi prišla letala z bombumi napolnjenimi s strupenimi plini. Slednja bi uničila sleherno življenje. Angleški list pristavlja, da mora civilizirana Evropa zasledovati z veliko večjim zanimanjem oborože\a nje Sovjetov v zfaiku, če se hote braniti pred navalom hiirbarskUl sil Gandhi stavil predloge Upanje na končni sporazum cuje. Million, 5. febr. kk. Gandhi se je, kakor se \ nekem pismu, ki ga |e pisal podkralju, izrekel pripravljenega, da ustavi pasivni odpor, če bi indijska vlada izpolnila tri zahteve-. 1. Un n' it red t prçiskae/i rmti brezubOrwqa postopanja policiji ; , 2. dn si polon' razsodi srn uredijo vprašanja jamih doloor: ;t da *r mu prt iHuienje, hi je bilo zapleni run flannni 1г&лџге&г. Momiltg Post dbzuava iz Novega Delhi ja. Incident na bo Ig. meji Solija, 5. febr. AA. Bolgarska agencija javlja o grško-holgarskem obmejnem incidentu: Bolgarski kmetje so se nahajali v gozdu kraj meje in sekali les. Га gozd se nahaja blizu vasi Slaština v oblasti Nevakopa. Vojaki, ki so bili v grški obmejni stražnici, so nato Iznenada otvorili ogenj proti |olgar«kim kmetom. F.den izmed grških vojakov Je prestopil demarkacijsko črto in preganjal nekega kmeta na bolgarskem ozemlju. Med pregovarjanjem se je grški vojak drznil s kopitom puške udariti po bolgarskem kmetu. Vojaki iz bolgarske stražnice so takoj prihiteli kmetu na pomoč. V tem pa so grški vojaki otvorili ogenj na bolgarske. Prišlo je do streljanja, pri čemer je bil ubit oni grški vojak, ki je vdrl na bolgarsko ozemlje. Društvo narodov 2ouc»a, 5. febr. AA. Plenarna seja Društva narodov Je svojčas imenovala odbor, ki naj prouči predloge za preureditev sedanjega političnega vodstva tajništva Društva narodov. Odbor je odklonil zahtevo Francije, Anglije in Poljske, naj se ustanovila dve novi mesti generalnih podtajnlftov. I Poljaki so kandidirali ravnatelja socialnega oddelka. Takisto je odbor odklonil predlog Italije, Norveške in Nemčije, naj se odpravijo vsa mesta generalnih pod lajni kov zaradi obče gospodarske krize. Po tem predlogu naj bi bil na čelu tajništva samo en generalni tajnik in njegov namestnik. 3 leta reče za Tausenda Miirchen, 5. februarja AA. Državni tožilec zahteva za pustolovca Tausenda, ki je opeharil razne politične prvake z.a pol drug miMjon m-aik pod pretvezo, dn bo izdeloval umetno zlato, šestletno kazen. Med opeharjenimi političnimi voditelji je tudi general Ludendorf. Tausend si je iz izkupička teh svoî'ih po-slov kupil več hiš in dva gradiča. Berlin, 5. februarja. AA. Sodišče je obsodilo modernega alkimista Tausenda zaradi goljufije na tri leta in osem mesecev ječe. V kazen je lo poldrugo leito preiskovalnega zapo-ra. Kakor znano, •ie Tausend trdil, da lahko spreminja kovine v zl-to. V afero »o bili zapleteni general Ludendorf in druge odlične osebnosti iz nemških finančnih in industrijskih krogov. Grozote potresa v N. Zelandiji Wellington. 5. febr. A A. Danes so zabeležili v Napierju nove jiotresne sunke. Mesto je bilo izpraznjeno. število smrtnih žrtev cenijo nad tisoč. Auckland, 5. febr. AA. Po brzojavnih jwro-Čllih je potres popolnoma uničil kanalizacijo mesta Napier. Ker je nevarnost, da izbruhnejo nalezljive bolezni, mora prebivalstvo do petka zvečer izpraznili meslo. Wellington. 5. febr. AA. V mestu Napier so so odigrali na ruševinah porušene šole pretresljivi prizori. Matere so vse obupane iskale svoje izgubljene otroke. V Napier sta prispeli z vso naglico dve vojni ladji z živili, ki jih dele prebivalstvu. da so Nehru iu drugi voditelji kougresa že sprejeli resolucijo, s katero se ziiNtopnikoin' Indije na londonski konferenci odreka pravica, označevati se za predstavnike indijske javnosti, in s katero v vsem obsegu vzdržujejo zahtevo neodvisnosti, ki je bila sprejeta v Lahoreju, ravno tako kakor poznejše za- ^ ^ .„ .„„ . „ ....... hteve, ki so jih stavili Gandhi in oba Nehruja. Po ! p0 mešlu korakajo oddelki strelcev in mornarjev, licija v Alahabadu je izvršila v sredo hišuo pre- ' da preprečijo ropanje, kakor se je zgodilo minu- i.skavo v uredništvu Gandbijevega tednika ;.Mlada Indija, in areUrala pet oseb. Times pišejo, da vkljub temu prevladuje prepričanje, da bo prišlo do pravilnih pogajanj z gaiidhinli. Neprijateljshi tisk na delu Belgra ski list o klevetah proti naši državi Helqrad, 5. februarja. Današnji Jugoslovanski Glasnik . prinaša ua uvodnem mestu daljši članek pod naslovom : >Se-prijateljski lisk ua poslu . V članku beremo med drugim : Neprijaleljski lisk nadaljuje svoju fantastična in izmišljena poročila n naši državi. Vmk naj-i manjši dogodek mu je dobrodošel, da iz njega »prede laži in slabi* kritike o |>olžoaju naSe kraljevine. Ta tisk uiti ne potrebuje konkretnih dejstev, ker si pogosto na celem izmisli kakšen dogodek. nn katerega potem uaslauju svoja lažnjiva poročila in dela zlohotne zaključke v n** pri log luise države. Po teh izmišljotinah bi s» naj v miši državi vršili stalni neredi, komplot bi sledil komplotu, pripravljali bi se puči, policija bi zapirala upornike iu na vseli koncili iu krajih naše. države bi naj bilo proglnš'-no obsedno stanje. Gotovo hudim-; peštansko, dunajsko in berlinsko časopisje dnevno I ponavlja klevete in laži o naši zemlji, že na prvi ! pogled se opaža, da izvirajo iz istega vrelca, da so j napisana v enakejn stilu in da jih preveva isti z.Ii duh. Tako je u. pr. dejstvo, da Nj. Vel. kralj vsled nujnih državnih poslov .jii mogel večkrat priti v Zagreb iu lani ostati dalje časa, služilo temu zgoraj Imenovanemu tisku za dolge in široke komentarje 0 tem dogodku posebno o razlogih, ki «o Nj. Vol. kralja napotili v Zagrob. Zrno vseh teh izjav glede zagrebškega poseta, je bilo sledeče: da so prilike v naši državi nezdrave, da je naš notranji politični položaj ui-normaleu in popolnoma zastrupijo» iu da se naša drž. nahaja pqed končnim razpadom. Kakšno pa je stališču tega tisku sedaj, ko je Zagreb z veličastnimi manifestacijami dal dokaze svoje uda-nosti kraljevskemu paru? Kakšne zaključke pa sedaj dela to časopisje? Na žalust moramo ugotoviti, da se tudi kraljev posel v Zagreb krivo tolmači. Prej se mu je očitalo, da ui obiskal Zagreba, sedaj se mu očita, da je poselil hrvatsko, glavno mesto, ter se na lo okoliščino zidajo uajbolj fantastična razlage. Ako jugoslovanski kralj Zagreba ne obišče, je to zato, ker so razmere v Jugoslaviji nezdrave.. — Ako g» pn obišče, se navaja zopet Isti razlog, da ji' stanje v državi nezdravo. Ce ne gre v Zagreb, je to zato, ker se čuti bolj sigurnega v Belgradu, ako pu gre v Zagreb, potem se navaja kot razlog, da se čuti bolj varnega v Zagrebu, kakor pa v Belgradu, kjer se dogajajo razor neču-véné stvari. Ali naj nas lako pibanje tega neprija-teljskega tiska vznemirjava? Nasprotno. Ono je samo dokaz, da naša država napreduje in da Je njen razvoj in napredek neprijeten za načrte naših ne-prijuteljev. Mi bi bili zelo naivni, če bi pričakovali, da se naši nasprotniki veselijo našega napredka, oni nam zavidajo uaše življenjske sposobnosti, ker so pričakovali, da se nikdar ne. bomo mogli na znotraj konsolidirati. Oni nas inrzijo. Huzne kle- 1 vete, katere o nas razširjajo, se jim zdijo najbolj primerna sredstva, da našemu napredku iu našemu I ugledu škodujejo. Ta protijugoslovnnska propaganda nam sicer no eine delati nikakih skrbi, vendar pa bo zelo koristno, če nam bo služila kot opomin za še bolj složno delo, za blagor naše domovine. NaS mednarodni položaj ni slab. ali mi si ne smemo dovoliti luksusa. medsebojnih iiesporazuiutjenj ali lahkomiselnih sporov. Kot država smo ml še. zelo mladi. V tein je naša moč in temelj zn našo bodočnost. Kavno vsled tega pa moramo ttidi priznati, da smo v marsičem zaostali za drugimi večjimi in starejšimi državami. Zavoljo tega nosimo Imperativno dolžnost, da preskočimo cela stoletja, da nadomestimo, kar je bilo izgubljeno, da dosežemo aopet to, kar se nam je vzelo, ter dohitimo starejše in bolj kulturne narode. Nadalje se nam nalaga stalna in sveta dolžnost, da neumorno čuvamo nad našim ugledom v inozemstvu. Vse to bomo z lahkoto izpolnjevali, če bomo znuli združiti svoje moči v 'delti ta unšo domovino.^ Učiteljska imenovanja Na novo so imenov.mi zatasni učitelji «n učiteljice, ki so dovišili učit«.l;išča in sic«r v 5. II.: Lazniček Antonija v Pi točo, Murska Sobota, Bouš-nar Angela v Velen'e, Brejc-Zidar Vero v Litro, Kleč Anlonrja ua Pilšt^n', Žabjak Stanislava k Sv. Bolfenkn pri P-tu.iu, Vodnik Ignacitj v Vldice. Na ftovo »o imenovani za kontrftiklualne učitelje in učiteljice: Herzeg-Tauze« Vanda na Prim-skove-m pri Litiji, Sosuč Edvard v Selce pri Krarrju, Velišček Marija v Št. Jurij pod Taborom, Čekada Miroslava v Št. Jernej na Dolenjskem, Vodopivec Bogomira v Javorje pri Litiji. Napredovali so iz 5 v 4-П.: Emili'» Jurinec v Svečlni pri Ma ihoru, Vičar Franc pfi.Sv. I.ov.encu pri Ptuju, Ross Konneliija v Šenčurju, Štcfamčič J. v Kcniicah, Šlrbar Terezija v Gorjah pri Bledu. Napredovali so № 4 v 3-11.1 Mencei Franc na Bučah, okr. Šma.rje, Rajšp Magda v Kamniku, Berglez Ma-i^a v Žicah pri Konjicah, Humer Pranja v Dobjem, okr. Šmarje pri Jelšah, Sancin-Bimc Mara v Mirni na Dolenjskem, Gančnik-Šijanec Mira v Guš-tan-ju, Zidanik Marija v Rogo-jini, oikr. Dolenja Lendava. Prestavljena je: Boušnar Angela iz Ogulina v Št. Jernej na Dolen>skem. Gornji Motnih - Zaplanina Belgrad, 5. februarja. AA. Finančni minister je sklenil, da se izpiemene meje področja katastrske uprave v Ljubljani in Celju v toliko, d« se katastrski občini Go-rnfi Motnik In Zaplauina vzameta iz katastrske uprave v Cel vi in pridelMa katastrski upravi v Ljubljani. Oddelek za kataster in državna imeti« v finančnem ministrstvu ima nalogo, da preko dravske finančne direkcije izvede U sklep. 4 milj. Din za reveže Niča, 5. febr. AA. Policija j« odredila preiskavo glede smrti Drinana, ki je zapustil za londonske ubožce 70.(HH) funtov. Policija je prejela obvestilo, dn je Izginilo 150.000 funtov, ki jih je imel pokojnik. Truplo Drlnnna bodo izkopali in ga preiskali, ker sumijo, da je bil zastrupljeu. lo noč Wellington. 5. febr. AA. Med mestom Napier in mestom Gisborc-te so letata dognala, da se je obrežje po potresu zelo izpremenilo. Reke med Wainoo ili zalivom Hawkes so brez izjeme izpre-menile svoj izliv. V nekaterih krajih se je obala dvignila za 40 do 50 čevljev. V okolici mesta Napier se je strmo obrežje zrušilo v morje. Glej tudi jioročilo na <5. strani. Pretepi na dunajski univerzi Unnnj. 5. febr. kk. Pred dunajskim vseučiliščem so danes zopet bili pretepi med narodnimi socialisti in socialisti. Narodni socialistični študenti «o zopet prišli večinoma v Hitlerjevi uniformi že zgodaj zjutraj, na kar so se vrSle volitve v nemško študentsko zbornico, pri čemer je prišlo do spopada s socialističnimi in židovskimi študenti, v katerem so pretepli francoskega medicinca Gastona Ladmirala do krvi in ga vrgli po stopnicah. Francoski poslanik bo na.ibrže storil radi tega diploma-tične korake. Tudi več drugih študentov je bilo ranjenih. Policija je aretirala več študentov. Poljski poslanik v Vatikana odstopi Milan. 6. Iebr. ž. Pariška korespondenca, kl ima zveze i Vatikanom, poroča, da je poljski poslanik pri Vatikanu Skrzinski zahteval od svoje vlade, da ga odpokliče. Na njegovo mesto bi imel priti sedanji poljski poslanik v Parizu Hlapowski. Agencija dalje porbča, da Skrzinski stavlja to zahtevo zato. ker so nekateri visoki vatikanski dostojanstveniki javno pisali o nekaterih podrobnostih iz protesta ukrajinskih škofov, ki so bili izročeni »veli Stolici, proti politiki poljske vlade v Vzhodni Galiciji. Belgrafske vesti Belgrad. 5. febr. ž. Med jugoslovansko vlado In inadjarsklmi lastniki vicinalnih železnic se je dosegel sporazum. Jugoslavija dobi 1700 km že» lezniške proge. Za to plača 3500 milijonov Din s 4% obresti od 1. 1910. dalje v sedmih obrokih. Belgrad, 5. febr. ž. Minister za socialno politiko je v dogovoru s kmetijskim ministrom izdelal pravilnik o zaščiti in zavarovanju poljskih delavcev |X) vsej državi. Belgrad, 5. febr. ž. Minister za socialno politiko je odredil, da se 15. februarja izvršijo volitve zaupnikov fudarskih delavcev v rudnikih revirjev v Trbovljah. Belgrad, 5, lebruarta. AA. Ivnn Ostič, znan pod imenom Ica, kmet iz Prske, predmestja Nove Gradiške, je ubil z revolverskim strelom 2. t. in. (Љ 8. zvečer Andreja Berica, mestnega načelnika in banskega svetnika iz Nove Gradiške. Pri zaslišanju je Ostič izjavil, da je to storil iz osebne Osvete. Zagreb, 5. februara. ž Danes ob 2 popoldne je v KumV:ičevi ulici 10 skočila iz 4 nadstropja Danic« Pintarič, stara 35 let, ki je prišla na obi-sk k neki svoji prijateljici. Vzrok tega samomora ni znan, • Drobne vesti liomlou, 5. Iebr. AA. Po najnovejših podatkih je v Angliji 10 milijonov ljudi. Napram lan--kemu letu je prebivalstvo naraslo za 200.000. Presežek žen nad moškimi znaša pol drug milijon, London, 5. februarja, kk, V poslanski zbornici je predlagal poslanec 'lHtrburville načrt zako-tln, da se v bodoče ne sine izreči nobena sinurtiu» -kazen nad nosečimi žcaiskam^ \