CITAT**" JI! Prosimo, poglejte na j ite^' ^ eg naslova si dan, ko ua potede. V teh častit V tfanja cen, potrebuje tk ielovanje. Skuhajte j1x116 $» v V ^ na d&n doMraM. ^//C 'QLA8 lABODi^ I ClTAJT^^^ir^m No. 145. ^ 145. (Telephone: CHelse, 3-1242)_NEW YORK, THURSDAY, JULY 29, 1943. — ČETRTEK, 29. JULIJA, 1943. VOLUME IX —JJffVHUL JjL PRVA RAZPOKA V OSISCU L To in Ono j London. — Letalski poročnik B. F. Wood, najmlajši sin lorda Halifax*, je izstopil iz vojaške službe zaradi bolehno-šti—mladi poročnik je izgubil tekom 'bombardiranja v Libiji obe nogi. * i. m Oakland, OL-^Mornar Viktor Hanson je zadnje čase posebno interesi ran v ženske gležnje in radovednežem, ki so ga sumljivo gledali, ko je vrtil o-či v smeri vsake mlade noge na uliei, je posedal, da je to ogledovanje zgolj njegov biznis— Hanson je namreč imel dekle in temu dekletu je pred nedolgo enkrat tako za šalo pripel o-krog gležnja svojo lepo zape-stno uro. Od takrat dekleta ni Več videl in zdaj se Sodi kal: o je mogel !biti tako posabljiv, da ure ni spet odpel, ko sta se z dekletom razšla. * London. — Uradnik vojnega departments, je povedal nižji a&ornici, da vlada ne bo rabila nemških vojnih ujetnikov za delo na poljn in drugod v Angliji in sicer iz razloga boljše varnosti. Na razpolago pa. je mnogo italijanakjb voSoih ujetnikov, j« dej^ uradnik, katere se bo postalo na farme In na draga dela: Ti namreč niso nevarni in jih ni treba tako zelo nadzirati in str&žiti. ★ Washington. — Vladna agencija FBI je v pondeljek obhajala 35. letnico svojega obstoja. J. Edgar Hoover, ki je načelnik FiBI že nad 19 Jsfcj« rekel, da je ta vladna organizacija tako dobro vršila svoje delo tekom te vojne, da se ni docela posrečil niti en sam akt sabotaže, ki so jo vodili tuji agentje. London. — Nacaji imajo svoj način vlivanja sovraštva proti sovražnikom. Pred kratkim so spustili nad bombardirana nemška mesta ponarejene letake, v katerih je ihilo- rečeno, da bo britska zračna sila bombardirala Kolin tako dolgo, da nf-bo ostalo drugega, .kot samo stara katedrala. Ljudje naj bi mislili, da -so te letkke vrgli dol zavezniki..... * ' . New York. — Na., postaji Peunsylvanske železnice so našli štiriletnega defcfea, .katerega je očividno nekdo izgtahil ali ps nalagč pustil na postaji in zato je bil fantek vzet v oskrbo po neki organizaciji za protekcijo otrok. Ko pa so hoteli.v zavodu z izpraševanjem od otroka izvedeti fedo da je, so-doznali, da otroka ne more nihče razumeti. Deček pa je očividno razumel vse, kar s* ga vprašali, ker je dal odgovor na vsako vprašanje — toda. njegovega odgovora ni nihče mumel. Tako so dali V liste fantfcovo f=li-ko, da se najdejo^ sta riši ali kdor je že imel ia^dbljemga otroka v oskrbi. '•Londonski radiŠo Je podal vest, da je pri Črti jnžno od Mnma na ruski fronti . prešlo k Rusom večje število nemških vojakov, ki so služili pri 257. diviziji, ki je bila navadno nastanjena v Frankurtu pri reki Oder.__ 'PAPEŽ OBSOJA DIKTATORJE | Vatikanska radio postaja je i včeraj naznanila, da je papež j Pij ostro obsodil vlado enega (moža ter izjavil, da noben človek nima pravioe nad življenjem in svobodo drugega člo-j veka. -——-- VLRGINIO GAYDA SAMOMORILEC Iz Italije prihaja poročilo, ki pravi, da se je Virginio Gay-da, odstavljeni urednik lista Giornsrte d 'Italia, sam usmrtil. Gayda je v časopisu vedno pisal to, kar je delal ali mu pa naročil Mussolini. _._____ Film "Mission to Moscow" bo kasan v Rusiji Pred nekaj dnevi se je govorilo, da je Stalin prepovedal kazanje filma "Mission to Moscow", ker v nekaterih sce-'nah ne odgovarja resnici, zdaj pa je prišla h Moskve vest, da bo film k&zan v vseh. važnejših glediščih v Rusiji. domeste dve italja-nski diviziji, ki sta v petek pobegnili proti vzhodu. I tal j a ni so pobrali vse mule jn konje in so zbežali pred prednjimi ameriškimi oddelki ter se sedaj nahajajo na varnem za Etna črto. Amerikanci so se združili s Kanadici nekje severovzhodno od Enne. Nato so skupno že imeli nekaj bojev z Nemci. Vse važne točke drže Nemci, Italjani pa so potisnjeni v kak manj nevaren kraj, mnogi Italian! pa tudi grade utrdbe v Etna črti. Bojne fronte Nemci se umikajo izpred Orela Nemci so se v velikem obsegu pričeli umikati južno od O-re4a, da skozi ozek izhod umaknejo čim več svoje armade, ki šteje 250,000 vojakov. Rusi so zavzeli Stanovoj Ko-lodez, 11 milj jugovzhodno od Orela, s svojim nenadnim ob-koljevalnim udarcem na severu mesta so prisili več tisoč Nemcev, da so se pričeli naglo umikati, ker bi bili drugaoe obkoljeni. Ruska poročila naznanjajo, da se Nemci sicer še vedno trdno drže, da pa so se navzlic temu pričeli umikati od Orela, ker se boje drugega Stalingra-da. Včeraj so Rusi napredovali do štiri milje in so osvobodili zopet 30 mest, trgov in vasi. j Razbitih je bilo 32 nemških 'tankov in uničenih 62 aeropla--'nov. — ★ 'Amerikanci napredujejo i na Siciliji 1 Amerikanci naglo prodirajo po gozdnatih hribih severne Sicilije proti vzhodu ter je in-fanterija ameriške sedme armade že trčila na nemško armado, ki drži "Etno črto", ki teče od San Sfrefano di Cama-stra ob morju do Nicosie ter je postavila močno utrjeno postojanko od Cefalu, ki ga je zavzela včeraj, pa do ALimene. Nemci so na severu Sicilije dobili znatna ojačenja, da na- pja in množica je vpila: "Izročite nam svoje voditelje, potem pa pojdite domov!" V poslopju je nato najbrže bilo posvetovanje, kajti kmalu so pripeljali nekega moča na streho in ga vrgli na ulico. Milansko poročilo pravi, da je bil ta mož eden med onimi, ki je bil kriv umora socjalističnega poslanca Giacomo Matteottija leta 1924. V Bologni je razjarjena nino-ca vlekla po ulicah štiri fašistične voditelji ter jih je slednjič proti prizadevanju policije obesila. ITALIJA SE BO BOJEVALA NAPREJ Rimski radio je včeraj naznanil, da je maršal Badoglio razpustil fašistično stranko in da Italiji preostane sedaj samo še—da se bojuje dalje za svobodo in čast. Oznanjevalec na radio je v angleškem jeziku rekel, da je bil italjanski narod v vojni in da je še vedno v vojni. V odnosa ji h med Italijo in Anglijo ni prišlo še do nobene iz-premembe. "Kar se je dogodilo v Italiji,** pravi radio, "je popolnoma domača zadeva. Italija je bila primorana otresti se političnega sistema, ker je bil škod 4ljiv za narod; ta sistem je bil i odstranjen. r "Fašizma v Italiji je konec! 'Za vedno!" ' NEVIHTA NA JUGU Houston, Tex., 28. julija. — Včeraj je vstala v Galvestonu prava tropična obrežna nevih-j ta, ki je divjala s silo hurikana in prodrla v notranjost dežele ter preplavila dve mesti in širok del okoliškega pokrajine. Škoda, ki jo je povzročila nevihta s popolavo znaša samo v , mestu Galvestonu več kot en milijon dolarjev. i Nevihta je povzročila dva smrtna slučaja, ranjenih pa je, bilo na stotine ljudi, ker huri-jkanski veter, ki je vlekel z br-1 zino 90 milj na uro, je odkri-' val strehe in drobil-šipe v ok-hih. I Kadet je letalske šole so resi-1 j 11 ve£ sto vežbalnih letal, ki so' «e nahajali na letališču med Galvestonom in Houstonom. i [Fantje so šli vi j ob nevihti na' j letališče, ter s=o držali letala na j tleh s pomočjo prttrje.valnih vrvi. Ves dan so se po ulicah gnetle velike množice, ki so prirejale manifestacije in demonstracije. Množica je pela Inter-nacrjonalo in vihrala z zastavicami. Vojaštvo je aretirale več sto ljudi, kajti iz Rima je prišlo povelje na vojaštvo, da se poslužuje orožja brez pomi-sleka in naj zatre vsak poiskus kakega javnega nareda. Associated Press poroča c bojih med nemškim in italijanskim vojiestvosn v -severni Italiji. Isto poročilo pravi, da prihajajo nemške divizije čes Brenerjev prelaz v Italijo, kjei nameravajo postaviti močno o-bramibno črto ob reki Po. C nemirih poročajo iz Trsta, Be netk, Bari, Taranta, Napolja Genove, Bologne, Turina, Mila na in drugih mest. Milanska garnizija je prevze-|la ves prevozni sistem mest« I ter je mobilizirala vse važnej | še uslužbence, da skrbijo za po-l ulični promet. Vsi milanski li-I sti so pristriženi in so izšli samo na dveh straneh. Kjer bilo kaj omenjenega o bivšem | fašizmu, je bilo črtano. Vsi de lavcd po tovarnah so zastavka. .u-„ .... Zagrizeni fašisti so se zaba rikadirali v poslopju list« "Popolo d Italia" in vojaštve jih oblega že 36 ur. Za obročen vojaštva pa kriči velikanska ljudska množica. Okoli poldneva je nekaj časa nastal odmor To pa je množica naglo porabila in se prerila skozi vrsto vojakov blizu obleganega poslo- Pričakuje-se, da bode ta tudi Rumunija in Bolgarija kmalu fltidili zgledu Madžarske, ter iskali izhoda iz vojne in posebno še z osifične družbe. Satelitske balkanske državice so ljaim reč doznale, da Nemčija ne namerava vzpostaviti močne o-bramibe za Balkan. OseJbe, ki so "blizu jugoslovanskim vladnim krogom tukaj, pravijo, da je tipanje Madžarske znamenje, da balkanski sistem, ki si ga je zgradil Hitler, ne bo vzdržal dolgo. Madžarska vlada, pravijo poučeni krogi, je že pred nekaj meseci zaključila, da ni izgledov za nemško zmago in od takrat si neprestano prizadeva. da bi razčtstita svoj položaj. Madžarska že dlje časa od-poklicuje svoje čete z ruske fronte, kakor poroča AP. Madžarski premier Kalav je pred nedotgo izjavil, da bo skušal potegniti svojo deželo iz vojne, ako mu ibo to spričo nemških groženj okupacije uspelo. Prvi korak vladnega kabineta, ki je imel dolgo zborovanje,, je bil ta, da se Madžarska od-1 pove pravicam do jugoslovanskega ozemlja,"ki ga je dobila' tekom te vojne, vključi vsi teri-' torij severno od Belgrada, ter I da odpokliče zasedne čete, ki še sedaj tam nahajajo. Jugoslovanska vlada name-1 rava predložiti teritorijalne! zahteve napram Italiji, kakor j se je izvedelo od odgovornih] avtoritet. Gla«om zahteve, ki bo predložena, bo Jugoslavja zahtevala zase južno vzhodni i rob, ki meji na Jugoslavijo, predvsem Julijsko provinco in Trst, ki naj "bi bila prosta Inka na Jadranu za Avstrijo, Italijo in Madžarsko. polj, je potrebovala 1110 galoi gasoline, S to količino gasoli na bi navadni avtomobil pet krat prevozil Združene držav« od vzhoda do zapada. S to primero v uporabi ga solina je takoj opozoril, da s« mora narod doma omejiti \ marsičem in zlasti v gasolini ter povdarjal, da je na čelen svetu ena sama bojna fronta kajti domača fronta, ki iadelu. je potrebni vojni materjal zj vojake na bojni fronti, je tesrn povezana s celo vojno in je za to samo ena fronta. In le če bomo obdržali ene samo povezano fronto bom< zmagali, zato je svoj govor kon-I čal s besedami: * "Ne smemo prej odnehat kOt s popolno zmago. To j« trden sklep vsakega Ameri kanca na bojni fronti. To mo ra biti in tudi bo trdni sklej vsakega Aanerikanca tukaj do ma." bodo vrnili. Nuditi jim bo tre« ba vsako priložnost, da bodo [ dobili čimprej delo in dokler ne najdejo delo, jim bo izpla-čevana primerna plača. Isto velja za vojakinje. Če komu ne tfx> mogoče najti dela, se bo mogel na državne stroške učiti j kake stroke; drugi bodo dobivali podporo in vse pravice po postavi o nezaposlenosti in starostni pokojnini. Ranjenci bodo dobili postrežbo v bolmiš nicah, drugi zopet zdravniško pomoč izven .bolnišnic; pohabljen«, ki ne bodo sposobni za delo, pa bodo dobili zadostno pokojnino. O tem pa bo moral I odločiti kongres, kateremu bo predsednik predložil svoj na-( črt. | iZelo zanimivo je,, kar je i predsednik povedal, koliko ga-solina potrebujejo leteče trd-. njave. Vsaka leteča trdnjava, ki je iz Afrike letela nad Itali-i So in je n. pr. bombardirala Na- lo je bilo predsednikovo prvo poročilo o poteku vojne, odkar je v februarju napovedal vpad v kontinentalno Evropo. Vpad je bil izveden z veliko spretnostjo na Sicilijo in (zavezniki so dosedaj dosegli že velike uspehe z nepričakovano majhnimi izgubami tako na vojaštvu kot na ladjah in na vojnem materjalu. Pri tem je predsednik pripomnil, da se Nemci tudi na Siciliji, kakor v Afriki Italjanom pograbili o-rožje, da se niso mogli braniti, temveč se morajo podajatk * 'Zločinska, karajjtffia fašistična vlada v Italiji se razbija na kose," je rekel, "roparska filozofija fašizma in nacizma se proti nasprotnikom ne more zdržati." Ko je Mussolini zagledal senco dolge roke pravice, je odstopil, toda z odstopom «e ne bo noben zločinec rešil pred kaznijo. "Italija se bo obnovila," je nadaljeval, "in bo imela korist od zavezniSfcesra trdnega - Sklepa, da ho v vseh deželah, ki bodo osvobojene od osišča, vpe-ijaiur-dostojanstvo ljudi, ki bodo gospodarji svoje lastne f-reče, ki bodo imeli svobodo govora, svobodo vere, svobodo pred pomanjkanjem in svobodo pred bojaznijo." O Rusiji je predsednik rekel, da n<$si največje in najodločil-nejše boje in je izrazil svoje zadovoljstvo, da so ameriške in angleške armade nekaj prispevale k vdarni sili ruskih armad. Ruska armada se je pokazala, da je zelo nevarna in je' prinesla dokaz, da se je Hitler varal v sVojem *'navdihnje-nju." - ; * Sedanja kratka nemška o* fenziva je bila pričeta, da d\> gne nemško moralo,- toda. JEtusi se niso pustili prevaliti, temveč so šli dalje s svojimi načrti za svoj.napad in so jih združili s celo ofenzivno strategijo Združenih narodov. "Svet ni nikdar videl večje vneme, odločnosti in pozrtvo-j valnosti kot pa jo je pokazal ruski narod in njegove armade' pod vodstvom maršala Josipa IStalina," j« rekel predsednik. "Z narodom, ki s tem, da re-; h nje samega sebe, rešuje tudi ve« svet pred nacijsko nevarnostjo, mora naša dežela vedno biti vesela, da je ž njim dobra soseda in iskrena; prijateljica v bodočem svetu." N a Pacifiku Amerikanci mlatijo Japonce od Aleutov do Nove Guineje in so prevzeli i-niciijabivo, katere ne bodo več opustili. | Abnerika je poslala aeroplane in orožje junaškim armadam generalisima Čankajš^ka in bo še dalje pošiljala. V Burmi so zavezniki v veliki premoči pro-1 ti Japonski iifzato je dodal: | "Premislimo, kako daleč smo, bili pred enim letom od kake-j ga cilja n* evropskem vojnem pozoriščn." Nato je predsednik rekel, da bo morala vlada po končani vojni skrbeti za vojake, ki se Nemiri v severni Italiji Kot pravijo poročila, ki so prišla v Bera v Švici z italjan-ske fronte, vlada v severni Italiji izredno napet položaj, ko je izbruhnila splošna stavka in socjalisti zahtevajo mir. Madžarska že tiplje za mir . London, 28. jul. — Iz zanesljivih virov je prišla danes vest, da je ™»^»»tV* s po i sredo van jem Tarči je poslala ubežni jugoslovanski vladi v Londonu namig, da je pri i pravi jena vrniti Jugoslaviji oaemlje, katero si je prisvojila v letu 1941, ko je razko > salo deželo. ,_______ o.noci je predsednik Roosevelt po radio razložil razvoj bojev okoli zemeljske ob&e ter pojasnil načrte za bodoči gospodarski ustroj po celem svetu. — V početku svojega govora je z zadovoljstvom omenil, da je z Muissolimijevim padcem nastala prva razpoka v osišču ter je še enkrat povdaril, da velja za vse tri države osliča njegova zahteva "brezpogojna predaja," in zagotovil je, da mora Mussolušja zadeti zaslužena kazen. O Hitlerju in Toju je rekel, da morata biti premagana na svoji lastm zemlji.. Ameriški vojaki v japonskem ujetništvu umirajo vsled bolezni in pomanjkanja Washington, 26. jul. — Vladni krogi v Washingtonu so zaskrbljeni vsled naraščajočega števila smrti med ameriškimi vojaki, ki so v japonskem ujetništvu. vojni department je n«sna-ml imena n^daljnih 291 voja- I kov, ki so umrli v japonskem ujetništvu odkar je padel Ba-taan in-Oorregidor. Vseh skupaj je umrle dozdaj 929 vojakov in skupno število zajetih vojakov je znašalo 14 tisoč mož—to po številu, ki ga je dala Japonska ;Zdr. državam. Imena vojakov, ki so bili zajeti na Filipinih spomladi leta 1942 se prihajajo semkaj iz Japonske potom Med narodnega Ttde-oega križa. Tudi imena umrlih vojakov izročajo Japonci Rdečemu križu. Po zadnjem poročilu nmrje na vsakih tisoč ujetnikov 50 mož na leto, kar je visoko število, če se upošteva, da so možje in fantje, ki služijo v armadi. v vseh ozirih zdravi in j krepki, ter bi morali taki t odi ostati, če imajo v ujetništvu dovolj hrane, pravo stanovanje in zadostna zdravila ter slične potrebščine. Ameriška vlada ni doslej še vložila formalne obdolži tve napram Japonski glede ravnanja z voljnimi njetni-, ki. ker nima zadostnih infor-l macij, s katerimi bi take ob-dolžitve podprla. Tristo vojakov je umrlo za posledicami ran dobljenih v bojih, ostali so pomrli v glavnem za malarijo, drisko, pljučnico, beri-beri »bolezen, ki jo povzroča podhranjenje ali uživanje izlttščenega riža brez kake druge hrane. iMnogi vojaki bo trpeli za temi boleznimi, ko so bili zajeti, ker se jim ni moglo dolgo časa poslati zalog lirane in municije. Toda, ker Japonska ne dovoli Mednarodnemu rdečemu križu pregleda taborišč, kjer so ujetniki nastanjeni, se ne ve tako rekoč nič o tem, kako se z njimi ravna m to še posebno na Filipinih, kjer predstavniki Rdečega križa sploh niso dozdaj smeli pri--tr tafborišč. — Swer* »e pošilja nekaj zavojev in denarja na Japonsko za ujetnike in internirance, toda vse to je malenkostno v primeri z aktualno potrebo. Upati je, da bo Japonska pri volji izmenjati več ladij z zavoji za ujetnike v bodočnosti, kot je bila dozdaj. "GLAS NARODA" (VOICE OF THE PEflHUP_ OmwA tud PablltfMd by Blodni« PnblUhlm Oamw. <▲ OerpontlM) Twmmk Uakmr, Fxwktant; Tg&ao Hod«, Tnuanr; Joaepb Lopat*. Bm. PlM* «fl ka^MM at tka «arpar*tlaa *nd »Mre— of »bar« otOona: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. T. ŠOth Year ~ "Gla« Naroda" la issued every day except Saturdays, Sunday« and Holidays. Subscription Yearly $7. Advertisement on Agreement. ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: ; ZA POL LETA »3.50; ZA CBTRT LETA $2.—. "Glaa Naroda" tsbaja Tsakl dan teTgemfij sobot, nedelj ln prasnlkor. "GLAS NARODA", 210 WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. X — Telephone: CHeliea 3—1242 GOVOR Dr. IVANA ČOKA PO RADIO 27. JULIJA. THURSDAY, JULY 29, 1943 Bratje Slovenci I 'Mi smo ponosni, da smo skozi 20 let bili nevstrašeni borci proti fašizmu in proti nasilju. (Četudi mali in 'brez podpore z .nobene strani, nismo odnehali i v borbi proti zveri-človeku, ki , je v stvari bil — kakor se sedaj vidi — največji pajac in 1 bluffer, kar jih je mati rodila, ' | ali je bil nesramen, ker je raz-' polagal s silo cele države in ker 'so mu predstavniki drugih dr- 1 žav verjeli. V borbi za pravico in resnico, ki smo jo vodili j proti nasilju in lazi, katere ; predstavlja fašizem, je izmaga na naši strani. Težke, pretež- : ke -žrtve, ki smo jih prinašali v teku dolgih let, niso bile zastonj. CDragi Slovenci! Pričelo se je zadnje dejanje te vojne. To dejanje je naj-va'anejSe. V tem trenutku moramo biti na svojih mestih in storiti vsak svojo dolžnost. To je za nas glavni momlent, od: katerega bo odvisna naša bodočnost. Svoboda je na ob* Eorju, imeli jo bomo, <©e »i jo' pribori mo. Priboriti jo mora-} | mo slehernemu Slovencu, da bi ] vsi brez razlike skupno s svojimi brati Srbi in Hrvati zdru-ženi vživali plodove svobode, i bratstva in .mira v novi mladi ,in prerojeni Jugoslaviji. POSLANICA HRVATOM (ONA.) Hrvaški partizani so prejeli od enfga svojih pred-j stavnikov v Londonu poslani-l co. ki zahteva od njih, naj po-skrbe za to, da ne bo " nobenega Italijana niti Nemca" na hrvaški sSemlji, kadar se ji bodo bližale zavezniške sile. Na kratkoyalni oddaji angleškega radia vzpodbuja Juraj Krnjevič, podpredsednik jugo-■ slov. vlade v izgnanstvu, uporne hrvaške bojevnike, naj v , složni edinosti s Srbi in S!o-i venci uničijo sovražnika. "Prišel je trenotek končnega . obračuna s fašistično Italijo in 1 nacistično Nemčijo,*' je izjavil > minister Kmjevic. ''V bodoče moramo ravnati tako, da bo nafta naloga popolnoma dovršena v trenotku , ko bodo za- Dragi bratje Slovenci! Božja roka je končno zadela najvtčje zločinca nad slovenskim narodom, kar jih pomni zgodovina. Njegove in njego-( vih pomagačev roke so še mo-. ; kre od sVeže in tople krvi ne-j dolžnih tisočev nesrečnih sinov našega naroda. Zadoščenje za pretrpljeno gorje, za ponižanje in za povzročeno škodo je prišlo. Toda ono ni še popolno.! Ne bomo odnehali, dokler n'e bo1 roka trde pravioe zatekla vse,' ki so se nad nami pregrešili, j Vsi ki so odgovorni za storje-i no škodo, moralno, nacionalno in drugo, morajo biti kaznovani brez usmiljenja- Voditelji združenih narodov: Roosevlet, Stalin, Churchill, Beneš in drugi so -neštetokrat povdarili to kot predpogoj vzpostavitve moralnih pogojev raz vitka po vojni, katere so ti zločinci podrli. Pred nami stojijo sedaj v teh historičnih dneh naši najvažnejši zadatki. Od njih pravilne rdsritve bo odvisna naša svoboda in nttša bodočnost. Osvoboditi moramo svojo zemljo od sovražnika. Zberite vse svoje moči in pokličite na pomoč brate Hrvate in Srbe ter združite; se v močno falango, ki bo ru-' šila pred sabo vse ovire, dokler ne bo poslednji komad naše | zemlje svoboden, kajti sedaj je, prišel čas za končni obračun s fašisti.. Zato pripravite se, da očistite našo sveto zemljo te . zverinske in zločinske druhali. Naša zemlja pripada nam in samo nam. Zapodite uizurpa-torje in zavladajte nad vsem, kar je naše. V Italiji je splošno razsulo, tako zvani novi režim ne bi imel dolgega veka. - Približuje se konec. Izrabite priliko in storite, kar je v tem trenutku vaša najvažnejša in . historična dolžnost. Ne Čakaj-. te zarveznikel Oni pridejo go-( tovo. Oni pridejo po morju, po zraku ali po suhem, toda pridejo gotovo in pravočasno. Od sedaj naprej delajte tako, L da bodo zavezniške čete našle 1 že delo končano, kadar stopijo ' na prag Jugoslavije in da naj-1 dejo Jugoslovane kot gospodarje na svojem. ITALIJA V NAJVEČJI ZMEŠNJAVI Po dveh dneh v sedlu je Badogljivega vojaška vfc»da pričela okušati preisku&njo. Množice delavcev, ki so jih naščuvali i izpuščeni in pobegli politični kaznjenci s eoojalističnimi tež- ; n jami, so vdirale v hiše dobro poznanih fašistov po celem industrijskem severu. Koliko ljudi je bilo uibitih, kako velika škoda je bila povzročena, o tem ni še poročil, razun iz Milana, kjer so bili ubiti štirje fašistični voditelji, med njimi tudi pro-vincijalni tajnik, trije pa so s težkimi ranami v bolnišnici. V bolnišnici je tudi 22 demonstrantov, ki so naskočili dom strankinega tajnika. Vojaštvo je s strojnicami streljalo na demon- , >trante in sta bila dva ubrta. Velike množice Itjudstva se drenjajo po ulicah in nastopajo razni govorniki. Ker je v nedeljo nemška garnizija proti- i -zračnih topov streljala na demonstrante in jih ubila 18, se je garnizija umaknila iz mesta, da se izogne še kakim večjim spo- , jtadom. Nastanjeni so v svojih vojašnicah, stražijo jih pa it»u j ijanski vojaki. Maršal BadOglio je odstavil Virginio Gaydo kot urednika • M ussolini jevega. lista "Giornale d'Italia". Za načelnika ita- 1 Ijanske policije je bil imenovan dr. Carlo Senise. Pet italjanskih političnih strank, katere je Mussolini pred 20 leti odpravil, je na narod izdalo razglas, v katerem zahtevajo brezpogojno kazen za iMusolinija in za vse one, ki so odgovorni za to, da je bila Italija pahnjena v votino, katere ni želela in ji je bila vsiljena. Stranke, ki so v tem razglasu vde-ležene, so: narodna*, krščansko demokratska, komunistična, li--ber&lna in socjalistična stranka. Zastopniki teh strank so se že Obrali v nekdanjem fašističnem glavnem stanu v Milanu, da sestavijo načrt, da z združenimi močmi postavijo demokratsko vlado svobode. Ko je prišla velika množica pred Celelari kaznilnico v Milanu, da osvobodi 200 kaanjencev, je vojaštvo ostalo mimo. Novi governer kaznilnice pa je stopil pred vrata in demonstrantom rekel, da je bilo že vse urejeno, da bodo jetniki izpuščeni, nakar je množica opustila svojo namero. Ko so se demonstracije po MHlanu nekoliko polegle, je vojaški general nekoliko olajšal naredbo glede ostajanja v hišah ponoči. Navzlic temu pa je še vedno ostala v veljavi odredba glede zatemnitve in ker so nekateri na to postavo pozabili, so vojaki streljali proti oknom in nekaj ljudi je bilo ranjenih, toda ubit ni bil nikdo. V Torinu so se črnosrajčniki zabrikadirali s strojnicami, granatami in avtomatičnimi praskami ter so se proti močni vojaški straži držali štiri ure. Slednjič pa so bili prisiljeni podati se. Ubitih ali ranjenih je bilo 82 fašistov, 11 pa jih je bilo vjetih in so bili odpeljani pred vojno sodišče. Fašisti, ki so bili v visokih službah in ki se sedaj skrivajo, aH pa bo zaprti, so si nagromadili velikanske zaloge zelo redkega živeža po svojih razkošnih vilah. Ljudje, ki so vdrli v vile, so v njihovih shrambah našli p reka jene krače, salami, spaghetti, olivno olje, vino in preservirano sadje in sočivje. Policija je vse to mirno gledala in se je veselila, le nekaj tjodij je aretirala, ker so hoteli odnesti tudi pohištvo in kuhinjske posode. V London so prišla poročila po podtalnih potih, ki pravijo, da se italjanski vojaki v <Črai gori nočejo vrniti domov, ker se ne marajo bojevati proti Združenim državam in Angliji. Poročila dodaja, da vsak dan odhaja po več tisoč italjanskih vojakov iz balkanskih držav. Nemški gestapovci, ki so bili.na najvišjih mestih v italjan- ; iski policiji, odhajajo iz Italije, če le morejo. Odhajajo pa po- i noči, ko nikdo ne sme na ulice, da jih ljudje ne bi napadli. Zmešnjava je velikanska in treba bo nekoliko počakati, da j so obzorje razjasni. Doris Duke Cromwell dospela v Reno, Nev. Reno. '—i 'Bogata dedinja tobačnih milijonov, Doris Ihike Cromwell, je dospela pred kratkim v to mesto, da si izpo-sluje razporoko in pa da se za stalno nastani v državi Neva-di,4 'ker so tam davčne postave boljj prikladne'kot se, je izrazila reporterjem. Dokler niso Japonci napadli Amerike, je vsako leto preživela več mesecev v svoji pravljično-krasni palači na Havajskih otokih. — Z možem že več kot tri leta ne živita skupaj. Ona je odšla od njega, ko je porodila mrtvo dete predčasno. TOTOII* UNITED 8TATE8 WAR SAVING? B9NP6 tp STAMPS PAVELIČ IN NEDIČ V BERLINU 'Associated Press poroča iz I^ondona 24. julija, da je nemški minister zunanjih zadev v. KiliJbentrop brez dvoma v veliki!; skrbeh zaradi zavezniških nsjx lov na Siciliji in je pozval v Berlin najvažnejše kvizlinige m evropskem kontinentu. To vest je prvi prinesel londonski "Daily Sketch". Dobro informirani krogi sodijo, da bodo vdeleženi na tej konferenci kvizliziigov: Anton Adrian Mosaert, marijonetni] 'fuenher' Nizozemske; Milan! iNedič, marijonetni ministrski predsednik Srbije; Ante Pave-Jič, poglavnik 'Neodvisne* hrvaške države in N. Logotheto-pulos, grški fcyizling. .„ ( Sedaj $ n Prva knjiga, ki je izšla v slovenščini izza naci-faši-tičnega vpada v domovino "Ko smo šli v morje bridkosti" Spisal REV. KAZTMTR ZAKRAJŠEK Velezamimva knjiga o razmerah in trpljenju našega naroda v stari domovini.—Dosti naših rojakov se še vedno ne zaveda v polni meri, kake strašne stvari so se dogodile v starem kraju, a knjiga pa jim bo dla-la jasno in pregledno sliko o strašnih dogodkih, ki so spremenili lepo in cvetočo Slovenijo v eno šamo veliko bolečino, ki peče, žge in mori nas slovenski narod na njegovi lastni zemlji. Knjigo lahko naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street New York 11, N. Y. Rojake prosimo, ko pošljejo sa naročnino, da 16 poslužujejo — ■ UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, I ako je vam le priročno veznišLke čete prestopile prag Jugoslavije." Holga dalmatinska obala Hrvaške leži nasproti Italiji, onstran Jadranskega morja — široka pot na Balkan in v osrčje Evrope. (Izjava pravi nadalje, da bo narod Hrvaške, ki je trenotno marijonetna kraljevina in poslušno orodje v rokah osisča, po vojni dobil "svobodno hrvaško domovino — v okvirju svobodne Jugoslavije skupaj s Slovenci in<3rbi." VELIKO SLAVJE NAS Čaka NewyorŠka naseltbina bo v ne deljo 29. avgusta obhajala veliko slovesnost, kajti ta dan bo v slovenski cerkvi sv Cirila na Osmi pel svojo novo mašo Rev. Jeronim F. Selak, ein spoštovane slovenske družine Mt. Ft. Selak in njegove žene Margaret. Rev. J'eronim Selak je prvi duhovnik, ki bo imel svojo novo malšo v slovenski cerkvi. Sicer smo v teku enega leta na Osmi imeli že drve "novi,! maši. toda vsak teh duhovni kov je že teden prej imel svojo prvo sv. mašo drugje, na Osmi pa jo je prihodnjo nedeljo ponovil. In tako bomo v nedeljo 29 i avgusta imeli v resnici prvo no-vo mašo ,od kar obstoji cerkev, ki je bila blagoslavljena 4. julija 1916. Prav gotovo ste bodo naši rojaki dobro pripravili, da dovolj slovesno obhajajo ta dogodek. Mogoče bo ta nova maša ki je, kot rečeno, prva v naši cerkv\ tudi zadnja. Želimo, da temu ne bi bilo tako, pa tako izgleda. Zato pa sedaj preskrbimo, da bo ta nova maša kar najbolj slovesna in to bo mogoče samio na ta način, če bc cerkev natlačeno polna, kar je lahko napraviti, ker je majhna Poročevalec. ZA ROJSTNI BAN. Tukaj vam pdšiljam ravne na svoj rojstni dan $3.50 kol naročnino za "Glas Naroda.' Želim vam veliko dobrega ii novih naročnikov ter dobrit predplačnikov. Zapustil sem West Virginijt in šel s trebuhom za kiuhom Sevteda ne bom stalno na t-rr mestu in kadar se delo tuka; konča, bom šel naprej. Po teh krajih je dela dosti saj dokler bo to strašno klanj« v Hvropi. 6 pozdravom do Vas vseh J. Sedej, t _Windham. O. SLOVENEC star 39 let želi spoznanja in korespondenco s Slovenko v starosti 29 do 39 let, katera misli na možitev. > * Tajnost jam-čena. Priložite sliko takoj v prvem pismu. Sliko vrnem na zahtevo. Pišite v slovenskem ali angleškem jeziku na naslov: A. G., c. of Box 3802, Collin-wood—Cleveland, Ohio. (2x) RABIMO ŠIVALKE na moške klobuke, dolga se-zaja. Vsaka dobi ene vrste kito in block za celo sezono. Najvišja plača. Good Value Hat & Cape Company, Inc., 19 West 4th Street New York City (7—27 to 8—1.) Gledališče... Kinematograf... Radio skoro vsakemu ljubitelju petja, in te spevoigre s talentiranimi umetniki res dosežejo višek razveseljivosti. V spevoigri je vpeljana zgodba o Francois Vil Ionu, kralju pariških potepuhov in pesniku, ki se je bahal, da ako bi on kralj francoski, bi že znal obračunati z Burgon-ci, ki so takrat oblegovali mesto. Njjegova šel j a se mu izpolni, ker je kralj slišal njegovo željo in ga je nastavil na mesto maršala Francije za en dan. Brownlee, poje vlogo pote-pubškega 'kraH j a Vili o n «a; Frances McCann vlogo Kathe-rine de Vaucelles, dvorne dame, v katero se je Villon zaljubil in katera ga je vzpodbudila v vlogi rešitelja Francije. Ljubka in* tudi izvrstna pevka Arline Thomson je v vlogi Hugguete, članic* tolovajske tolpe in ljubica Francoisa. Spevoigra je na odru Shu-bert gledališča na zapadni 44. cesti v New Yorku in obeta vsakemu obiskovalcu prijeten večer. Vstopnice so zmerne. Gledališče je umetno hlajeno, ki je v poletie gefrfoo. John Brownlee, nastopa v vlogi Francois Villona, pesnika in kralja potepuhov starodavnega Pariza. New York je poznan po celi deželi kot središče gledališke umetnosti. V poletnem času so pa ponavadi večinoma gledališča zaprta in v ulicah, ki sc nabajajo ni promet tako živahen. Letos pa je skoro v tem času več iger: šaloigre, tragedije, operete na newyorskim Broadwayu kot je bilo v času, ko je bila Svetovna razstava v New Yorku. Vse predstave so dobro obiskovane in posebno še igre z godbo in petjem. Med najživahnejšimi in pestrimi predstavami je spevoigra "The Vagabond King" v kateri nastopa John Brownlee, čfen Me-troplitan Opere. Melodije za to spevoigro je zložil briljantni Rudolf F rimi. Na radio in na fonografskih ploščah ste gotovo že slišali znano "Pesem potepuhov'*, ali pa "Only a Rose", ki so bile spisane poseibno za to igro. Friffilove welodije so gnane i delajo zelo pridno in se jim vidi, da so v ujetništvu popolnoma zadovoljni. * Italjani so vedeti za dan vpada s Nek ujet italjanski častnik, ki se nahaaa v vojnem taborišču, je povedal, da je bila njegova garnizija v nekem mestu na Siciliji 7. julija obveščena, da bodo zavezniki 10. julija vpadli na Sicilijo, kar se je tudi zgodilo. Na vprašanje, zakaj se garnizija ni bolfl hrabro borila, ako je vedela, kdaj pride |napad, je častnik odgovoril: "Bojevali smo se hrabro in zelo dobro. Toda nismo se mogli držati proti vašim mornariškim topovom. Razbili so naše topove, utrdbe so zletele v 'zrak in naši tovariši so bili presekani na dvoje." Na vprašanje, zakaj niso dobili ojačenj, če so vedeli za čas in kraj vpada, je zopet odgo-: voril: ► "Zdelo se nam je, da ne po-l, trebitiemo ojačenj a. Te kraje • smo utrjevali dve leti." * i Za NerAJe ne sme biti i usmiljenja ' Sovjetski list "Izvestja" ' prinaša članek nekega vojnega poročevalca, ki je v svojem članku zapisal besede, ki jih je . izgovoril ruski major Krečet, > predno je umrl za ranami v bol-i nišnici. Poročetvalec tnajprej - pripoveduje, da je šel Krečet v i bitko kmalu nato, ko je našel >| svojo ženo umorjeno. Ko je bil najden nmjen na bojišču, je J trdno držal v rokah roko neke--jga nemškega vojaka, kateremu t je roko naravnost odtrgal. t Pred svojo smrtjo je Krečet >' rekel: ji "Ako pobijamo Nemce, o-jpravljamo samo vojno delo. ; Bojim se p», kadar se bomo " pričenjali maščevati, se bodo , našli taki ljudje, posebno izven j Rusije, ki bodo pričeli govori-) ti o usmiljenju in morali. Ti 1 ljudje niso videli, kako so bili ubiti njihovi na-jdražji, ko so šli Nemci po cestah skozi vasi, ^ trge in mesta. Nemci niso vide- - li kadečih se razvalin in mr- - tvih trupel svojih liju^i. ako pa 1 bi vse to videli, po deSselali, ki so jih zavzeli, ne bi tako zve-^ rinski divjali." i Vojni ujetniki < Za 45,355 Nemcev, 19,641 J Italjanov in 62 Japoncev je vojna naredila nekaj, česar mir ni napravil. To so vojni ugetni- 2 ki, ki jim je bilo mogoče obi- i skati Ameriko brez potne, lista in brez naselniških omejitev in ] še kar je najboljše, niti vozne- • ga listka jim ni bilo treiba plačati. Število Nemcev in Italjanov ^ bo še narastlo, ko bodo pričeli , b Sicilije prihajati novi "turisti" v uniformah in se bodo na- , seKli v naših 37 vojnih tabori- j ščih v 20 ameriških državah. ; Sedaj imamo v Ameriki že; več vojnih ujetnikov, kot pa < ji h je vjel general Gates v a-1 meriški osvobodilni vojni leta1 1777 pri Saratogi. Ti ujetniki * so bili večinoma Nemci iz He-I ške, katere so Angleži kupili \ od heškega vojvode, da so se L, bojevali na angleški strani pro-"i ti Amerikancem. Ko so bili u-"J jetniki na potu proti jugu, je "i bilo nekaterim dovoljeno, da so ~ mogli ostati, kjer so hoteli in I največ jih je ostalo v Pennsvl-' jvaniji, kjer so se večinoma na-lselili po farmah in postali so' , pozneje dobri državljani. | Sedartjim vojnim ujetnikom > pa ne bo dovoljeno ostati v j deželi, temveč se bodo morali I po končani vojni vrniti v svo-I jo domovino. * '-j P* vendar se vsem tem uje--(tnikom vidi na obrazih, da so » popolnoma ^dovoljni, da je za nje vojna končana in da so prišli v ujetništvo, kajti v tem - ujetništvu se jim godi mnogo j boljše, kot pa se jim je godilo v "j vojni. Tukaj imajo manj delaj * pa več hrane. Ko so bili ria bo-] jiščo, ali pa četudi so bili za '(fronto, so bili prav gotovo "i mnogokra tlačni, sedaj pa bodo' "I poleg lahkega O George W. Barnwell NJ Podlago sa meha- ^Egg^&ZmS^^^^&m nifino coanje rt O hP^^S^^Mb^HM moreta doWtl ■ to »w Z ^IPiWHHB knjigo. Ta Telika £ • "> ■i^Mil'^- knjiga popisuje In Z O ^^te^HHSan T rtlksh pokate n Oli^HM t«ieljM «eU-e- ^ A h«i,Urm Razloži r O ^flplS^^^^BBB rse natanko, kar pi P"> yQaHSHjMHanH Bdi «mtf (/> r-1 MjM nehtnlk ^ ^^BfflH^^^^^HH^^™ Pojasonje rpora- rN > pPl^l I bo rsakega stro- pl JS i J^j^^SS^mMgmjSUk J». orodje ln me- « »N ril, načrte (blue ^ ^ ^^/BB^^^^t^^m^^e^ prints.) 1000 slik 1 111 rtrb- 570 etr. ■ g ■■WUffP 111 Cena $1.98 N Z N« Clede oa to, >U rte iele potrtaik. Vam bo ta knjig« ^ mU fcarirtna, in mnogo gredam. NAROČITE JO PANKS1 C SLOVEN I C PUBLISHING COMPANY £16 WEST ISth STREET NEW YORK 11, N. T SMRT ROJAKA If A CHISHOLM, MINK. -Danes moram zopet poročati 0 emsrti. Umrl je star naseljenec in dobro poznani rojak John Dolina r. Doma je bil iz Ljubljane. V A merite o je prišel leta 1899 na Eveleth, Minn, kjer je bi* pet let, potem se je pa preselil sem na Chisholm, kjer je živel do svoje smrti. Bil je član društva Prederik Baraga ESKjJ. Star je bil 68 let. Tukaj zapuSca vžalošče-no soprogo in šest hčera, ki so že vse poročene in enega sina in v starem kraju tri brate in eno sestro. ( Moje globoko sožalje družini. , Danes je 21. julija, pa je kar ( hladno, da se je kar treba ob-! leči suknjo. Komaj smo imeli 1 dva tedna toplo viieme, sedaj I je pa zopet hladno, tako da se i je kar treba za zimo pripra-! vljati. Najbolj so zaposleni vozniki 6 premogom, ker se nam obeta pomanjkanje premoga za prihodnjo zimo. Zatorej si ljndje že sedaj preskrbe premog. Hrag je tudi dosti, namreč $14,50 tona. Zima je pa kar devet mesecev dolga. (Zaposlen je tudi tukaj sedaj vsak moški od 16. leta do 70 Tet, samo da je zdrav. Kako velika razlika! Pred tremi leti ni mogel dobiti dela, ako je bil star 50 let, sedaj jih pa jemljejo, do sedemdeset. Seveda to bo trajalo, dokler bo vojna, potem hodo pa spet zbirali po letih. Ali kljub vsemu temu vsi želimo in upamo, da bo skoraj vojne konec. Konično pa tudi moje čestitke gospodični Ani Eršte v Cleveland. Kakor gem čitaia v koloni Ane Krasne v Glasu Naroda" ima jako odgovorno mesto na Government Bank. Ko sem bila v Cleveland u leta 1936 me je moja dobra prijateljica Antonija Jevnik peljala k njenim staršem Mr. in Mjs. Eršte in tako sem se spoznala tudi z Ano in njeno sestro Berto in se mi je zelo dopacUo, ko so tako lepo slovansko govorile in tudi s starejšimi so bilo prav prijazne. Torej še enkrat moje čestitke, Ana! Končno pa pozdravim vse či-tatelje "Glas Naroda/' j Frances Lukanicli v Chisholm. Minn. SMRTNA KOSA. Pred nekaj d^nevi jte v Aurora Minn, umrl rojak Vincent Mi-;kulič, star 63 let in doma od Ribnice na Dolenjskem. Zapušča žalujočo ženo in tri sinove — eden od njih je na fronti r Afriki — in pet hčera, od katerih jte samo ena slugi in častihlepnosti par ducatov svetovnih morilcev narodov. . Piknik lansko leto je pokazal , da naš amfieriško^slovenski narod nima časa niti priložnosti za potovanja iz kraja v kraj na Obiske. Vzroka ne bom nava-,' jal, ker je slehernemu čitateljuj znan. Prireditev je seveda bi-j la zopet skupna akoravno se je pogrešalo po£etn*ke v velikem Številu iz zunanjih naselbin, je iapadla v presenečenje članstva zeol uspešno. Slovensko poslujoče društvo, čte se ne motim, je okrog $300,00 svojega' deleža vložilo v zvezne bondej in mislim, da je društvo št 728 storilo isto, če sem v pravem, j vsaj tako sem bil informiran, j ITudi letos so se društva zdru / žila in prirejajo piknik dne 31. julija in 1. avgusta, na ravno fetih prostorih, kakor vsa prejš nja leta. Tam imajo tukajšnja društva slovenskih organizacij vse pripravljeno v tajrih slučajih. Plesno dvorano s streho, za senco so drevesa, prostora je veliko za racsne tekme, klopi za pri jaslih se doibi mrzlo < I pivo in v kuhinji okrepČilo za! lač^n želodec. Kdor pa je atb-| stinent, ga pošljemo pod hribček k studenčku in se tam napije kristalno čiste vode. (Vsako leto so ta društva gledala, da so preskrbela na vse načine in priložnost najboljšo godbe za plesalce. Kako pa bo letos — vprašujejo. (Nič se ne bojte, vi trgalci [ čevljev, nego hitro sezite po kuponu številka 18, če še niste, nabavite si nove čevlje en to prireditev, ker Jaka Perši-nov iz Warren, Ohio vam bo igral poskočne polke in vas zazžbal v sanjah valčka da vam za oba dneva gotovo sedanji čevlji ne bodo zadostovali. Odbor bo'pa skrbel, da boste vsi po najboljši mtoči postrežem v vseh ozirih.. Gtevno pa je to, da Se prav gotovo udeležite tega piknika, ter s tem v prvi vrsti pomagajte svojemu društvu, v dingi vrsti pa pokažete uradnikom in odborn društva, 1 da ste 100 odstotno v pomoč, kadar vas potrebujejo. Vabljeni ste vsi od blizu in tudi • od daleč, če vam Prentice ■ Brown dopušča. 1 Torej na svidenje na pikni* ku dne 31. julija in 1. avgusta [ v Oowandi! John Matekovich, Note _ za KLAVIR ali PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3 za $1.— * Breezes of Spring Time of Bloeaom (Cvetni Cms) ¥ Po Jezeru Kolo * Tam na* vrtni gredi Maribor Walts * SpavaJ Milka MoJa Orphan Walts V Dekle na vrta Oj, Marička, petfjaj * Barčlca Mladi kape tune * Gremo na Štajersko Štajeriš * Happy Polka Če na tujem ¥ Slovenian Dance Vanda Polka ¥ Židana marela Veseli bratci * Ohio VaDey Sylvia Polka * Zvedel sem nekaj Ko ptl£ica ta mala ¥ Pojdi z menoj Dol s planine * Kadar bol ti vandrat M I^ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-faarmcymiko za $1. Po 25c komad MOJA DEKLE JE ŠE MLADA Naročite pri: Knjigarni Slovenic Publishing Co. New York U, N. I. 216 W. 18th Street Važno za naročnike Poleg nasltva Je rax vidno do Imate plačano naročnino- — PrT Številka pomeni mesec, droga d« in tretja pa leto. Da nam prihra nite nepotrebnega dela in (rtro-Skov, Vaa prosimo, da siretete prm vočasno nar^nl»c^p«wmati. Po- J^pa plačajte naiemu tastopnikn t Vašem krajo. Zastopnik bo Vam Irrožn potrdilo sa »Užano nare- trdno. California: San Francisco. Jacob Lanshin* Colorado: Pueblo, Peter Cu»S Waisenburs, M. J. Bajuk* Indiana: Indianapolis: Fr. Marklch nnnois: Chicago. Joseph BevOC* Chicago. J. Fabian (Chicago. Cicero in Illinois) Jollet, Jennie Bamblch La Salle. J. SpeUch Mascontah, Martin Dolenc North Chicago In Waukegan, Math WarSek , Maryland: KStxminer. Pr. VodOplvec MicUgan: Detroit. L. Plahkar* Minnesota: Cbdsholm, J. Lokanlch Ely. Jo«. J. Peshel Eveleth. Louis Gonie Gilbert, Lonis Vessel Montana: Roundup, M. M. Panlan Wasboe, L. Champa Neknrin: Omaha, P. Broderick New York: Gowanda, Kart Strnlsha* Little Fan«, Frank Maale* Worcester, Peter Rode* Ohio: Barberton, Frank Troha* Cleveland. Anton Bobek, Charles Karllnger*. Jacob Resnlk Girard, Anton Nagode Lorain, Lonls Bal ant, John KumSe Tonngstown, Anton Klkelj Oregon: Oregon City, J. Koblar Pennsylvania: Bessemer, John Jevnlkar Conemaugh, J. Breaovec* Coverdale In okoHca, Joe. Paternel Export, Lonls SnpanflC* Farreil, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin*, Frank Blodnlkar Greenabnrg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferenchak Imperial, Vence Palcteb Johnstown, John Polants* Krayn, Ant Tautelj Lnterne, Frank Balloch Midway, JOhn Žnst* Pittsburgh in okolica, Philip Progar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Tr. Scblfrer* West Newton, Joseph Jovan Wisconsin: Milwaukee, West AUls, Frank Skok* Wyaming: Rock Springs, Loois Tauchar* Diamondville, Joe Rollch (•Zastopniki, ki imajo poleg imena *, so upravičeni obiskati tudi druge naselbine v njih okraju, kjer Je tej naših rojakov naaeljenlbO to, katere je pnJeL Zastopnike toplo fnporo€amo^rprava Naroda" V kratkem času bode pn-.t pravljenih ie 15 razstavnih'1 omar, vsega skupaj 25 lepih že-'i lesnih h in .belo pobarvanih. V < te omare se bo razložilo lahko i mnogo stvari za ogled poefetni- i kom slovenskega narodnega : muzeja v Šlo v Nar. Domu na i St. Clair Aive.. Zato opozarjam ' vse tiste, ki inrate kakšne zani- ] mi ve stvari, da jih prinesite ali!; pošljite v muzej >za razstavo,'" 'kjer je pravo mesto za take za- : nimive reči. Kdor je videl m!u- < zej, prizna, da so te omare o-mare zelo primerne za ta namen, lepe in varnte ter bodo o-stale netploškodovane, ker so vse železne in steklene. Tzza zadnjega poročila smo prejeli v S- N. Miuzej zopet le-|: po število zanimivih in zgodovinskih predmetov, katerih pa : podrobno sedaj ne morem vseh opisati, ker bi vzelo preveč prostora. Navedem naj le v glavnem darovafelj'e in pred- < mete, ki so jih prispevali: Fr. Klune, Chisholm, Minn, slika "Kapitalizem"; Mrs- M. Jurca, Detroit, Micli., gvetilka, dve sliki in žličke; Herman (Grrebenc, Cleveland, O., slika Slov. Nar. Doma v Detroitu Anthony KlanČar, knjiga; Rev. Cannon John J. Oman New-burgh-Cleveland, Primož Tru-.barjev katekizem iz leta 1551, ,in tri druge stare slovenske knjige. Trubarjev katekizem je ena prvih slovenskih knjig, ki eo i bile kdaj tiskane. Trubar je (bil sploh prvi, ki je pričel pihati slovenske knjige, ki so iz-;šle v Tubingenu v Nemčiji le-(ta 1551, in Slovenci bomo čez j nekaj let praznovali 400 letni-jco izdaje prve slovenske knji-,ge. Ta knjiga Trubarjevega j katekizma je fotograficni posnetek prave in edine original-' ne knjige, ki se nahaja v knjižnici Nlacijonalne biblioteke na Dunaju. Klnjigo je izdala aka-' d'ems-ka založba v Ljnbljani L 1935. Eev. Omanu izrekam v imenu slov. nar. muzeja prisrčno zahvalo za ta dar te izredno zanimive Slovenske knjige, kot tudi za ostale tri. Mrs. Anna Krste, razne slike; Ifrs. Prances Gerbec, Canton. O., slika Bleda, narejena iz vžigalic in knjige; Peter Pa-eich, Calumet, Mich, slika prvega slovenskega podpornega društva v Ameriki dr. sv. Jožefa v Calumet, Mich, iz leta o-krog 1*902; John Hbmez, Aurora, 111. k on venčna lifca sv. Barbare v Forest City, Pa.; Leopold Kushlten, Cleveland, dva kovanca v spomin na konvencijo KSKJ in JSKJ. tedaj podaril delegatom Matija Pogorele, regalija, Koledar "Glas Naorda" in stara članska knjižica društva sv. Resnjega telesa, njegove tete; Beroš Studio, sliko Ivana :Zormana; Mrs. Ka-ti"e Koggv, razne knjige; Matija Pogorele, Iiiuluth, Minn, lepo število starih slovenskih knjig, časopise in druge zanimivosti; Ed. Branisel, Cleveland, O., 20 kosov raznega starega denarja, železna iuda in znaki; Anton in Mary Jordan, Mjlivale, Pa., neknj kovanega J starega denarja; Frank AH5, Pittsburgh, Pa., zbirk\ starega kovanega denarja; Mrs. Mary "Willer iz,New Torka, kapnik iz j Postonjske jame; Silvester Novak, Cbtshohm, MBnn šmarna petica, srebrn kovan star denar; Dr. Rudolph G- Zerdnn, j Chicago. HI. program pevskih a priredb v Chicagu in od hrva tskega pevskega zbora Zora, ki obstoja nepretrgoma že nad 40 let v Chicagu Ivan Zupan, u-' rednik Gfeila KBKJ, dve sli-' ki slovenskega slikarja Germa in kos železni rude iz Minne-sote; Tony Martinčič ml., prvo orf'gtealno zastavo Cleveland- 44 - LETNO PREISKUSNJ0 IMA ^ MERIŠ K A BRATSKA ZVEZA :: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY. MINNESOTA KI IMA i 25,000 ČLANOV IN TRI MILJONE DOLARJEV PREMOŽENJA Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in avoje otroke pri Ameriiki Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je društvo A.B.Z. v vaši naselbini, vpraSajte krajevnega tajnika sa pojasnila, če ne, pišite na glavni — - - , ,. * resnici pa je vies ostali svet vedel da italijanski narod slepo podpira banditsko tolpo z načelom jim kriminal nega voditelja Mussolini ja. Nobeden laški general, nobeden rimskih papežev, niti kraljeva hiša ni trenila z očesom, ko je ta banditska tolpa vlačila pol milijona goriških in primorskih Slovencev na Kal-varijo. Niti z mezincem niso ganili, ko so jih radi slovenskega Očenaša hoteli prebarvati v pristne Italijane z rici-novim oljem- Z sadistično naslado so gledali, ko je kriminalna laška tolpa streljala naše zavedn'e fante v hrbet; oblast no so metali slovensko inteligenco po zaduhlih staroveških ječah; obsojal na smrt slovenske učenjake, njih otroke pa metali v ječe. lOutili so, da celi sv*et občuduje njih hrabrost, ko so na ,bose in na polg nage Abesmce j metali bombe in požigali slam-I nate koče. Prevzetno so pre-I zirali in sniešili družino afh Lige narodov, ki je bila vstanov-. 1 jt na z namenom, da se narod-, ni spori rešujejo brez prelivanja krvi nedolžnih ljudi. •Za vsa ta početja so vedeli in jih odobravali člani nove ali sedanje italijanske vlade. Ka-' kor so pa z lahkoto razpršili j to 'banditsko tolpo sedaj, i h strani osmojen m le z največjo težavo pobija še ognjeni: obroč okoli sebe. Nekaj moram napraviti, predno zarorim v tem grmiču, ali se pa dvomljivo podam pred' nabito zavezniško puško," si je mislil črno erajčni lahiček. "Slekel bom črno srajco, ki je| po umazanosti že tako preveč znana celemu svetu, namesto nje si bom pa nataknil grb Sa vojske hiše in pa krono kra-1 ljička Emanuela. Ko me bodo videli tako preoblečenega, mi 'bodo za ceno prodaje gotovo obljubili zaigrano Libijo v Afriki, in za nameček pa precejšnji del lovenske zemlje| ali mi bodo pa vsaj dovolili, da( obdržim tisto, ki sem si jo pof zloglasnem Londonskem paktu' prisvojil v prvi svetovni vojni." j Naj bo ta moj primer prav ali ne, prav o nenadni izpre-1 membi italijanske vlade, o katerem ima svetovna javnost različna mnenja. OpiTam se le na dejstva 20 letne Mkiseolini-jeve kriminalne Vlade, katero je 95 odstotkov italijanskega naroda 100 procentno podpiralo, prav do kraljeve hi«e in pa rimskih papežev. Da so na videz sami ostali či- so na splošni svet napravili vtis. da so v kleščah jeklenega moža, ki je zmožen »po vzorcu rimskih cezarjev razširiti italijansko csarstvo. V VSI SO ENAKI NAPREDEK SLOV. NARODNEGA MUZEJA askega društva Žalostne matere . božje iz leta 1907; Charles 6u-'ša, Cleveland, dva lepa velika okvirja za slike in fotografije nad poročnikov v Gradcu iz leta 1909, med katerimi je tudi njegov brat Franc Saša, ki je naredil znani načrt za Kraški vodovod; Jos. Bogdanich, Eveleth, Minn., hrvatska pastirska [piščalka, fina; Anton Zornik,, 'Hermine, Pa., dve konveneni sliki: ena od SSPZ, druga od SDPIZ Connemaugh, katere je podaril sin pokojnega Zorkota iz West Newton, Pa. Michael Lah, Cleveland, tambnri-ca in nekaj številk zanimive revije. fVisem prispevateljem stvari i v Slov. Nar. Muzej se iskreno ! zahvalim in želim, da bi se na-' šlo še minogo drugih, ki rmajo . istotako -zanimivosti spravlene v raznih koveegih in na pod-I trešjih, da bi jih našli in oddali v muzej, 6409 St. Clair Ave. Cleveland, O. Erazem Gorshe, tajnik. I ŽENITNA PONUDBA i Vdova srednjih let, vesele narave, bi se rada seznanila z ro-jakom, kateri potrebuje dobro . gospodinjo. Pišite na naslov: - "Vdova", c. of Glas Naroda, - 216 W. 18th Street, New York , H, N. Y. ^_8x Visoška kronika; BO MAN — Spisal Dr. IVAN TAVCAB. * ^lllllllllllllllllllllllllllllllllillilllllll 37111 lllllll I III 11IUII1IUUI ilUllIIllUlIUU**' 8 V "Potrpeti se mora v življenju," sem jo tolažil. "Koli« ^ ko sem moral potrpeti s svojim: očetom!'* g •"Vem, vem," je hitela, "ali vendar je težka" n ■Črez nekaj časa je vprašala: "Ali imaš še faooleteljček, 'ki sem ti ga dala?" I^ Ko sem pritrdil, se je razžalostila 4 4 Kako si mogel tako pozabiti name?" "Margareta," sem ji odgovoril, "človek ni gospodar svo- 0 joga življenja. Če plezaš vrh drevesa, si visoko pod nebom; n če se zlomi veja pod tabo, padeš na zemfljo in se polomiš, mor- n da do smrti.. Pod mano se je zlomila veja, in eedaj nisem -več gospodar svojega življenja." r * 'Nič ne rečem," je zajokala, "ali pozalbiti te ne morem." Mirno sva vzela slovo, a skoraj govoriti ni mogla in ka- -kor lešniki debele solze so ji prihajale iz očesa. Povedala mi c je še enkrat, da bo čakala name in da me morda le pričaka. d V resnici me je pričakala. Bila je tako božja volja, ki h navsezadnje vee-prav naredi in se usmili vsakega siromaka. F In kdo je bil večji iromak od mene, ki sem bil gospodar obeh n kmetij na Visokem! Marks je ostal pri hiši. pa se je čudno izpremenil. Bdi p jo ponižen in pokoren, da jfe prikupil raeni, gospodarju, in z družini. Bil je tudi silno zgovoren in je vedel veliko pri- g povedovati. Kadaj- smo sedeli pri mizi, je bilo vedno dosti ^ smeha. Da bi se bil Marks za Ajgafco kaj pehal, n'e morem zapisati.. Kadar je a njo govoril, je govoril tako, kakor z vseka drago. Virlic temu je bila deklica pristopna njegovim Šalam, in če je utihnil, je zaprosila: _ •"MJarks, se kaj povej!" i In zopet jih je »bril Mu ks in Agata se je smejala, da je kar zvonilo po čuminati. Tu in tam 6e je pripetilo, da je z Marksom klepetala v r nemščini, 'kakor je navada v njenem rojstnem kraju. Mi ni- ? smo umeli ničesar, a Davčar je nmlel vse. Pri tej tuji go- * vorici, na kateri pa čisto nič ni bilo, je Markeu včasih nekaj ^ iz očesa šinilo in sicer naravnost proti deklici. Pa tudi na * tem nisem opazil nič krivičnega, ker se veseli ljudje radi spo- ® gledujejo, kar gotovo ni pregrešno. Se dobro mi je delo, da r je bila deklica tako zadovoljna in da je pri tem pozabila na * kraje, kjer je prišla na svet. * Te govoriefe ni bil ve u 1 brat Juri. ' Ce sta pričela M;irk& 1 in Agata govoriti nemško, je veetej utihnil in ni več izprego- ' voril besede. Nekaj časa je še sedel, nato pa je odšel od mize, 1 in najsi je bila prinesena zadnja skleda. Meni ste je tako ve- < denje videlo otročje, ker je brat Juri moral vendarle vedeti, { da Agata zanj ne inara in da deklica ni bila namenjena njema. ^ Prišla je jesen, za njo je prišla zima in ta je bila od leta 5 1694 na leto 1696, posebno trda in huda- Padlo je toliko sne- 1 ga, da ljudje niti k maši niso hodili in da tudi pri podružni- 1 cah ni bilo sv. opravila, ker radi žametov ni mogtel priti k božji 3 službi niti gospod, niti drugi človek. Živeli smo na kupu; ' kar je bilo dela, smo ga hitro in lahko opravljali. Pri jedi ■ pa srno sedeli neskončne ča?e, in dobro jebil o, da smo imeli 1 Markea, ki nas je kratkočasil s svojo govorico. Dosti je bilo enega, ali poti so se le n gladile in poglobile; še celo v hribih so se napravile gazi, po katerih ee je pripravno hodilo. Pričele ko se preje. Imenitna je bila preja v hiši soseda Jakoba Debeljaka- Prav dobro je bila obiskana in že celo iz oddaljenih selišč Gabifike gore in Gor*e sv. Sobote to prihajale deklice s svojimi spremljevalkami. ' Kadar sq' v pozni noči vračali, so prižgali bakije, da se je iz dalje videlo, ko da bi ee vlekla rumena kača po gazeh. Od nas smo imeli blizu do Habeljakovih, zatorej ni Agata z deklama nikoli izostala od preje, i Kadar je družbica odhajala, je bilo nekaj pisanih pogledov, ker sta se Marks in Juri prepirala, kdo bo .nosil dekletov kolovrat. Agata je odločila, da nosi enkrat Juri,, enkrat Marks. Ta z razsodbo ni bil zadovoljen ter se je skliceval na to, da je pravica hlapcev nositi kolovrate, domači sinovi pa nimajo te praviefe, ker bi se sploh ne spodobilo, da bi opravljali hlapčevska dela. Odločba je bila pametna, pa sta vendar oba kazala dolge nosove, i Juri in Marks, dokler nisem potrdil dekletovih besed. 1 Naj- ' rajši ibi bil nosil sam kolovrat, kar pa bi bilo Veliko pohujša- , nje, ker je proti vsaki spodobnosti, da bi gospodar zahajal na : prejo, še bolj pa, če bi nosil kolovrate piredicam. Hudobni 1 j?ziki namreč nikdar ne mirujejo in gnde govorice nastanejo kar Čez noč, da si zapredten v pajčevino, pa sam ne-ves kako. Sicer se na teh prejah pri Debeljakovih ni posebnega pri- , peitilo. Po dolini se ni govorilo o njih in še celo gospod župnik mi nikdar ni omenil besedfe o njih, ker je bil Jakob Dte-beljak pobožen mož, ki bi gotovo ne pripuščal nespodobnosti pod svojo streho.. Po Svečnici, ko se je imel pričeti štirideset dnevni poet, K3 |e morala preja razdreti. "Danes bomo prejo razdrli," je omenil Marks pri južini, ";n dogovorili smo se, da je vino moje. Izidor, pripravi mi torej sodček dobrega vina in pri moji plači ga potem v račun , postavi, če ti je prav." i Prav mi je bilo, ker je bila navada, da je takrat, kadar ; sc je preja razdr a, preskrhel ta vino, drugi pa potrebščine. Pripravil sem torej sodček dobrega vina; Marks in hlapec sta < ga še popoldne spravila k Debeljakovim. Dragi so .»prinesli suhe ara mesa in tudi bele pogače; fantje z Loga s p najeli dva godca, in saan Debeljak je zaklal jaireta, ker se ni hotel delati grdega. Tako smo živeli, dasi je šiba božja še vedno visela nad nami. Cesar je imel vojne na vse strani svojega cesarstva in človeška kri je tekla v potokih po zemljah, ki so nam bile tuje in kjer nismo imeli ničesar iskati. Da pa je mogel voditi vojno/je jemal, cesar svete podobe našim cerirvqm ter jih iz-preminjal v denar. Odnehati ni hotel. In ravno tiste dni jo šla govorica po deželi, da nami vzamejo vsakega "petindvajsetega moža, češ, gospod Eugenius potrebuje armade. (Nadaljevanj prihodnjič.) J Jaz sem bil v Detroita 30, maja, kjer sem dopoldne govoril na Jugoslovanskem radiu in popoldne na javnem shodu v Slov. domu. Hrvati, ki imajo v Detroitu precej močno organizacijo, sa želeli razgovor z menoj in po dopoldnevnem govoru sem odšel v Hrvatki dom-Spremila sta me Jože Menton in njegova soproga Lia, ki zelo pridno dela za SANS. Tudi ntekoliko Srbov je bilo v naši družbi. Afera velesrbskega shoda je vse močno vznemirila Imeli smo daljši razgovor in Oklenili sklicati skupno sejo v torek in povabiti detroitske liste, da pošljejo svoje zastopnike na ta sestanek. Lista "Detroit Times" in ".Free Press" sta &e odzvala. Sestavljena je bila skupna izjava, po- Knjiga je posebno privlačna kot darilo za mladeniča, ki se zanima za naravo AMERICAN ^m WILD LIF E V knjigi je natančno popisano fiv-tjenje posameznih tirali. Uredb na *ubem, t morja in ▼ s raku, tako da bo vsakdo, ki ljnbl naravo ln njeno pestro iivalstvo, knjigo bral a velikhn sanlmanjem, ker bo r njej nalel marsikaj la ilvljenja divjih živali, kar mu dosedaj Se nI bilo znano. Prvotno je bUo nameravano to veliko delo lsdati v petih knjigah toda )e elednjlC is&la v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem »krčenja prlnaža POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE. Knjigo bo s užitkom bral lovec, ker navaja In poplsoje vse živali, ki jih je dovoljeno ln prepovedano streljati; farmer, ker so popisane živali, ki na Polja koristijo ali škodujejo ter slednji« ribi«, ker so v knjigi naStete VSE RIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH. Poleg patjodoegti popisa ln pripovedovanja vsebnje knjiga 327 8LIK (fotografij) ; < slik v naravnih barvah, r velikosti eele strani, ter ima 778 strauL Velikost knjig« je 9 x f infev. Knjiga opisuje sesavee, ptiče, ribe, ka-Ce in Hvali, Id sa ravnotako na suhem kot v vodi doma. — Vezana Je v močno platno a slatlml Črkami. POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO: Sedaj $3.50 NaroČite pri: KNJIGARNI " Glas Naroda 216 WEST 13th STREET New York 11, N. Y. svanje.) jasnjujoča razdiralno propagando Mass Mitchell in dali smo jim toliko podatkov, kolikor je čas dopuščal. Sestavljeno je bilo tudi pismo v enakem smisln, ki je bilo odposlano žu-pann in governerjn. To je eden izmed mojih slučajev, ki dokazujejo, da močne stmje neprenehoma rovarijo proti edimstvu južnih Slovanov, bree katerega je nemogoča pravična ureditev Balkana in bi bila vsle tega stabilizacija Evrope sploh izključena. Potreba sodelovanja Slovencev, Hrvatov in Srbov postaja 6 tem akutna in čim prej bo dosežena, tem bolje bo ne le za nas, temveč za ves bodoči svet. Razdiralno delo, katero opravlja velesrbska propaganda pod plaščem patriotizma služi naravnost falšizmu, kar bi moralo -biti jasno vsakonuar, kdor ni pozabil, da so nemški in italijanski fasisti po vkorakanju njihovih Set pred vsem razbili Jugoslavijo. Da se vrnem v«New York. Z Adamičem sya imela sestanke z g. Snojem in dr. Čokom, ki so bili več ali manj formalnega pomena. Pri g Snoju sem dobil zbirko zemljevidov Slovenije, sestavljenih v raznih časih in od raznih izdajateljev, med drugimi angleških, nemških in ameriških. Z ozirom na to, da priznavajo vsi Slovencem več ozemlja kot jim ga je bilo danega po zadnji vojni, so ti zemljevidi značilni in s primernim uvodom bi lahko zfcio koristili našemn delu. Na tem mestu naj too to le omenjeno, priporočljivo pa 'bo, . da SANS razpravija o tem bolj (podrobno. D|obil sem tudi članek angleškega pisatelja A. E. Moodieja iz reivije "Journal of Central European Affairs," ki ibi bil po modern mnenju v eni I ali drugi obliki poraben za nas. Tudi o tem bi bilo vredno, da SAN1S razpravlja- Dodekaneska liga mi je poslala brošuro "Sforza vs Sfor-za" ki je izšla skoraj istočasno s Čokovo knjižico o tržaškem vprašanju. Ker obravnava politiko skupnega nasprotnika, je za nas zelo zanimiva in bi sej dala koristno poralbiti v slovenskih listih. V času, ko sem bil v New Yorku, jte bil rv Washrngtonu angleški ministrski predsednik Winston QhurchiH. Ker smo pisali Edenu, ko je-hil tnkajj sem 'bil prepiičan, da bi bilo še bolj potrebno, pisati Churchillu ki je bil gost predsednika Boo- se velta v Beli hiši. Storil sem to in posebno zahvalo moram' izreči Adamičevi soprogi, ki je oskrbela prepis in kopije tega pk>ma. Vsebina tega pisma vam' je znana, ker je bila že objav-' [gena v naših listih in upam,' da se strinjate z njo. Pdznejte sem dobil iz Bele hiše sledeči odgovor: "Dear Mr. Kristan: — j I have been askted by Mr. Churchill to thank you for your letter of May 16th on behalf of the Slovenian National ConnciL You may be sure that what yon have •written is receiving' appropriate attention. Yours sincerfelv. Donald J. Hall." Ker je ibil v dobi mojega po* seta v New Yorku navzoč zastopnik državnega oddelka g. Poole, sva ga z Adamičem po-setila in vzel sem si svobodo, da' 'mu razložim naše delo in naše cilje. Govoril s'em jasno in povedal, kolikor je bilo v ddbi približno ene ure mogoče. Mr. Poole je kazal velike zanimanje, ki se je očifovalo iv raznih vprašanjih, na katera sem odgovarjal forez ovinkov. Imel sem vtis, da mu je to bilo všeč in ko sva se z Adamičem poslovila, je izrazil željo, da bi ga zopet obiskala, ces da se imela o marsičem pomeniti'in da nikakor ne podcenjujte važnosti slovenskih krajerv. jVidel £em polkovnika Burjo pred njegovim odhodom v Anglijo in Egipt in ga naprosil, naj pozdravi slovenske vojake v imenu SAlNSa. (Bad bi bil videl Rev. Za-krajska zaradi nekih informa-ci, katere je naš svet želel dobiti od njega. Toda njegovo zdravstveno stanje je bilo ta^ ko, da bi bil obisk nevaren zanj. Pač pa sem govoril z njegovim bratom Lco Zakrajškom ki je aktiven v newvorskem gibanju in on mi je obljubil, da mu sporoči našo željo, čim bo kak dan njegovo stanje vsaj začasno boljše. Po mojem tpo-vratku sem dobil od njega pismo, v katerem pravi, da se "moj 'brat Kazimir ne spominja z gotovostjo be^ed, ki jih je rabil gospod Welles. Pravi pa, da jih je nekam zabeležil že na dan avdijence. Teh beležk pa ždl do daneg še nisem mogel izslediti. Če pa jih najdem v bližnji bodočnosti, se zopet o-glasim v tej zadevi." Najbrže ni veliko upanja, da bi se to zgodilo.. Sicer pa bi ■ nam ipo tako dolgem času menda ne'koristile veliko Zdi se mi, da ee je naša želja, da bi Slovenci dobili kakšno tolažil-no vzpodbudo, izpolnila na drug. način. Ootovo vam je znano, da je prav pited kratkim elevelandski župan Lausche go I voril iSloivencem v domovini in ^četudi ni izrecno imenoval SANSa, je jasno, da je govoril o nas in o našem delu, ko je o-j menil, da smo tukaj zedinjtenii brez razlike strank in je ime-j floval naše ljudi. Značilno je, da je govoril po povratku z j Washingtona, kjer je bil sprejet od predsednika RooseVelta1 in v državnem oddelku, kar . kaže, da so morale biti njego-. ve besede diktirane po vtisih. . katere je tam dobiL ' jSvoj govor je zaključil z gin sovitimi Lincolnoviml beseda-1 mi o vladi naroda, kar tako so glalša z vsemi našimi tendenca mi, kakor da smo mu sami sestavili govor. Mislim, da bo 1 zelo prav, če Se mu SANS u J radno zahvali za njegov nastop I Prav tako pa. tudi mislim, da SANS l&hko smatra ta govor • za znamenje napredka na nje ! govi težki, a neizogibni poti- k (Nadaljevanje prihodnjič) i-- i ^ ZNIŽANA CENA za koračnico SOLDIERS ON PARADE ; Ker iell, da m Hm bolj raxiirt *a ! PIANO HARMONIKO i prirejena 5 koračnica 1 "MLADI VOJAKI" > Je Mr. Jerry W. Kaprlviek nreiil ' i založnikom, da rojaki lahko dobe 1 skladbo po sniianl ceni, to J4 'j Sedaj 35c i- Dra komada u 7§ center, 'i NaroČite labko tudi pri: ' Slovenic Publishing Co. 21« W. 18th Street New York 11, N. Y. -NOVA IZDAJA-- Dobri Atlas je nujno potreben ^ _ ^— ——— ......... .. —^ ... ?n ravno v HAMMONDOVEM NOVEMi Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaie svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI y VSEBINA ATLASA Sestav sveta-abecedni seznam z«-ljeplanl svetovalni odbor Jo Izbral laaed Ivi . vet tisoč alik ~n~t najboljie barvano aiikr dežel, provinc—navaja površino, U zbirka Je tak« popolna, da Je sa vsakeca ne-prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Evropa (dane«), osrednja Evropa (ob iibro- hn vojne), AngleSka otočje, Francija, N«sn- Seznam mest in trgov—navaja hk Švica, noiandaka, Beisija. Šved- , 1 • • J . Norveika, Danska, UnUa sovjetskih see Ja- ime kraja, okraj, in državo, pre- HstiMh mmbiik. Boicanka, Rumu«*«, jato- bivalstvo in kraj na zemljevidu. Za»tave vodflniK držav-v pol- ^^ nih barvah, vsega skupaj Do; ce- Jm« Amertk« (jn«ni m), Afrika, scvema la vrsta narodnih barv. »JSSJSSttSS'* ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerj'avo s starim štetjem. -TI SEDAJ Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Jk Ta atlas, ki n m sebe popravlja, ima oamea /I I I ^^ f^^- reiltl marsikatera nasprotujoča rt vpraftanja. M M LCf i,iAJ \ ki nastanejo v rasnih rasgoTorth. Strani so JL ikladHfr svetovnega manja ln podajajo raa- aeinoot semlje, prvine sončnega sestava, pokra- PO POŠTI Jine In globoAno oceanov tn jezer, dolgost naj- daljših rek ln prekopov, po v r« no poglavitnih V URADU — 35 CENTOV otokov In visokost svetovnih gora. Tn so od go-vori na mnoga danaffnja vpraSsnjs. - 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York 11. N. Y / THURSDAY, JULY 29, 1943 ' MBKnasvanoi —sana———aaagiris.i i _JB SONART REKORDI Lepe Melodije! St. MS71—Na Marijane«, polka Kje so moje rožice tfariSka pegla—polka Dnqneano University tsunbnrica orkester ftt M57S—Terednka polka Na planlncab—valček Jerry Koprlvfek tn orkester Za to*, cenik ln cene ploK ae obrnite na : JOHN MAKSICH. Tne, Ha Ml. 4 2nd St. New Tack 14,000 Slovencev, »ki bo hili tam zaprti vso jeeen in simo 1942 in 1943. To so povečini žene in otroci. "Taborišče se nahaja v močvirni nižini kraj morja. Ujetniki so skoraj brez obleke in morajo spati pod milim nebom na (blatni, vlažni zemlji. Sanitarnih instalacij ni nobenih. — često ee dogaja, da straže posilijo žene, ki so zaprte v teh taboriščih. V teka treh me. steoev je tam poginilo več od 3,000 Ijndi. "V 70 koncentracijskih ta-■tforiččih je zaprtih na stotršoče mladih Slovencev, ki umirajo, mučeni do smrti.** — JTC. ZAPISNIK VESTI ZŽ SLOVENIJE "'New York Times'* prinaša 2 . julija pod naslovom "Italijani namerarvajo baje klati vse Slovene**'' — in p6d naslovom: "Na s to tisoče mučenih v koncentracijskih taboriščih.'' — nasledni članfek o italijanskem postopanju s Slovenci: * 'Britanski radio je dejal včeraj v oddaji, katero je zabeležil Columbia Broadcasting Svetem, da fašisti "izvršujejo načrt, katerega cilj je popolna efasterminacija vtfega slovenskega naroda". "Iz Ljubljanske pokrajine je , bilo odvedenih 35,000 Slovencev v konfinacijo, povečini mladih ljudi, med katerimi se nahaja velik odstotek mladih žena in otrok," pravi angl'eSki radio. _ Zločin večine teh Slovencev je, da so se nahajali v oddaljenosti 20 milj od krajev, v katerih so se sile slovenskih patriotov borile proti Italijanom. •"■Razmere r feh taboriščih pa so take. da mora vsakdo spo-' znati, da je usoda ujetnikov m« Čenje do smrti. Na otoku Ra-bu na primer je interniranih