Inserati se sprejemno in velja tristjpna vrsta 8 kr., če se tiska lkrat, Pi i večkratnem tiskanji uo cena primerno zmanjša. D oko plsi se ne vračajo, nefrankovana pisma sa ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski eesti 8t. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Po pošti prejeman velii : Z» ceio ieto . . 10 gi. — kr. na poiiet;, , . o ., _ ,, la četrt ieta . . 2 „ 50 ,, V administraciil velja: Za ceio ieto . g gi, 40 kr ieto za pbi ieta eh četrt jera V Linbiji veiia fiO kr. 20 „ : „ 10 ,. ai ur aora nosil au več na ieto. Političen lisi zaslorasl:i larofl. Vredništvo je Florijanake ulice št. 44. izhaja po trihra na torien in sicer v torek, četrtek in soboto G. župnikom in drugim o ekvivalentu prepisnega davka. Na vprašanje: ali ima pri odmeri pristoj-binskega davka (ekvivalenta) za prihoduj h 10 let za podlago služiti prejšnji ali novi cesarski davek, odgovarjamo: da novi davek in sicer v znesku brez priklad za deželne, šolske in občinske potrebščine in potrebo za zemlj'šno odvezo. Cela svota cesarskega gruntnega davka se je namreč na podlagi nove vcenitve postavno razdelila na posamezne dežele, toraj tudi na deželo našo , in na ti podlagi imajo davkoplačevalci z letom 1881 začemši odrajto-vati svoje doneske, in ravno z letom 1881 začne tudi za prihodnjih 10 let pristojbinski ekvivalent. Da pa more presoditi vsakdo, ali je dotični pristojbinski ekvivalent odmerjen prav, in da se morebiti s tem v okom pride nepotrebnim prošnjam in pritožbam, upamo da vstrežemo na vse strani s tem, da o kratkem posnetku tu navedemo določila dotičnega ukaza c. k. finančnega ministeratva dne 3. maja 1850, kakor sledi : 1. Za odmero pristojbinskega ekvivalenta se ima najti vrednost dotičnega nepremaklji-vegs blaga od 10 do 10 let na podlagi poprečnega čistega dohodka , ki ga je donašalo v zadnjih desetih letih poprečno za eno leto. 2. Za omenjeno odmero se ima toraj čisti dohodek v zadnjih desetih letih natanko povedati uradu za odmero pristojbinskega davka postavljemu. 3. Naznanila o dohodkih pregleduje politična okrajna oblast s poklicanimi zvedenci, če jih za potrebne spozna. Na podlagi dot.č-nih dohodkinih računov in inventarjev, se določi znesek čistega dohodka, dvajsetkratni znesek taistega pa za vrednost dotičnega posestva, kateri pa nikdar ne sme manjša biti, kakor znaša stoterni cesarski davek, ki se plačuje od dotičnega posestva itd. Cesarski zemljišni davek toraj ni edina podlaga za postavljanje vrednosti dotičnega posestva, in marveč le merilo za najnižjo vrednost taistega v zadevi odmere pristojbinskega ekvivalenta. Glede na omenjena poglavitna načela pri odmeri pristojbinskega ekvivalenta in pa glede na dotično naznanilo bode toraj mogoče pre-vdariti, je li od tega ali unega zemljišča pristojbinski davek prav odmerjen, ali ne? Ce se toraj z oddanim izkazom z odmerjenim davkom ne vjema, naj se proBi dotični urad, da naznani razloge, na katere se odmera opira, da bode mogoče temu ugovarjati, kar se ne bode zdelo prav, in pritožiti se zoper previsoki pristojbinski ekvivalent. Za pritožbo je po postavi od 19. marca 1876 § 1 postavljeni obrok na 30 dni od dneva vračbe dotičnega plačilnega liBta; in kadar se zahtevajo med tem časom razlogi, na katere se davkna odmera opira, je z dotično prošnjo omenjeni obrok prestrižen, in začne potem na novo teči od dne vračitve naznanjenih razlogov. Prošnja za naznanilo razlogov, kakor tudi pritožba zoper previsoko odmero pristojbinskega ekvivalenta vloži se pri c. k. uradu za odmero pristojbinskega davka. Naj vsak svoje naznanila po tem pojasnenji pregleda in po teh določbah resnično dotič gosposki pov<$ — znabiti bo marsikje davk | znižan. Kakor je bil zemljišni davk do zdaj previsoko odmerjen za Kranjsko, tako so tudi cerkve in duhovska posestva od nepremakljivega premoženja prepisnega davka (Gebiihren-Aequivalen») marsikje preveč plačevale. Konečno še dostavljamo, da naj se podviza kdor misli, da ima zoper odlok pravično pritožbo: ker zadnji čas za pritožbe (reklamacije) je odločen do 12. septembra tek. leta. Nekaj o kapitalu. Ker se dau današnji toliko toži o preveliki sili kapitala, kateri hoče vse manjše gospodarje uničiti, ne bo menda napačno, da spregovorimo besedico o kapitalu. Gospodarski nazori se v raznih dobah spreminjajo. V srednjem veku so bili ekonomi ali narodni gospodarji vdani merkantilizmu, to je, njih glavno vodilo je biio, da si je treba pridobiti kolikor mogoče zlata in srebra, s kupčijo, ker to je vir sreče in bogastva, za zlato se vse dobi. Vse je torai moralo služiti temu namenu. Samo da se je zlato in srebro pridobivalo, za druge stvari se niso dosti zmenili. Zato so tudi le kupčijska mesta neznansko bogatela in gospodovala. Ko so Španci našli Ameriko in ko je od tam toliko zlata prihajalo, zanemarjali so domače polja, vinograde in rudo-kope, češ, kaj bomo ukvarjali se 8 trdim delom, če pa nam zlato brez težave prek morja dohaja. Pa pogubnost te gospodarske sisteme se je nad Španci budo skazala. Lepa španska dežeia postala je popuščena in zanemarila se Flavija. Prizori keršSanskega življenja iz četrtega stoletja. A. Ilurel. Pred. Vilinski. III. A magno demissum nomen Julo. (Dalje.) „Potem, da resnico govorim, se ženska nikakor ne zbira. Konja, osla, obleko, posodo si zberemo; kajti poznamo jo žg prej. Žensko pa le to skrbi kako bi skušnji ušla ali kako bi jo zaprečila, hotč nas premotiti. Pred poroko se ne razodene dosti, potem pa žalibog vse preveč. „Nato, kakor je bogastvo in čast, stvar sama na sebi malovažna, v porabi pa dobra ali slaba, kakor jo obračamo, tako stoji tudi ženska na meji, ki loči dobro od hudega. Ako dopustiš, da hodijo k njej vedeževalke, prodajalke biserjev in ponujalke snovi, v nevarnost postaviš njeno čednost; če ne, pa njeno po-terpežljivost preveč skušaš. „Sicer pa, kaj če koristiti tvoja opreznost? Ženska če je golobica, ni je treba obstraživati; nesramnice pa ne moreš nadzorovati. Tudi ne bo nikdar pogrešala sredstev, da se ti maščuje, ogernivši te a sramoto. Da se tej nevarnosti izogneš, moral jo bodeš prav lepo častiti, njene dojnice, skupljence in sužnjice ljubiti. ,.In slednj č, kaj pričakuješ od soproge? Da tvoje gospodarstvo ravna, te v terp'jeaju tolaži, da ti dolgčas preganja? .... Toda pervo veliko bolje opravlja zvest, naučljiv slu-žabuik, kakor pa ženska, ki misli, da je še le takrat gospodinja, če tvojim željam in tvoji volji nasprotno dela. Tolažbe v terpljenju m nadležnostih življenja pa najdeš pri dobrih prijateljih in da dolgčas ne prodajaš, glej na tiata rahla znanja, ki se dado narejati in opuščati, kadar se ti zljubi. Izgovarjaš se z osamljenostjo, v ktero praviš da bodeš pregnan. Ali moder človek ve vselej in povsod zbirati okoli sebe blage in duhorite može. Hočeš svoj rod ohraniti? Gola nespamet. Kaj ti je kvare, če odživevši svoje ime sabo uzameš? Čsmu si usmišljaš, da so ti potrebni otroci, ki bodo znabiti onečastili tvoje ime, grenil tvojo starost? Pomisli, da lahko stopijo pred tabo v grob, ali pa da se jim bo predolgo zdelo čakati, kdaj se ti va-nj poravnaš. „Tvoje premoženje oporoči vrednim rokam. Boljši je, da pride v gotovo rabo, kakor prepuščati ga naključbi. „Postavimo pa na zadnje ta najsrečneji primerljej, da si dobil krepostno žensko. Zarad tega ne boš bolj srečen. Svojim bolečinam in terpkostim bodeš moral tudi njene pridružiti in tako si bodeš lastno breme stežaval". Lahko je bilo iz tacega govora proti zakonu tak sklep izvesti, da ga je odobravala živa pohvala poslušalcev. Kaj naj pa Eusebij odgovori? Kaj dostavlja? Kaj popravlja? — Sumljiv molk, ro-gajoča pazljivost ga objame, ko ustane na odgovor. „Dobro si vedel, o Cereal, pravdo zagovarjati proti zakonskemu stanu in jez bi ne imel nič ugovarjati proti tvoji razpravi, samo da bi se ne bil pokazal tako neusmiljenega šibavca. Pravi modrijan ne zametava resnice zagrrškov, ki so resnici primeseni, a tudi no zakona zarad pomanjkljejev in pritežoosti, ktere v sebi ima, „Ali so pa tiste nadloge kterikrat tako gosto nakopičene, kakor si jih kazal ? Gotovo ne. če se pa v zakonskem življenju posamez, sem in tje razdele, zgube malo da ne vso moč. je tako daleč, da je deloma postala puščava, koder je bilo prej pri marljivem in skrbnem delu rodovitno polje. Pozneje so Španci zgubili Ameriko, zlata vir se je vsuši), doma-činska zemlja je bila pa zanemarjena in tako so Španci postali iz bogatinov najrevmši narod. Prepozno so uvideli, da zlato, ki je danes tu jutri tam, ne more biti podlaga ljudskega blagostanja, ampak da je dobro obdelana, rodovitna zemlja bolj varen in stalen pogoj za blagostanje de žele in ljudstva. V osemnajstem stoletji se je rodila nova šola, zlasti ua Francozkem, ki je trdila, da je zlato le sredstvo za kupčijo, da pa samo na sebi nema vrednosti, ampak pravo vrednost imajo ie natorni pridelki, ki služijo človeku za vsakdanje potrebe, v brano iu obleko. Ti bo tudi rekli, da le kmetijsko delo ima vrednost, kar drugi stanovi delajo, da je brez veljave in vrednosti. V novejšem času pa je nastala na Au-gležkein Bpet nova šola, ki je postavila svoj temelj na kapital, ter zanikujoča VBe krščanske nazore proglasila je boj za obstanek, trdeča, da je življenje boj vseh zoper vse, da se v tem boju ne sme poznati nobene milosti, da bogatejši Bme brez kazni zadušiti Blabejšega tekmeca. Ta šola je tudi učila, da je vsako delo dobičkonosno in enake vrednosti, ako ima pokazati enake vspehe. Angleži so bili bogati, imeli so velike tovarne, veliko kapitala, dobro uredjene kupčijske ceBte, toraj se jim ni bilo bati nasprotnika. Lahko so se podali v gospodarski boj, ni toraj čudo, da je ta nauk na Aoglržkcm nahajal kmalo dosti vernikov in podpirateljev. Pa tudi bogati judje in drugi bogatini po celi Evropi so se tega nauka radostno oklenili. Glavno njih vodilo je bilo, narediti kupčijo in obrtnijo po vseh deželah svobodno, in odstraniti vse krščanske ovire, ki so kapitalu omejevalo še divji boji zoper slabejšo bitja. Na korist Angležev, judov in tiBtih liberalnih bogatinov, ki so se hoteli znebiti vseh krščanskih „ozirov iu predsodkov" se je ta nauk sčasoma bolj iu bolj razvil v njihovem smislu, svobodna kupčija in svobodna gospodarska vojska, ki je bila le na korist Angležem, judom in bogatinom veletrgovcem, proglasila se je kot blagonosna rešiteljica iz srednjeveških spon, kot Bpasiteljica vseh narodov; ta pesek „svobode" se je metal raznim državnikom v oč1, da bo sčasoma vsi odprli meje augležkemu blagu, da so padle zadnje mejne stražnice, da je angležko in blago iz velikih judovskih tovarn preplulo vso evropske somujo in trgovišča, ter zadušilo domačega obrtnika, če so je ta pritožil, reklo Be mu je: to je železni zakon narore, da mora slabejšo bitje pog niti iu prostor narediti močnejšemu. V dokaz teh nazorov si je mislil Anglež Danvin celo filozoiično siBtemo, v kterej je isto trdil,Tiar angležki trgovci. Tako je angležko narodnogospodarBtveuo mišljenje složno postopalo z novo angležko filozofijo, vse v ta namen , da so so meje raznih držav augležkemu blagu zastonj odpirale, aaj je bilo to „liberaluo", da padejo vse čolne meje, saj je bilo to ,,napredno", kar je trdil Darvvin o naravnem boju za obstanek. Za vse narode, ki bo jik slačili, imeli so Angleži le to tolažbo: skusiti, da si pridobite enako bogastvo, da si odprete enake kupčijske pota, da si napravite enako dobre tovarne in izdelujte enako dobro blago, pa boste tudi lahko „blli boj za obstanek"; uašemu blagu meje zapreti, tega pa ne smete storiti, to bi bilo nazadnjaško in srednjeveško, to je zoper „duha časa" (tako se jo imenoval angležko-judovski duh). Te gospodarske šole , ki Be zamore najbolje judovsko-liberalna imenovati, oklepajo se šo zdaj liberalci vseh dežel. Kako so gospodarili naši liberalci v zadnjih 20 letih, to čutimo Se v vseh kosteh. Da so le nekteri bankirji, podvzetniki in mogočniki obogateli, potem naj pogiuejo celi rodovi, zato se liberalci mso brigali, Češ, to je železni zakon natore, da morajo slabe bitja poginiti. Po nazorih teh ljudi je kapital vsemogočen, on stori, kar hoče, njemu morajo hlapčevati kakor maliku vsi ljudje, kar jih leze ino grede. Grozno je gospodarila ta sistema pri nas v Avstriji, pa tudi po drugih deželah. Kmetija za kmetijo vrgla se je molohu kapitalu v žrelo, obrtnik za obrtnikom moral je svojo delavnico [zapreti, ker mu je tuje blago ves zaslužek vzelo. Kako so se potem še domači kapitalisti slekli pri glasovitem „krahu" 1. 1873, to je še vsakemu v spominu. Preobširni bi postali, ako bi hoteli na vse strani osvetljevati pogubnost tega narodnogospo-darstveuega načina. Za danes hočemo spregovoriti le še par besedic o kapitalu. O kapitalu se lahko čuje dvojua, popolno nasprotna sodba. Euim je kapital vbb — še namest Boga; drugim je največe, zaničljivo zlo. Socijalisti, n. pr. so zakleti sovražniki kapitala ter mu odrekajo vsako dobro lastnost. Taka sodba je zopet krivična. Tudi kapital zamore blagonoseu postati in brez njega se skor nič velikega izvršiti ne dd.. Kaj koristijo človeku um in zdrave rok<5, če pa nima začetnega kapitala, on si pomagati ne more. Ko bi kak Slovenec imel mnogo kapitala in bi ga porabil v ta namen , da bi izsušil ljubljansko močvirje, da bi pogojzdil Kras, da bi spre-miojal goličave v prijetne in plodonosne vrte, ali tacega ne bodo blagoslavljali še pozni rodovi ? Ljudje, ki bodo potem na novo pridobljeni zemlji živeli, bi se li tega „kapalibta" s hvaležnostjo ne apominjali ? In ali ne bo cela dežela bolj srečna, ako se bo valed tega pridelovalo več žita, in bo toraj cenejši postalo za reveža? Gotovo je toraj, da kapital sam ua sebi ni nobeno zlo, ampak dobrota, ako se prav porabi. Kdor pa svojega denarja ne zna rabiti za kaj druzega, kakor da ga drugim za visoke obresti posojuje, tak kapitalist ni dobrotnik, ampak ropar. Kakor se najdejo roparsko čebele in roparski čmrli, ki drugim pridnim delavkam sad njih truda roparsko jemljejo, tako zna. tudi kapital roparsk postati, in to se današnji čas pogosto godi« Vsi kreditni zavodi, ki od kmeta več obreBti jemljejo, nego mu posojeni deuar pri kmetiji ali kupčiji dobička nese , so roparski zavodi. Kajti denar sam ua sebi ni produktiven, ako ni kmet z izposojenim denarjem kupi živine ali zboljša svoje njive, potem je produktivna le zemlja, ki mu sad rodi in živina, ki se mu redi in množi; visokost obresti morala bi se toraj ravnati po dobičku, ki ga umno in skrbno kmetovanje prinašati zamore od svote 100 gl., ne pa da se kmet vržo v eno torbo s trgov- Spodobi se prezreti jih, da pretehtavamo višje in krepkeje vzroke, in najBtarodavneje sporočilo, ki govori zakonu na prid. „Kot poroštvo višjih razlogov navajamo postave, pri Gercih in pri nas proti zaničeval-cem zakona dane. One so velele, da so iz občeni iz javnih služb iu dasozajiadli težkim davščinam. Kar pa zadeva stara sporočila, se sklicujem, o Cereal, na tvoje lastue besede. „Kaj sam nisi v tem oziru bral, slišal ali videl? Ali moreš tajiti, da ni pri naB soprog, kterim gre občudovanje in čast? Misli na znana imena Lukrčcije, Kornelije, Porcije, žene mlajega Bruta; na Bilijo, soprogo Duiljevo, M&rcijo, Katonovo hči, Anijo, Valčrijo. Spominjaj se tiste Turije, kteri je sam njen mož sestavil nagrobni govor in Matidije, ktero je hvalil cesar Hadrian. „Pojdi tje, in poglej, o kolikih teh soprogah je zazuamljeno na grobiščih, da bo bile čiste, zveste, udane, drage. Pomisli, koliko jih je v zgodovini, ki bo šle za svojimi možmi v pregnanstvo, v smert, koliko da jih z največjo skerbjo odgojalo svoje otroke, predlo in delalo s svojimi plemenitaškimi rokami. ,,Ali ti čem praviti Blavne napiBe, ki hranijo spomiu nekterih, o kterih se bere: mati VBeh ljudi, vseh pomočnica, vzor kreposti in čistosti? Tacih napisov je brez števila. Menim, da je nepotrebno oslavljati zakon pred poslušalci, ki so že občutili njegov dobrodejni upliv, ali pa so namenjeni prej ali slej ga skusiti." Poslušatelji so strmeli ne vedoči, kamo da meri tako govorji nje. Ali ni šlo za krist-jansko sumstvo? Kaj uamerja tedaj s Bvojimi trditvami o zakonu? Evsebij pa nadaljuje: „Ker je zakon potreben in sam ua sebi svet, ima kristjanstvo njegova vezi okrepiti in mu dati višjo čast. To je moralo storiti glede tistih, ki takih zavez iščejo, kakor posebno glede tistih, ki Be jim odrečejo in sicer prostovoljno. Če bi bil zakon res takošen, kakorš-nega si ga naslikal ti, o Cereal, kje pa je potem zasluga, ako se ga kdo zdrži ? Kaj je samstvo, o kterem ti govoriš, druzega kot sebičnost, samoljubje, očitno epikurjevstvo? Ti šo dalje dereš ko numidski MetGI, ki je rekel: „Ker je natura tako uaredila, da z ženami ne moremo srečno živeti, pa tudi ne brez njih biti, zatorej moramo bolj misliti na lastno obranje, kakor ua minljivo poželjivoBt. Ne oziraje se na ta vzrok, zagovarjaš popolnoma razuzdano samstvo. In vendar ti ni neznano, da je čiB'ost veljala zmerom kot velika dragocenost,. Nasul sem ti že vzgledov iz zakonskega življenja in lahko bi ti jih dal Še cel zapisnik takih, pri Grcih in Rimljanih, ki so čisto živeli tudi zu- naj zakona. Nečem govoriti o devicah, kterih pravljica omenja: Atalante kalidonske, Iiarpa-liko traško, Diane in Minfirve in še mnogo druzih; preskočim tudi basonska poročila o Kamili, kraljici volščanov, Kasandri in videcu Ilridu. Ako hočeš, molčim tudi o zgodovinsk h imenih p. o hčeri Faedonovi, ki svojega one-častenja ni mogla preživeti, o hčeri Democionovi, ki Be je podala v obrano smrti, da ue bi de-vištva izgubila, o petdeseterih devicah špar-tanskih, ki so umreti sklenile, da odidejo Me-sencem, o mladi Stimfalidi, ktero je preganjal Aristoklides, kralj orh6menski, ktera je umrla oklenivši se Diaunega altarja, o hčerah Skai-dasovih o Leuktri iu o sedmerih devojkah mi-letskih. Vso to, o Cereal, ue bom preiskaval, le opozoriti te česa , ua dokaz visokega spoštovanja, ki so ga Btari imeli o samstvu, na resnico, da vso njih vere hočejo biti čezna-tornega začetka, da imajo čezuatorno rodo-slovje. Kdo ne pozna basni o rojstvu Minervo in Bakha? In vi Rimljani, ali nc časteto v Iliji, materi ustanoviteljev tega mesta, popolno, vedno čistost? In kaj čem besedili o naših vestalkah? Kakega upliva na državni blagor jim ne pripisujete? Ali se ni pred kratkem senator Si-mah nad tem pritoževal pri cesarju Valenti-nianu, da bo države konec, če bodo one od- cem, ter mora z njim vred enake obresti plačevati. Kapital bi moral biti pri delu le za hlapca, «a pomočnika, ne pa za gospodarja. Po se-dajni judovsko-liberalni gospodarski siBtemi ee je gledalo le ua to, da so se v kaki deželi nabirali veliki kupi denarja, in če se je moglo reči „naša dežela je srečna, ona premore toliko in toliko kapitala", pa so bili zadovoljni. Na Angležkem so res nakupičiii mnogo denurja, pa — je li dežela mar za to srečna ? Kaj ima revni delavec od tega, če v angležki banki toliko miljonov leži ? Bogati in srečni so angležki lordi, trgovci in posestniki tovarn; pa teh je le malo, velika množica ljudstva so revni delavci, sužnji kapitala, ker se jim ravuo toliko zaslužka vrže, da pri delu ne omagajo, da zamorejo še naprej delati in posestnika bogatiti. Švedska in Norvežka, pa tudi Danska so snenj bogate, pa bolj srečne dežele, ljudstvo je v obče bolj premožno, ker je premoženje bolj enako razdeljeno, ker je svobodni kmet podlaga državnega reda in državne moči. Tudi na Dunaji so pod liberalno vlado postali miljonarji, po mnogo tisoč ljudi v državi je prišlo na beraško palico. Dokler se bo blagostanje kake dežele sodilo le po tem, koliko je denarja v deželi, tako dolgo bo slabo za ljudstvo, dobro pa bo še le kedar bodo kmetje brez dolga, kedar bodo toliko pridelali, da bodo dobro in lahko živeli, kedar bodo samostojni in neodvisni, zavedni in ponosni; dobro bo, kedar bo ime) obrtnik zadosti zaslužka, to pa se bo zgodilo, kedar bo imel kmet toliko denarja, da bo od obrtnika kaj kupiti zamogel, iu kedar ee bo branil in lahko meril s tujim prodajalcem in trgovcem, če Bmo mi železnice zidali na svoje stroške, in če miBlijo zdaj še tarife znižati za železnice, potem mora to veljati le za domače obrtniške izdelke, ker mi nismo dragih železnic zidali, da bi tujci: Angleži, Lahi, Francozi, Nemci in judi iz vseh dežel po njih svoje blago po nizki ceni dovaževali, našim obrtnikom pa zaslužek jemali. Nespametna in pogubna je toraj svobodna kupčija, ter kaže malo zdrave politike, ne pobirati colnine od tujega blaga! Pomoč toraj našemu kmetu, pomoč in bramba našemu obrtniku 1 Da imamo le vsi dosti hrane in obleke ter smo zadovoljni, pa bo dežela srečna, naj je že potem na Dunaji miljonarjev malo ali veliko, ali pa tudi nobenega I Naj bodo druge dežele, kakor Anglija, Belgija itd., na videz bolj bogate, naj imajo posamezniki med njimi miljone, jih vendar ne zavidamo, ker tudi vemo, da je tam na tisoče „belih sužnjev", ki po tovarnah za male krajcarje tlako delajo, da kapitalistom m6d in tisoče nabirajo. Toraj ne Bkrbimo za miljone, ampak za to, da imamo zaslužka in kruha za potrebo; da postane po dobrih postavah naš kmet neodvisen in premožen, da lahko državi da, kar je njenega ter davk pošteno odrajtuje; da našemu obrtniku zaslužka ne zmanjkuje I Tako bomo lepšo srečo v de želo privabili, kakor nam jo zamorejo vsi miljonarji dati. Človek živi od kruha, zlata in srebra ne more jesti, toraj pametna vlada skrbi v prvi vrsti, da ima ljudstvo kruha dovolj; če imamo potem kaj več kapitala ali le za Bilo in potrebo, na tem ni veliko ležeče. Skrbeti moramo sicer z varčnostjo za pomno-ženje našega kapitala, pa potem ga moramo rabiti plodonosno za koristno namene, ne pa po roparskem načinu za obresti brez dela in za stiskanje ljudstva. Vničevanju in razkosavanju kmetij po roparskem kapitalu, zatiranju naših obrtnikov po tujih in domačih nepoštenih kapitalistih iu kupčevalcih se mora prej ko mogoče v okom priti. Upajmo, da bo državni zbor potrebno sklenil, da se naš kmetovalec in obrtnik ohrani, ker to je podlaga miru in sreča države. pravljene? In ko sta pred njim Foutej Agripa in Domicij Polion svoji hčeri zuobljubila, ali ju ni cesar pohvalil? Ali naš sloveči pesnik Horacij ohranjenje Rima ni pripisoval njim? Kaj časti, s kterimi jih obsipljete, grozne kazni, ko bi se spozabile, kaj niso ravno toliki dokazi vašega zaupanja? Omenim le Mmucije, ki je bila živa pokopana, Herakleje, kteri se je s spoštovanjem ognil zmagoslavilec, Klaudije, ki jo svojim pasom ladjo Bpravila v tek, ktere tisoč ljudi ni moglo premakniti. Ali ne priča vse to vaše vere, tiste vere, ki Bte jo hoteli pokazati, na živinskem trgu postavivši podobo sramežljivosti, ki naj čuje nad našim mestom? „Kaj pa zares opazim na množici tistih, ki ae pri v čas zakona zadrže? Kakošni ljudje so ? Modrijani, ki verujejo v dvojstvo stvari, kterih se boječe izogibljejo meneči|, da so od hudega; Bebičneži, ki so nezmožni požertvo-valnosti; ljudje, ki sovražijo vsako odvisnost, vsako siljenju ali pa so tako udani spohotnosti, da hočejo oditi vsem težavnostim zakonskega stanu. Nekteri maloserčniki se strašijo dolžnosti tega Btanu, ali pa bo nospametuo boje odgovornosti, ki bi si jo naložili. Nekteri premišljevavni duhovi se odpovedo zakonu, ker menijo, da se ne strinja z dušno delavnostjo, ktero so se poprijeli. Rokoborci in glumači bo zakonBtva zderže, boječi se, da ne bi izgubili svojih meči, svoje lepote, svoje mladosti, sploh tiste dari, ktere ljubi radogledno občinstvo. (Dalje prih.) Politični pregled. V Ljubljani 2. avgusta. Avstrijske deiele Kakor je bilo pričakovati, so se češki listi skor vsi uprli „Politiki", koje dunajski dopisnik je bil pisal, da je le nemščina bj>o-sobna biti Nro Vili. D.» se toga prepričate, bodi Vam znano: Ja/, Vašega dopisa niRem v rokah imel, teduj ga uisem mogel v koš vreči. Zarad tega liBtnice vred« nišlva v št. 91 še razumil nisem. Jaz o znani reči tudi z enim štajurHkim duhovnikom uisim niti v dogovoru, niti v dopisovanji. Koliko bo potem vredne Vaše domišljijo ter ,,Vaši" protesti? „Terrorizacija" nikakor ni nu mojt strani, ampak na Vaši, To bil bi lep vred« nik, če bi tudi na škodo lista mogel vse v list vzeti, kar bi mu kdo poslal, naj bi večino bralcev še toliko žalilo I Sicer si pa tudi o tem nekaj domišljujete, kur bi z alo kedaj biti, pu zduj še ni. J—č. Vinska mešanja. Kdor so Koče to naučiti, mora kupiti bukvioo „rocoptbuob", v kterih jo zapisano, kako so isC kislega vinu sladko naredi, kako se mu moč dii, kako ho narodi vino brez grojzdja ; tudi kako »o narodi vino i/, tropin (po 1000 litrov iz 100 litrov) ■/. doklado samih zdravih tvarln , tako rab* Ijivo kot vino ca dom, kakor boljša sorta zu bo-telje. Tudi to bukvioe uči!, kako ho naredi dober mošt iz sadja, vinski jezili, josihov cvet, žgan jo, rum, likerji, droži dišavo, zdravniško vodo, mazila, milo iu šo 1000 drugih kupčljskih izdelkov, ki donušajo več ko 100 odstotkov dobička. Centi bukvie jo 3 gl., naprej za poslati ali pu s poštnim povzetjem pod naslovom (1) Marija lTrdlička, k. k. priv. Inhaborin, Wien, Wiodon, llauptstrasso Nr. 36, 1. Stoek. Hiša na prodaj. VŠent-Vulu mul Ljubljano proda se IliŠll i/, proste roke tik veliko ceste, prav blizo farne cerkve stoječa novu hiša obstoječa iz trell prostornih sob, kuhinje ■» dveh kleti. Podstrešju ima vruvnano tako . du ho oudi lahko napravi šo eiia pi'RV velika soba. /.raven hišo jo sadni vrt, iu nn vrtu stoji nov, prav lepo zidani skedenj, šupu, ki ho tudi lahko prenaredi v prnv lično hišo. Produ so vho skupaj , uli tudi hiša in skedenj vsak posebej. llišu jo pripravim za vsako kupčijo, zlasti pu, ker jo blizo farno cerkve, zu kucogu gospodu du-hovnikii v pokoji. M) Pruv ugodni pogoji zvedo hi> pri lastniku IffliroMlllTIl Toilieeil^ po domačo pri Kraljiču" v Sent Vidu nad Ljubljano. l)oh(T kup ure. Jaz pošiljam nro proti poštnemu povzetju, in Čo komu ura ni všeč, tlillll lilII deiiur llll/Ilj, toraj kupovalo« ni v nobeni nevarnosti. 1 cilindor-ura iz srebrnega nikla z verižico, prej 12 gl., zdaj 5 gl 25 kr. 1 ankor-Ura iz »vobernegu nikla z verižico, prej 10 gl., zdaj 7 gl. 25 kr. i srebrna romontoir Washington-ura z verižico, prej 30 gl., zdaj 15 gl. Zlato urico za gospo, prej 40 gl., zdaj 20 gld. z verižico zn nu vrat. (7) Zlato romontoir uro, prej 100 g)., zdaj 4 o gl. Mii |irl let dobri stojimo. 1*1». I^romni, tirar. (Ulirenfubriknnt, ItotliontlimrnstraBso, gcnllbor dor \Vollzoile NVien.) Theologia moralis auctco ■ '■-neslo JVIiiHo"!*, sune Bttnctitiuis praelat'1 dnmostico , cunonico ecclesine metropolitanue viudoboneusis , seminarji cloric. netoro etc. (8) Trije zvezki vezani v pni usnji stanejo 11 gl. 40 kr. Dobiva se v kat« l»i»kwai*iil. katoliška l»aikvai*i»a v Ljubljani,