raaea , ^ exc«pt Suadsys Holiday». BMtoU in tr^run XXVH PROSVETA (ZAŠILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniikl In upravniški prostori: »667 8. LawndaU Ave. Offtca o! Publication: 8*67 South Lawndale A v«. Telephone, Rockwell 4904 J® 96.00 — njega je bil izvoljen Cool-I«. drugi kandidat velikih Rkirjev. Bankirji so zmaga-Tieeno. & fted nekaj dnevi je stari de-*rat Davi« plediral za kapi-Davis se boji, da je w deal" prehudo zdravilo za J»talizem, ki ga stori še bolj To pa ne bi bilo pošte-W»vi Davis, kajti če kapitani nf zdravi, je Amerika — Njena. smemo pozabiti na dej- MLa P°d kapitalizmom se je wkiteri mali človek dvignil »»laokoje poudaril mister win. J1»»" ima prav. Marsikateri !riov;k * je dvignil visoko. *e ni vsa resnica. V! pozabil povedati, da ri 'zmed onih - ve-ki ho,se dvignili viso-¡¿jJTdo Wdel v zadnjih pe- *! prirm'r Insull. Malo jih Z10 * dvignili Uko visoko stvii1^ dam'* bi J ^' da bi nikdar ne imel ' «¡"«jonov dolarjev. In feJ! 1r"*ih Ukih b'vših fc.1 ' 1 iz Wurkov na- jvdjnoxavre. danes pa so - Ivt/ ,k"n'>m*ki sistem, _ ' l^ameznike na vrt za- bt^rj l",,<'rTl na3M»i V ^ ri" vreden mazaškega ,r> Spanja? ^ Roosevelt ima v Precej takih de-k 1 • »akr^n je «Uri Da- '•■J , Iwl.,, , . K ' "padajo v mu- ^ **m«nice. In z njimi br '4 aTkttJ tudi kapitali- c * *WHIIs plaveč orla AoMptane« for mailing at »mcIa! . .... - ----f^'*' of poatago provided for In eection 1103, Act of Oct. », 1917, authortiod on June 14, 191». S STAVKOVNE FRORTE KRIŽEM PO AMERIKI Pristanišč ni stavkarji na zapa- du se izrekli za arbitražo._ Stavka voznikov v Minneapolis se bliža koncu. — Pogajanje v klavniški stavki v Chicagu. —. Stavka olnih delavcev San Francisco, 25. julija. — Pristaniščni stavkarji na paci-fični obali so sprejeli arbitražo s štirimi proti enemu glasu. Za arbitražo je glasovalo 6388 stav-karjev, proti pa 1471. Okrog polovice stavkarjev se je vzdržalo glasovanja. Takoj po objavi izida glasovanja, katerega je vodil vladni od bor za izravnavo stavke, se je pričela konferenca med zastopniki unije, podjetnikov in odborom glede vrnitve stavkarjev na delo. Unija zahteva odslovitev skebov, predno gredo stavkarji ifia delo. Minneapolis, 26. julija. — Stavkovni odbor unije voznikov tovornih avtov je sprejel načrt vladnih posredovalcev za končanje stavke. Načrt bo predložen 7000 stavkarjem. Governer Olson je v sredo dal ultimat obema strankama, da bo v Minneapolisu proglasil obsedno stanje, ako ne pride do četrtka opoldne do sporazuma za poravnavo spora. V tem slučaju bodo smeli voziti le tisti truki, ki dobe vojaško dovoljenje, prepovedano bo pa vsako piketira-nje. Chicago. — V četrtek zjutraj je pokrajinski delavski odbor poročal, da so dobri izgledi za poravnavo stavke v čikaških klavnicah. Pri pogajanjih v sredo večer sta obe stranki pristali na koncesije, podjetniki in unija. S simpatično stavko so v sredo zagrozile tudi druge unije klavni&kih delavcev, Če ne pride do hitre in "zadovoljive" poravnave spora. Za simpatično stavko so se drugi klavniški delavci izrekli, ko so družbe pričele najemati skebe in jim preskrbele Pulmanove spalne vozove. V sredo je prišlo med stavkarji in skebi tudi do spopada, v katerem so bili ranjeni trije stavkolomci. Eaat Chicago. — V tukajšnji tovarni Shell Petroleum družbe je v sredo izbruhnila stavka nad 600 članov unije oljnih in refi-narijskih delavcev. Za četrtek so stavkarji napovedali piketi-ranje vseh gasolinskih postaj družbe v čikaškem okrožju. Družbo je ta stavka iznenadila, ker se ima v petek vršiti konferenca med zastopniki mednarodne unije in družbe v St. Louisu za priznanje. Omaha, Neb., 2o. julija. — Zastopniki organiziranih tramvajskih delavcev so soglasno sklenili, da se jutri (v četrtek) ob štirih popolne prične stavka na cestni železnici. Delavci zahtevajo 16 centov zvišanja plače na uro. Divjanje pobesnelih vigilantov o Californiji Stoprocentneži ko se spravili tudi nad druge delavske orga nizacije f ^f San Franciaco. — (KP) — Zaključek generalne stavke spremlja v tem in sosednjih mestih nepretrgano kratenje delavskih pravic. Policija in Mvi-gilanti" niso razbili le uradov vseh komunističnih organizacij in aretirali 360 "rdečkarjev", nego so se spravili tudi nad druge delavske organizacije in skupine. V Berkeleyju so navalili v finsko delavsko dvorani in jo popolnoma razdejali. Razbili po vso opremo, uključivši dve piani, stroj za pranje in kijjižnieo vredno $1000. Dvorana nI bila pod komunistično kontrolo, nego služi večinoma za center finskih zadrugarjev. nra se podala Velesile bodo prijele Drhal je razbila tudi kuhinjo pristaniščnih stavkarjev. Oblasti so prepovedale vsako piketl-ranje na pomolih. Aretacije u-nionistov so številne in brez legalnih prestopkov, samo radi prigovarjanja delavcev, naj podpirajo stavkarje. Poleg pristaniščnih in mornarskih stavkarjev, ki ob tem času glasujejo o predlogu za arbitražo, so še na stavki cestni železničarji prf Market Street Railway kompaniji in čistilci obleke ter pralniški delavci v Oaklandu. Vse te skupine imajo svoje vzroke za stavko. Čistilci so na stavki proti znižanju plač, cestni železnikarji i? pi^lniški delavci pa zahtevajo zvijanje. _ Krvava iva|«e#eh*ie!; DolIfuHM padel na dan dvajsetletnice, ko je Avstrija pretrgala vezi s Srbijo in oddala prvi strel v svetovni vojni Dunaj, 26. jul.—Diktator Dollfuss je bil umorjen v svoji palači na dan obletnice, ko je av-stro-ogrska vlada pred dvajsetimi leti pretrgala diplomatične vezi s Srbijo in začela mobilizirati. svojo armado za vojno, iz katere se je naglo razvila svetovna vojna. Ultimat, ki ga i«' Avstro-Ogrska dala Srbiji, je potekel 25. julija 19M in tedaj se je začel krvavi ples, ki je trajal štiri leta in v katerem je av-stro-ogrska monarhija obležala uničena. m ____ ___, Brezposelni si delajo blazine New Orleans. — Brezposelni 19 mestih države Louisiane bodo v bližnji bodočnosti prezaposleni. Delali si bi »do namreč blazine pod patronanco "novega deala". Vlada jih bo zaposlila pri tem delu, da se porabi nekaj >dvišr\ega bombaža, katerega namerava kupiti 260,000 bal in tri milijone jardov blaga. Ta program je v veliki meri odvi- * + - A' t , t /t t; J DUNAJ. 27. jul. — Civilna vojna v Avstriji se nadaljuje. Danes sjutrsj so domneve!!, ds je btlo doslej 450 ubitih in na tisoče ranjenih. Najhujši boji divjajo ns Štajerskem, Koroškem la Halcburškem. Kam pade odločitev, je še težko povedati. Govorice vstrsjajo. da m» italijanske čete prekoračile mejo In sačele prodirat! ns Koroško. " DUNAJ. 26. jul. — Civilna vojas Je dsnsu v teku v Avstriji. Vladne čete ho v boj^ s hit-lerjevel sa kontrolo več ko tucat mest na Atajerakem. Knes Krnst Htarhemberg, vrhovni poveljnik 250,000 oboroženih mol Hstm-wehra, je nasledil Dollfuaaa kot kancelar. Is Grades je prišla vest ds »o nscljl okupirali Ibegnltl, toda naciji ao ga lovili i>o hodniku in končno sta počila dva strsls in Dollfuss je obležal zadet v hrbet in vrat. Smrtno ranje-nega so položili na zofo in tam je izkrvavel In umrl brez adrav-nika in duhovna okrog |>etlh popoldne. Vse to se je zgodilo tako naglo, da niso Dunajčanl nič vedeli, kaj se godi. Prvi alarm je prišel ns rkdiopostsji, na katero so navalile policijske in hajmve-rovske čete čim je po*taJa naznanila, da je I loll fuss padel. Naciji na ismtaji so se postavili v bran s revolverji. Dolgo časa so *e branili In treba je bilo okrog ti*oč policajev In četnikov * strojnicami predno so se podali. Koliko je bilo ubitih v tem boju, še ni znano. Hajm* verovci, |>enečl se Jeze, so padli |m> ujetih hitlerjevclh na |>oatajl in Jih silno pretepali in *uvall; napol rrxrtve ho < hI vlek I i v zapor, Tedaj *u je razne*la vest, ds so naciji v posesti zvezne palače in imajo DoUfussa v pesti'h. V nekaj minutah je bil trg pred poMlopjem poln vojaštva, (Hilicl* je in civilnih čel, toda na balko-nil ae Je isikszal pisikancelar Fey in za njegovim hrbtom sla ntala dva moža, vsak je pa upiral revolver v njegov hrbet. Fey je bolestno naznanil, da je njegovo življenje v nevarnosti, če napadejo palačo. V zgodovini avstrijskih vlad še ni bilo takega prizora! 1'od-predsednik v link»; ujetnik, Je pro-Nil poveljnike svojih let s|HHiaJ na trgu, naj mirujejo! štirih strani kakor hitro se |h>-kaže, da hltlerjevcl v Avstriji zmagujejo. Za enkrat J«* nacljska nevarnost v Avstriji odbita, dasl Ae ni natančno snano, kako stoji i»o-lož* i |hi deželi. Istočasno kakor n* Dunaju Je včeraj izbruhnila nadjska revolt* na štajerskem, Koroškem in drugod., V Htalnzu pri (»r»dli"ijfki r»*M nik Ilir M In v Celovcu ns Ko* rošk'm je bilo vh* uradnikov ubitih V Kadkersburgu ob ju« goitovanxki meji ni» hltlerjevcl okupirali Javna] poslopje, izptt-st'li politične jetnike iti- posta vili svoje straže ob mej|. po vsej Avstriji je obaedno «tanje po uradnem (ton/ilu »o bile ftoanaki -oci.lb.ll v Madridu n pogrebom iMelne deklk» |e Miri ubit* v včerajš- Juane lls-o katero ao ubili fsšill. Klika je bila f^aHa na poko njih Mih pališču kjer m. ,«frebcl d*ig«HI allM.Je»»r peM» I« pri~gll Je. d ščetanje fašistom. Ake čete so na mejah Avstrije. NacIJI v palači so zagrozili Najmanjšega dvimia nI, da bo Feyu, da ga ubijejo na mestu, Av*trija invadirana s treh ali a Dunaju, znano pa bilo najmanj deset lin- an kakor tudi ministra Karwlnske-ga, če ne izpolni njihovih zahtev. Končna zahteva Je bila, da morajo vsi rebell, ki so v palači, oditi varno iz palače in Is Avstrije v Nemčijo, Fey Je pristal na to zahtevo, ampak naciji ao zahtevali garancijo '»d najvišjega |s»veljstva armade. K pet ao ga vodili na balkon, od* koder se Je |>oy*jal z odgovornimi poveljniki In tudi doaegel, da no dali častno besedo, da lie IhhIo ovirali rebelnlh nscijev na |m»Iu iz A vat rije. Oficlelnega |M>trdila ni, ampak vse kaže, da je hidl nemški poslanik dr. Klet h sodeloval pri teh pogajanjih za varno |sitova-nje upornikov Hitlerjeva vlada kasneje (»oslaiiika brzojavno pok Urala, češ, da mu ni dais p4H»blastlla za to pogajanja^ Ko ao uporniki konCno izpustili Fey a in prišli iz palač«, se je izvedelo, da Je Dollfu** ubit. Fey je tak«»J ukazal, da morajo (Dalj« aa I. »uaa» / PEOSy.ETA PROfVSfâ THE BNLKJHTENMKKT u»fhU.A «LOV«»«»« K J M* NOT« b, I J». HWI.M CLA»IU» «M 4rAàaoMB iti été»*» Okl- tr 11 w^tï^ ^ - « i. eu— t*o l».Ml. llBiua «t«U» cwuiilrl«« I» W» »»r »•*» fyr MJMM I*> ICukafM — " • . { .«...I «M- ttriyu will n«* b» r«tufi.«i KmM « m. 'tik • PROHVKTA N»1U «• U/mméO» «»• or THK rwiwu»w Domač drobiž Ponesrečen pri delu Cleveland. — Stanley Peru-šek je zadnje dni pri v u>* varni prišel v dotiko s pokvar-j«po električno žico in tok, močan 220 voltov, ga je zagnal po tleh. Odpeljali «o K» v bolnišnico. Nov grob Cleveland. —- Umrla je Ana KikeUtteichert, «Ura 26 let in rojena tu. Zapušča moža, dva otroka in dva brata, ftovi grobovi v «tarea» Iura ju Cleveland.^ — John Pintarič je prejel žalostno vest, da je v Pavli vasi pri PiAečih na Štajerskem umrl njegov oče v starosti 78 4et. — John Bartol je •bil obveščen, da je 5. julija v Loškem potoku pri Ribnici umr--la njegova mati Ana Baitol v itarosti 79 let. V Ameriki zapušča tri sinove, dve hčeri in sestro. Kje Je John Hosner? Klein, Mont. — Marija Mez-narič prosi člane SNPJ in ostale rojake, če vedo, kje se nahaja pjen brat John Hosner, doma iz JBuv^a .CFUtach). Ako kdo ve zapj, naj mu sporoči, da mu je mati umrla pred enim letom in Z^jaj ¡pred enim mesecem mu je umrl brat Matija. Koneareten deček New York. — Joirtp Pavlin je zadnje dni izgubil šestletnega «sinčka. .Deček ae je igral na «trehi hiše in padel ,tri nadstropja globoko na tla. Odvedli •«•o ga v bolnišnico, «kjer je kma-.¿ti umrl. Umrla na porodu Clevelad. — Mary Fabec, roj. Mirtlč, stara 22 let, je te dni .umrla na porodu. Zapušča moža. starše, brata in dve sestri. Moritev £od petty ezo grozeče revolucije Točnih poročil iz Nemčije o •grozeči revoluciji" ti- ska poročila in nadaljnji dogodki v Nemčiji sami pa opravičujejo sum, da je^bll zadnji pofcslj «itako irihceniraii M101" nemškega .parlamenta. Zgodovina uči, da so trinoški oblastniki, »kadar so se hoteli |z-«ebit! svojih konkurentov, prirejali zavratne pokolje med njimi. Take ^okolje imenujemo po tipičnem zgodovinskem dogodku on Fnancoskem fientjernejsko noč. Tako noč je priredilo 30% junija v NamČiji vladajoče krilo fašistične stranke s pomoto ^Hitlerja, Goeringa in Goebbelsa, policijo in osebno gardo med nasprotniki v svoji laatni stranki ter med delom meščanske fev-< dalne opozicije. Brez obsodbe so lovili ljudi po atanovanjih po-,noči in jih pobijali. Kjer so Žene branile svoje može, so pobili tudi žene. Poročali so izprvp, da gre za samomore, da so po- *aU»ooMlfco .držaje .*ipsiiizaci-grešanci v zaporih, izkazalo pa J«- Razrednih nasprotstev in udal ter odredil, da 30. junija odide ta vojska na dopust, s katerega ae ne vrne več. Naravno je, da je grozeča nezaposlenost zbudila še hujšo nevoljo med četami, ki se je lotila končno tudi. njih voditeljev. Hitlerja so smatrali za izdajalca in oprodo kapitalizma. Pa tpdi Hitler sam se je hal za svojo kašo, «ato je odredil že več časa pripravljam pokolj po vsej državi, da je s tem zagotovil zopet mirno, spanje fevdalcem in kapitalistom ter sebi oblast in zaupanje te gospode, čeprav opozicionalci še niso niti mislili na revolucijo. Ni še znan končni izid teh bojev. Toda klopčič se je jel od«; vijati. Javno iivljepje v Nem-,čiji se je izmotalo iz krčev in prav jasno se je pokazalo, da nemški ¿»arod ni edin. Jasno se je pokaaalo, da je absurdno, če se hoče usiliti celoti z različnimi interesi, idejnimi nasproUtvipo ftekordn« vročina Je trajala sedem dni In pokosila IKK) ljudi. Cez 2IM» mrtvih v Chlcagu Chicago. — Najhujša vročina |mi centralnem zapadu, kar je pomnijo zapisani rekordi, ki Je trajala sedem dni nepretrgoma, je bila končana v sredo zvečer. Takrat so s«' pokazali prvi obla- ae je, da je bilo vsaj 240 oseb na zavraten način pobitih. Hitler in njegovi prijatelji $o te umore maskirali z nameravano revolucijo ter pobili vse, ¡kar je bilo napoti kapitalistično fevdalni politiki ali. pa važnejša priča zločinov v prvi revoluciji. V javnem razglasu je lHitler obtožil svoje komandante veleiz-duje, kot pokvarjene ljudi, ki «o stranki in narodu v sramoto. Obtožil jih je zapravljanja in piJ jančevanja, perverznosti in Slo^ rabe svoje oblasti. Obenem je odredil, da njegovi zvesti pri-1 staši pobijejo celo vrsto oseb; kakor generala Schleicherja, podkanclerja Pa pena, Roehma, Šefa katoliške akcije Klausner-ja, njegovega bivšega sodelavca Strasserja itd. Papen je ušel smrti, ker je Hindenburg posta-» vil vojaško stražo pred njegovo stanovanje. Iz vsega tega je Že razvidno, da Hitler ni imel moralnih razlogov, da organizira to "šentjernejsko noč," marveč je Šlo le za oblast in za zaščito interesov, ki niso narodov i. Nemško fašistično strankino vojako je že odpočetka podpiral veliki kapitalizem. To je bila edina pot, po kateri se z nasiljem utegne zlomiti delavsko gibanje in politični vpliv nemške socialno-demokratične stranke, ki je dobivala v parlamentarnem režimu več In več vpliva na oblast v državi. Fašistična vojska v Nemčiji je štela 000,000 mož ter je bila podrejena najužjim prijateljem Hitlerja. Obstojala je večinoma iz nezaposlenih delavcev, nameščencev in fašistične inteligence. Ta vojska je priborila Hitlerju oblast nad vsemi socialnimi in političnimi grupacija-mi v Nemčiji. Ta vojska je ob pusivnosti vojaštva in policije z nasiljem razgnala vse ostale organizacije, pograbila njih imovi-in izvršila nebroj nasilstev. razrednega boja s takimi formami države ni mogoče zatreti in odpraviti. Pametna država te razlike ;kanalizira, kultivira in nacionalizira. Z razrednimi razlikami je treba računati. .Kjer se zatirajo, se pojavljajo v obliki uporov ,jn pokoljev. Hitler je sicer premagal svoje notranje nasprotnice; njegova diktatorska sila je morda trenutno ojačena. Toda pobil je svoje najzvestejše ljudi, ra^gnal svojo vojsko in s tem izvedel drugo revolucijo v prid kapitalizma. Prvič je Hitler rešil kapitalizem pred organiziranim demokratičnim gibanjem delavstva, sedaj ga pa rešuje pred pritiskom oboroženih neza-jioslencev. Hitler je nehal biti politični vodja in je postal vodjr. policije in človek, ki varuje razredne privilegije. Hitlerjev ugled kot vladni politik mora s tem naglo propasti. Redna vojska in policija sta danes edina gospodarja Nemčije. Hitler je postal njiju ujetnik. Nemški fašizem se torej ruši. Fašizem ni izenačenje, ker je to gibanje med najbolj grdimi lažmi v zgodovini. Koga bo še zadelo rušenje, je še negotovo. Fašizem je v letu dni spravil veliko industrijsko državo na rob gospodarskega propada. Raztrgal je vse gospodarske in politične mednarodne zveze; uničil veliki prestiž Nemčije v svetu, a doma tako povečal na-sprotstva med družabnimi razredi, da je mogoče pričakovati rešitev le še v najstrahovitej-šem kaosu in prelivanju krvi. Nemški fašizem je pač jasno po, kazal, da je fašistični politjčni režim najbolj nevaren za vsako državo. —(Po "R. N", B.) NOV ELEMENT iz uranove rude. Novi elem ki ima št. 93 in atomsko 240, so krstili za "bohemium/* Inž. Koblic sodi, .da je v Jahi-rnovski uranovi rudi približno en odstotek novega elementa, kt se lahko smatra za materinski element protoaktinija in akti-nija. Inž. Koblic, ki je napravil to odkritje, je študiral na visoki šoli za kemijo in kemično tehnologijo v Pragi. V Jahimovu živi od 1. .1920. Nekaj časa-je študiral tudi v Parizu in je delal eksperimente v laboratoriju sp-odkriteljice radija ge. Curie, študiral pa je tudi na College de France pri prof. Mcjuretu. Teoretično domnevo, da se elementi končajo pri 92. elementu, je ovrgel de angleški učenjak lir Artur Eddington, ki je skupno 2 nekaterimi drugimi znanstveniki izrazil misel, da je vsqh elementov .na svetu najbrže »186. Eddington je tudi izjavil, da je najbfže 44 elementov, Jci so mnogo te^ji od ostalih. <£e je ta domheva resnična, potem je jasno, da je 93. element "bohemi-um" prvi iz vrste težjih elementov, na podlagi katerih se da pojasniti nedoumljivo velika teža nekaterih vsemirskih teles. no S tem je izvršila svojo nalogo, ki so jo kapitalisti pričakovali ki nad mestom in .po enem tednu T 'ljf' nttHprotno }" ' ,?b®"em vročih južnih sap je zapihal prvi u4 neVttI?a k«P^ične; hladni veter h severozapada | mi «i«temu,-ker je bilo v njej Vročinski val je zahteval v mMt° Uklh' kl,HO veroVM .V («licegu nor. človeških žrtev ,n. »>^ost '^ionabiega mx.al,z- po Ameriki okrog 1100. V sre^"!*' i" k} v«rovftIi ^ do je umrlo v Chlcagu 71 oseb^1™ ,(>bljuUam- Mnogo Jih je lune posledicah vročine. V okrajni ubožniei Je umrlo nadaljnjih 1U «tarcev in «tark. skupaj 24 v d\i*h dneh. A'ažno odkritje češkega radiologa inž. Kobilca VELESILE BODO P.ÜWKLE HITLERJA IN NEMČIJO (Nadaljevanje a 1. »t.rani.) biti vsi aretirani, kajti umor Dollfussa je odvezal vlado vsake častne besede. Nekaj moških so hajmverovci in klero-gardisti linčali, druge je pa policija odvlekla v vojašnico Ma-rokaner. Hitlerjevci so računali, da bodo z okupacijo radiopostaje in zvezne palače brž izzvali splošno vstajo proti vladi po vsej Avstriji, a to se ni zgodilo. Prehitro so izgubili radiopostajo, nakar je nastala velika konfuzija in splošna vstaja se ni obnesla. Ni pa bilo brez izgredov na Dunaju in mnogih drugih mestih. V predmestju Floridsdor-fu je bil spopad med civilno gardo in socialisti. Doslej še ni poročil, da bi bili socialisti in sploh levičarji udeleženi pri nacijskem izbruhu, dasi so silno razkačeni zaradi eksekucije mladega češkega socialista v torek in zaradi najnovejšega pogona na socialiste, katerih je bilo 1200 aretiranih in konfiniranih. Socialisti so sovražili Dollfussa prav tako kakor naciji, kljub temu ni slišati, da bi imeli kakšne zveze s hitlerjevci. vseh Johnson za deportacijo nedržavijanov Los Angeles. —General Hugh Johnson, direktor NRA, je v govoru v Hollywoodu namignil, da je treba deportirati vse ne-državljane. Govoreč o breposelnosti, je Johnson rekel: "Mislim, da je prišel čas za kampanjo: 'America First'. Sugestirano mi je bilo, če bi se na mestih nedržavijanov in nedeklarantov uposlilo državljane In bi se prve depor-iiralo, bi bil problem brezposelnosti »n pomanjkanja zmanjšan vsaj za eno tretjino." Ce bo pristala na to Jahimovski inženir Odolen Koblic, predstojnik državne tvor- administracija nlee sa pridobivanje urana iz ra- Johnsonovo sugestijo, bo depor- dija v Jahimovu, je po nad pol tiranih od treh do pet milijo letnem delu izoliral nov element nov nedržavijanov. "lleenlčaraka" in ievičarHka" «»Ijtt v «kupni akciji. Philadelphia. — Zastopniki krajevnih organizacij tapetniške unije ADF iz Baltimore, Neu Yorka, Wilkes-Barra, Philadelphie, Newarka in High lo. ki ao verovali, da je Hitlerjevo gibanje protikapitali«tično ter da izvede socialni preporod, da da kmetom zemljo fevdalcev in delavstvu delež na dobičku industrije. Ko |h> enem letu vladanja ni bilo «IihIu o "nacionaliziran ju" v Nemčiji, se je pričelo pojavljati nezadovoljstvo v strankini vojski. NemAki delavci niso bili osvobojeni, njih organizacije so bile razgnane iu v-' /i , m lf|Kn njihov šfvljenski položaj se Je »"inta. N. ( in zastopniki ko- ¿„Ubšal na sUnje kakršne** mtiniitlčne Furniture W,,rW..r« .^ Inri.. . I , 1u1Pn,turr Workers in| blIo nltl pmJ |M.U|esetlmi leti Industrial unije, «o na «kupni konferenci «klenili "premirje" med «»beina organizacijama in nastopili v «kupni akciji za revizijo "aušenskaga" pravilnika pohištvene induatrije. To je prvi «lučaj «kupne akcija "konservativne" unije Ameriške delavske federacij«- in radikalne unije. Konferenca je uvolila «kupni odbor, ki U> iz. delal aahleve flede plu. u, ^ lovnih razmer obeh uni pravil maSineriJo z« atavko v Jeadel hiilerjev-ice. ki aahtevajo delitev zemlje in aoctalizacijo induatrije Ur ka-t « sončno atthteval raapuat napa ilitlnih oddelkov in atrankine ¡«ke. Temu pritUku «e Je Hitler U tiWH svobod-pora Al iO terorju Letno poročilo izkazuje večja nasilja v industrijskih konfliktih ko prejšnja JeU. Dr^ače je vlaida bolj tolerantna flew York. — Že dolgo let ni-,so bile civilne svpbodščine ^to-liko zanikane ameriškemu delavstvu kakor so 'bile v drugi polovici zadnjega Jeta in prvih šest mesecev teko&ga leta, pravi letno poročilo Civjl Liberties unije, katerega je objavila te dni. Unija pravi, da ie administracija "novega deala" tolerantna v političnih ozirih in zasleduje bolj prosvetljeno politiko z ozi-rom na imigrante, Indijance in druge skupine ter pri vprašanjih, "ki se ne tičejo ekonomskih privilegijev in sile." Vlada je tolerantna tudi napram časopisju in drugim organom javnega mnenja. Očitanja o kaki cenzuri so brez podlage, pravi unija, ker se vlada pač pfb Čuti dovolj močno usidrano in ji ne preti nevarnost ne z desnice, ne z levice. Povsem drugačna slika je pa na industrijskem polju. Nasilja proti delavstvu nimajo primere v zadnjih letih. V teh bojih zveznp mlada tolerira in s tem indirektno podpira silne represije, s katerimi podjetniki in krajevne ter državne oblasti nastopajo proti delavcem, ki se skušajo organizirati. Administracija "novega deala" je od pričetka namignila delavcem, da bo, na njih strani v slučaju, če se hočejo organizirati. To je opogumilo unije in tudi delavce v neorganiziranih industrijah, kjer so nastale večje organizatorične kampanje. Ker pa vlada ni skušala en-forsirati zakona, ki daje delavcem pravico do organizacije, je openšarparjem to dalo pogum, da so proti unijam nastopili z vso silo. Tudi "vladno posredovanje v industrijskih konfliktih gre na račun delavskih pravic," pravi Civil Liberties unija. ''Vlada pa ni intervenirala proti podjetnikom in ustavila njih motenja unijskiji aktivnosti. Tudi ni prepovedala kom-panijskih unij. S svojim postopanjem skuša omejevati pravico do stavke in diskriminira proti levičarskim ter neodvisnim unijam. Tudi ni dala delavstvu zastopništva v pravilni-ških odborih. "Sedanja tedenca vladne po-> litike je, da pritegne delavstvo v svoj šotor kot del vladne industrijske maši ne ter ga uspavati z obljubami, češ, da bo ie vlada skrbela za njih interese. Kjerkoli pa je bila dobljena pravica do organizacije, je iz rekordov razvidno, da je bila dobljena vsled odločnosti delavstva in ne po zaslugi vladne intervencije." Kraji največjih represij proti delavstvu so isti kakor jih je zaznamovalo zadnje poročilo. Te države so: California, Pennsylvania, rudarska okrožja v Illi-noisu, New Jersey in pa južne države, kjerkoli se pokažejo komunistični agitatorji. Proti stavkarjom je bilo poklicano vojaštvo v šestih državah. Nad 40 injunkcij je bilo izdanih proti pravici do organiziranja, stavkanja in piketira-nja. V stavkah je bilo ubitih 15 delavcev, nad 200 ranjenih in stotine prosekutiranih vsled izvajanja svojih "pravic". V vseh bojih je na strani kompanijskih gangežev policija in duputišeri-fi. Unija zaključuje svoje poročilo: "Razvidno je, da na poljih, kjer se vprašanja ekonomske sile in privilegijev ne križajo z vladno politiko, administracija "novega denla" dovoljuje večje civilne svobodščine. Kjer pa konflikti «»gražajo profite in ekonomsko silo vladajočega razreda, nastopa administracija bo-ječe ali pa neefektivno. "Kljub neprimerni moči zvezne vlade, je izvanaje civilnih svobodščin tam kot je vedno bilo — v rokah tistih, ki kontrolirajo bogastvo." PETEK, 27. JULUi Glisti Eksekutiva stranke *r< »e detroitska dekb na referendum Chicago. -^Eksekutiva \ lwtišne stranke je eksekutfve newyorife^3 odloži glasovanje o detroitaki m «javi, dokler ni članstvu^ predložena tudi nadom^tn klaracija. Zadnja konvencija newy državne organizacije s/ principu izrekla za nekolik, delano detroitsko dekla« katero je pa eksekutiva u m sprejela novo ali nadoir načelno izjavo. Za to iZJa sklenila iskati podpore { krajnih organizacijah v i da gre na splošno gla*> Narodna eksekutiva st je pa odredila, da ne bo o< glasovanja in da gre pred stvo le detroitska deklai Radi jasnosti je eno točko, teri je bilo mnogo kritike, liko spremenila. Točka glasi, "da bo v «lučaju stranka lojalno podpirala člane, kateri pridejo v k< z oblastjo ali javnim mn in k v svojih protivojnih nostih ne krše sociali, principov." Dodala je zadr ri besede. Opozicija je namreč arg tirala, da se je stranka i nalno točko obligirala poe tudi "teroriste in agente katorje". Eksekutiva je i; tudi odsek treh članov—S ja, Kruegerja in Oneala-dela za prihodnjo hejo <* glede strankinega stališč* silni akciji in terorizmu. Kanadsko delavshi pripravlja na vsM Konvencija delavske «i Sprejela krajše plaU Nova stranka ima že a milijona pripadnikov Winnipeg, Kanada. -— Druge konvencije Co tive Commonwealth fede kanadske delavske stran stanovljene lansko leto, udeležilo nad 200 ddcjjato njimi večje število mladih Zborovanje se je najvw lo s prihodnjimi državni! litvami, ki se morajo vi enem letu. Izrekla ne je t no za socializem, katere« doseči mirnim potom. Sf je program štirih točk. Prva točka zahteva p<* 1 jen je vseh glavnih indunl bank. Druga vsebuje i» ski program, ki stremi u go poštenega obstoja na & s pomočjo zakonodaje, se nanaša na industrijsko stvo in uključuje zahw minimalno plačo in refi delovnika; garantira tudi vico do organizacije. Četrt ka se nanaša na mladino, obljublja priliko do tehn« kulturne izobraziš*. Konvencija se je izr-kij za "sistem socialnega u»" nja, ki bo stalno nudil ak družini v Kanadi i**t<'f> ljenski standard." * " vojne, program stranke u strogo nevtralnost Kan» ljudsko glasovanje o vpr» napovedi vojne. V to zadružno politano racijo spada 12 delali" marskih organizwi- » J cah Saskatchewan m » Columbjji j« federai-ijsj najmot'nejAa «CraiiK»-njih volitvah v S« in Ontariju J« | glasov, po vsej ^'jj ko |Kxlpira okrog W n ¡ílriie dobila 3U cev, po oceni driavn«v¿ Priaor le velikih irrredo v v r«lmiM rinn« Amsterdamu, ki so 1rs lall Irl dni Ali ste fte naročili Prmveto aU Mladinski lint svojemu priJaU- 1 IJu sli eorodnlku v domovinoT ca in voditelj» Woods wort ha. si' Prl volilcev. trañM* J BichaH To Je edini dar trajne rredmwtl, kl ga za Mal denar lahko poil J» te s% ojce« v domovino. me»t o * Evanston. H lett, nacijfki srednjem prafemr politi Northw«*tem ci j i čtksškef» dobil služb" v nlštvu v bom lahko je píijaínil »u a ¡ JU 1 M Vrli Žuželke-naslednic« človeka Harfo* »■■•P STRAJK RUDAR OD ZEMUO Grozoten «vet bi zavladal, če bi premagale iuielke človeka in uniille njegovo delo " o J redstavljajmo si, da bi bili hrošči h svojimi oklepi, kobilice s svojimi dolgimi nogami, pujki z osmimi dlakaatimi kremplji in isto toliko očmi nn prsih tako veliki kakor ljudje—to bi bilo življenje polno groze in strahu 1 Iz dobo premoga poznamo kačje pastirje, ki so morili več nego( meter v dolžino, prav tako je ta doba |k>zuala ščurke in druge Žuželke v velikosti, ki presega vse naše pojmovanje. No moremo misliti nanje, ne da bi nas oblila kurja polt, pa Čeprav »o izumrli ti nestvori že pred milijoni in milijoni let. Ta groza je upravičena, kajti pri napadalnosti vseh roparsko živečih žuželk in strašni pužrešnostl vseh tistih, ki se preživljajo z rastlinami, bi se moral svet v najkrajšem Času spremeniti v eno samo velikansko grobnico in puščavo, če bi samo za kratko dobo zavladale neomejeno et neprimerno večjih živali, ki so zaradi njihove gibčnosti in ugrizljivosti skoraj brez obrambe prod njimi, si lahko mislimo, kakšna katastrofa bi sledila, Če bi se spustila tisoč* glava ali milijonska armada de-set- ali celo stokrat večjih mravelj na človeška naselja ali na črede njegovih domačih živali. Že sama kroza pred njimi bi na* omrtvičila. Poglejmo si samo "obraz" kakšne ose. V njegovem trdem kitinu je vse otrdelo in do tipalk ter čeljusti negibno. Noben izraz kakšnega občutka ga ne more spremeniti, čela ni skoraj nobenega, mogočne facetne oči delijo glavo v dvostransko ogrodje. V ničemer ni ta "obraz" podoben našemu. Organi, ki rabijo znpfrabitvi in zdrobitvl hrane, pa so svojemu namenu tako strašno prilagodeno orožje, da razumeš hipoma, da ne more bit med življenjskim krogom teh stvorov in človeških življenjskim krogom nikoli nobenega sožitja. Dokler bo človek s svojim umom, prilagodljivostjo in vsestranost-jo obvladoval svet, tako dolgo bo pobijal žuželke in jim ne bo dal. da bi zrasle preko sedanje mere. <*'e bi pa zrasle, kakor so nekoč zrasli kuščarji in pozneje sesalci, tedaj bi pomenilo to brezpogojno konec človeštva. Kajti prevladujoči življenjski krog podreja vedno vse druge svojim potrebam, a življenjska potreba žuželk je, da uničujejo vse, kar je s človeškim življenjem v ne-j posredni zvezi. Doslej je žu&tlka skoraj v vsem sovražnik človeku. Termiti in mravlje glodajo njegove Lstrajk« vrniUv iz rovi prizori ¿e v bolnB- t mdarskern revirju, P 8. julija. . v tij doimi so se te dljL fibkl ^ bodo °*tah spominu še dol-| fu Rudarji so na na-ki jim je hotela zm-[urtUHke plače ter vzeti L,jih pravic, odgovori-.: [Inirn št raj kom pod gudarji, ki »o šli v tfH [ b. zjutraj ob šestih v) M delali do pol 2. popolni morali domov, pa so F, rudniku ter javili MU vodstvu, da se m p rudnika, dokler družim, jjčt svojih sklepov. Lttigodilo najprej v ko-p rovu v Zagorju ob ,koj istega dne pa so se I mdi vsi rudarji vseh r Trboveljske premogo-ruibe. Strajk se je kon-krtek 5. julija, ko je pod-reklicalo svoje sklepe/ »se rudarji vrnili iz jam. t letih samih porazov so posegli po skrajnem l, po gladovnem št raj k ur ¡jo ter po mnogih letih it zmagali; ubranili so uravanih redukcij. Ta i dvignila borbenega du-rjev in trdno so odloče-b vsakem ponovnem na-Mšejo spet po tem skraj-tienem sredstvu, i gorja so pretrpele ru-iene in otroci, te tri dni moko gorja so preživeli pod zemljo. Toliko ža-tolikih zbranih množic strok iz revirjev in goko-i rudarska dolina ni vi- lusem w našel s starim 1 rudarjem; dolga leta ■"««la v koloniji. Zme-pripravljen za humor, k» bile njegove primere, * J** pripovedoval razne «rudnika in s fronte, v, rt»tragični zgodbi je na-! '*«to, kjer je pritakni Zadnja leta, i Trboveljska tako zni- * ,n delajo le ^o 12 do * to mewv in vse rudar-"rM «tradajo, srni srečal vnakikrat bolj mol- * «»J*guvem pripovedo- nobenih mest, Pritaknil kako ve-. 11,1 ali opombo, nje-JN^anj.. J4. postalo P In \ ]»>vU-i\u tii bilo kakor nekdaj. ■kdrii ,, » i • ^ ui teh je v me- | proste po- F*|*>Mu « epj v bregu w Kinla dol na bun-■^mnolome, na rud-L ''ridružijo se «k r l(,arji. Nekoč 'VA. ' l'"i"»varjali z w "'' r "Iniku. Zrla i * *> drutfi»» • v '' in mnogo li»iV 'm govoriti z ra i,n* ti-,rnr4*k' »n goto- V vlaku V oddelku tretjega razreda sedita dve dami. I'r\a odpre okno, toda druga »a« »»•• pri priči protestirati, da je prepih zanjo aru rt. Prva pa odgovori, da Jo I*» kap zadela, če fi* bo okrni odprto M«d- tem k*» J«- drug« dama ravno ogor<« na zapirala okfio, vstopi sprevodnik. Nekaj čas* l>oeloA« prerekanje. {Mi m p* aalornonako razhodi: "Najprej liomo okru» odprli, da vas pnpih umori • - naU» ** l*omo a|m*t Mprli, da va» kap «a-«Jen«' —* potSOT bofTMl pa eopot-ntki, jaz in v«'dve imeli mir!" ■ Pri 1'rnovetl Miroma Knjlleeni Malki HNPJ imam«» n« rekah im ti* kaj dobrih knjig m l« kalere ft»||t« naro/1 ti, e#>la J )m /a« »a o». AmertMil Hl»»wi a«ene ......|SJS SkrvMiak« AecMk« Nl»«eUe ... IN KeM«M ..................... 1.71 /•ksrn iMece^ilJ« ............ Peler Melee»«|i»ra t fcal»erete,. I A4 ilmeile Mlffflee .............. IN IfrMceilaa. Iffra ...............M Med fcretl. Ura................I« lawr le MroSI« p«il|«u aa mmiUvi Mnviira prevraila sUvkoksAki s%t«Hruli v ^T f PROSVETA A neprenehoma ae je čuio enolično hropenje. Ogovarjali so umirajočega, povpraševali ga po imenu. Toda le hropenje jim je odgovarjalo. — Brž! Brž! je ponavljal Richeomme, ki je bil že organiziral reševalno delo. Potem ae bo- ate pogovarjali. Od obeh strani so rudarji navalih z lopatami in krampi na ruševino. Chaval je delal kraj Maheuja in Štefana brez besede, a Caharija je nkrbel za odvažanje zemlje. Cas je bil za povratek, nihče ni jedel; a zaradi juhe niso odšli, dokler so njihovi tovariši v nevarnosti. Medtem so se domsilili, da bi se kolonija utegnila vznemiriti, če se ne bo nihče vrnil, in zato je nekdo predlagal, naj ienske pošljejo domov. Niti Katarina niti Mouquet-ka, Ae celo Lidija se ni hotela odstraniti, bile so 1i od stropa trgale nove skale. Maheu je garal s tolikšno zagrizenostjo, da je z divjo kretnjo zavrnil nekoga, ki se je približal, da bi ga za trenotefc nadomestil. _ Počasi! je dejal naposled Richeomme. Takoj jih bomo imeli . . . Pazite, da koga ne lifcijemo. In res, hropenje je postajalo bolj in bolj razločno. To neprestano grgranje je bilo delavcem kažipot. 2e se je zdelo, da hrope pod krampi samimi. Na mah je prenehalo. Vsi so se molče spogledali, drhteli so, ko so čutili, da je Aefl mimo njih mrzel dih smrti v temo. Kopali so, zalival jih je znoj, a mišice so bile napete, da bi popokale. Zadeli «o ob nogo, nato so grebli zemljo z rokami in odkopavali ud za udom. Glava ni bila poškodovana. Svetilke so jo obsvetile in od ust do ust je šlo ime ftkrbina. Bil je še ves gorak. Skala mu je zlomila hrbtenico. / _Zavijte ga v ponjavo in naložite na hunt, je zapovedal paznik. Zdaj za fantom, brž! Maheu je zadnjič zamahnil in naredila se je odprtina, da so bili v zvezi z ljudi, ki so kopali z druge strank Zavpili so, da so pravkar našli Jeanlina onesvečenega, z zlomljenimi nogami, a da še diha. Oče sam je odnesel fantička na rokah; in da bi dal duška svoji bolečini, je venomer ponavljal s stisnjenimi čeljustmi: Strela božja! Strela božja! Katarina in druge ženske pa so vnovič jele tuliti. Brž je bilo vse pripravljeno za prevoz. Bebert je bil pripeljal Veterana, ki so ga vpregli v dva hunta: v prvem je ležalo Skrbinovo truplo, ki ga je držal Stefan, v drugem pa je sedel Maheu, držeč na kolenih oneaveščenega Jeanlina, pokritega z volneno cunjo, ki so jo bili strgali z nekih ventilacijskih vrat. Korakoma so se začeli pomikati. Na vsakem huntu je brlela po ena svetilka kakor rdeča zvezda. Za njima pa soise zvrstili rudarji, niz petdesetih senc. Zdaj jih je obšla utrujenost, drsajoč po blatu, ao vlekli noge za sabo z mrko žalostjo kakor okužena čreda. Skoraj pol ure so hodili do nakladaliAča. In ni hotelo biti konca tega podzemskega pogreba sredi goste teme, po rovih, ki so se razcepljali, vijugali in gubill v praznoto. V nakladaliAču je Richeomme, ki je prišel tja pred drugimi, odredil, da so pripravili prazen koš. Pierron je takoj naložil vanj oba hunta. V enem je ostali Maheu, s svojim ranjenih sinom na kolenih, v drugem pa je moral Stefan držati Skrbinovo truplo v rokah, da je obstalo v njem. Ko so se delavci natrpali v druga nadstropja, ne je koA dvignil. Rabili so dve minuti. I/eden dež je padal od opaža, 1jud-' je so gledali kvišku in nestrpno pričakovali, da bi spet zagledali beli dan. - Nekega fanta so poslali po doktorja Vander-haghena. Na srečo ga je bil dobil doma in ga privedel s eeboj. Jeanlina in mrtveca ao prenesli v pazniško sobo, kjer je leto in dan gorel močan ogenj. Prinesli so čebre z gorko vodo, Id ao jih rabili za umivanje nog; po pod-nicah ao razprostrli dve slamnjači in položili nanju moža in otroka. Le Maheu in Štefan sta šla v sobo. Zunaj ae je zbrala gruča vlač-nic, rudarjev in vozačev, ki so se pogovarjali. Takoj, ko je zdravnik s pogledom ošinil Skr-bina, je zamrmrai: — Izgubljen! . .. Kar umijte ga! Dva preglednika sta ga slekla in potem z gobo umivala od premoga počrnelo truplo, ki je bilo Ae umazano od znoja in dela. — Na glavi nima ničesar, je nadaljeval zdravnik, klečoč na Jeanlinovi žimnici. Na prsih tudi ne ... O, po nogah jo je izkupil. Sam je razpravi! otroka, mu raavezal čepico in mu spretno kakor dojilja slekel jopič, hlače in srajco. In prikazalo se je ubogo telesce, ki je bilo drobceno kakor preslica, umazano od črnega prahu in rumene zemlje ter pokrito a krvavimi lisami. NIČ se ni razločilo, ttidi njega so morali umiti. Zdelo se je, kakor da postaja pod gobo še bolj droban, njegovo meso je bilo tako bledo, tako presoj no, da so se videle kosti. Usmiljenja vreden je bil pogled na ta poslednji izrodek plemena siromakov, na to trpeče niče, ki so ga bile rušeče se skale skoraj «trle. Ko je bil očiščen, so ae opazile na steg-nih rane, dva rdeča madeža na beli koži. Ko se je Jeanlin prebudil iz omedlevice, je ječal. Maheu je stal s povešenimi rokami ob vznožju kraj postelje ter ga gledal, in debele solze so mu tekle iz oči. — A, si ti njegov oče? ga je vprašal zdravnik, ko je dvignil glavo. Tak nikar ne joči, saj vidiš, da ni mrtev . . . Rajši mi pomagaj. Ugotovil je dva navadna preloma. Toda desna noga ga je vznemirjala: najbrže jo bo treba odrezati. Ta trenotek sta prišla inženir Negrel in Dan-saert z Richeomme-om, ki so ju bili naposled le obvestili. Negrel je z obupanim obrazom poslušal paznika. Potem je izbruhnil: Zmerom to prekleto pod por je! Kaj jim nisem že stokrat pripovedoval, da jih bo stalo življenje! Potem pa govorijo ti bedaki, da bodo stavkali, če jih človek sili, naj postavljajo trpežnejše podporje! Družba pa naj zdaj trpi škodo, ko mora plačevati za počene črepinje. Gospod Hennebeau bo zelo vesel! _ Kdo je to, je vprašal Dansaert, stoječ molče ob truplu, ki so ga hoteli zaviti v rjuho. — Skrbina, eden naših najboljših delavcev, je odgovoril višji paznik. Tri otroke ima . . . Revež! Doktor Vanderhaghen je zahteval, naj takoj prepeljejo Jeanlina domov k staršem. Ura je bila Aest, mračilo se je že, dobro bi bilo, da se prepelje tudi truplo. Inženir je odredil, naj zapreiejo tovorni voz in prineso nosilnico. Ranjenega dečka so položili na nosila, na voz pa so naložili slamnjačo in mrtveca. Pred vrati so še zmerom stale vlačnice in se pogovarjale z rudarji, ki so se tu mudili iz radovednosti. Ko se je spet odprla pazniška soba, je med gručo nastala tišina. Razvrstil ae je nov sprevod: najprej voz, nato nosilnica, potem pa vrsta ljudi. Zapustili so ploščad, počasi ao se vzpenjali po klancu proti koloniji. Prva novemberska slana je opustošila ogromno ravnino, na katero je polagoma legala noč, kakor da se raz prsteno sivo nebo spušča mrtva-Aki prt. (Dalj« prihodnji«.) ./♦ i/or Jruorov: POKORA "Očka," je dejal Peter Ivano-vič popu, "prihajam k tebi in . . ." Pop «i je obrisal roke, ki so bile od prnti umazane. Ni bil namreč v cerkvi, ampak na vrtu. kjer je prekopaval veliko gredo. Nasaditi j«' mislil krompir. Po čudno mili zimi je skop-nel sneg že sredi februarja, zemlja pa je bila A«- zmeraj vsa mokra, da, pravo močvirje. Peter je obatal uredi «tavka. "ha priM. vrnil pop. "Kaj pa je?" Njegove drobne oči so se h-sluAam te lahko samo v cerkvi. Kakor pa vidi*, sem «redi dela. Ali si» ne bi mogel kdaj drugič oglasiti?" "Ne, ne, očka! Ne morem več nositi greha v srcu!" "No, ker si ti! Počakaj malo!" Pop si je hitro umil roke v malem koritu in si z glavnikom |M>ravnal razkuAtrano brado. Bil \idim." je od- je oblečen kakor kme4. da bi bil videti bolj duhovniki, hi je vrgel čez ramo »amo kratek njič. V cerkvi si je nataknil vijoličasto Atolo. Spustil je Petra v zakristijo. - Potem je sedel v spovednico. Peter, ki je bil o-hlečen v ovčji kožuh, pa kleknil na mrzla tla in mral kratko molitvic«». "No. hitro opravi." j( pop. "Domov moram če bo s|M*t lena sitna . .. ." Tixla Peter se ni mogel odlo čiti. tepati, pa kdo malo preveč zamahne." "Ne, nikogar nisem ubil . . ." Ne? Torej si kradel? Voznik si, in pri tem pride časih pri-hižnost. Recimo, da zaspi v tvojem vozu pijan dedec. Pobereš mu rublje iz žepa . . . in Ae moAnjiček zraven. Naj misli pijanec, da je vse skupaj izgubil! Ce te ne vidi, te ne more obdolžiti! Kajne?" "Nisem kradel, očka. Res ne." "Kaj je bilo potem? Ali si se pregreAil nad Aesto zapovedjo. "Nad Aesto zapovedjo? "Ali si bil praAič? . . . Kajne, bratec, kajne? Saj Ae nisi ože-Huk-Jnjen. Peter. S tridesetim letom.' pa Ae nimaA žene! Meao je sla-in v tvojih letih ima človek dostikrat priložnost . . „" "Da, očka. to je, da ... pa vendar ni!" "Kako? Je. pa vendar ni? Kako naj to razumem? Ali je bilo ali ne?" je poza mr- le deja Druga Pop je cmoknil) "Marijo Pavlovno .... hm, im ... zdaj te razumem. Marija i 'avlovna je vdova. Hudiča ima v telesu! Prav za prav imajo vse ženske hudiča v telesu! Ne x>je ae Boga, ne samega rogate-ga, kadar jih prime. Marijo pa poznam. Zmeraj jo prime, in zato, he, ti prašič nemarni, he he . . ." "Srečal sem jo ob gozdu in temno je že bilo," je Peter nadaljeval. "Na cesti pa je bMo toliko blata in snega, da ae je voz vdiral do osi, čeprav je bil prazen. Pa je rekla ta Marija, nebo naj jo prekolne (ne, ne «mem tako reči — ljudem ne amemo nikoli hudega reči) — pa ,e rekla ta Marija: "A, ti si Pe-er Ivanovič! Saj me boš pustil, da bom sedla k tebi, Peter Ivanovič. Dobre kristjanke vendar ne boš pustil, da bi morala prehoditi dvanajst vrst peš, zlasti pa še v takem svinjskem vremenu." Očka, kaj bi bil ti storil na moji stopnji? Seveda sem jo pustil, da je zlezla na voz. Hladno je bilo. Moj ovčni kožuh je širok, dovolj širok za dva. Zato sem jo zavil vanj. In ona . . ona je lepa ženska . . ." No, in potom? Le pripove duj!" je dejal pop. "Saj si mislil o njej govoriti?" Potem se je stisnila k meni In kako, rečem 6.00 ta m nino. Ker pa élani ie plnčnjo pri naeemeato $1.20 ta tednik, i iteje k naročnini. Torej sedaj ni vzroka, reči, da Je list pra 8. N. P. J. List ProeveU je min lastnina in gotovo ]• ▼ ml kdo, Id bi rad čitnl liât vsak dan. Cena liatn ProeveU j«: Za Cicero in Chicaga 1 tednik in........ t tednika ia..... S tednike in....... 4 tednike in....... 5 tednikov in...... ........$9.00 Za Zdrui države in Kanado $6.00 1 tednik In...............4M 2 tednika in............... 3.60 I tednike In............... 2.4« 4 tednike in............... 1.20 B tednikov In...............nič Za Evropo je. Ispolnlte npodnjl kupon, priložite potrebno vnotn denarji Order v pisma in ei naročite Proeveto, list, ki je vaia lastnina. Pojasnilo:—Vselej lcakor hitro kateri teh članov preneha bi a 11 če se preseli proč od druiine ln bo zahteval um ivoj lut moral tisti član is dotične druiine, ki je tako skupno narotai Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lmta, in obenem dop vnoto listu Prosveta. Ako te** ne store, tedaj mora opran Jatum za to vsoto naročniku. PROSVETA. SNPJ, 2657 So. Uwndale Are.. Chien i«, Priloženo pošiljam naročnino za list Prosveto vaoio I....... 1) jB(...................................................................«.............ft. druétra Maelev ..................................................................................-..............- Ustavite tednik in (a pripišite k moji naročnini od druiine: D.............................................................. A droit»» D 4) 5) M^sto Nov naročnik. __ mii'........................tt dni*t»a .................ft. društva ......................................................ft. društva ..............Država ........................ ________________8Lar -------------------- TISKARNA S.N.I < SPREJEMA VSA m v tipkarsko obrt spadajo« . u.uip v j aitnio Tiska vabila za veselice in sntsn, knjige, koledarje, letake itd. v slovaškem, češkem, nemškem, anr!« ^'"1 ' a VODSTVO TISKARNE AI'KIJKA M . S.N.P.J., DA TISKOVIN* > V SVOJI TISKARNI V na pojasnile deje v One zmerne, um »ko d« Pišite po informa S.N.PJ. PR'® 2657-59 SO. LAWNDAI^ Telefon H^^ CHICAGO, II-1- Tam »e dobt na W