URKDN1STV0 ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. ^opoldne in od 5. do ti. popoldne vsak dan razen nedeli in praznikov. Rokopisi bo ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : ; sprejemajo : '• s NAROČNINA: celoletna po pošti ali b pošiljanjem na dom za Avstro-Oprsko in Bosno K 21‘60, polletna K 10'80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1'80; za Nemčijo celoletno K 26 40; za *S ostnlo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36 . • • Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov •* .* .* ob pol 11. dopoldne. \ \ , UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, n., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7 zvečer Inserati: enostopna petitvratica 30 vin., podojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. i -lejema upravništvo. r. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ——— Reklamacije lista so poštnine proste. — i ■■ Stev. 430. V Ljubljani, v soboto dne 9. novembra 1912. Leto II. Boji pred vratmi Carigrada. Grki v Solunu. — Srbska vojska osvojila Bitolj in Olirido. — Turčija se pripravlja na skrajni odpor. (Gl Zadnje vesti.) Vojna na Balkanu. v skoplje. tOd našega posebnega izvestitelja.) Skoplje, 6. novembra. Da nisem potoval v Skoplje, ne bi znal, kaj lc potovanje ob vojni. Namesto 13 ur sem potoval od Belgrada do Skoplja 48 ur, a bi bilo še več, da ni bilo srečnega slučaja. To potovanje je bilo jako interesantno, ali i težko. Napotil sem se v Skoplje s sodrugi Dragi-Šetn Lapčevičem, Dušanom Popovičem, Acom Pavlovičem, Dušanom Cekičem (iz Skoplja), a v Ristovcu smo našli sodruga Tuša Kaclero-Viča, drugega socialističnega poslanca v srbski skupščini. V Skoplje hoče te dni mnogo sveta, ampak le malo Jih je, ki odpotujejo, ker ni urejena železniška vožnja. Odločili smo se da odpotujemo za vsako ceno, pa smo tudi odpotovali, a kako — to vam povem. Ker ni bilo prostora v II. in III. razredu, smo sedli v tovorni voz. Posedli smo po predmetih, ki so bili naloženi. JVled njimi je bila tudi mrtvaška krsta v velikem zaboju; da li je bil v krsti mrlič, nismo znali; dalje Je bila otroška zibeljka in razni drugi predmeti. Z nami ie bilo v tovornem vozu tudi nekaj visoke gospode. Prejšnji minister Saša Prodanovič, dva narodna poslanca, sekcijski načelnik v ministrstvu Javnih zgradb, en doktor. Lepo smo se razvrstili in zanimivo nas je bilo pogledati, kako smo posedali po raznih stvareh in po mrtvaški krsti, a še zanimivejše je bilo poslušati razgovore, ki so se pletli v pisani tej družbi. Tudi v čitalnico se jc izpremenil tovorni voz in. kmalu bi bil počil od smeha, ko je eden gospodov v tem sijajnem položaju razgrnil velik? francoski dnevnik »Matin«, da ga čita. Dobivši prostor za nevesto svojega sina, kateri je ranjen v vojski, je g. Prodanovič začel v šali povpraševati, česa iščemo v Skoplju. Odgovorili smo mu, da gremo osvajat nove bedele za socialicem, kakor je storila buržv-jjzija zase. Zato smo tembolj opravičeni — smo dejali — ker tam obstaja socialistično gibanje lil list že pet let. V takem razgovoru smo dospeli do Paračina Tu so odnesli krsto in kakor so nam povedali, je namenjena za trgovca iz tega mesta, ki ga je zadela kap, ko mu je žena velela, da naj brž zapre blagajno, češ. da gredo Arnavti proti Paračinu. Zjutraj smo došli v Niš, kjer je izpočetka bilo vrhovno poveljstvo. Vlak se je pomikal jako počasi in smo komaj opoldne dospeli v Vranje, kjer je bila pozneje vrhovna komanda, odkjer je sedaj premeščena v Skoplje; potem smo prišli v Ristovac, od tam smo šli peš preko stare meje do Zibevče, kjer smo z velikim trudom komaj dobili dovoljenje, da vstopimo v vagon in sicer v poštni voz. ki ni bil nič boljši od tovornega vagona. Vlak sc je vsak čas ustavljal in postajal dolgo časa. Med onimi, ki so bili v našem vozu, se je razpletel razgovor o kumanovski bitki, ker je potisnila na stran vse ostale dogodke. Z nami je potovalo tudi več uradnikov, ki so dodeljeni za razne službe v osvojenih pokrajinah. Na poti iz Ristovca v Skoplje smo videli goreti več arnavtskih vasi. Pozno po noči smo dospeli v Skoplje, v veliko bojno taborišče, in smo se podali k sodrugu Cekiču. Sreča, da smo dobili podstrešje pri njem, inače bi bili morali spati pod milim nebom. *• Zjutraj smo se napotili, da si ogledamo Skoplje. Skoplje Je lepo mesto, skozi katero teče reka Vardar. Ima 65.000 do 80.000 prebivalcev, vstevši one, ki so ubežali in teh ni malo. Osvojitev Skoplja, o katerem bom pisal pozneje, je bila lahka stvar, ker so ga turške Bolgari in Srbi, ker govore skoro enak jezik, in so, kakor izgledaio stvari, mnogi »Bolgari« pripravljeni, da se izpremene v »Srbe« in da se imenujejo namesto Petrov - Petrovič, namesto Tožev - Toševič, namesto Markov -Markovič itd. (Konec prih.) ZAKAJ SO IZGUBILI TURKI SANDŽAK. V sarajevski garnizijski bolnišnici leži ranjeni mejni komisar in polkovni poveljnik iz Plevlja, major generalnega štaba Ali Muntaz. Tega je obiskal dopisnik »Vossische Zeitung«, kateremu je ranjeni turški major pripovedoval naslednje zanimivosti: Izvedel sem šele šestintrideset ur po mobilizaciji iz službenega brzojava iz Skoplja, da mobiliziramo. Nasprotno je pa črnogorski oficir turškemu oficirju ta dogodek že nekaj ur prej zaklical iz »kolegial-nosti« od meje do meje. In sedaj naj bi se naenkrat bojevali. Toda s kakšnim vojaštvom? Skoraj izključno le s pravkar došlimi rekruti, CRNA flOvBht (Hna -M it trt '&(•//*r. K ' /«‘ovy,Wv/ •'J L VhJ VV *ri* r <** » w' Mtaao- ’ » • •• to Mri ~i 1 Dosedanji uspehi balkanske četverozveze. oblasti izročile. Zato pred Skopljem ni bilo borbe, dasi so Turki tudi tukaj imeli sijajne postojanke. —V Skoplju in njegovi okolici ni druzega kot vojska. Toliko je vojaštva, da bi človek mislil, da je Srbija velcvlast ali pa da je postavila čez staro svojo mejo vse ljudstvo s konji, voli in vozovi: po ulicah se neprestano vrste vozovi, konjeniki, topovi, častniki, vojaki in tega je videti največ. Prebivalstvo Skoplja ne hodi mnogo na ulice, ker je oplašeno in nezadovoljno, da so prišli Srbi, ker v Skoplju je komaj 3000 Srbov, ostali so Bolgari, Turki, Arnavti in Grki. Resnica je, da tu ni velike razlike med ki niso bili izvežbani niti za silo ne v streljanju ne v patruljiranju, ne v bojni službi. Večina teh ljudi je prvič streljala z ostrimi patroni, ko smo streljali že na sovražnika. Major je nato pripovedoval o spopadih na meji. ki so bili v zadnjih treh mesecih kaj pogosti v Sandžaku. Potem je nadaljeval: Osmanski mobilizacijski načrt je predvsem meril na to, da se ojači črta Mitroviča—Verizovič. Zato je prišla odredba, naj se čete iz severnega Sandžaka umaknejo. In poldrug mesec prej jc bilo odpoklicano vojaštvo nadomestnih rezerv in deset dni pred mobilizacijo pa skoraj vse starejše moštvo. Tukaj je ostaio na dvesto mož komaj sedemdeset iz- vežbanih vojakov. S takim materijalom se je torej začel boj z izborno izvežbanim, izborno opravljenim nasprotnikom, ki mu je prebivalstvo v Sandžaku šlo na vso moč na roke. »Vaše prebivalstvo mu je Šlo na roko?« sem vprašal. »Da«, je odgovoril, »celo mohamedanci«. To se je zgodilo tako. Prebivalstvo je bilo začudeno, kako to. da so odpoklicane večje regularne čete in staro izkušeno moštvo iz Sandžaka. Zlasti prebivalstvo v Belem polju, Beranah, Sjenici in Plevlju se je razburjalo zaradi tega. Že več časa se je balo prebivalstvo katastrofe, ki bi lehko prihrumela iz Črne gore in Srbije, a zdaj je bilo prepričano, ker so bile odpoklicane izvežbane čete iz obmejnega ozemlja, da je Turčija podlegla črni gori in Srbiji. Ta strah pred bodočimi dnevi se je kazal najprej v pasivnem odporu nasproti vsem oblastim, vojaškim in civilnim, čez nekaj časa se je izpremenil odpor v jasen upor. Prebivalstvo je zahtevalo: obmejne čete morajo ostati tam, kjer so in kakršne so. Čete so ostale v severnem Sandžaku brez zadostnega števila iz-vežbanih ljudi, brez oskrbe in brez vseh najpotrebnejših predmetov, tudi brez denarja. Vse te pomanjkljivosti obmejnih čet so izkoriščali Srbi in Črnogorci do dobra, Ako pogledamo ves stvarni položaj s stališča nasprotnikovega, tedaj moram brez ovinkov priznati, da so Črnogorci in Srbi zelo spretno izrabljali razpoloženje ljudstva za svoje namene. Raztrosili so med ljudstvo: Veliki sultan je to deželo že nam prodal. Kaj hočete še? Le zaradi tega je odpoklical močne čete in starejše vojaštvo. Vsi poveljniki v Sandžaku novopazarskem, vojaški in civilni, tudi major Muntaz. dobivajo od Črnogorcev cele zaboje denarja, ker je dežela prodana Črni gori Zakaj bi se pa bili drugače umeknili vaši vojaki? Ljudstvo samo je torej izročilo Sandžak Srbom in Črnogorcem ter nas končno prisililo, da smo se umeknili na avstrijsko-ogrsko ozemlje. Da so se umeknili turški vojaki na avstr, ozemlje, je bila vzrok lakota. Dvajset dni niso zavžili gorke jedi in niso imeli drugega, nego malo suhega kruha in nekaj ostankov prepečenca. V takem stanju so bili noč in dan, prav nič zavarovani proti mokroti in mrazu, na holmih, visokih po tisoč do tisoč tristo metrov. Ko je poročevalec vprašal majorja po arnavtskih prostovoljcih, je major dejal o njili: T< ?<■' . ^ morilični razpad med čete. Pravega >i • • • rsk jga vojaka je označil major sledeče: Grozen, kadar naskakuje in če lehko vztraja v naskoku; pri umikanju ga pa ne zadrži tudi nič. To so tradicije osmanske armade. Major se je končno zelo laskavo izrazil o Zeki paši, ki je bil njegov učitelj v vojni šoli. Ali. je pristavil major, brez moči je bil proti upravnemu sistemu. Tudi po Albaniji so prav uspešno širili pravljico, da je sultan prodal deželo. Proti koncu razgovora je dejal major: Sandžaški oficirji smo se večkrat vpraševali: Zakaj je pripustila Avstrija to vojno? V slučaju turškega poraza preplavi slovanska povodenj tudi njo. A. K. GREEN: Sosedov dom. 0)alje.) i “*• Kakšno zadoščenje za krivice je, ako odlašate? — je vprašal nadzornik. — Ali ne bi bilo večje zadoščenje za Vas, ako ga obtožite že sedaj in mu ne prizanašate več? Oliverjeva pa je ponovila: — Dajte mi dva tedna odloga. Dva tedna popolne prostosti. Vse prošnje in vsi prigovori so bili bob ob steno. Trdovratno je molčala in njeno vedenje ie bilo mirno, samozavestno. Nadzornik je poklical detektiva na stran. Menite, da ni umobolna? — Pri zdravi pameti je. — Ali ni nevarno, da dogodki prihodnjih tednov skale njeno duševno ravnanje? — če je ne bomo ovirali in motili, mislim, da ni nobene nevarnosti. — Ali ste uverjeni o tem, da je v zvezi z zločinom? — Umoru je prisostvovala. — Menite, da govori resnico trdeča, da more le ona izpovedati o umoru? — Mislim, da je edina oseba, ki hoče izpovedati o umoru. Vedenje Van Burnamovih, zlasti Howardovo me je pravkar prepričalo, da se na njihova pojasnila ne smemo zanašati. — In vendar mislite, da sta tudi oba brata ooučena o pobližjih okolnostih umora. — Prav res, da ne vem, kaj naj verjamem. Odkrito priznam, da tej uganki nisem kos. Zde-■o se mi je, da se je ob pogledu Howarda vnela ^ mladem dekletu vsa strast, in vendar dokazuje ravnodušnost, ko sta se sešla, in njene 'adnje besede, da med njima ni ožje vezi. S tem ;e tudi odpravljeno vprašanje o Hovvardovi Krivdi. Ali pa jo je tako močno vznemiril pogled Franklina? Ali pa je bila navidezna ravnodušnost le plod nezaslišanega samoobvladanja? J ega ne verujem. Vsa zadeva je polna zamota- nih podrobnosti, ki ne nudijo celotne slike. Ali razpolagajo zločinci z uprav nadčloveškim sa-moobvladanjem in predrznostjo, ali pa smo na krivi poti. — Z drugimi besedami: ali ste poskusili vse da odkrijete resnico? Ali niste zanemarili nobenega pripomočka, pa se Vam vendarle ni posrečilo odkriti krivca? — Tako je; priznam, dasi se čutim luido osramočenega. — Potem je pač najpametneje, da sprejmemo njen pogoj. Ubeži nam menda ne? — Niti trenotek je ne izpustimo iz oči. — Potem ji izpolnimo željo. Vrnila sta se k mlademu dekletu in kriminalni nadzornik jo je vprašal, če ni nevarno, da morilec med tem pobegne. Globoka rdečica je zalila lica dekleta in strastno je vzkliknila: — Če le izve, da leti sum nanj, ga ne bom mogla ustaviti na begu. Obljubiti mi morate, da ne črhnete živi duši niti besedice o mojih naklepih; nihče ne sme izvedeti, da še živim in da bivam v New Yorku. Če mi tega ne obljubite, ne ganem niti z mazincem, da Vam izročim zločinca, niti tedaj ne, če bo trpel nedolžen človek namesto njega. — Dobro, obljubljava Vam, — je odgovoril .ornik. — Kdaj smemo pričakovati Vaše izpovedi? — Natanko čez dva tedna, ob osmih zvečer. Spremljati me boste morali, kamor Vam bom velela. Svojo roko položim na ramo moža, ki je morilec gospe Van Burnamove. Šestintrideseto poglavje. Te stvari sem izvedela šele od gospoda Gryea, ko me je nekaj dni pozneje obiskal. Ko je končal s svojim pripovedovanjem, me je vprašal: — Radi bi pač izvedeli, kaj je z Ruto Oliverjevo. kajne? Tudi to Vam povem. Pri gospe Desbergerjevi živi. pri vaši znanki. — Pri gospe Desbergerjevi? A jaz pregledujem vsak dan časopisje, kdaj da so jo zaprli. — To sem si mislil. Ampak detektivi smo premetenejši. kakor izgledamo. Nečemo je zapreti. Ampak izkažete nam lehko uslugo. Ruta Oliverjeva bi rada govorila z Vami. Ali jo obiščete? — Na razpolago sem Vam, — sem odgovorilo, ne da bi s svojim glasom razodela radost nad tem naročilom. — Pojdite, prosim Vas, kmalu k njej. Go-si odičiui Oliverjeva Vas nestrpno pričakuje. Nič več ni bolna, ampak močno je vznemirjena in n" '1 'e jc časih nerazumljivo. V nobenem pogledu je ne oviramo; giblie se popolnoma svobodno, samo da je še bolj ne vznemirimo. Če nam izkažete to uslugo, jo morate voljno pokušati in ji brez ugovora pomagati pri izvršbi njenih naklepov. Ampak topot delate za nas, za po!i',;io. tetra ne smete pozabiti, miss Butter-vorth! Topot ne smete nič, prav nič zamolčati, k"r Vam 1 o zaupala Ruta Oliverjeva. Ali ste me razumeli? — Seveda. Ampak prav nič Vam ne prikrivam, da mi vloga, ki ste mi jo odkazali, ni posebno n rrodu. Tega Vam ni bilo treba pripovedovati in -nekoliko bi se bili lehko zanesli tudi na • ■-met. — Oh, cenjena gospodična, ves slučaj je tako težaven, da se ne smemo z nežnostjo in pretirano obzirnostjo postavljati v nevarnost. Gospoda Van Burnama dobro ime in morda celo njegovo življenje je odvisno od izjave mladega dekleta. Ozirajte se. prosim, na težke okolščine. — Dobro. Ampak upam. da me gospodična Oliverjeva ne bo prepogosto gledala s svojimi prosečimi očmi; težko bi mi bilo kakor zločinki. — Če se le zato obotavljate, Vas zagotavljam, da sc je gospodična Oliverjeva popolnoma izpremenila; trda je postala in odločna. Le jeza gori v njej na moža, ki jo je izdal, iii pa od dne do dne rastoča maščevalnost. — Moj Bog — sem vzdihnila — hudo mi je, da se je izpremenila. Poprej mi je bila tako zelo všeč! Ampak kaj hoče od mene? Naj bo, karkoli, k njej pojdem in je ne zapustim prej, dokler sama ne želi. Prav tako željna sem izvedeti rešitev uganke kakor Vi. Komaj uro pozneje smo že sedeli v salonu gospe Desbergerjeve. Gospodična Oliverjeva je prišla kmalu dol. oblečena v ulično obleko. Pripravljena sem bila na izpremembo v njenem značaju, ampak moje presenečenje je bilo vendar tako, da ga je opazila in mi dejala: — Presenečeni ste, kaj ne, da sem se tako popravila? V veliki meri sem Vam dolžna zahvale. Jako dobri ste bili z menoj in ste ml zelo požrtvovalno stregli. Ali mi hočete izkazati še eno uslugo in mi pomagati pri stvari, ki je sama ne morem izvršiti? Rdeča je bila v obraz, njene kretnje so bile nervozne in njene oči so izražale bolest, ki mi je rezala v srce. — Rada Vam pomagam. Na razpolago sem Vam! Kaj naj storim?' Rada bi si nabavila toaleto, elegantno toaleto. Ali mi hočete pokazati najboljše trgo-vitic? Ne\v Yorka ne poznam. Spomnila sem se detektivovega svarila, da Ji ne pokažem začudenja nad njenimi naklepi in da ustrežem vsem njenim željam brez prigovora. Obljubila sem ji. da jo povedem, kamor želi. — Lehko bi bila prosila gospo Desberger-jevo — je nadaljevala pozneje, ko si je posadila klobuk na glavo in zapenjala rokavice. Ampak njen okus — in z bistrim pogledom Je ošvrknila vso sobo. — Zmisla nima za prepro-stost. — Vaših misli sem — sein ji živalmo pritrdila (Daljf P " ' BOJI PRED CARIGRADOM. Po tridnevni bitki pri Ljule Burgasu in Vizi je začela dne 4. novembra tretja bolgaska armada, ki tvori levo krilo, z močnimi kolonami prodirati čez Saraj in Sultan Bagidže proti Strandži, da odreže južnim turškim kolonam povratek za črto pri Cataldži. Centrum bolgarske armade in desno krilo, ki jo je tvorila prva bolgarska armada in ki je dobila nove vojne moči od Odrina, sta prodirali ob železnici z južno kolono, ki je imela nalog obiti Čajrumu. Turki so stali v močni in dobro utrjeni pozicij pri Čerkeskjoju ter so imeli na-* log, da ščitijo umikajočo se turško armado. Turki pod poveljstvom Nazim paše so se branili zobčudovanja vredno trdovratnostjo. Ko so začutili ogenj bolgarske kolone, ki jih je obšla in začela streljati od juga sem, so poskusili Turki obupen napad* proti Uzum Hadže-ju, da piedro bolgarski centrum. Ta poskus Turkov pa se je razbil ob strahovitem ognju bolgarske pehote in artiljerije. Istočasno je začela prodirati tretja bolgarska armada od za-pada pri Strandži proti sredini turških pozicij ter Turke napadla v odločilnem napadu. Vrgla je Turke čez ČerkeskjoJ nazaj. Turški poraz pri Uzum Hadžiju je popolna katastrofa. Tu stoječe turške divizije so bile skoro popolnoma uničene. Mnogo tisoč mrtvih leži na bojišču. Sedaj se je začel tudi desni turški centrum umikati. To umikanje, ki se je začelo dopoldne dne 5. t. m. ob železniški progi proti Sinekli, pa se je izpremenilo kaj hitro v neredni beg. Nazim paša je poskusil še enkrat ofenzivo pri Sejmenu, toda že zvečer dne 5. t. m. so bili tludi tu Turki popolnoma poraženi. Bil je to pravi polom turške armade. Turki so začeli nevzdržema bežati proti Cataldži. Rezultat prodiranja teh treh bolgarskih armad je bil ta, da so Bolgari potisnili Turke, zlasti njih desno krilo proč od glavne turške armade. Desno turško krilo so zapodili Bolgari s holmov, vzhodno od Strandže, v gozd pri Derkosu ter so temu krilu popolnoma odrezali zvezo z drugo turško armado. Sedaj je začela tretja armada z neposrednim naskokom turških pozicij pri Cataldži. Turki so stali v črti med Sifilikjojem, Tarfo, Kalfakjojem in Akalanom. Ena bolgarska kolona je prodrla do Derkosa. Prva bolgarska armada, je' napadla turško armado na obeli straneh mesta. Po volitvah v Zedinjenih državah. Miljon socialno demokratičnih glasov. — Socialno demokratični glasovi so se podvojili. Predsedniške volitve v Zedinjenih državah amert§kih so se završile v znamenju uničujočega poraza republikanske stranke in v znamenju — sijajnega napredka socialne demokracije. Soglasno javljajo poročila, da se je število socialno demokratičnih glasov podvojilo. Pri zadnji predsedniški volitvi leta 1908 je dobil socialno demokratični kandidat 420.793 glasov, letos pa je združil kandidat sodrug Debs vse-kako miljon glasov. Siloviti napredek socialne demokracije je bil tudi grobokop vladajoči republikanski stranki, kakor se je izrazil propali republikanski kandidat Taft, ko je po porazu Izrekel bojazen nad prodiranjem socialistov. Ameriško razredno zavedno delavstvo je z uspehom lahko zadovoljno. Z gotovostjo pa je pričakovati, da ga krasni uspeh razvname za Še neumornejše delo, ki ga povede do zmage v 'doglednem časa. Wodrow Wllson, strupeni sovražnik delav skega gibanja. Wodrow Wilson, v torek izvoljeni novi predsednik ameriških Zedinjenih držav, je bil poprej predsednik aristokratske univerze Prin-ceton in je bil do zdaj guverner v Novem Jer seju. Kot profesor na univerzi in zgodovinar po poklicu je Wilson učenjak na političnem polju. .V teku vsega svojega učenjaškega delovanja je lunei z nedvoumno jasnostjo pokazati, da so njegove simpatije vse prej kakor demokratične. 'Rojen na jugu, je vedno razodeval iskreno ljubezen za aristokratske običaje in naprave; ka zal pa je odločno nenaklonjenost do resnično ^demokratičnih vladnih oblik. Njegovi zgodovinski spisi razodevajo popolno pomanjkanj« raz-jumevanja za dviganje demokratičnega duha in iza proteste zatiranih, pač pa so prožeti s strupenim sovraštvom proti osvobojevalnemu gi banju tlačenih plasti, bodisi srednjih ali delavskih razredov, ki tvori dobršen del ameriške zgodovine od meščanske vojne. Najstrupenejše pa je njegovo sovraštvo proti delavskemu gibanju. V notranjih bojih svoje stranke je vedno odločno krenil na konservativno plat. V Zedinjenih državah, kjer Je vse politično življenje zastrupila korupcija, in zlasti še v državi Novem Jerseju, katere politika je bila 'dolgo časa na glasu najkoruptnejše, ni veljalo mnogo, da si si pridobil glas »reformatorja« ali »naprednjaka«. Treba je bilo nastopiti le proti najhujšim kupčijskim izrodkom politikov po poklicu. In to pot je ubral Wilson. Odkar je bil kandidat za predsednost, je vedno —• sicer do kaj nejasno — namigaval o nevarnosti »denarne sile«; ampak stvar je taka, da krepostni gospod ■WiIson nedvomno prekaša vse tatinske in kup-ievalne politike po poklicu . . . Toda njegovo ceno gromenje proti »denarni sili« je razvnelo prejšnje »naprednjake« in »radikalce« v demokratičnem taboru, pa so zanj navdušeno brusili pete po »agitacijskih kolovozih in klancih. Značilno Je tudi naslednje dejstvo. Kadar se zgodi izprememba v političnem življenju, ki pi utegnila roditi nevarnost obstoječemu redu, tedaj se kalnbra, »Berliner Tageblatt« Poroča iz Peterburga: Velevlasti so edine v tem, ni mogoče sporočiti Turčiji ugodnega odgo-v^ra na njeno prošnjo v posredovanju za premirje. Velevlasti so edine v tem, da mora dati ^rčija določene in zanesljive garancije za dosego premirja, da ne bo ojačila svoje armade * male azijskimi četami in naznaniti mora mini-nill>n političnih in teritorialni! privolitev. V tem oziru sta tripelantanta in trozveza popolnoma edini. Kelmorajn, 9. novembra. »Kolnische Zei-tung« poroča iz Sofije, da se tukaj širi govorica, da je porta predlagala Bolgarom, naj brez posredovanja stopi v dogovor za mir. Bolgarska vlada najbrže ne bo sprejela tega predloga, ker bod.-) zavezniki skupno narekovali mirovne pogoje. AVSTRIJSKA DELEGACIJA. Vnanji odsek. Budimpešta 9. novembra. Včeraj je odsek nadaljeval posvetovanje o proračunu vnanjega ministra. Vnanji minister grof Berchtold odgovarja na dve interpelaciji delegata Grabmayerja in pojasni, da bo avstrijsko-italijanska komisija za ureditev meje povoljno končala svoje delo in da Italija nikdar ni dvomila o avstrijski pravici do plovbe po Gardskem jezeru. Delegat Stapinskl izraža simpatije balkanski četverozvezi, kritizira Čuvajev sistem na Hrvaškem in zatiranje Poljakov v Nemčiji. Delegat Levicky toži o vseruski agitaciji v Galiciji in se navdušuje za balkansko klanje. Delegat dr. Korošec kiitizira hrvaške razmere, pripomni pa, da je patriotizem Jugoslovanov vzvišen nad sleherni dvom. Delegat Woli zavrača poljske pretnje na-pram zvezi z Nemčijo. Delegat Jedrzejovlcz napada rusinsko politiko in se brani očitka, da Poljaki niso lojalni. Po sklepni besedi poročevalca se preide v Specialno debato, nakar se proračun vnanjega ministrstva sprejme. Za ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom, ki je govoril o preosnovi trgovinskega muzeja, in za delegatom Schopferjem je govoril poročevalec marki Bacquehem, ki je povdarjal soglasno naziranje odseka, naj zavzame monarhija dobrohotno stališče do razvoja balkanskih držav. Dobro pa ie pripomnit, da naj opravičeni interesi monarhije pri novi ureditvi razmer ne trpe škode. Potem se je začela specialna debata, v kateri sta govorila delegata dr. Baernrelther in baron Schvvegel za preosnovo avstrijskega trgovinskega muzela, nakar se je seja zaključila. 17 DRŽAVNEGA ZBORA. Proračunski odsek. Slovenski In hrvaški klerikalci obstruirajo za vlado. Dunaj, 9. novembra. Slovenski klerikalci in njih hrvaški zavezniki enakega mišljenja nadaljujejo svojo bedasto obstrukcijo, s katero delajo veliko uslugo le vladi, pri vseh pametnih ljudeh pa se smešijo ali pa vzbujajo opravičeno ogorčenje. Obstrukcionisti so stavili 304 izpreminjevalne predloge. Neresnost klerikalnih vladnih obstrukcionistov najbolj označuje dejstvo, da hočejo nadaljevati obstrukcijo vzlic temu, da se jim je zagotovil soglasen sklep odseka proti Cuvajemu režimu. Naloga, da brbljata obstrukcionistične bedastoče, sta prevzela na včerajnšji seji poslanca Jarc in Dubilič Po sklepu lista. Ubogi Urban zmagal proti notarju Hafnerju. Novo mesto, 9. novem. Ubogi Urban je proti klerikalnemu notarju Hafnerju zmagal tudi v vzklicni obravnavi. Ubogi Urban je po svojem zastopniku dr. Slancu nastopil dokaz resnice, da ga je notar Hafner res nagovarjal h krivemu pričanju. Sodišče se je uverilo, da se je ubogemu Urbanu posrečil dokaz resnice in potrdilo prvotno razsodbo. Koalicijska pravica in delavsko varstvena zakonodaja. Na strankinem zboru avstrijske nemške socialne demokracije je poročal sodrug Henrik Beer o ogroženi koalicijski pravici delavstva in je izvajal: Odkar si je delavstvo priborilo volilno pravico, so se razredna nasprotstva poostrila. Vlada sicer nikdar ni posebno prijazno ravnala s strokovnimi organizacijami, ampak v novejšem času se vedno bolj kaže naraščajoči vpliv podjetniških organizacij. Najvidnejši izraz tega dejstva je, da vsa naša socialnopolitična zakonodaja popolnoma stoji. Za prave socialnopolitične namene so porabili leta 1900 približno 600.000 K, za leto 1913 so določili okolo treh miljonov. Skro polovica te svote odpade na stanovanjsko oskrbo, ki vendar ni izključno delavska stvar. Niti desetina enega odstotka državnih izdatkov, ki so poskočili od leta 1901 do 1912 od 1.686,000.000 na 3.137,000.000 kron, se ne porabi za socialnopolitične namene. Ampak celo ta borna drobtinica se zdi našim industrij-cem preveč, pa tožijo o ogromnih socialnopolitičnih bremenih, ki otežujejo njih konkurenčno zmožnost. In vendar pride pri nas 7.89 kron na glavo za socialno zavarovanje, dočim pride na Nemškem 17.53 kron, na Angleškem 27.48 kron. Avstrijska vlada je popolnoma odvisna od podjetniške organizacije. Trgovinsko ministrstvo razumeva svojo nalogo tako, kakor da bi se dala industrija pospeševati samo po tej poti, če se ovira socialna povzdiga delavskega razreda. Peta sekcija v trgovinskem ministrstvu je očitni svetovalec podjetniškim organizacijam, kadar pripravljajo napade na koalicijsko pravico delavcev, dočim počiva socialnopolitiška sekcija v zdravem spancu. Tudi v justičnem ministrstvu je sekcija, ki z očitnim ali skritim vplivanjem na sodišča mnogo pomaga, da so izrekla v zadnjem času nekaj naravnost nezaslišanih obsodb, ki najhuje ogrožajo koalicijsko pravico delavcev. Dočim smejo podjetniki nekaznovani pritiskati na delavce, da jih odpuste, če ne izstopijo iz organizacije, pa sodišča kaznujejo zaradi nasilstva tiste delavce, ki energično opominjajo svoje tovariše na dolžnost, da se organizirajo. Ampak podjetniki in oblasti se motijo o položaju. Z nobeno še tako strašno nasilnostjo si ne bodo dali delavci vzeti koalicijske pravice. Zakaj cenimo jo više od sleherne druge pravice, ker je podlaga vsega socialnega boja, ker edino ona nudi možnost za organiziranje. Napad na koalicijsko pravico je delavcem znamenje za vojno na vsej črti. Ker nimajo poguma za izjemne zakone, skušajo pravico delavstva zadaviti strahopetno in zahrbtno. Proti temu pa se moramo postaviti v bran. (Viharno odobravanje.) Govornik predlaga resolucijo, ki zahteva: odpravo delavske knjižice, odpravo določila v § 85 obrtnega reda, da se je delavec s kršenjem pogodbe pregrešil proti obrtnemu redu; pravico do stavkarskih straž: podjetnikom naj se prepreči, da delavcem s pomočjo delavskih ali obratnih stanovanj onemogočujejo ali ovirajo izvrševanje koalicijske pravice; izperemembo kazensko zakonitih določil o nasilstvu in nevarni pretnji. Zbor ie resolucijo sprejel soglasno. O delavskovarstveni zakonodaji je poročal sodrug dr. Bauer: Napredki, ki smo jih napravili od leta 1907, so prav neznatni. Imamo tri majhne zakone za industrijske delavce, dva zelo skromna za rudarje in nekaj več za delavstvo v trgovini, predvsem zakon o zapiranju trgovin. Večina teh zakonov ni izšlo iz vladne iniciative, ampak imajo zahvaliti svoj postanek ali socialnodemokratič-nemu prizadevanju ali pa so se sklenili na podlagi mednarodnih dogovorov. Odredbenim potom se je razširilo obrtno nadzorstvo: izdale so se odredbe o varstvu proti zastrupljenju s svincem ter o delavskih odmorih in nedeljskem počitku v neprekinjenih obratih. Vsi to so bili kaj skromni odgovori na naše zahteve po osemurnem delavniku, pa še ti so ostali le na papirju. V splošnem pa se je z ozirom na druge dežele zgodilo sramotno malo. Odgovornost za to ne pade izključno na poslansko zbornico. Največje ovire so v gosposki zbornici, ki je postala ovira na vsakem napredku. Gosposka zbornica zavlačuje ali poslabša vse socialnopolitične predloge, pusti jih ležati mesece in mesece v komisijah, iz plenuma jih zopet odkaže komisiji ali pa jih sploh ne pusti v razpravo. Tako je poslanska zbornica zakon o kršenju pogodbe, ki j-e le poklon pred formalno brezpravnostjo med delavcem in podjetnikom, trikrat soglasno sprejela, ampak gosposka zbornica se še ni posvetovala o njem. Pravi sedež sovražnosti do delavstva je na takozvani levici, torej pri gospodih, ki so osebno udeleženi pri izkoriščanju delavstva. Gosposka zbornica si zelo rada da imponirati s peticijami. Če peticionira nekaj tu-catov podjetnikov ali cehovnikov, potem se gosposka zbornica prikloni pred takim izrazom ljudske volje, če občutijo gospodje pred tem tako spoštovanje, potem lahko tudi mi peticio-niramo. In sicer niti ni potrebno, da storimo to pismeno, mi lahko tudi osebno pridemo pred gosposko zbornico. (Viharno odobravanje.) Samo v moči delavskega razreda je nada na izboljšanje. (Ponovno dolgotrajno odobravanje.) V debati je govorila cela vrsta strokovni-kov: Mrkvlčka za lesne delavce. Zipper za peke, Bertnan za trgovinske pomočnike, Han;»se?i za tekstilne delavce, Waberslch za zidarje, ! Pohl in Jarolim za rudarje, Weigl za prevodnike, Miiller za železničarje, Schrammel za delaw ce v kemični industriji. Vsi debatanti so izrekIJ posebne pritožbe in želje svojih poklicev. Zelo zanimiva so bila izvajanja sodruga Austerlitza o koalicijski pravici in o pravid do stavkarskih straž. Tudi pri nas so stavkokazi najdragocenejši element kapitalistih*"?* druž. reda in sodišča se zavzemajo za ir ro z enako vnem" kakor za najvišje imenu; >. Brez pravice do stavkarske straže ie koafeeft ska pravica nož brez rezila in stranic. Če fr w> smeli rabiti koalicijske pravice proti stavko*» zom, tedaj bi ne bilo to nič druzega kako* bi hoteli pustiti državo brez policije in Izmed vseh eksekucij, ki Jih napravi družahri razred proti hudodelcem, je najumevnejjSa J* najpravičnejša eksekucija proti stavkokazom Ampak avstrijska vlada je pač v oblasti najhoj-ših podjetniških hujskačev, katerim je zadolie na do ušes. Da pri taki vladi ničesar ne oprav s mo s tožbami o podjetniških nesramnostih, K jasno. Samo če bo imela vlada pred delavci tisti strah kakor ga ima pred podjetniki, se bo okre-nilo na boljše. Če bi toliko delavcev ne bilo tako neumnih, pa bi ne pobirali stopinj za delavskimi sovražniki, bi se nam ne bilo treba pritoževati o najnavadnejši pravici. Vse prašanie je torej organizacijsko vprašanje. (Živahno odobravanje.) O resoluciji, ki jo je stavil dr. Bauer in jo jo Je zbor sprejel soglasno, smo že poročali. Kupujte „Zarjo“. Ni ga nikakršnega dela pri katerem hi se ne utegnili raniti. Tudi Cisto neznatne rane, če jih ne zakrijemo, postanejo lahko vsled nesnage hudo in težko ozdravljive ter imajo za posledico hude bolečine. Nujno potrebno je torej, da vsako tndi najmanjšo rano obvežemo z antiseptično obvezo Že nad 50 let priznano obvezilno domače zdravilo, antiseptično, hladeče, bolečine lajšajoče, prisad odvrača- ■ joče in zdravljenje pospešujoče izvlečno mazilo je prav dobro znano Praško domače mazilo iz lekarne B. Frag-ner Pragi 203 III. Pušica po 70 h se dobiva po vseh lekarnah, vendar je strogo paziti na ime preparata iu izde o-VBlca. Kjer se ga ne dobi, naj se naroči naravnost pri iz-delov aleu proti vposlatvi K 3*16 za 4 pušice franko. ................ Novice. ^Kulturna barbarstva ian grozodejstva — pod zaščito katoliške cerkve. Verni sinovi katoliške cerkve pri »Slovencu« gotovo dobro poznajo dejanje in nehanje svoje cerkve v teku zgodovine, ker s tako nekrščansko vnemo odobravajo balkansko mesarjenje. Da si tem bolj olajšajo vest, ki bi jim kdaj utegnila očitati odobravanje balkanskega klanja, jim hočemo postreči z naslednjimi zgodovinskimi zgledi iz plodonosnega delovanja njihove cerkve. Kardinalu Henriku, škofu v Albano, ki ga je poslal leta 1180 papež Inocenc III. (1198—1216) proti albiženskim »krivovercem« na južnem Francoskem, gre slava, da je pridigal prvo križarsko vojno kristjanov proti kristjanom. Njegov uspeh je bil sijajen. Očividec, ki je stal na papeški strani, piše, da je zapustil »široko naokoli opustošeno deželo, razrušene vasi in mesta, podobo smrti.« Papež Inocenc lil. je sploh z vnetimi besedami pozival na uničenje »brez-božnikov«. Sklicujoč se na besede apostola PavlaO): »Ker sem bil lokav, sem vas ujel z zvijačo« — opominja namestnik Jezusov v pisanju na svoje legate, naj tuluškega grofa, glavno oporo »krivovercev«, premeteno varajo, kakor da bi ne merili tako zelo nanj. S tem se prepreči grofovo združenje z bojnimi silami ostalih krivovercev. In potem ga bo lažje premagati, ko bodo že vsi drugi poraženi. Ta križarska vojska je dovedla leta 1209 v juliju in avgustu do osvojitve Beziera in Carcassone. Ker niso vedeli, kateri izmed prebivalcev Be-zieru so krivoverski, kateri pravoverni, jih 'e dal papežev legat s pravo krščansko usmiljenostjo vse pomoriti z besedami: »Pomorite vse, Bog bo že spoznal svoje!« Bilo jih ie 20.000, mož, žen iu otrok! V cerkvi Marije Magdalene so pomorili 7000 ljudi, ki so bili pobegnili tjekej! Tisti čas so v Carcassone sežgali 400 krivovercev, petdeset pa so jih obesili! Zmagoslavno je poročal legat papežu: božje maščevanje je krivoverce čudovito uničilo! V nadaljnetn teku te križarske vojne, ki je tako sijajno pokazala civilizatorično moč katoliške cerkve, so z ognjem in mečem pomorili v Lavourju leta 1211 nad 100 krivovercev. In sicer so izvršile papeške čete to krvoprelitje, kakor javljajo poročila, »z neznanskim veseljem«. Ko je padlo za pape-ževanja Honorija III. mesto Mojmand, so škofje svetovali, naj se pomore vsi prebivalci: temu plemenitemu nasvetu je bilo žrtvovanih 5000 mož, žen ina otrok. Kardinal Bertrand ie neprenehoma ponavljal v svojih pridigah, da »smrt in meč morata biti stalna spremljevalca križarske vojske; vse življenje se mora uničiti«. To žalostno poglavje bi lahko še dolgo nadaljevali, a zadostujejo naj ti zgledi, kam dovede verski fanatizem. Jezus Kristus pa bi bridko plakal, ko bi videl, kaj so napravili zli ljudje iz njegovega plemenitega nauka. Revščina seli v hišo, če zboli oče, mati ali kak otrok, rPi skrninaste in protinove in druge bolečine, * dela več, ne more več iz sobe in potrebuje ^strežbe. • ?e 'mam0 v takem slučaju pri roki reelno, e,*kijšftno domače zdravilo lahko taka zia zatererno ponavadi že v postanku, ko še ni prepozno. Seveda dandanes ni lahko, izbrati si izmed neštetin priporočenih domačih zdravil ravno pravo. Ne maramo pretiravati, toda res je, da štejejo priznanja na tisoče, ki prihajajo od bogatih in revnih, mladih in starih za Fellerjev fluid z znamko »Elsafluid«. Tako piše dr. Jožef Estmei-ster zdravnik v Wildenau, z. p. Aspach, Tirolsko da Fellftriev fluid v vsakdanlem motenlu in izpreminjevanju zdravja izborno služi. Ali drug zdravnik, medicinec dr. Kittel, Praga Kral. Vinogradi, piše, da uporablja Fellerjev fluid že leta z izvrstnim uspehom. To ni reklama! Res je da je to zdravilo dobro zoper različne bolečine. Naši čitatelji bi morali zategavoljo vedno imeti pripravljen ta izdelek, da bi pravočasno pomagali, in iz izkušnje rečemo: Ozdravljeni boste! Slabost, bolečine izginejo, Vaše oči, živci. mišice tnišičevie se okreoiio. spali boste do- bro, začutili se boste zopet dobro, če rabite pristni Fellerjev fluid z zn. »Elsofluid«. Ubogajte naš nasvet in poizkusite za 5 kron franko naročiti pri lekarnarju E. V. Feller v Stubici. Elsatrg št. 252 (Hrvatsko). Tudi priznane odvajalne Fellerjeve rabarbara-kroglice z znamkom »Elsa\roglice« moremo priporočati najtopleje zoper razne bolečine v želodcu in za redno odvajanje kot zanesljiv izdelek. Poceni so tudi. 6 škatlic stane 4 krone franko. Gotzl, Ljubljana : Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. - Urez konkurence I Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov domačemu izdelka. Za naročila po meri naj večja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežba. Jtajnižfe cene. odprto Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela staroznano gostilno „Pri Jurčku* Rimska cesta št. 11. Preobširno bi bilo naštevati vse jedi in pijače, ki so na razpolago; vsak naj se sam prepriča, da bo po zmerni ceni dobro postrežen. Vsako nedeljo se vrši plesna veselica. Začetek ob 4. Vstop prost. K obilni udeležbi vabita najvljudneje F. in J. Vodišek. •7-"-7:-'M-1 S. j,, j. Ceno posteljno perje! Najboljši češki nakupni vir! 1 kg sivega, dobrega, pu-ljenef;a2K; boljšega '2'40 K; prima polbelega 2’80K, belega 4 K: belega puhastega 510 K; velefinega snežuobelega, puljenega, 6‘40 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni pnh 12 K. Naročila od 5kg naprej franko. Zgotovljene postelje y55be£ ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnice 3 K, 3-50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 1470 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4'50 K 5‘20 K, 5'70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12'80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki grafi« in franko. S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko. ---------------------------------------------- N Naročajte s« 7arjo! St. 35.800 Razglas. Z ozirom na razna regulačna dela v strugi Ljubljanice, ovirajoča dejanja občinstva, ki vsebujejo tudi prestopke zoper kazenski zakon in zoper določbe cestnopolicijskega reda za stolno mesto Ljubljano, opozarja podpisani mestni magistrat občinstvo, da je strogo prepovedano; a) zahajati v strugo bodisi med delom, bodisi po dovršenem delu, b) metati raz mostov in obrežja ter iz hiš karkoli v strugo, c) poškodovati orodje, vozove, stroje i. dr., voziti se z vozički po železniškem tiru ali celo s'kamenjem obmetavati osobje in drugo podobno. Mestno-policijska straža ima najstrožji nalog vsako tako dejanje preprečiti in prestopke tušem ovaditi, ki se bodo, v kolikor niso podvrženi kazenskemu zakonu, kaznovali policijsko z globo do 200 K odnosno z zaporom do 14 dni. MOL** grlstxa,t dne 31. oktobra 1912. Zupan: dr. Ivan Tavčar 1. r. I ———— Vedno 3sxasxi© n.©Trosti, d-oToro "blagro —--------------------- in po £e znano najnižjih eenah dobite v modni trgovini Peter Šterk Ljubljana, Stari trg štev. 18. Specialna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, la kakovosti; moško, žensko in^ otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd. ter velika izbira najmodernejše kožuhovine. I ;h MOJA ZENA in vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo margarino „Unikum“ Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefenbachgasse 59. ZE^Ionfel^cijsl^a. trgp©Tri:n-3i MAČEK & KS, LJUBLJANA založniki c. kr. priv. južne železnice Franca Jožeta cesta šle v. 3 priporoča veliko izbiro jesenskih novosti za gospode in dečke. —— USTeiročUa. pc meri s© iz^rrše točno iaa solidno, —— Strogo realna postrežba. Nalnlžje cene. V zalogi Je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere. Ob nedeljah se dobivajo venci v Isti hiši v I. nadstr. Ustanovljeno leta 1900. Odlikovana i Kmetska posojilnica ljubljanske okolice r. z. z n. z. obrestuje hranil, vloge po 4' 0 v Ljubljani 0 brez vsakršnega odbitka. Pariz 15051. ■ i tMtafHS. Slavnemu občinstva v mestu in na deželi vljudno priporočam ^ ™ r^JTe43o ZaioSo sraenm k Mf IVI Al £1 O P naarobmn vencev in trakov l u 1 iVJif W i T ¥¥▼¥>¥ 1" A Tk.T A v t • vg A iSl x napisi. Zunnnia naročila se izvršujejo hitro in točno. Cene tore* konkurence. Ljubljana, FR. IGLIC HMnI Stanje hranilnih vlog: 20,000.000. Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad K 700.000 Ob pričetku sol priporoča tvrdka LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 9 svojo bogato zalogo vsakovrstnih izgotovljenih oblek za dečke in deklice. fSMi Vinska klet v UNIONU \ JLj it bij sini se otvori v torek dne 5. novembra t. 1. Točila se bodo izključno priznano dobra vina kranjske deželne vinarske zadruge pod njenim stalnim nadzorstvom. Cene vinu so jako nizke. V kleti se bodo dobivala izvrstna gorka in mrzla jedila Za obilen obisk se priporoča UBTIOM. Kranjska deželna vinarska zadruga naznanja, da vbo-doče opusti vinske poskušnje, ker se bodo točila vina imenovane zadruge v isti priznani kakovosti in isti množim kakor v poskusni kleti od torka dne 5. novembra naprej v vinski kleti hotela UNION Podpisana zadruga vabi vse prijatelje dobre vinske kapljice, da mnogoštevilno posecajo novo otvorjeno klet. Z odličnim spoštovanjem Kranjska deželna vinarska zadruga. a ■ ■ H i i ■ Potniki v severno in južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi Avstro-Amerikana Trst-\ew.york, Buenos Aires-Rio de Janeiro S 53 e m ss I -SEuSS3!BtttitWl^StUKSr^ ' 'r & s i h- \ '• ss Si s ss z najnovejšimi brzoparnlki z dvema vrtlnlcama, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je zaa vskega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj Itd. Odhod parnikov: v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško: SIMON KMETETZ Ljubljana, ------------ Kolodvorska ulica štev. 26. --------