Telefon št. 74. Posamna Številka 10 h* Po pošti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta » 13 ► — » četrt » » 6 » 50 > mesec » 2 » 20 » V npravnlštvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — > četrt » » 6 „ — » mesec » 1 »70» Za pošiljanje na dom 20 b na mesec. Političen list za slovenski narod. Naroinino In inserate sprejema upravnlštvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, ncfrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Serae-niSkih ulicah št. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzemši nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 37. V Ljubljani, v ponedeljek, 16. februvarija 1903. Letnik XXX! Kaj nas briga/Vvsfrija! Dunaj, 15. sveč. Minoli teden je grof Julij Andrassy v ogrski poslanski zbornici govoril za nemški poveljni jezik v skupni armsdi. Rekel je: Ako O.jjri, recte Madjari, zahtevamo v ogrskih polkih ogrski, recte madjarski poveljni jezik, potem z isto pravico Čehi zahtevajo češki poveljni jezik za češke polke in Poljaki za poljske. V tem oziru moramo brez ovinkov pritrditi grolu Andrassyju, in sicer iz praktičnih razlogov. Brez skupnega po-veljnega jezika, ki pa se bistveno loči od polkovnega, bi bila skupna armada babilonski stolp zmešnjave in za bodočnost, osobito pa ob času vojake nemogoča. Kar smemo in moramo zahtevati, je, da častniki in podčastniki znajo in spoštujejo polkovni jezik, ki je neobhodno potreben za izvež-banje in vzgojo vojakov, ako smemo govoriti tudi o vojaški vzgoji. Govor Andrassyjev je posebno mej Ko-šutovci vzbudil največjo ogorčenost. In ko je drugi dan ministerski predsednik pl. Szell zagovarjal Andras*yjevo načelo, nastal je vihar na levici, kjer so klicali: K a j n a s briga Avstrija! Ta medklic naj bi si avstrijski državniki in poslanci dobro zapomnili. V Silve-strovi noči ste vladi podpisali avstro-ogrsko nagodbo za nadaljnih 10 let. Da morejo Ogri v denar spraviti svoje surovine, žito in živino, mora Avstrija žrtvovati svojo industrijo in po ogrskih zahtevah uravnati carinsko politiko. Da Ogri govore prvo besedo v državi in v imenu države, mora Avstrija plačevati dve tretjini troškov za armado in Bkupne urade. Da more ogrska »Adria« procvitati, so mnogim parnikom avstrijskega Lloyda pristanišča zaprta. Ker Ogri zahtevajo, Avstrija ne sme graditi železnic, kedar in koder bi hotela. Ker imamo že vedno realno unijo, morajo v vseh najvažnejših uradih sedeti tudi Ogri. In sedaj kriče Košutovci: Kaj nas briga Av-s t r i j a ! Svojim sosedom moremo pač mirno odgovoriti: Kaj bi bilo z državo, kaj bi bilo z deželami pod krono sv. Štefana, ko bi se avstrijski zastopniki postavili na stališče: Kaj nas briga Ogrska! To stališče je protidinastiško, protidržavno, revolucijsko. Mi le obžalujemo, da je vladna večina v ogrski zbornici molčala na take izbruhe starega sovraštva proti Avstriji ali pa jih morda na tihem še odobravala. A komaj je pretekel teden, ie kličejo isti madjarski šovinisti: Avstrija č u -ješ, mi smo tudišetukajl In sklicujejo se na isti zakon, ki ustvarja realno unijo, ki določa nagodbo mej Avstrijo in Ogrsko. Minoli petek je avstrijska zbornica sklenila načrt zakona glede konverzije. Vsi govorniki so naglašali, da je ves dolg v »nssku 5026 milijonov avstrijski dolg. Leta 1867 Ogri o tem dolgu niso hoteli slišati, niso ga priznali; le »iz milosti«, da Avstrija ne iz-dahne pod bremeni dolgov, so prevzeli prispevek v znesku 29,188.000 gld. v poplačilo obresti. A tudi ta svota ne odgovarja pragmatični kvoti 70 : 80, marveč od skupnih obresti naložili so 25 milijonov na ramo Avstriji in ostanek razdelili v razmerju 70 : 30. Ogri so torej plačevali le 23 86 odstotkov. Vse druge dolgove so prepustili Avstriji, ki jih danes več ne briga. V poplačilo starih zastavnih listin mora Avstrija plačevati 25 5 milijona na leto, a Ogri so »iz milosti« priznali le 300.000 kron na leto. Sicer pa zakon z dne 24 grudna 1867 jasno govori, da je označeni dolg avstrijski in da ga Avstrija konvertuje ali amortizuje, kedar in kakor hoče. Pač pa imajo Ogri v smislu § 6. zakona z dne 24. grudna 1867 pravico, da svoj prispevek k obrestim državnega dolga zmanjšajo, ako odplačajo na kapitalu. A to se more zgoditi le na podlagi obrestne mere 4 2 odst., ne pa 5 odstotkov. Ako n. pr. Ogri izroče Avstriji za milijon 4 2 odstotne rente, zmanjša se njih letni prispevek ' za 42.000 kron. In če ogrska vlada za ta milijon rente dobi cenejši denar in ima dobiček, to nas ne briga, ker to je ogrska stvar. Toda cgrska vlada in njen parlament sodita drugače. Tudi o tem sta se v Silve strovi noči pogajala dr. pl. Korber in plem. Szell, a vse kaže, da se nista zedinila in da je to vprašanje — za vladi — še nerešeno. Konečno ate vladi to vprašanje izločili iz nagodbe, 8 katero tudi ni v bistveni zvezi. Skratka: Od konverzije avstrijskega dolga bi tudi Ogri radi imeli dobiček. Tu pa ne kličejo : Kaj nas briga Avstrija! Kaj nas brigajo sklepi avstrijskega parlamenta! Ogri Bedaj priznajo svoj dolg v znesku 1406 79 milijona in ga hočejo povodom konverzije zmanjšati za okroglih 200 milijonov ali letni obrestni prispevek za okroglih 8 milijonov kron Ogrom moramo priznati, da znajo dobro računati in izrabljati avstrijske stiske in zmede v svojo korist. In koliko krika je sedaj v madjarskem časopisju in v ogrski zbornici proti »perfi-diji« avstrijske zbornice. Včeraj je Košuto-vec Bar ta v ogrski zbornici nečuveno napadal avstrijsko vlado in zbornico, češ, da B9 hoče Avstrija s konverzijo okoristiti na škodo Ogrske. Ministerski predsednik pl, Szell je tolažil razkačeno opozicijo, da avstrijska vlada ne konvertuje vsega dolga. To obljubo in zagotovilo je dobil od avstrijske vlade. Finančni odsek gosposko zbornice je že v petek soglasno odobril sklep poslanske zbornice glede konverzije. Jutri gotovo gosposka zbornica odobri načrt zakona brez premembe. Gotovo pa je tudi, da avstrijska vlada ustreže ogrskim zahtevam in konvertuje le 3620 milijonov. Ogri tako hočejo, ker jih Avstrija le tedaj briga, ko ji režejo kožo b hrbta. Parlamentarni poslovni načrt. Tekoči teden se bodo vršile v dunajskem parlamentu zelo važne razprave. Za prvim branjem tiskovnega zakona pride namreč bržitone že v torek na vrsto drugo branje vojne predloge, za katero je v vseh parlamentarnih strankah največje zanimanje. Vladni in polvladni krogi trdijo, da je vsprejem tega zakona zagotovljen, v parlamentarnih krogih se pa trdi, da vlada zakona še nima v rokah, ker je glasovanje mnogih odločujočih strank odvisno še od tega, kako se bo vojna uprava ozirala na mnoge opravičene želje, ki se dajo izvesti, ne da bi pri tem kaj trpela moč armade. — Mej drugim branjem vojne predloge se vrše pogajanja med vlado in Čehi o tem, kako bi se dala prebiti stena, ki loči parlament od proračuna in nagodbe. Določiti se mora pri teh konlerencah tudi, naj se li prizna prednost nagodbi ali proračunu. Če se zgodi prvo, o čemur se ne dvomi v parlamentarnih krogih, Be izvolita takoj na-godbeni in carinski odsek, ki bota oba zborovala v permanenci. — Odsek za premembo poslovnika bo zboroval tekoči teden ter skušal izdelati načrt, s kakor-šnim bi bile zadovoljne vse stranke, in s tem pokazal vsaj nekaj pozitivnega vspeha. Seveda se mu to bržkone ne posreči; to je pokazalo že prvo branje. Največ prijateljev ima še predlog, nai se zvišajo dnevnine po slancev na letnih 7000 K, predsednika na 36 000 K, podpredsednikov pa na 24 000 K. Kršč. socialci in vojna predloga. Krščanska socialna stranka v državnem zboru je sedaj definitivno sostavila zahteve na vojno upravo, od katerih izpolnitve je odvisno glasovanje stranke pri drugi razpravi o vojni predlogi. Zahteve so sledeče : 1. Najširši obzir na edine kmečke sinove pri oprostitvi od vojaške službe. 2. Oprostitev domobrancev od zadnje orožno vaje naj se izvede tekom treh let. 3. Armado naj zalagajo izkliučno le producenti brez posredovalcev. Od tozadevnih določnih obljub je odvisno postopanje kršč. soc. stranke napram vladni predlogi. Veneznelski razpor definitivno poravnan. Glasom poročila iz NVashingtona so v četrtek zvečer podpisali zastopniki velesil in Venezuele zapisnik o sklepnem dogovoru glede znanih tirjatev. Venezuela po tej pogodbi načelno priznava opravičenost tirjatev Nemčije, Anglije in Italije. O zahtevah glede osebne in stvarne škode posamnikov bodo razsojale mešane komisije v Caracasu, v katerih bodo zastopane velesile in Venezuela. Če se zastopniki ne morejo zediniti (flede predsednika, imenuje ga predsednik Roosevelt. Odškodnina Italiji, ki jo zahteva izza dobe revolucij 1. 1898*. do 1900, je že sedaj delicitivno določena v znesku 2 milijona 810 255 bolivarov. Z Nemčijo je sklenila Venezuela posebno pogodbo, ki mej drugim določa, da mora dotična mešana ko-mieija biti imenovana do 1. mai*, da se s 1. marccm prično plačevanje 30 °'0 curnsh^h dohodkov na račun skupne odškodnine, zaplenjene ladije se vrnejo Venezueli, odpravi blokada in obnove trgovinske pogodbe. Za slučaj pa, da bi Venezuela ne odračunavala redno 30% carine, se obveže Venezuela, da prepusti velesilam vso carinske dohodke v pristaniščih La Guaira in Puerto Cabello. Poraz belgijskih liberalcev. Silno vroč boj se je bil minuli teden v belgiiski zbornici med alkoholisti in protial-koholisti. Mej prve spadajo v Belgiji, kakor menda tudi povsod drugod, liberalci in socialni demokratje. Boj se je bil po poročilih iz Bruselja od 12. do 15. t. m. ob 8. uri zjutraj, tako dolgo je namreč trajala seja, v kateri so razpravljali o nujni vladni predlogi glede zvišanja davka na alkoholne pijače od 100 na 150 frankov pri hektolitru in odprave carine na kavo. Liberalci in socialni demokratje so hoteli z divjo obstrukcijo preprečiti ta načrt, a večina in vlada sta vztrajali v boju do konca. V petek in soboto je predsednik za nekaj ur prekinil sejo, da so se poslanci nekoliko odpočili, v soboto so od 3. ure popoldne zborovali brez odmora do nedelje zjutraj ob 8. uro. Zbornica je vkljub vsemu nasprotstvu s 83 proti 24 glasovom vsprejela vse točke vladne predloge in s tem LISTEK. Slovaška omladina. Novela. — Spisal Svetozar Hurban Vajansky. Poslovenil V. P. (Dalje.) Pri Ravnem bo se zopet sešli mladeniči. V velikem samovaru je šumela vroča voda, podobno so kipele in šumele i mlade misli. »Mislim, da je bilo že dovolj zabav; od samega sladkorja ne živi človek«, dejal je mrmravo Lacko. »Moramo začeti nekaj resničnega, realnega. Tukajšnje občinstvo smo razgibali, ne pustimo torej nihala, da bi se ustavilo!« »Potem ne smemo imeti zraven šaljivega Pinkavka«. »Zakaj? Ravno Pinkavek je za nas mnogo vreden; on seje tam, kjer ie nikdo ni. Rokodelske mladine, katero tako zane- marjamo, se je lotil on. Pridobil Bi jo je že. Cel načrt si je naredil." Pinkavek se je zasmejal. „Neumnosti, neumnosti! Zbral sem okoli petnajst rokodelcev v družbo — dva tedna govorim že i njimi, pa vidim, da so zelo zmožni fantje." Splošno radostno iznenadenje je žarelo t mladostnih lic. Ravny je odprl oči. Na kaj takega še ni pomislil. Ni znal poiskati ljudi, pa ti ga tudi niso našli v njegovih dveh od tobaka in kave smrdečih sobah. Kralovsky je stisnil desnico vrlemu Pin-kavku. »Dobro, izvrstno, brat. Moramo ceniti svoj narod in sicer tam, kjer je glavna njegova opora«. Naša mladina se je zopet vrgla z navdušenjem na narodno agitacijo. V delavnicah so se odzvale narodne pesni, cela zaloga slovaških knjig se je razprodala v kratkem času. Zavodje je začelo misliti. Ena misel je plodila drugo. Živejši duh je za- vladal v občinstvu. Mladeniči so opozorili meščane na stara pozabljena društva — priprave v osnovanje novih so bile hipoma dovršene. I stari Andrej je povabil sosede k posvetovanju o ustanovljenju vzajemne hranilnice ; hkrati so ustanovili mestno Blovaško knjižnico in čitalnico. Nedelje sta prebila mlada prijatelja Lacko in Štefan v hiši Kralovskoga. Linica Be je izogibala mladeničema. Ognji njenih občutljivih prsij so se vžgali nanagloma — pa naenkrat jih je polila mrzla voda. A ogenj je še tlel. Njene krasne, globoke oči so se bleščile, ko je poslušala mladeniče, kako razodevajo njenemu očetu, staremu vojaku, svoja dela, kako se vesele novih uspehov, kako radostno se bore, kako krepko imagujejo nad filistersko boleznijo svojih nasprotnikov. Pa njeno radost nad samo-svestnim delovanjem vrlih mladeničev je kalilo čustvo lastne ničnosti, lastne slabosti. Ako bi znala čutiti kakor oče! Ta je sko-mizgal pri vsakem močnem izrazu ognje- vitih pripovedovalcev z ramo, izpil čašo vina in začel dokazovati, da smo mi ljudje le opice, sicer ne v naravnem, divjem stanu, pač pa odete in nališpane za »Affentheater«. »Seveda, piska na svojo posebno piščalko«, rekel je v podvečer v vrtni koli-bici, ki je bila obrastena z bujno trto. Krasni čopi poluzrelih grozdičev so viseli izpod Btrehe, ob straneh so pa gledale modre in zlate grozdne jagode izza temnozelenih listov. „Ti na primer, Lacko, trobiš vedno o junaštvu, o hrabrosti, o delavnosti — pa pri tem, kaj si sploh? Dijak — neizkušen dijak!« „Ki pa vendar ni še nikoli beial pred sovražnikom. Sploh pa, oče, niti dijak nisem, marveč le tvoj hlapec! Počakaj, kaj še do-živiš ob meni!" Solnce se je nagibalo za gore. Njegovi zadnji žarki so predrli skozi temnozelene svežo trte, in so osvetljevali lepo, nekoliko bledo lice mlade deklice, ki je sedela nasproti mladeničema. (Dalje prih.) na celi črti porazila liberalne -soc. dem. ob strukcijc. — Posebno važna je določba v načrtu, da ae velik del novih dohodkov na kloni občinam. Iz brzojavk. Tretji nižjeavstrijski katoliški shod ie aedaj definitivno določen na 10. in 11. maja v veliki godboni dvorani na Dunaju; pet sekcij: organizacija, socialne zadeve, šolstvo, čaaništvo in katoliško življenje, je že osnovanih. — K a t o -liški učitelji p r i K o r b « r j u i n H a r 11 u. Deputacija katoliškega učiteljskega društva za Avstrijo je bila v petek pri mimsterskem predsedniku in naučnem ministru. Vodila sta jo poslanca dr. K a -t h r e i n in dr. T o 11 i n g e r. Vložili in priporočili so prošnjo za zboljšanje gmotnih razmer. Pri tej priliki je izjavil Hartel, da v nastopu katoliškega učiteljstva ni opaziti onega nemirnega duha, ki se žal opaža na drugi strani. — Moravski n a m e s t nik odstopi? »Politik« javlja, da v kratkem odstopi moravski namestnik grof Z i e r o t i n. Naslednik mu bo Korberjev zaupnik v notranjem ministeratvu. — Poraz socialne demokracije v Knittelfeldu. Lini z ogromno večino izvoljeni socialni demokratje so letos propadli na vsi črti. Izvoljeni so v občinski svet sami nesocialisti. — Ustaja v Maroku. Iz Melile javljalo, da se je preten-dentu posrečilo priti v glavno mesto Fez, kjer se je mudil nekoliko ur. Naslednjega dne je prišlo do bitke. Čate sultanove so bile tepene in so se morale umakniti v Fez, izgobivše več tr pov. Pretendent se nahaja sedaj samo štiri ure cd mesta. — Kitajska cesarica živi. Iz Port Artura poroča ruska agentura, da ja kitajska cesarica »smrtni dan«, t. j. 7. februvarija sprejela diplomatsko zastopstvo. — Buri in Angleži. Barski generali Bctha, Delarey in Smits so soglasno odklonili mesta v za konodainem svetu, ker vedo, da bi to ne bilo v korist dežele. — Revolucija v kapski koloniji. Maj afrikanrli in lo-jalisti v kapski koloniji |e prišlo do odkritega razdor*. Pri Chamberlainovem dohodu v Graafreinert se je to očitno poka2alo. oo- ; mišljeniki Scbeopersovi javno nosijo revolu- i cionarn* zuamenja. — Razpor meji Vatikanom in Francijo. »Echo i de Pariš« javlja, da je francoska vlada imenovala tri škofa, ne da bi stopila v tej zadevi v kak dogovor s papeževim nuncijem v Parizu. To se smatra za prvi korak za odpoved konkordata. Kajpada noben imenovanih brez papeževega dovoljenja ne sme-zasesti škofovske stolice. — Regulacija uradniških plač na Ogrske m. Vlada namerava zvišati plače vseia državnim uradnikom razun ministrov ter potrebuje v to svrho 17'/, milijona kron. Dnevne novice, V Ljubljani, 16 februvarija. Vojna predloga v državnem zboru P. n. člani »Slovanske z v e -z e« se uljudno prosijo, da se polno-številno udeležijo vseh tatedenskih sej poslanske zbornice, ker utegne priti do zelo važnih odločitev. Predsedstvo »Slovanske zveze". Slovenski akademiki na Dunaju in jubilej sv. očeta. »Slov. kat. akadem. društvo Danica na Dunaju« priredi v četrtek, dne 19. febr. slavnostni večer v proslavo 25 letnice sv. Očeta Leona XIII. s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2 Tu es Petrus. (Haller). 3. I. slavnostni govor. (A. Sašnik). 4. Papeževa himna (Thielen). 5. II. slavnostni govor. (Fr. Rebol). 6. Papeževa himna. (Foerster) V nedeljo 22 febr. pa bode ob 9. uri slovesna sv. maša s slovenskim petjem in slov. govorom v kapeli akad. »Marijanske kongregacije pri Jezuitih. (I. Universitiitsplatz). Strossmayerjev jubilej. Dne 19. t. m. slavi biskup Strossmayer 65!etnico maš ništva. Ricmanje in »Edinost«. Dobili smo poročilo o riemanjskih zadevah iz zanesljivega vira, katero obsoja poročilo v »Edinosti" kot jako neresnično. Tako n. pr. je »Elinost" popisovala, kako junaško da se je neki umirajoči mladenič na smrtni po stelji branil »latinskega« duhovnika. To ni res, ampak umirajoči je prosil, naj pošljejo po gospoda v Boršt, pa mu niso izpolnili zadnje želje. Otrok nahujskani ljudje niso dali krstiti. Onih 70 žandarjev, kateri so iz „Edinosti« prišli v vse liste, v resnici ni: prvič jih je bilo 13, drugič 22 Štirje so bili 14 dni v Borštu. Med domačim dobrim ljudstvom je zbudilo največje ogorčenje obnašanje naliujskancev, ko je prišel g. Krančič, vrl slovenski duhovnik, v R:cmanje. Med njegovo av. mašo so žvižgali, vriskali in se smejali. Neko ž«no, ki je bila pri sv. maši, so zunaj čakali in jo hoteli tepsti. Tako je riemanjsko »praveslavje« v resnici. Volitve v oeljski okolici. Ker je zavedno »lov. ljudstvo zvedelo, da mislijo celjski Nemci v svoji grabežljivosti naskočiti občino okolice eeljske, tako da bi dobili v njej gospodarstvo ter na ta način odtrgali okolici potom inkorporacije najboljše davkoplačevalce, se isto pripravlja z vso vnemo na prihodnje volitve. Vsako nedeljo se prirejajo ljudski shodi po okolici, kjer se ljudstvo poučuje in se mu odpirajo oči pred nemško nesrečo. Včeraj je bil tak ljudski shod v Sp. Hudinji, ki je bil, bakor prejšnji, prav dobro obiskan. Imenovan je avskultantom pravni prak-tikant g. Anton A v s e o. Deželnosodni nadsvetnik dr. Vojska. V Novem mastu je včeraj umrl deželnosodni nadsvetnik v pok. g. dr. V o j s k a. Pogreb bo jutri. Notar Martin Koobek. h Konjic sa nam piše : Kakor smo že poročali, je v sredo okoli 9. ure zjutraj umrl od mrtvouda zadet notar g. Martin Kocbek. Truplo blagega rajnega smo v petek pop. spremljali izven trga in potem so ga odpeljali v Radgono in je bil tam v soboto pokopan. Sprevod je bil javna manifestacija spoštovanja, katero je užival rajni v Konjicah. Udeležilo se je pogreba S duhovnikov, vsi o. kr. uradniki, tržani in zastopniki raznih občin. Bil je v resnici blag človek, značajen narodnjak, vse skozi plemenita duša. Mili Bog naj mu sedaj poplača vse, kar je dobrega storil. Častni Član. Prostovoljno gasilno društvo v Skolji Loki jo izvolilo pri Bvojem rednem občnem zboru dne 15. t. m. posestnika in trgovca, gospoda J. N. K o c e 1 i j a enoglasno svojim častnim Članom za zasluge, katere si je pridobil v teku 271etnega vspe-šnega in neprekinjenega delovanja kot društveni bligatnik. Denarja ne dobe. Izmed gg. komisarjev, ki so bili že meseca junija lanskega leta določeni za štetje ljudskega premoženja, smo dobili dopis, da denarja ne dobe, dasi so že decembra meseca prošlega leta morali poslati pobotnico. Ker marsikateri dotičnih gospodov rabi denar, se priporoča nekoliko hitreja rtšitev tega denarnega vprašanja. Ovaduštvo cvete posebno med celjskimi Nemci. Kjer le najdejo priliko, pa blatijo pri oblastih bodisi slovenske uradnike, bodisi slovenske duhovnike. Da je ta njih posel vspešneji, pošiljajo svoja ovaduška poročila zakotni »Deutsche Wacht«. Ni je številke tega umazanega lističa, v kateri ne bi blatili navzgor kacega Slovenci. Takemu postopanju bi se moralo korenito odpomoči 8 sodnimi koraki. Zidnji čas je že, da se uvede novi tiskovni zakon, ki ima odvzeti judikaturo porotnim sodiščem. Zlasti dobro bo to za Celje, kjer ima nemški listič vso svojo zaslombo v nemških porotnikih, ki urednika vahtarice ne obsodijo, če tudi je krivda še tako jasno izkazana. Kako na debelo so blatili v »Deutsche Wacht« slovenskega avskultanta Rudolfa Potočnika, kaže zadnja vahtarica, ki preklicuje vse žalitve, koje je spisala zopor navedenega avskultanta. Čeprav so se zanašali na nemške porotnike, vendar so sprevideli — seveda s tožbo prisiljeni —, da je bilje preklicati. Upamo, da se bode v dobi novega tiskovnega zakona to večkrat zgodilo, — ali pa bodo morali biti ovaduhi bolj previdni in bolj ponižni. Potem jim bo seveda zmanjkalo gradiva — in vahtarica bo zlezla v nič. Pravico javnosti je priznala vlada za dobo tekočega šolskega leta 1 .in 2. razredu idrijske realke in obenem priznala reciprocitetno razmerje. K obletnici februarskih dogodkov v Trstu. Nekaka posebna ironija tiči v tem, da je tržaški municipij, vsled priganjanja od socijaliBtične strani, postavil lanjskim žrtvam generalnega štrajka v februarju mesecu — spomenik. Danes se vzdiguje v bližini cerkvice ob oglu 2. oddelka tržaškega pokopališča, nad trupli naših žrtev: Boneta, Ivan-čiča, Lavrenčiča, Klanšiča, Vidjaka, Glivarja, Mraka, Grega itd, 3 in pol metra visok etru-ški steber, na koncu prelomljen, ki naj priča bodočim rodovom o naivnosti naših ljudij, ko so se dali zavesti od brezvestnih agitator- jev v prve vrste gibanja, katero bi ae imelo rešiti na vse drugem polju in ob sodelovanju Činiteljev, ki so tedaj premalo storili, ki pa sedaj hočejo popraviti svojo brezbrižnost z bizantinizmom, — kateri pa žal, mrtvecev ne more poklicati v življenje .. . Krasen spomenik, vse polno cvetja in vencev. Vsa politična društva tekmujejo s tem, da ne za-ostanejo za kapitalisti na magistratu. Društvo »Patria" (človeku se usiljuje istovetnost imena z iredentističnim društvom Patria" v Milanu, ki je nedavno izdala oni famozni list v proslavo Oberdanka) je hotelo izdati poseben proglas na občinstvo, a vlada ga je tabranila. Je moralo biti že zelo hudo! Sicer pa je »Patria" dala na mesto tega razdeliti precej-njo svoto zaostalim žrtev, kar je vsekako hvalevredno. Tržaški magistrat, razna društva itd. se prekašajo v tem, da položijo čim dragocenejše vence na skupni grob žrtev, a vladni organ »Trieeter Zeitung" poziva občinstvo, naj o demonstraciji — proti vladi — na grobovju pokaže, da nima nič skupnega z onimi delavskemu gibanju tujimi elementi, ki so lani ob tem času provzročili toliko nesreče. Da vidimo, ali se posreči soc. demokratom vsaj v mirnih časih, ko ima pred seboj popolni načrt, vzdržati red nad delavskimi masami, da jih ne infiitrirajo tuji vplivi! Mi mislimo, da ta naloga ne more biti pretežka, dasi prelahka tudi ni. — Ustrelil se jo v srce v Gorici četo vodja 47. pešpolka Schober, siar 24 let. Bil je takoj mrtev. — Boj spomladi z zimo. Na Šmarni gori bo včeraj izletniki trgali zvončko in druge cvetice, oznanjevalke spomladi. Ne kateri so bili tako srečni, da so dobili tudi že vijolice. Danes po noči pa je zapadel sneg. — Okradesi duhovnik. Duhovniku Karlu Porešiftu v ulici Sv. Petra jo bilo ukradenih več rtčij: obleke, obuvala, suknje itd. Eno suknjo tega duhovnika in suknjo Belingerjovo so našli potem na Rojicih vai zmečkani. — Namesto v Ameriko v smrt. Truplo, katero sj naSli v neki jami blizu Bazovico, so spoznali in je mrtvec 60-letni Ivan Kovač. Dne 24. avgusta min. leta od daljil se je bil isti od doma in dejal, da gre v Ameriko. — Umrl jo znani lovea agent g. Pogačnik v Šiški. — V kapucinskem samostanu v Gorici je umrl č. o. Mavricij K u -k o v i č. — Moatna nižja realka v Idriji je Bklenila 14 t. m. prvi tečaj šol. leta. V I. razredu jo bilo 53 učenoav. Izmed njib je dobilo 4 odliko, 29 prvi red, 16 drugi in 4 tretji red. V II. razredu je bilo 38 dijakov. 4 so dobili odliko, 23 prvi red, 10 drugi red in 2 tretii red. — Drevo je ubile posestnika P1 a -n i n š e k a iz Lavca pri Calju. Ko je dne 14 t. ra. sekal v svojem goždu drevje, mu je izpodsekano drevo padlo tako nesrečno na glavo, da je bil na mestu mrtev. Pokojni je bil zaveden slovenski okoličan ter obče spoštovan mož. Več časa jo bil tudi »rihter* selsko občine Lavec. N. v m. p.! — Ubil se je v Celju pletarski mojster Melhijor Kronov&ek. je včeraj v nedeljo zjutraj še ob tami po hodniku, odkoder vodijo stopnica v klet. Ko? ni pazil na te stopnice, sa je izpodtaknil in padel v klet. Njegovi ljudje so ga šele čez delj časa pogrešali in ga š:i iskat. Ko so ga našli, je bil že mrtev. — Pokojni je bil slovenski obrtnik. — Voz preko trebuha je šol kletnemu sinu Ig. Kljunu iz Bukovice. Deček jo bil ta&o poškodovan, da je umrl še tisti dan. — Iz Renč. Na mesto pok. g. Antona Bijca je imenoval kuratorij obrtne nadaljevalne šole za zidarje v RanČah defmitivnim voditeljem na toj šoli g. Rudolfa V i -ž i n t i n a . učitelja tamkaj, in drugim uči teljem g. Urha Pavlico. — Ženska bolnišnica v Novem meBtu Zastop zdravstvenega okrožja v Novem mestu dobil je zdaj načrte z* žensko bolnišnico, katero hoče zgraditi s pomočjo dežele in drugih prijateljev. V bolnišnici bo prostora za 60 bolnic, stanovanje za usmiljeno sestre in zdravnike, ter prostori za go spodarstvo. Bolnišnica bode stala na saverni strani meBta nad takozvanim »strmim bregom« b krasnim razgledom proti jugu na Gorjance. Stroški stavbo so proračunjeni na okroglih 210.000 K, stavbišče bede stalo 5700 K, notranja oprava okolu 30.000 K. — Na novomeški gimnaziji bo je dovršil prvi semester v suboto 14 t. m. s sledečim vspehom : V prvem razredu : od ličnjakov 8, prvi red 24 drugi red 9, tretii red 4. — V drugem razredu : Oiličnjaki 4, prvi red 31, drugi red 11, tretji red 3. — V tretjem razredu : Odličnjaka 2, prvi red 25, drugi red 10, tretji red 2. -- V četrtem razredu: Odličnjak 1, prvi red 16, drugi drugi red 8, tretji red 6 — V petem razredu : Odličnjak 1. prvi red 12, drugi red 6f tretji red 5. — V šestem razredu : Odličnjak 1, prvi red 11. drugi red 3. — V sedmem razredu : Odličnjak 1, prvi red 24, drugi red 4 — V osmem razredu : Odličnjaka 2, prvi red 3, drugi red 2, tretji red I. — Stavka pri gradnji predora v Karavanke. V St. J»*obu v Rožni dolini stavka okolu 1000 delavcev pri gradnji železniškega predora skozi Karavanke. Delavci so izjavili, da ne morejo delati v predoru po 12 ur na dan. Samomor nadučitelja. Obesil se je nadučitelj v Donavicu na Štajerskem Jožef Geosich. Omračil se mi' je duh. — Redarja v Šiški zabodel v vrat. Včeraj zvečer je v Spodnji Šiški dosedaj neanan storilec od zadej napadel občinskega redarja Antona Miheliča in ga z nožem zabodel v vrat. Mihelič je v nekih stranskih ulicah prižigal luč, ko so je neznanec priplazil blizo in izvršil zločin. Redar Anton Mihelič je težko ranjen. Napadalca iščejo sedaj orožniki. — Laški delavci že prihajajo preko Pontalli v Avstri|o. Ljubljanske novice. Občni zbor l IjubJj. delavskega konsum-nega društva se je vršit včeraj dopoldne v društvenih prostorih ob izredno številni udeležbi društvenikov. Otvonl in vodil ga je z znano spretnostjo načelnik g. V. B a h a r , tajniško ozir. blagajniško poročilo sta pa podala gg. L Kotnik in Jos. Zaje. Iz skrbno sestavljenega tajnikovega poročila posnamemo, da sa je odbor vsestransko trudil, da ustreže željam in zahtevam društvenikov glodo blaga, postrežbe in prostorov. V udobnost članov, katerih je bila koncem mino-lega leta 230, ja pcskrbal odbor za gorka jedila tor v to svrho uredil kuhinjo, v njih razvedrilo je prireji! nedel)8«e zabavne večere, ki so bili vsi prav dobro obiskani, posebno pa ša Miklavžev in dva božična večera. Društveno obletnico jo, kakor običajno, praznovalo društvo s sv. mašo na Rožniku, pogreba prerano umrlega, društvenega velikega dobrotnika kardinala M i s s i e se je pa po odborovem naroČilu udoležil načelnik g. Bahar. K sklopu poročilo omenja smrti dveh najboljših in obče priljubljenih članov, obeh Jurijev Končan. V znak sožalja so so na predsednikovo povabilo dvignili s sedežev vsi društveniki. — Sploh sa razvidi iz tajnikovega poročila, da je društvo v minulem letu izredno napredovalo v vsakem oziru, soglasna odobritev poročila pa je pričala, da so tudi člani vsestransko zadovoljni z odborovim delovanjem. — Iz blagajniko-vega poročila posnemljemo ta-le zanimiveje podatke r vplačane deležne vloge znašajo 5041 K ilO v, prometa je bilo nad 68 Q00 K, društvena aktiva znašajo 12978 K 32 v, pasiva 11213 K 69 v, torej čisti dobičak 1764 K 63 v, ki a-a po nadaljnjem sklepu občnega zbor« vea razdeli mej društvenike po razmerju izkupljenega blaga. Tudi to poročilo se jo vsestranski odobrilo ter po poročilu članov nadsiralnegu odstka gg Ivan P 1 i b o r š e k in Ant. S k o f dal odboru absolutorij ter soglasna pohvala z d^igaje njeia s sedežev. — Pri dopolnilni volitvi so bili skoro soglasno izvoljeni na novo za odbornike ffg. Ig n. Jug, Ant. O t o r e -pecin Jernej Podbevfiok. kot namestniki na gg. Ant. Ježek, F r. K a -1 i č in Joa. Sodmak, v nadziralni od sek je bil kot tretji zopet soglasno izvoljen, g. L u d v. Kotnik, za nam«staike pa gg. J o s. A u b e 1, Jak. G o 1 m a j e r in Iv. Jakopič. — Konečno bo je ša sklenilo, da se da odboru za izredno veliki trud in poirtovalnost mala nagrada, da se jubilej sv. očeta praznuje dne 8 marca z udeležbo pri nameravanih slavnoetih ter s tem, da ostanejo isti dan dopoldne društveni prostori zaprti, ter konečno, da se društvene zabavne prireditve, kakor Miklavžev večer in božično drevesce, prirejajo v zabavo velikim in malim tudi redno v bodoče. Razprave o tem so sa udeležili poleg predsednika posebno š i člani gg. Pliberšek, Jos. in Iv. Gistinčar, Kotnik, Jakopič, Pleško in drugi. S tem jo bil ves dnevni red zaključen in po dveurnem zborovanju je predsednik g. Bihar z zahvalo na udeležnike zaključil zanimivi in vzgludno se vršeči občni zbor. Veselica katoliškega društva za mladeniče. Včeraj zvečer je priredilo to vrlo društvo v Rokodelskem domu svoj zabavni večer. Dvorana je bila polna. Vedeli smo, da vrli mladeniči vedno skrbe za dobro zabavo, toda toliko kolikor smo včeraj videli, nismo pričakovali. Eiodejanska »Smola pri glavni skušnji« je vzbudila mnogo smeha, ker so igralci storili v popolno pohvalo svojo dolžnost. C. g. Mih. Bulovec je nato v kratkih a jedrnatih busedah opisal namen društva. R.kel je: Podpirajmo to društvo po svojih najboljših močeh, da si vzgojimo mož, trdnih, krščansko prepričanih mož, katerih nam tako manjka in katerih potrebujemo. Omenja velike zasluge č. g. kateheta Alojz. Stroja, zato društvo in v imenu navzočega občinstva prisrčno zahvali č. gospoda Stroja za njegov trud, žaleč, da z isto delavnostjo deluje naprej za društvo. Nato je sledila šaljiva igra s petjem v dveh dejanjih: »Po zaklad". I^ra je vrlo zanimiva in zabavna, kakor tudi podučila. Petie je spremljal iz posebne prijaznosti g. B e n i š e k. Igralici so kakor mimično tako tudi sicer dovršeno rešili svojo težavno nalogo. Vsa čast jim. Želimo, da nam da to društvo še večkrat kak tak večer. Veselica »Bralnega društva" v Vodmatu. Veselica, katero je prireUilo včeraj bralno društvo v Vodmatu pri g. Poljšaku, bila je prav dobro obiskana. Jako lep utis napravilo je na gledalce, ko Be je iz društvenih prostorov v Vodmatu v odprtih vozovih pomikal pevski zbor na veselico. C ani bili so vsi okičeni s čepicami, katerim se je prav lepo podal društveni znak—lipovo pero. Posebnoele-gantne so bilo brhke dame pevke vse v je-dnakih oblekah. Nastop pevcev in pevk bil je impozantan. Dovršeno peli so 3 mešane zbore, katere so morali na zahtevo občinstva večkrat ponavljati. Ta prvi nastop jo pokazal, da lahko od tega zbora pričakujemo še mnogo. Dramatična igra »Krojač Fips«, katero so igrali društveni člani, žela je vsestransko hvalo. Posebno so se potrudili člani društva g Ravnihar, g. Erbežnik, g. Urbar in gospe Erb6žnik in Kopriva, da so igro prav dobro pogodili, za kar jim bodi vsestranska hvala. Občinstvo kar ni moglo pre-hvaliti društva, da prvič tako vzorno nastopa. Posebno požrtovalno se je pokazal društveni predsednik g. Ljudevit K 1 u n , da umeva društvo vsestranski voditi. Po igri razširila se je prosta zabava, pri katerej se je občinstvo vzorno zabavalo do ranega jutra. Zabavni večer, ki ga jo včeraj priredilo katoliško društvo za delavke, je zopet napolnil dvorano »Katol. doma", če tudi sa je komaj pred par tedni vršila zadnja prireditev. Pevske točke so se pod vodstvom preč. g šentjakobskega kapelana F r. F e r -j a n č i č a izvajale z znano preciznostjo in soy jako ugajale; zlasti novi šaljivi zbor »Žabec in zabiča«, ki se je moral ponavljati. Ant. Hribarja pesem »Jezik« je Marija K. deklamovala tako naravno in živahno, da je žela splošno priznanje. Največ zabave pa sta provzročili šaljivi enodejanaki igri: »Luknja v miznem prtu" in »Zakleta aoba v gostilni pri zlati g o s k i «. Da so bile vse uloge v spretnih rokah in da so se igralke res potrudile, priznalo je občinstvo s tem, da se je prav oi srca Bmejalo in ni skoparilo 8 krepkim odobravanjem Katol. društvo za delavke pa je s tem zabavnim večerom zo pet pokazalo, da ni kos samo resnim priredit ;am, temveč da umeje občinstvu podati tudi komadič poštene predpustne zabave Na južnem kolodvoru so v času od 7. do 13. i. m. našli eden dežnik in eden klobuk. Zgubila je včeraj na poti od Marije Te režije ceste do Sp. S ike neka kuharica denarnico, v kateri je imeia nekaj kronic, zlat prstan in dva kljuka. — Na poti od Šolskega drevoreda do F.-ančiškanake cerkve je zgubil mesarski pomočnik Ant. Ločnikar denarnico s 14 K. V Ljubljanico padel Čolnar Franc ča-lešnik, ki prepreljava s čolnom ljudi čez Ljubljanico od Trnovskega pristana na Prule. sa je včeraj popoludne v pijanosti zvrnil iz čolna v vodo, ko je bil kake 3 metre od brega oddaljen. Prihiteli ao mu na pomoč mizarska pomočnika Jožef Bajda in Ivan Zinger in ključar Ivan Suštersič, kateri so ga potegnili na breg in ga spremili domov. Ljubljanski občinski svet ima jutri izredno sejo ob 5. uri pop. v mestni dvorani. Na dnevnem redu je mej drugim: Perso nalnega in pravnega odseka: o prošnji glavnega odbora za obdelovanje barja, da se vloži peticija radi zborovanja dežel, zbora v svrho omogočitve močvirskega zakons; Stavbnega odseka: o nakupu sveta ob kolo dvoru električne oeBtne železnice za razširjenje Zaloške ceste in Stare poti; o dovolitvi kredita 3600 K za uravnavo ceste od Ilovice do Čmevasi; o nasvetu stavbnega vodstva »Mestnega doma« glede odprave trhlih tramov v tem poslopji. Policijskega odseka: o delovanji rešilnega odseka »Prostov. gasilnega društva" in o nekaterih prenaredbah pri rešilni postaji; o ponudbi hišnega posestnika J o b i p a Schweigerja za ustanovitev mestne polic, stražnice v njegovi hisi v Kolodvorskih ulicah žt. 26; o ponudbi oafcrbništva baron Codelli-jeve grajščine glede pre-vzetja odpeljave smeti in izpraznjevanja greznic; klav-ničnega ravnateljstva poročilo o dopiBU de želne vlade z dne 6. dec. 1902 št. 25.038 gledo zahtevanih predpriprav radi dovolitve dovažanja živih prašičev iz Ogrske in Hrvaške \ mestno klavnico. Rekvijem za nadvojvodinjo Elizabeto. Prihodnji četrtek, 19. t. m., na dan pogreba bo v tukajšnji križevniški cerkvi ob 9. uri slovesni rekvijem za umrlo nadvojvodinjo Elizabeto, mater nadvojvode Evgena. Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 1. do 7. fobr. 1903. Novorojencev 15, umrlih 34, med njimi za ošpicami 1, za jetiko 11, za vnetjem sopilnih organov 6, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 3, za različnimi boleznimi 12, med njimi je tujcev 12, iz zavodov 17. Za infjkcijoznimi brlez nimi bo oboleli, in sicor : za ošpicami 3. za škarlatico 3. za tifuzom 1, za vratico 3, za varicalo 4, za trachom 2. za mumpsem 1. Na plesu. Hlapca Franc Liubič in Miha Susteršič ter tesarski pomočnik Matija Smuk sprli so se včeraj zjutraj na plesni veselici v neki gostilni na Radeckega cesti, ker je Smuk hotel plesati z isto plesalko, kakor LjubiS. Ko sta šia Ljubič in Susteršič iz gostilne, je priSel Smuk za njima in baje zagnal kamen Ljubiču v nogo, Smuk pa trdi, da sta ga hlapoa na cesti napadla in da ga je Ljubič udaril z neko rečjo po glavi in Susteršič pa ga je hotel z nožem, kar pa jo preprečil policaj, ki je na vpitje prišel na mesto in hlapca aretiral. Nadina Slavjanska v Ljubljani. Zbor Nadine olavjanske bo koncenoval v Ljubljani dne 6 marca. Umrla ie v bolnici Ivana O c v i r k. V prostorih starega strelišča priredi dne 22. t. m. maskaraUo pevsko društvo »Ljubijana«. Domobranski podčastniki so imeli v so boto zvečer v Vosparnigovi restavraciji iz-borno obiskano predpustno zsbavo. V korist salezijanskega zavoda na Rakovniku prirede salezijanski BOtrudniki v četrtek, 19. februarja v dvorani »Katol. doma« ob 7. uri zvečer zabaven večer z zelo zanimivim vsporedom. Vstop niča se dobivajo v trafikah gg. Brus, Pod-rekar in bešarek, zvečer pred predstavo pa pri blagajni. Srebrna poroka. Gosp. Ivan Kastelic, strojnik v predilnici, in njegova soproga Marija Kastelic obhajata te dni svojo Brebrno poroko V Ameriko. V noči od sobote na nedeljo odpeljalo se je z južnega kolodvora 76 Hrvatov v Ameriko. Kotiček za liberalce. Kako je ljublianski f i j a -kar .potegnil" »Narodovce«. Kadar priredi »Meščanski klub" kako zabavo, ttdaj to posebno grize t:ste, ki hočejo mej družabnim življenjem našega meščanstva ohraniti umetno zagozdo. In čim bolj so obokane domače, neprisiljene zabave »Meščanskega kluba« tembolj zavija gotove ljudi. To vedo celo ljubljanski fijakarji, katerih nekateri so pravi tipi dunajskih izvo-ščekov. Največje veselje jim je, če morejo koga potegniti. In priznati se mora, da se na to rzborno razumejo. Tako je na večer pred-pustne zabave »Meščanskega kluba" čakal nek dovtipni izvošček s svojim konjičem in vozičkom pred »Katoliškim Domom«. Mimo njega pride družba »Narodovcav", katerim so iz »Meščanskega kluba" posebno neljubo zveneli na uho veseli zvoki godbe. Pa so vstopi eden izmaj te družbe pred fi;akerja ter ga vpraša, koga prav za prav čaka. »bkcfa!«, pravi izvošček ter se popraska za ušesi. Splošna senzacija pri »Narodovcih". Kar zijali so v fi-akarja, ki je ša previdno, da je bolj .držalo" pripomnil: »Presneto dolgo ga ni iz Katoliškega doma. Pa res ne vem, koliko bi mu rajtal, ker je škof!« »Naro-dovci« so fijakarja, kateremu se je pri tem dovtipu kar blaženosti topilo srce, še na-hrulili. naj le krepko naskoči škofov žep, in zmagonosno so odkorakali dalje s polno zavestjo, da so dobili zopet debel »žeanec« za »Narod«. In preteklo soboto je »Narod« v veliko zabavo informiranega občinstva, posebno pa ljubljanskih fijakarjev, ki so si že cel ted;.'n skrivnostno namigavali, prinesel naslednjo senzacijonelno notico: „ S k o f n a balu. V sredo je tako-imenovani »Meščanski klub" priredil v »Katoliškem domu" predpustno zabavo s plesom. »Slovenec" je z zadovoljstvom poročal o tej prireditvi, pozabil je samo povedati to, da so se veselica udeležili največ duhovniki in dasejetavese-lice udeležil tudi sam pre-vzvišeni škof. Da je škof začel zahajati na bale, to je vendar nekaj novega in zanimivega, a »Slovenec" tega ni smel obelodaniti. Škof je namreč prišal na bal nekako skrivaj, nekako tako, kakor hodijo lemenatarji na posvetne veselice. Škof ima sicer Bvojo lepo, s svilo opremljeno kočijo, ali na bal se ni pripeljal ž njo, nego je najel navadnega fijakarja. Škofovo kočijo bi bili radovedni ljudje saveda spoznali, to je bil vzrok, da se je škof za svoj ponočni izlet zaupal fijakarju. Naši Jijakarji pa niso posebno diskretni, naj že vozijo »porcelan" ali ljubljanskega škofa, in tako se je zgodilo, da je fijakar, ki je škofa pripeljal v »Katoliški dom" in moral pred hišo čakati na svojega odličnega pasažirja, različnim ljudem zaupal, da je pripeljal škofa na bal in poredno dostavljal: Ali bom rajtal, ko ga moram toliko časa čakati. Ali je prevzvisani na balu tudi kako polko zaplesal, nam ni znano. Sodimo, da so plesa ni udeležil, ali že, da se je vršil predpusten pleg pod njegovo patronanco, je kaj značilno. V tem, ko škof po deželi prepoveduje in preganja najnedolžnejše plese ter a tem razburja ljudi, pa hodi v Liubljani sam na bale. In to je, kar smo hoteli pribiti za slučaj, če bi škof hotel zopet kdaj delati sitnosti zaradi plesov." — Bolj se »Narodova« gonja proti Škofu pač ni mogla osmešiti kakor s to notico Ni nam treba pristaviti, da škof i ni bilo na plesu in sploh ne na prired.tvi. Tudi izmej duhovnikov smo pri igri, ne pri plesu, opazili samo štiri gospode, ostali mnogoštevilni udeležniki so bili izmej ljubljanske svetne inteligence. Tudi bi vsakdo, ki količkaj Ljubljano pozna, moral vedeti, da bogoslovci ne hodijo na posvetne veselice. »Narod« se je »vsedel« na »dovtip« ljubljanskega fijakarja, kar pač priča o veliki brihtnosti »Narodovih« politikov. Čestitamo! Ali bi se dal fijakarjev konj tako potegniti ? Izpred sodišča. Izpred deželnega sodišča. Nočni razgrajači. B-az vsakega povoda napadli so v vaei Zar|evka fantje hišo posestnika Kalana. Razgrajači so s kolmi in vilami začeli zbijati po vežnih durih, metali so tudi kamenje na streho in naposled še Bkozi okna v družbinsko sobo na občo nevarnost Kalanove družine. Čeravno sa po glasu ni nihče izdal in so vsi tajili udeležbo pri napadu, so vendar vsi krivci prišli v roko pravice. Obsoieni so bili: France Zor na 14 mesecev, JožeZun, Franc Molj in France Florijančič vsak na 1 leto, Tine Zor, Joža Petač i a Jakob Zlate vsak na 11 mesecev; Tone Bonča, Franca Bar-ger, Martin Jeriša in Jakob Zor pa vsak na 9 mesecev težka ječe. — Mladi pretepa č je še le 18 let stari Mati|a P o d j e d posestnikov sin v Dvorjah. kateri je že bil radi tepeža enkrat kaznovan. Dne 1. prosinca t. I. je udaril s sekirico Petra Pavliča po glavi in ga težko peštodaval. Obsojen je bil na 4 mesece. Ničnostno pritožbo proti razsodbi v stvari dr. Rojoa vloži t^žitelj dr. 11. Turna. Književnost in umetnost. ' Slovensko gledališče, oobotna predstava »H jf Jiannovih pripovesti« je vspela prav tako dobro, kakor premiera, in bi bila morda še dokaj boljša, da ni bil hripav g. V 1 č e k. Gledišče ja bilo dobro obiskano ter nas je ta predstava zopet uverila, da postanejo H.fmannove pripovesti privlačna moč za naše glediščno občinstvo. Jutri nastopi kot gost gospod Ign. Borštnik v Anzerigruber-jevi narodni igri »K r i v o p r i -s e ž n i k «. * Zbor Nadine Slavjanske koncer-tuje v Mariboru dne 7. marca v »Narodnem Domu«. Makedonija. Kakor smo že v soboto sporočili, je dala bolgarska vlada zapreti g'avne voditelje revolucionarnih odborov makedonskih. To se je zgodilo najbrže na odločni pritisk turšae vlade. A gibanje s tam ne bo zatrto, kajti »makedonskih odborov« je v Bolgariji vse polno, kateri obdelujejo javno mnenje jako vspesno. Splošno se zahteva v Bolgariji vojska 8 Turčijo. Zlomiti turško silo, pripojiti Makedonijo in Staro Srbijo z Bolgarsko — to je geslo teh odborov, in bolgarska vlada gleda s skrbjo v bodočnost, kajti ona mora misliti tudi na — posledice. Temu so proti-vijo druga države, ki so nasprotne bolgar Bkemu lokalnemu patriotizmu. Nasprotna je Srbija, nasprotna Avstrija, Grška in — Ar-navti. Rusija s cer zahteva reform, a no pusti izpremenits balkanskega zemljevida po bolgarskih željah Turška ja postavila že na bolgarsko mejo silno armado. Prebivalstvo ječi pod to težo. Na Balkanu pričakujejo — ne vemo, ali utemeljeno ali na — d a p r i-pluje dne 2 5. febr. avstrijsko vojno brodovje v solunski zaliv. * * * Turška armada na bolgarski meji znaša doslej 30.000 pešcev in 1500 jezdecev. Iz Bukarešta je vlada naznanila na Dunaj, da pride iz Rumuaije v Makedonijo 8000 dobro oboroženih prostovoljcev. Bolgarski minister Ludskanov je odpotoval na bolgarsko mejo. V bolgarski armadi služi 400 častnikov iz Makedonije. Ti vsi ho pripravljeni, če ne bo vojske, pobegniti v Makedonijo in planiti nad Turka. Ennjst vstaških čet ima nalogo, iti po vsej Makedoniji, razdirati železniške tirev trgati brzojave in podirati mostove. Štiri vataške čete so se pojavile okoli Skoplja. ♦ * # Kolika jevsa turška vojna ; sila? Ča zbere Turčija vso vojno silo, kar jo je pod sultanovo oblastjo, doseže moč avstroogrske armade. Na bojno polie bi mogla postaviti 938.000 pušk, 67 000 sabelj, 1542 topov poleg častnikov in posebnih pomožnih oddelkov. Vsega moštva bi imela najmanj 1,073 000. V to štavilo ni uštetih 120.000 domobrancev (mustehafiz) in žandaij1, katerih je 90.000 (20.000 na konjih) in okoli 300.000 prostovoljcev. Turški vojak je dober bojnik, saj je boj njegov element. Samo preskrbovanje s hrano za slučaj vojske bi bilo slabo. Zato na zna turški vojak stradati enako, kakor Rua ali Črnogorec Seveda bi Turčija ne mogla vreči vse te bojne sile na evropsko bojišče. A mogoče ji je v 21 dneh postaviti na bojišče 355 OOO pušk, 14.000 sabelj 1044 topov in 30.000 prostovoljcev. V obrambo Carigrada bi bilo 60.000 redifov (rezervistov). • * * Klanje. V občini Tikveš pri Solunu so našli mrtvo dete nekega Turka. Neki turški fanatik je razširil vest, da so ga umorili kristjani. Turki bo se dvignili in poklali 30 kristjanov. Albanci z Brasoljice bo v gozdu napadli Srbe s Kurelišta, ia 15 ranili. V Mokronu so ubili srbskega krčmarja. Albanci z De-bara bo oropali selo D »rbogomilo. Turški vojaki v Senici so oplenili srbsko cerkev v Novem Varošu. Senico so oropali. Hilmi-paša je prišel v Skoplje in poklical k sebi albanske voditelje. Anglija je protestirala proti Turčiji, da je poslala 15 oddelkov vojaštva v Yemen. Turška vlada je odgovorila da sa ozira na vse angleške reklamacije, ker jej je samo za mir v Arabiji. S cer Turčija na zunaj zagotovlja svojo miroljudnost, vendar se vidi, da se sultan pripravlja na dolgo in veliko vojno. Sultan se boji Amautov, boji se za svoj prestol. Taja ee bojne priprave simo zato, da bi pri-pridobili Turki časa. V Solunu in Drinopo-lju so pomnožili vojaštvo zopet za 25.000 mož. V vseh delavnicah za orožje sa dela noč in dan. Puške pripravljajo, sablje brusijo, dovažajo živeža in streliva. Vso prevažanje in dovažanje priprave in moštva se vrši po noči. 9. februarja bo v Serez spravili 18 topov. Vsi redifski bataljoni v solunskem, dri-nopoljskem in jan nskem vilaietu se mobilizirajo. Da sa mobilizira tudi Epir, je znamenje, da se boji Turčija voine tudi z Grško. Dve grški vstaški četi sta pnflli že čez mejo; turški vojaki so ji razgnali. Arnavtski oddelki iz kosovskega vilajeta so na poti v Prilep. * « * Najbolj skrbi Turčijo denarna stran vojske. Avstrijske tvrdke, pri katerih je potrkala Turška za bojno orožje, so ji odgovo rile, da ne dajo nič na upanje, ampak hočejo, da se jim n a p r e j plača. V bo-lunu je cel regiment čakal na denar. Konzulom, ki vprašujejo turško vlado, čemu se tako oborožuje, se dajo vedno za odgovor: To je potrebno zato, da vojaštvo podpira civilno oblast pri uvajanju reform! Za obrambo kristjanov sa Turčija tako obo-rožuja. Arnavt pa je v vojaški obleki še bolj divji, kakor prej. Prešli teden je 500 vojakov 8 3 topovi napadlo mestece Galičnik v bitoljskem vilajetu. Vdrli so v fiolo in v več hiš, bili može in zahtevali denar. Ti so vprašali, zakaj tako ž njimi delajo. Vojaki pravijo: Z» kazen, ker sta v bolgarskem odboru. V resnici ni tam nobenega bolgarskega odbora, ampak so sami Srbi. Dve ženski, Saveta Avramovičeva in vdova Jo-vanka sta ae junaško branili, ko so ju hoteli Turki posiliti Z 1-2 Dunajska borza dnč 16. februvarija. Skupni državni dolg v notah.....1C0 90 Skupni državni dolg v srebru.....100-90 Avstrijska zlata renta 4% .....12MB Avstrijska kronska renta 4%.....101-Ž5 Ogerska zlata renta 4% ......12130 Ogerska kronska renta 4% .....S9-60 Avstro-ogerske banfine del.nice 600 gld. , 16-87 Kreditne delnice, 160 gld.......6942H London vista...........239-92'/, NemSki drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 1 l7-07*/a 20 mark............ 23 42 20 frankov (napoleondor)......19-08 Italijanski bankovci.........95-30 C. kr. cekini..........11-38 Barve za umetnike, JJKKffiS v pušicah, za akademične slikarje, ter Kaspar-jeve in Spitzauer-jeve, dob6 se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnania naroČila proti povzetju. 624 7 11 — 7 Lepo predivo cele vagone in manjše partije, kakor tudi fižol Anton Koleno v Celju. Kdor kaj ima, nai takoj naznani. 122 6—6 prauc demoče dobre hrvafsko vino! Do 300 HI belega, šilerja in črnega vina, starega in novega se dobi pri gospej Ka-mili vdovi Marion, posestnici v Jaški lllrvHtsko). 189 1-1 5C i£ce za Blagovico pri Lukovici. Služba se nastopi o sv. Juriju. 175 4—1 187 l-l Berta Vojska naznanja v svojem in v imenu svojega sina Vladlmlrja prežalostno vest o smrti nepozabnega soproga, oziroma očeta, preblagorodnega gospoda Andreja Vojska, doktorja prava in modroslovja, c. kr deželno-sodnega nadsvetnika v pokoju, ki je danes ob 1. uri ponoči po daljši in mučni bolezni, previden s sveto tajstvi za umirajoče v dobi 74. let mirno v Go-podu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bode t torek ob \',6. uri popoldne, Svete maSe zaduSnice se bodo služile v tukajšnjih cerkvah. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Rudolfovo, dne 15. svečana 1903. Prosi se tihega sožalja. Iz proste roke je naprodaj veliko posestvo v Gornji Šiški hš. št. 17. Proda se celo posestvo skupaj z vsemi v kat. obč. Zar>mja S ika, Dravlj« in Golcbrdo lenimi njivami, travniki in hosfami, hiŠO Št. 17 V Gornji SiŠkf in drugimi po«|npji vred ali pa tudi posamezno. Hiša št. 17 v Gornji Šiški je slavno znana le nad 200 let obstoječa dobro obiskana gostilna pri »kamniti mizi", ij« j« rod l Valentin Vodnik. Natančneja pojasnila daje lastnik sam in pa dr. Fran Vok, c. kr. notir v Ljubljani. \) najstT) odda dobro vpeljana gostilna in prodajalna s trafiko na Gorenjskem v lepem kraju, kamor dohaja poleti mnogo tujcev. Ponudbe neposredno upravništvu „Slovenca." i86 3—2 Izginil mi je -m, v soboto rujavkasto-riimeni pes bernhardinec, kateremu je ime »Čuvaj«. — Kdor mi ga pripelje, dobi nagrade 40 kron. Dr. Oražen 188 2—1 ' JValfove ulice 12. Kuhsmh deležev šentjanške premogovne družbe na Dolenjskem (lohannesthaler-Kohlengevverkschaft) ■•«» fl prosto vsakoršnih prepisnih pristojbin, je še nekaj dobifL Pristopnice in druga pojasnila iz prijaznosti pri Splošnem kreditnem društvu 169 v Ljubljani, Gosposke ulice št. 7. Št. 5396 Razglas. 170 3-3 Srednja temperatura sobote 2 8°, norm. —0 3 Srednja temperatura nedelje 3 0°, normale, —0 2. V smislu § 15. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887. 1., št. 22 dež. zak.) naznanja se javno, da BO imeniki volilnih, upravičencev za letoinje dopolnilne volitve v občinski svet sestavljeni in da se smejo od petka 13. dne t. m. skozi 14 dni v pisarni magistratnega tajnika (Mestni trg št. 27, II. nadstropje, soba št. 5) ob uradnih urah pregledavati in proti njim vlagati ugovori. O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet. Magistrat deželnega stolnega mesta Ijubljane, dne 10. februvarja 1903. (MU)atal) la odfororai «ra4nik: ftr.lgu*l|.ŽIMfc. Vlak .Katoliik« Tiskarn«" v Ljubljani.