Sloi enska Benečija f?}?. Kardelju Vsa stinhovanja, ki se v Slovenski Bensvi ji neprestano ponavljajo, vzbujajo g ned zavednimi Benečani val prote i mv in izrazov ogorčenja. Dne 23. t. m. so poslali po delegaciji tov. '3 .ardriju spomenico, s katero prosi jo, naj vodja jugoslovanske dele?j ,cije zastavi vse svoje sile za prikl.j jčitev Slovenske Benečije-k FLRJ. Zagotavljajo, da ne bodo nikoli sprejeli krivičnih predlogov Štirih zunanjh ministrov, po katerih bi bil .a Slovenska Benečija izven Jugoetart ije izročena v nadaljnje zatiranje v in suženjstvo imperialistični Italiji. Prav- tako so na delegacije na mirovni i konferenci v Parizu predstavnih ,1 beneškega ljudstva naslovili piumo, ki se glasi: «Pi¥ dstavnikl beneških antifašistov, živečih v gorah nad Tarčen-tom. fiCedadom, v Nadiški dolini, ob rekJ/JIdrijci (Judrio) in vaseh pod Mata jurjem, pošiljamo mirovni konferenci iskrene pozdrave ter Izraze in želje našega trpeč ega ljudstva, ki trna veliko zaupanje v vašo kon-f3 ronco, od katere upa in pričakuje, di i bo potegnila pravično razmejit, v mo črto med Jugoslavijo in Ita-1) jo. Naše ljudstvo pričakuje to, 1: «r pripada po vseh pravicah svoji mi'ji eri Jugoslaviji, v svesti si, da bc i le v njej našlo edino rešitev in je zato tudi šlo v težko borbo proti fašistični Italiji in nacistični N emčiji. Prepričani smo, da pri pogajanjih Delegacija Množice manifestantov pred Tov. Kimovea (x), tov. Kardelj (xx), tov. Vidmar (xxx), lov. Marinko (xxjbc), tov. Kidrič (xxxxx) pred ljubljanskim kolodvorom. PRIMORSKI DNEVNIK Uto 2, JtfiV 1*54 - Tona d - Ilm Poštnina plačana v gotovini TRST, sobota, 27. julija 1946 Uredništv o In uprava, Ptazza Goldoni it. 1-L Tel, št 93 EOfe 93807, 93808. Rokopis) se n« vračajo V svesti si moči, ki izvira iz nje- • OT VOVI. —I — govih pravičnih zahtev, je antifašistično ljudstvo Trsta danes bolj kot kdaj koli strnjeno in odločno v zahtevi po pri- « 1* w • . * 1 T _ I ključitvi k Jugoslaviji. (Ie spomenice tržaške delegacije tov. Kardelju). Mogočne manifestacije na Goriškem to - In onstran «BIdaultove črte» Pitdi primorskega ika tov. Kardelju ra3i tovoriš Kardelj t .■■••..j spoštovani boreo na-Pravic, ob svojem povratku 0, ®’1* nekaj skromnih vrstio , .‘‘"'‘Ovnika, fci služi veri in *** narodu že skoraj četrt »ujj ^ ’1° zapadni narodnostni w *(vo' ki je v teh letih sufle h'i 3ub'to Prav vse, kar mu 0 v podporo, pobudo in to-k le imelo naposled ob sebi l> Slo ^ ^kovnike; vse drugo 1,|, • te moralo iti, bodisi uči-*‘rai,i*k, pismonoša, cestar, ^ > delaveo ali zadnji obhod-? Sorski t-asi. Višjih služb te*!, o Poznali. Duša narodo-- 14,(1 našega ljudstva je bila odprta do nas na deželi, morju, zakaj se mu hoče vsiliti krivibna meja, ki naj reže njegove njive, travnike, seka sadovnjake in vinograde, križa ceste in prehode, zapira pota in križišča ter ovira povsod dostop do starodavnih kulturnih in drugih središč. Kaj bo Tržič brez Krasa, kaj Gorica brez bližnje in daljne okolioe, kaj Krmin in Čedad t De povejte jim, naš tovariš Kar- 9ttn - - Jj njegove mize. t,,0 M mooez izrebi >rn° Uveli ob njegovi grudi, Hl°, kak, i mogel izrebi svojo be- . - —..or morem svojo pro-* ljudstvu v cerkvi, bi po- svoj glas tamkaj v oni l* kjer se zbirajo okrog Podobno Utirim evangeli-Prinaialct miru in jim vso našo zgodovino, sta- ten. novo in * njo vso žalost, všrtni.-n.. ... tla^* ?restal doslej naS ubogi in u, n' narod, obenem pa osvetlil in WC,e,je in ve« up, navdušenje ^ ^'mizem, ki mu ga najbrže ^ **kega, k0 se je zabela spet * kov« svobode svitati od nlenost, bol in ves gnev, ki ^°*eor je sprejem medna- k°m{s,je wUk in enoten, *°ft ta!e° ga ®° objavljeni pred-n°i>ik xaPadn')i mej začetek ,ra*očaranj z vsemi posle- if vedite, spoštovani tova-^®rdeZj, da ne obupujemo, Igjrt Pesimisti. Ne verujemo v Ij^vibne rešitve l Preprosto j,, J° si ne more misliti, da bi j_iik«m trpljenju in takšnih jof? k kaj takega sploh mo-i0r' T*. «t niti predstavljati ne * koliko vere in upanja je . 1 .0§e - I •'Or )l ^ . * ^ v končno pravico. Čutim *vojo dolžnost, da Vas opo-'k* dejstvo, ki naj Vam ^ ko guma tam v daljnem Pa-^ "i* tistij, budnih mizah... N> k rliH. moram čuditi, kako da voditelji velišiih narodov ne uvidijo, da se danes ni več šalili z zdravimi narodi, ki imajo v sebi vse življenjske sile. Slovani smo brez kolonij in oporišč z kako svztovno nadvlado, iimamo pa v sebi ono silo, ki nadomestuje vse drugo. Zakaj bi Slovenci, ki smo veja na veličastnem drevesu, ne smeli tudi po vsej pravici zahtevati h 0^v Preprost človek bo veko **°j so tujci v deželi in 'ja pristi, kajti tukaj ab j,, “ravna meja kot gre od naj”101’6 mtmo Tržiča, ob ^ Sov ‘oa Krasa do Majnice ^ * *u Sobo preko Ločnika k ***iih 'hinv obr°nklh naših Brd na dJC°p£,or° i** potem ob 1-, 'le«., Sprotnega in nato v S J{ Po črti, °e °*naeii mgsr. Trinko ^oorhr kakor 1° I* u Slovenskega poroče-ne potrebuje nobenih o*. ^Odnih komisij, „e predlo-®le«tja 0‘a*oVanj. in mesta in . ■ »i 0 Pri nas tesno poveza- »mo' evo vse po- 'a(!rost*tn* *‘anu od t'0l>0ire()no*naW*n^8 obeh stanov Tovariš Kardelj v razgovoru z delegatom iz Julijske krajine. det), da v Parizu na vidijo solza, ki jih more videti edino le duhovnik v Brdih, ko « Te ukrepe je podvzela iia-lijans' | a vlada kljub temu, da se mirov a-a konferenca v Parizu še ni pričil i. Gro! nje borcem za svobodo V S V vensko Benečijo pošiljajo o-režje. l>ne 20. t. m. jo n:ki tovorni r aztovoril v Podvršču v Nadiški precejšno količino orožja, ki nac f enjeno za oborožitev novih ozopov »kih tolp. Ozopoveč in vojni hujskr f Sitairo Bazilio iz Koste (Sovodenj »ra dolina) j% grozil zavednim Sl »vencem in antifašistom ter jih str »”il z novo vojno. Dejal je: iKmali t bodo topovi bruhali ogenj in timr t preko Soče in takrat bo napočil; t ura obračuna*. Nadalje je grozil 1 ivšim partizanom rekoč: «Leto č bi je poteklo, odkar ste vi sizuvali ^nacističnim vojakom škornje; sečil j bo bila ta ura tudi za vas. Ce » 3 ne spreobrnete, vas bomo prišli | iskat v posteljo. Zal mi je, da n;semi na predvečer 1. maja, ko sem strt l.jal na antifašiste, ki so kurili kr. tisove v znak praznovanja 1. maja, nobenega ubil*. veinči, ki bi bili po Bidaultovem predlogu odcepljeni od Jugoslavije poudarjamo zlasti, da ne bomo mirovali, dokler nam ne priznate naših pravičnih zahtev. Zato proti temu predlogu najodločneje protestiramo — protestiramo zato, ker smo so borili za osvoboditev že 80 let pod italijansko vlado, ki nas je izkoriščala, teptala In zaničevala, zato, ker so dali v tej borbi življenje naši najboljši sinovi. , Preveč Je bilo našega trpljenja, narodnostnrga in gospodarskega zatiranja, zato nočemo biti več predmet izkoriščanja tujh narodov. Po naši težki borbi In velikemu doprinosu za skupno zmago nad fašizmom nikakor ne moremo in ne bomo sprejeli nikakršnih predlogov, ki r.iso v skladu z željami našega ljudstva, ki si želi edino le združitev z ostalimi brati Slovenci v Federativni ljudski republiki Ju- Ista strašna usoda je tudi doletela tri bivše garibaldince v Pordenonu. Ugrabitve so se pričele v času, ko so na podlagi amnestije izpustili na svobodo bivše fašiste. Javno govorijo, da so prav ti fašisti ugrabitelji. V Vidmu so bili aretirani štlrj« znani funkcionarji garibaldinskih enot in sicer tov. Moro, bivši komandant brigade «Gramsci»-, tov. Piave, bivši komandant brigado «Pieelli», tov. Walter, komandant bataljona «Verucchi», in -tov. Gian-ni, rjamestnlk komandanta- bata. Ijona «Verucchi». Vsi štirje oo bili funkcionarji slavne divizije «Garl-baldi-Nat sone», ki Se je za časa narodno osvobodilne borbe in do zloma Nemčje borila v sklopu IX. korpusa NOV. Vzrok aretacije ni znan. Je pa nedvomno v zvezi z ojačanjem terorja, ki ga ozopovci, karabinerjl goslaviji. Naj živi naša domovina FLRJ*. in profašistična organ zacija «Tri- Kaj se dogaja videmski rrovlncl Ce se danrs prebivalci Brd, štan-dreža, Sovodenj, Benečije in drugih pridelov, ki bi morali priti po Bi-daultovi črti pod Italijo, z vsemi sredstvi bore proti temu, gotevo njih borbenosti ne zmanjšuje zavest, kaj bi jih čakalo pod Italijo. V videmski provinci so n. pr. neznani fašisti ugrabili bivšega komandanta garibaldinske brigade «Atos» tov. Bruno Manija, ki. je bil tajnik tamkajšnje partizanske zveze. Za njim je izginila vsaka sUd. Slo’ i Vsa r1 3ki i t val protei Dne 23. t ciji tov. 4 J OB NOVI ŽRTVI CIVILNE POLICIJE »Uničite in izkoreninite fašizem |e oporoka padliti tovarišev Te dni teče v Trstu razprava zaradi tragičnih škedenjskih dogodkov, ki so takrat odjeknili po vsem svetu. Na razpravi se spuščajo v zapletena juridična vprašanja. Ljudstvo s skepso sledi poteku razprave, saj ima v takih zadevah že izkušnje Naj pa bo izid razprave kakršen koli, s tem vprašanje ne bo rešeno, s tem ne bo zadoščeno pravici. Medtem ko v sodni dvorani rešujejo »zapletena juridična vprašanja*, se jo številnim žrtvam civilne policije pridružila nova žrtev. Tržaško ant fašistično ljudstvo je danes spremilo k zadnjemu počitku tovariša Nikolaja Bittlstella, ki ga je U. t m. v ulici Torrebianca zadela krogla civilne policije in jo sedaj podlegel težkim ranam. Žalni sprevod »e Je razvil iz. mrtvašnice glavne bolnice. Za številnimi venci so pristaniški delavci, tovariši padlega, nosili krsto, ovitp z Italijansko zasiavo z zvezdo. Za krsto so nosTi delavsko zastavo. Velika množica Je ob zvokih žalnih koračnic godbe krožka «Ri-naldi* sledila krsti. Po vsej poti do trga Goldoni, preko Garibaldi-jevega trga do cerkve Sv. Jakoba se je na ploftnikih zbrala Številna množica, ki se je prišla poklonit padlemu tovarišu. Na prostornem trgu pred cerkvijo Sv. Jakoba je po cerkvenem obredu spregovor 1 neki tovariš delavec, kj je med drugim dejal: »Zopet Je padel tovariš; pristaniški delavec tovariš Battistella je spadal v tisto v-sto delavcev, ki je trdno stala v borbi proti fašizmu. Tovariš Battistella je padel, ker je bil dosleden antifašist in ker se je kot tak boril proti povratku fašizma v našem mestu. Padel je ko je skupno z užaljenimi ljudskimi množicami šel na cesto proti zločinskemu fašizmu. Tovariš Battistella je padel zadet od tistih, ki so umorili tudi druge naše tovariše. Padel je zadet od strelov1 tisto policije, ki ob vsaki priliki izlije na ljudstvo ves svoj protiljudski rrd.» Govornik je nato poudaril, da ni ZVU kljub števlln m opemtnom in pozivom ljudstva ničesar ukren la. da bi, če drugače ne, vsaj očistila civilno policijo od številnih faši-stlnih elementov, ki so vanjo vne- sli docela fašističnega duha. Omenil je tudi, da je bila civilna policija vsaktkrat, ko je ljudstvo zahtevalo njen razpust, deležna pohvale s strani zavezniške oblasti. Dogodki 30. junija in 1. Julija so popolnoma dokazali upravičenost naših zahtev. Nadaljeval .je: »Mi pred vsem svetom obtožuje, mo to dolgo vrsto krvavih zločinov in zahtevamo pravo svobodo, za katero smo se borili. Nadalje-, vali bomo borbo do kraja, dokler ne bo fašizem uničen. Le tako bomo izpolnili oporoko padlih tovarišev in oporoko padlega tovariša Battistelle. Samo z dosledno borbo bomo izkoreninili fašizem. Obljubljamo, da bomo borbo nadaljevali, r.aj si bo še tako težka. Slava vsem, ki so padli za demokratične svoboščine, slava tovarišu Battistelli!» Po govoru so krsto odpeljali na pokopališče k Sv. Ani in ljudstvo , se je polagoma razšlo. 1 rama ne boste šli preko naših zah-t :ev, ki so zahteve in želje vsega /prebivalstva Julijske krajine, ; 1 katerega smo narodnostno ln gospodarsko navezani. Mi beneški Slo- ..Antifašisti Trsta smo neo štafeta sxPrimorske je izročita tov,. Kardelju spomenico v imenu tržaškega ant fašistic jnega prebivalstva Vsa Islra zahteva priključitev k FLRJ tis« pa zo- na pridnost last- tf, do bosta delala z ve- i,f u* če , 0 bo delaveo vesel pri kol -O Pričakovati vsako h ' ‘»PorfH ,’Cak° kmet’ M 3(1 p«« 1 tujf0, Pa čeprav 10 9 da «1 zagotovita ne- Vr°»t 1 slu f I »el. tl°vek °benotm zapira pol k se vprašn ie, Re za prom vedeli, da živijo sredi takega terorja. Dopisnik pravi nato, da Je prUto- do prerekanja med ■ temi izletniki in drugimi Rečani, ki kljub temu, da to odsotni iz mesta, od kar st Je končala vojna, vso vedo, kaj se dogaja na Reki. Izletniki so Jim tako dejali: < Pridita na Reko !n spoznali boste resnico. Pe bi MR dobri Italijani, ne bi MU zbežali. Zbežali ste, ker ste fatisti*. Dopisnik nadaljuje takole: «T dnevih pred volitvami so Je govorilo oeto o volni. Ponnrmo Je krollt glas o bližnjem Titovem napadu, o napadu na Julijsko 3t. krajino: ^Prihajajo nove čete. Titovi vojaki so prekoračili mejo. Zavezniki se ofačujejo*. Vet te stvari te pripovedujejo po kavarnah in se tiskajo na manifestih, v Italiji so oelo zelo »resni* listi objavili, da so Američani spremenili svojo linijo na meji s oonb B nad 9 km Cernu vse te vznemirljive vesti f Cernu se vsa) enkratt na me-seo govori o mobilizaciji Jugoslovanske vojske in o bližnjem Titovem napadut Te vesti se skoraj vedno nm Skrivnosten način zeio Strt Jo po Rafiji in izven Italije. Kdo ima toliko interesa nd trajanju te napetosti f , Jasno so savezuitke vojaške oblasti kakor vse vojaške oblasti zelo rezervirane. Tpda ah res nič ne vedo o pripravah, ki niso prave vojalke pripravi, in so že del) časa v teku, da M kljubovali famoznemu napadu, ki ga kar noče Mtif Jaz, skromen novinar, som v tnalo dneh -z lahkoto zvedel o teh tobrambnih* pripravah in e drugih, ki so drugačnega značaja. Tako sem tudi Jaz sližal govoriti o bližnjem novem pohodu na Romke. Bd\ sz, da hoče nekdo spremeniti položaj, ker se eone hrvalke svinje» ne odločijo, da bi napadle. ča raznovrstne komentarje. Predvsem se govori o nevarnosti, ki jo V teh krafih predstavalfajo i oborožen« fašistične tolpe, ki se ,i te skrivajo, pač pa živijo v od-'\;rlti legalnosti in uživajo oelo n iistenozne in zelo rezervirane pi -otekcije. Kdbr pa hoče točne}-št k podatkov o teh tolpah, se n» ora podati izven Vidma, v na-dtl ko dolino, v Benečijo, na me-)o\ cone A in cone B.* Od 35.000 prebivalcev * 3.000 oboroženih banditov Tirugi članek opisuje teror o-borvbenih fašističnih tolp v Benečiji, in piše; »i. junija zvečer so .prebivalci cone med Tor Janom' pri Čedadu in PreStintom opaz B'i skrivnostnen kmečki voz. Ko Jb voz dospel v Freitint, so z njega razložili Ittvilno orožje *n ga SfU-avili v neko Mso. Na to je bil < vpezorfen poUfski komisar v Čedadu. Okrog polnoči je dospela ■»’ vas policijska četa in se pribh tala omenjeni hiši, iz katere so • začeli nenadoma streljati s strojnicami in metati ročne bombe. i'rifla so ojačen ja zavezniške vo^aSke policije, s Štirimi težkimi tanki in oddelkom mo-Ionizirane) infanterije. Iz Mie so nadaljeval' s freljanjem do jutra, ko ji%n je zmanjkalo streliva. Takrat so se podali. Izjavili so, da so amsrilke policaje za menjali za 'Jugoslovane, M da so kraj napadli. Nekaj ur so te bandite držali ,v zaporu, potem so jih pa iz.»'uit Ji. Ta dogodek Je povzročil Vidmu in Prdadu veliko začudenje, toda neki zavezniški Časi w)fk Je na vpraSanfe tzirrvil, da ni ■prostora. ds bi obtožence obdrt v zaporih, (B* mdaiftm Jb naSe ifkdftvo ves čds suženjstva čutilo, da mora ohramti du-Sevne in materialno vezi tudi preko meje, ker smo se zavedali, da smo le del slovenskega naroda. NaSa naloga je torej izgraditev naSega kulturnega in vsega javnega življenja sploh in povezava tega nalega življenja z ostalim slo\>en3%im narodom, zato da tudi naša dežela doprinese svoj delež za razvoj slovenske kulture, zato da se bo občutila v življenju slovenskega naroda tudi lepota morja in kraikih skal, zato da bo zaSlo v vse naše življenje tudi delo in trud, miselnost in čustvovanje natega primorskega človeka, i Nete prosvetna delt mora zajeti vso plasti natega narod*k Nata prosveta je v pravem pomenu besede ljudska prosveta. PO Vsej najt dbmovini 'id se ustanfvitq 'pmpgttna drultpa, ki skrb« za izobrazbo in razvedrilo naših ljudi. S pomočjo tega prosvetnega dela bo nate ljudstvo dobilo Jasne poglede na vsa življenjska vpralanja in v nate ljudi bo pronicala naša slovenska kultura. S tim bo nate ljudstvo malo ljubiti svoje in spoStovati tuje. Pred prvo svetovno vojno smo Imeli razna prosvetna druttva v sredini meyta. In tudi danes čuti slovensko prebivalstvo, ki biva v sredini mesta Trsta, željo in potrebo po izobrazbi in po kultnr-nem izživljanju. To svojo željo in potrebo bo slovensko ljudstvo v našem okraju »tešilo z ustanovitvijo slovenskega prosvetnega dri*-Stva. Tovoriti in tovarišic*, * nedeljo B8. julija lOJS ob lt. uri dopoldne se bo vriil v dvorani «Prosvetnega druitva M. Kra-lioh* (Dom pristanilkih delavcev) ustanovni občni zbor ^Slovenskega prosvetnega družtva*. kateremu bomo izbrali ime na tem občnem zboru. — Pridite v čim večjem Številu, da si ustanovimo kulturno matico za ta okraj, ki bo, v tesni povezavi z vsemi ostalimi natimi prosvetnimi ustanovami, skrbela za podvig kulturne ravni nalega naroda. Smrt fašizmu — Svobodo narodu! Pripravljalni odbor: France Caharija, Drago Curk, prof. Josip Kosovel, MUovnik “ ' •■*>*-■ Za 9prejem Albanije med ZN Tirana, 26. Tanjug. — Albanska poročevalska agencija sporoča, da Je albanska protifašistična mladina poslala svetovni federaciji demokratične mladine v Pariz prošnjo, da podpre albansko zahtevo po sprejemu Albanije na mirovno konferenco. Brzojavka poudarja, da Je ta upravičena zahteva osnovana na aktivni udeležbi Albanije v protifašistični vojni ln na ogromnih žrtvah, ki jih j« Albanija dala za skupno stvar. Preučevanje novih članov ZN New Tor k, 26. AFP. — Prva seja odbora, ki ga Je imenoval Varnostni svet za preučitev kandidatur novih članov ZN, bo 31. julija ob navzočnosti delegatov vseh vlad, članic Varnostnega sveta. Siam, Albanija, Mongolska republika, Tramsjorda-nia in Afganistan so vložile svoje kandidature. 25 milijonom Korejcev preti lakota Sangaj, 26. AFP. — Sovjetski radio javlja, da se bodo v kratkem začela pogajanja med sovjetskimi in ameriškimi oblastmi o gospodarskih vprašanjih Koreje, da se prepreči lakota, ki proti 25 milijonom Korejcev. Angleški državni je zahteval smrtno kazen za nflrnberške vojne zločince Niirnberg, 28. - AFP — Angleški drisavni pravdnik za vojne zločince, sir Hartley Shawcross je zahteval v petek smrtno kazen za Hermanna Goeringa in njegovih 21 tovari-.ker so vodili napadalno vojno in sankcionirali 12 milijonov umorov. Njihova krivda je, da so navdani morilci In da so sestavili načrt ln Vodili svetovno vojno proti vsem pogodbam in obljubam, da bodo držal; mir. «To je nedvomno dokazano*, je izjavil pred sodiščem sir Hartley.. Nadaljeval je: «Danes je tukaj na kocki več, kakor samo usoda teh oseb. Osnovna naloga tega procesa je, ugotoviti za vse čase, da imajo mednarodni zakoni veljavo, ugotoviti ali je vojna zločin in soditi njim, ki so pomagali in privedli svoje države v tak položaj. Britanski državni pravdnik je bral iz rokopisa ln pričakujejo, da bo govoril vsega skupaj 8 ur in sicer v petek in soboto. Besedilo njegovih zaključnih argumentov so izročili londonskim dopisnikom preko centralnega urada za informacije. Državni pravdnik Je obremenjeval nacistične poglavarje, da so Poljski teroristi aretirani na Češkoslovaškem Praga, 26. AFP. — Uradno sporočajo, da so pred kratkim* aretirali Hdmonda Syrna, šefa poljskega tajnega urada na češkoslovaškem o-zemlju, ki je imel nalogo preskrbeti poljskim teroristom prehod čez mejo. S pomočjo tega urada je veliko število osebnosti zapustilo svojo domačo zemljo, predvsem pa vrhovni poveljnik teroristov, general Bromwicki septembra 1945, inšpektor terorističnih sil v južni Poljski Kaminski, žena generala Pelczync-ki, voditeljica teroristov, ki je sedaj v Londonu. Razen tega so prihajali prostovoljci iz Poljske, ki so jih pošiljali preko Nemčije in Italije v ednice generala Andersa. Ta urad se ja imenoval «Sorodek Poljski* in je bil poljski center vohunske organizacije Andersove vojske, s sedežem v Rattebonl. Tako je agent za zvezo, kapitan Henryk prekoračil poljsko mejo in prispel v Ratisbo-no, kjer ga je sprejel general An-ders lani oktobra in se je nato vrnil decembra 1945 na Poljsko, kjer so ga aretirali. Po Sjmovi aretacji nadaljujejo oblasti s preiskavo o delovanju centra za tajni prehod čez mejo. Incident na francosko-italijanski meji Lanslebourg, 26. AFP. — Na francosko-italijanski meji je prišlo do incidentov, kjer Je skupina italijanskih civilistov vrgla v zrak naprava Moncenlsija, ki bo pripadal Franciji po sklepu štirih zunanjih ministrov. Atenatorji so pobegnili, ko so se pojavili francoski orožnlkL Val slavk v Ualifl London, 26. AFP. — Kakor poroča radio Rim, se še nadalje širi val stavk po vsej Italiji. Delavci iz Barlette, Foggie in Taranta so stopili v stavko prav tako uslužbenci hotelske stroke. Stavka nastavljenoev hotelske stroke se je najprej razširila na Florenco in od, tam na vso Italijo. Glavna konfederacija dela je sklicala danes konferenco, da prepreči stavko stavcev. Policija v Comu Je protestirala zaradi razmar, v katerih se nahaja, posebno kar se tiče uniform. Hkrati je tudi zahtevala naj se nadomestijo oilclrjl z voditelji partizanov. La Guardia o prehrani v Italiji Rim, 26. - VZN — Davi je La Guardia zapustil Rim in odpotoval v Beograd. Pred svojim odhodom je dal ANSI naslednjo izjavo: »Preden zapuščam Italijo moram reči, da Je neobhodno potrebno čimprej podvzetl ukrepe za pobijanje črne borze. Položaj je zelo zapleten: bel kruh na črni borzi in črn kruh na beli borzi. Govoril sem z mnogimi osebami: uradnimi osebnostmi vlade, industrljci, delavci in kmeti. Povprašal sem za ceno kruha in odgovorili so mi: 25 lir na} nakaznico in 160 do 170 lir na črni borzi. Vsaka družina ga kupuje na obeh tržiščih. To Je ie kar stalno stanje ln zato mislim, da mu je treba napraviti konec.* Odhod beloruske delegacije na mirovno konferenco Minsk, 26. - VZN — Vladna delegacija republike Bele Rusije je odpotovala iz Minska na mirovno konferenco ▼ Pariz. Delegacijo vodi podpredsednik ministrskega sveta ln minister za zunanje zadeve Kiselev. Predsednik bolgarskega sobranja poroča o misiji v Parizu Sofija, 26. - AFP — Predsednik bolgarskega sobranja Kolarov j« obrazložil pred parlamentom rezultate svoje misije. v Parizu, kamor so ga poslali kot šefa bolgarske delegacije na konferenco štirih zunanjih ministrov. Dotaknil se J« vprašanja eventualnega znižanja nad armado, kakor tud; splošno mirovne pogodbe. Podal je nekatere izjave ministra Byrngsa: «Bolgarija je imela eno samo vojno in sicer proti Nemčiji, zato bi bila žalitev in nepra-vica proti bolgarskemu ljudstvu, ako bi se mu vsilila omejitev njegove armade.* Kolarov je nato nadaljeval: «Byr-nes je upošteval moj ekspose in omenil, da ne odvisi bodočnost in varnost bolgarskega naroda, kakor tudi vseh ostalih balkanskih narodov, od njihovih lastnih armad, temveč od armad velesil in od organizacije ZN. Češkoslovaška mladinska brigada v Sarajevu Beograd, 26. Tanjug. — Ponoči je češkoslovaška mladinska delovna brigada, ki se je udeležila graditve «mladinske železniške proge Brčko-Banoviči* prispela v Sarajevo. Ob prihodu so. se razvile navdrlšene manifestacije čleškoslovaško - jugoslovanskega bratstva in vzklikali so maršalu Titu in predsedniku Be-nešu. češkoslovaška mladinska brigada se bo mudila v Sarajevu tri dni in nato nadaljevala svoje potovanje v Mostar in Dubrovnik. sodelovali tn vodili hlijdeo, P****' čunan in premišljen po!zku*»A*1* ničijo narode in rase, da poruM0 tradicije, ustanove in samoek^®" co svobodnih in starih držav. ^ vajali sa umore v plinskih" cfl> tn v krematorijih koncentracij taborit,” groze, kakor da bi šlo * masovno industrijsko delo. JjA" Sir Hartley y6 bil drugi' iz®*1 štirih zavezniških državnih dnikov, ki je zastopal svoje st* šče. Govoril je za državnim P®7 dnikom ZDA, sodnikom Vrhovo*** sodiJča Robertom Jacksonom. Francoski in sovjetski pravd®^ bosta imela tudi vsak svoj zakllU n; govor. Sodišče bo nato pred seboj cele tone ZasižoBth ® . mentov, izjave prič in, obtože" in govore branilcev. Na P°°. vsega tega bo moralo izreči ' To sodiSče ni vezano pri sojen■ ( samo na moralne in etične ? \ pe, temveč bo lahko sodilo na P" lagi zakonov, je izjavil sir Hart ‘ «Učinki te sodbe bodo. segali & ^ preko same obsodbe nekega *** . krivcev,* je dodal Hartley. je: »Življenjski prostor ni b'1* ® manj krivična zahteva kakor hteva po reviziji versaillske P0”0* be, s katero se je končala to svetovna vojna. Nobena vlada, ^ je hotela živeti v miru, se ni gla pritoževati nad določili t* P"j godbe. Krik o Versaillesu le ^ sredstvo za združitev ljudi, ** vrJitev zlobnih ;n napadalnih nj. Vendar pa je bil ta krik peklenski kakor krik proti ® zaradi rasne čistosti.* izdajalska vta9a Živka TopalciH3 Bern, 26. - Tanjug — časopis «Voix Ouvriere* _ članek Leona Nikole-a, ki o=tro pada ziiriški list »Volksrecht* radi dveh proti Jugoslovan5 ^ člankov jugosldvanskega ^ Živka Topaloviča, ki je bil ob^o)f na Mihajlovičevem procesu. dobro pozna Topaloviča in ^e°Zji izdajalsko vlogo, ki jo je is1"8 , član mednarodne federacij? “ _ Ženevi. Protisovjetska In Pr0 munistična miselnost ga j? n* ^ hovala tudi kasneje v Jvg°3* kot tajnika diktatorskih sln ^ tov. »Fred vojno in med v°Jd0*’v81 še Nikole, «je Topalovič 90^ ^ s Hitlerjevimi zagovorniki T^.jj žaiski vojni proti Sovjetski in Titovemu narodno osn,° mu gibanju, da bi pomagal I cljl, da pride na oblast.* P ključu je: »Tudi danes se Top® ni spremenil in ti članki v * ■$ rechtu* dokazujejo, da so sti te skupine povezani zJUf javansko reakcijo in s profaa-sU tl jugoslovanski vladi.* SpohodAd m Prireditve, predavanja in sestanki Prosvetno' društvo »Jadran* v Spodnji Branici prirod; v nedeljo 28. julija bb 15. uri kulturno predstavo. Po predstavi javni ples. K obilni udelritbi vabimo vse! PROSV. DRUŠTVO «3. ŠKAMPERLE* PRI SV. IVANU V TRSTU javlja, da bo danes in Jutri običajni zabavni večer na prostem. KULTURNI KROŽEK »M. KRALJIC* V TRSTU javlja, da bo danes in jutri ob 20. uri običajni zabavni večer. V ponedeljek 29. t m. ob 20. uri bo predaval na sedežu tov. prof. dott. Narciso Smidichen o temi »Izvor jezikov*. Vstop prost. Po konferenci ob 21. uri bo novo ustanovljeno slovensko kulturno društvo otvorilo svoje delovanje s prireditvijo. Enotni sindikati SINDIKAT KOVINARJEV javlja, da bo v ponedeljek 29. t. m. ob 19l uri seja direktivnega sveta. V torek 30. t, m. ob 17.30 bo sestanek posvetovalnega odbora kovinarskih nameščencev. Izleti SLOV. PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU priredi v nedeljo 28. julija izlet v kraiTko jamo »Dimnico* v Slivjah pri Herpeljah-Kozini, ki bo za to priliko razsvetljena. Pričakuje se tudi obisk bližnjih planinskih društev, posebno iz Her-pelJ-Korine, II. Bistrice in drugih domačinov. To bo za SPD v Trstu prvi obisk t« jame po društveni obnovitvi. Odhod ob 5. uri zjutraj iz trga Garibaldi pes’ preko Rocola. Večji del pot; s kamionom od Pe-Bka preko Jlerpelj-Kozlne do Mar-koviJčine, Prehrana Razdeljevanje sladkorja {» ko-rucne moke za mesto in pokrajino. Danes 27. t. m. bodo pričeli deliti po 1000 gr koruzne moke vsem potrošnikom mesta, ki pripadajo skupinam III, ln IX., ter potrošnikom * tr Sr^ vseh strok občin Tržič, Turja '^ rancan, Ronki, Skocijan fr St Peter ob, Soči. Doberd0^ $ Ijana, Rcdipulja in Grade*. gramov sladkorja ti a oseb0., pt potrošnikom starim' 4. do. To velja za mesto in P? Dne 31. t m. bo delitev ** j;r + na. Cene: koruzna moka kg, sladkor 250 lir za kg- , IB? Dovoljen promet ce* i soški most OBVESTILO MESTNE^-/ PANSTVA ZA GORICO. njo mestnega županstva l® sredovanju ZVU je voja:'110 ljstvo dovolilo promet č'e* soški most v obeh smere-vzhodu in prot; zahodu P°A)IF njih pravilih: 1. prehod v Air: smeri je dovoljen vsem ul xi ■ vojaškim in civilnim ob vSS*j 2. prehod v smeri proti ** dovoljen vsem vozilom od -jjtF polnoči do 8. zjutraj. Od & ^ do ene ponoči, pa je dpv011^^ za motorna vozila; 3. Prer ®, broni v*vi 4 arv» riAtrnl lofVll. P hrani pri tem poveljstvu re dokazati, da je njen ‘ pride ponjo. las«'1*' Vrtna Tovariši iz Bv. Irana V rede v nedeljo 28. v gostilni »Pri lep01” . c, *' (Bella vlsta) na Lonjer** . liko vrtno veselico s P ‘j. gre čisti dobiček v ^ Meff, nemu. skrbstvu svetoiva kraja, vabimo k čim vfcJ Odg. urednik DUŠAN POSESTVO S prodam, jj Turk Marija, 8ežanj/ - V nedeljo 28 t.m. ob 17 nrl priredi Z. A. M. J. K. v BAZOVICI — = Igra orkester »Veseli veter" Is Sel«*®* PLES na prost«1? V nedeljo 21. t. m. je bila saradl »laheJŠ® glinena kulturna prireditev ▼ Krvavem potoku, njena. Jutri 28. t. m. ae bo ta prireditev nvdn VABLJBn1 V nedeljo 28. t. na. ob 17 uri JAVNI ptlndi MLADINA I. SALEŽA n. pr«*** ' ll Igral bo orkester Is iarkov* Pomorski dnevnik *»»- 8 **# julija 1946. Politika pravite in časti Deset daj je tega, odkar Je po- ®J°cnlk Jugoslovanskega minl-~ra zunanje zadeve dr. Aleš komisiji »veta Štirih žuli^111 mirltstrov obrazložil star r® SV0J® vlade o Trstu. Govo-J1 Je z matematično stvarnostjo cjstev, a vsem ognjem resnice, i J1 ne more do živega niti naj- j*e kanejša potvorba rimske vol-kulje. Trst pritifte Zemljepisno, luka &ani Jugoslaviji, ker Je največje. na Jugoslovanski obali J«' a in najhližja osrčju Dona- Ve In Save. Zgodovinsko, ker Je ▼ dvanajst a slovenske zgodovine le nie fašistično četrtstoletje piri* ta4al Italiji, Prometno, ker Je bilo njegovo iSS® ko ni bU v r * In niti ena njegovih pasovnih družb z vsemi njihovi-sv ‘2()-000 tonami ladjevja po 81 izvoru ni bila italijanska, J* trgoval v 10 krat večji * Jugoslovanskimi deželami Pa z Italijo, j^tostrijako, ker ni ne • avo-ladjedelnicami ne a plavži * tiatjlnicamt in niti drugače početka pa vse do fa-^ nikoli »lužil Italiji. Plačno, ker niti najmanjše- Kalik tta'& v “I®”1 bil° lE k, dokler si ga fašizem, ■ nartom in «1, k« »»rt izigravanjem ni prila- ®Votom zaledju, ker Je vse J®*to' Jugoslovansko, jj? *nednarodnl vlogi avojega v ^ ker Jo lahko izpolni Zakon zgodovinske nujnosti ustvarja tako na naših tleh jasno situacijo: Trst. ki Je nastal na jugoslovankih tleh, mora ostati trdno povezan 5; njimi, ki Je odprl Srednji Evropi vrata v svet, mora služiti izključno njej. Kdor bi mu nameril drugačno službo, bi mu storil silo In krivico, kakor mu jo je prizadeval fašizem v vsem zadnjem četrtstoletju. Politika, ki upošteva in spoštuje ta zakon, je politika pravice, vsaka druga je nasilje in zločin. In še posebej velja to za naše tržaško ljudstvo ki se Je v letih velike osvobodilne vojne z vso odločnostjo postavilo za veliko stvar, se borilo z vso dušo in srcem s svojimi garibaldinci in partizani v vrstah naše narodne osvo- bodilne vojske, žrtvovalo svoje sinove in hčere za svojo sveto pravico. Se posebej velja to za našle demokratične množice, ki so jo vse poslednje leto z nepopisnim elanom, z nepopustljivo vztrajnostjo dan za dnem, od po-, litične demonstracije do kulturne manifestacije in do delavskih stavk, z veličastnimi povorkami po sredi mesta In za zamreženimi okni zaporov, ob razvitih zastavah in pod knuto nasilja neomajno in ponosno izpričevale pred vsem svetom in ljudmi. Prepoznalo je jasno in enostavno resnico, skozi stoletja nespremenjeno, zato sveto in pravično: Da je Trst usodno povezan z Jugoslavijo in Jugoslavija ž njim. V zavesti svoje zgodovinske in dandanes prav tako noovrkns kn neokrnjene pravico do Trsta Jo jugoslovanska armada zmagoslavno prodrla do Soče in preko nje. Priznanje njene zmage od strani in za stvar vseh velikih zaveznikov, neizmernih žrtev vse Jugoslavije in njene neskaljene zvestobe, njenega trpljenja in junaštva, njene zgodovinsko nujne in zato svete pravice pa je zanjo in za nas obenem tudi vprašanje časti. Zato ne odstopa in ne bo odstopila od svojega osnovnega načela o svoji dejanski, neločljivi zvezi s Trstom, o realni uniji Trsta ž njo. Noben volilni postopek, nobena' večina in nobena sila je od tega ne more odvrniti. Nihče ne bo mogel jugoslovanske vlade prisiliti, da bi priznala krivico in zlo, da bi hotela, česar njeno in naše ljudstvo noče. Zakaj za nas la zanjo Je le taka — politika pravice in časti. b. ž. Brda so napojena s krvjo za Jugoslavijo m«rt zgolj e pomočjo Ju- Flavija, ogromne večine vseh (W*rtdno prizadetih, ker zo ga j^^lovaška ln Poljska, Mad-Albanija ln Romunija Jugoslaviji. Politični usmerjenosti j. Prebivalstva, ker se Je v 14. ®tju uprlo Benetkam, ker Je 1*. odklonilo priključitev k ker je v prvem desetletju ga veka pri volitvah dvakrat *1° zagovornike Italije, ker ^ to v poslednji osvobodilni voj-•» ia63'0 ^a^‘5t'IčneS'a jarma, ker v J® nazadnje bratsko združilo Jp? naMačJl antifašistični uni-ln Slovanov za ljud-® Jugoslavijo, ker Je vse do »jih dni v pgromnih množi-,i »enehno manifestiralo in Jkalo proti fašizmu iz Italije. -°ralno, ker Je Jugoslavija s ^“Porsko in Trstom krvavela ^ojo skupno svobodo In za r**»ike, ker je Jugoslovanska ^ada s Primorci in Tržačani {l/ veliko mesto osvobodila fa-a in nacizma. ^ “laško, ker ne sme Trst nl-jj, , več postati kovačnica Tu In l56e naPada na Jugoslavijo ,j0 6r ima Jugoslavija pravico “irateške, obrambne meje pro-Pavljajočemu se fašiatlčne-Papadalcu. j Jugoslavija prltlče Trstu: ^®(Iustrijsko, ker kot agrarna edlno Iahko obnovi in lz-Pjegovo proizvodnjo. ^ rgovin8ko, ker mu edina lan. _ Ugotovi popoln razmah v p° u do vse Srednje Evrope. 0tn4ino, ker mu edina lahko nJ* Pajkrajše poti do najpo-tržišč z vsem njego-^ Pajšlršim. zaledjem. O1*031110' ker edina lahko w hkratu z obrambo ene svobodo in razvoj drugi narodnostni skupini, tega je tudi za Trst mo-u 6ZAom HML0VŠC S priključitvijo Trsta k Italiji je bil Jugoslaviji odvzet 11 jen naravni dostop do morja. Podoba nazorno prikazuje, po kakšni nenaravni poti se je vršil promet Slovenije proti morju, ker je bil odvzet njen najnaravnejši pristop k morju. Promet Slovenije je izražen v številu vagonov leta 193lf. Iz nje je razvidno, da se je večina prometa iz Slovenije osredotočila proti Sušaku. Ta nenaravni promet se je razvil v škodo zaledja, predvsem pa v škodo tržaškega pristanišča. Vsled takega nenaravnega stanja je umevno, da se tržaški promet nikdar več ni mogel povzpeti na višino pred prvo svetovno vojno. Z ugoditvijo jugoslovanskim zahtevam bi se Trst razvil do največjih možnosti razvoja. bi toliko fašistov ostalo na tej zemlji, ki so nam jo hoteli požreti*, Medanci pijejo v nekem pismu: «V naši vasi je 1.403 Slovencev in 12 Italijanov, ki so prišli k nam 1930. leta, mi pa smo tu že 1.300 let. To naj bi bilo po »zamisli* treh velikih »etnično ravnotežje*. Glasno vpijemo v svet: «Dovolj je bilo zatiranja, siti smo črt, ki jih ne bomo nikdar sprejeli*. Steverjanci pravijo: «938 nas je Slovencev, 2 pa Italijana v naš: vasi in šle ta dva sta se tu pri nas priženila. Slišite, kaj smo vse ime li pred fašizmom: dve prosvetni društvi, zadrugo vojnih o-.codovan-cev, zadrugo mizarjev, stavbno zadrugo, zavarovalnico za živino in zadrugo jestvin. Vse to so nam vzeli fašisti 1927. leta. Vsled pri' tiska se je moralo izseliti 212 ljudi, 212 družin je bilo oropanih, 23’ se jih je borilo v vrstah narodno osvobodilne vojske, 54 jih je dalo svoje življenje za svobodo*. Člani mednarodne razmejitvene komisije, morda se še spominjate, kak so vas v Pevmi ustavili ob dveh po polnoči, da bi vam povedali, da so Slovenci in nič drugega. Pa vas niso mogli zaustaviti, ker ste izjavili, da ste bili trudni. Pevmčani pa niso bili trudni takrat, in niso, trudni niti danes. «Kako je vendar mogoče, da so se zaradi nas tako »zmotili*, da nas hočejo dati Italiji,* se vprašujejo Brici. «Saj smo tu vsi samo Slovenci, prav vse je tu pri nas slovenska last*, Pevmska mladina Je napisala na svoj stenčas: »Drag; bratje in sestre, pred nami je naš veliki dan — mirovna konferenca. Vsi pričakujemo od te konference samo ne-kaj velikega — popolne svobode! Da, velikega, saj nas kljub temu, da smo toliko žrtvovali v boju proti naoirašizmu in za priključitev k Jugoslaviji, hočejo odtrgati od svoje domovine. Trgajo na* od naše zemlje kot mrharji, ki so naleteli na mrhovino vsi sestradani. A ti niso sestradani in ta plen ni plen, temveč ga kot takega nalačč ustvarjajo. Proglašajo za plen to našo prelepo zemljo, na kateri bivamo že 1.300 let. Velik je ta rod, lepo je to morje, bogata je ta naša dežela in ljudstvo Je trdno ln neomajno. Kot je kljubovalo fašizmu, kljubuje tudi danes kar dela mnogim sive lase*. Koga doste poslušali na mirovni konferenci, ali fašiste in protiljud-ske elemente ali glas množic, ki so se dvignile po sto in stoletnem suženjstvu! Prisluhnite ljudstvu, ki zahteva samo pravico, samo to, kar je njegovega, ker si bo v nssprot- samo. Takrat bi vam bilo malo neredno, Her bi ljudstvo zahtevalo od vas samih neizprosno pravico. Prisluhnite žrtvam, ki iz vssh grobov in skal širom Primorske kličejo: »Borili smo »e in padli za svobodo in Jugoslavijo*. Prisluhite ljudstvu, ki terja pravico, prisluhnite mladini, ki vam odkrito govori, da Primorska ni mrhovina, niti plen; ki bi ga bilo treba deliti med črne gavrane. Mrhovina so pa fa *.»ti njih «počrtajte in prečrtajte* s ti- stim vašim svinčnikom, ko boste začrtali meje. Nas pa rezati z raznimi »črtami* nikdar več, ker spadamo k živemu telesu, ker smo dovolj gibčnj, da bi skočili nenadno tako visoko in tako daleč, da bi vam bilo zelo žal, če bi še imeli čae obžalovati. Zato »začrtajte* edino pravo mejo tam, kjer jo je označil tov. Molotov in našr. delegacija, tam, kjer so naše žrtve! OGAREV Sovodnfe hočejo k materi Jugoslaviji stave, ki v julijski vročini vihrajo raz oken, drogov in balkonov?! V teku borbe so nam briška dekleta nosila po skrivnih poteh poleg smeha in veaelja in »bučke*, bo cekin svetlega in kot med sladkega brica, tudi zastave in jih poklanjale bataljonom in brigadam z naročilom: «Tovarii»i, prinašamo vam zastave, ki smo jih sešile neizmerno ljubeznijo do vas in domovine. Uničujte okupatorja pod temi zastavami, ponesite jih povsod in prinesite jih tudi v naša Brda, ki trpijo in jezijo pod črnim fašizmom, da bodo tudi Brda svobodna*. Izpolnili smo dano obljubo lani v maju in v Brdih je zasijala poleg že tako cvetoče pomladi tudi pom-lad svobode. Vsa Brda so takrat občutila in zaživela velike dneve se bolj velike svobode. Oddahnili so se koloni, ki so zopet lahko pričeli mirno obdelovati zemljo, skrbeti za vinograde in brajde, izgnana je bila zver, ki je pila kri briški zemlji, zemlji sonca, pesmi ln sladkega vina. , Trdo občutijo Brda ln Brici Bi-daultovo črto, ki reže živo telo. V»i se ogorčeno in dločno upirajo takemu načrtu, ki bi hotel*popolnoma slovanske vasi odtrgati od zemlja, kamor spadajo. »Ne bo držalo*, pravijo Brici, «brez nas ne boste rezali naše zeimlje*. Razobe sili so vse, prav vse zastave, kar jih imajo, tudi tiste, ki so jih lani partizani prinesli v juriših za čet niki ln z njimi osvobodili lirice iz-pod nacifaš.stičnega jarma. Upor- i nem primeru to pravico poiskalo Obračamo se na svoj dnevnik s prošnjo, da nam cenjeno uredništvo priobči teh nekodko vrstic, ki so resnični izraz naših Zelja in teienj, da bo ves svet spoznal veliko krivico, katero nam hočejo prizadeti. Mi se i dobro zavedamo, da je nastopil odloiilm trenutek za našo vas in naše ljudstvo. Znano nam je, da so štirje veliki sprejeli sklep, ki je krivičen in ima za osnovo francosko razmejitveno črto, leatera nas loči in rele od našega primorskega ozemlja in izroča ponovno Italiji. Ne bomo navajali, koliko smo prestali v dobi petindvajsetletnega suženjstva. Hoteli bi le javnost seznaniti, kakšno je dejansko stanje pri nas v Sovodnjah in nit-Peč i. Dejstvo je, da v naši občini nimamo niti enega Italijana, zato bi bil največji zločin po tej strašni vojni —-, v kateri je vso naše prebivalstvo kar najbolj akthvno sodelovalo in se borila v 'partizanskih vrstah — da bi ‘nas znova izročiti naši stari rdznarpdMalki Italiji. Vsa naša obf ina kaze na vsakem koraku svb) slovanski značaj. Vsi naši d%Havnik\ so bili Slovenci in ipihova imena so še vklesana v prekrasni ‘cerkvi. Za časa strahovlade se je v cerkvi govoril slovenski ježih in oerkev je bila edina, ki je učila naše otroke pisano besedo. „Kri smo prelivali * 28 svoPolo" Ljudstvo Sovodenj Im Peči je trpelo ogromno materialno škodo za časa svoje narodno osvobodo-dilne borb«. Ta škoda znaša preko dva milijona predvojnih lir. Od 1011 prebhnUcev jih je bilo v Narodno osvobodolni vojski 108, padlo pa jih je 86. Veliko je tudi število interniranih, pogrešanih 4n ramjemih invalidov. Te številke prepričljivo dokazujejo, da je naše ljudstvo dalo vse, kar mu je bilo mogoče, za svobodo svoje rodne grude. Žrtvovali smo v prepričanju, da te Irti*e n» bodo zaman, da bo s tem naša narodna svoboda poplačana. Vendar pa smo se po objavljanih sklepih v Parizu grenko razočarali v naše vojne zaveznike. Naš primer je tako jasun kot svetlo sonce, tega nikakor na moremo razumeti in vidimo, da sa tu kuje novi zločin, ki bi nas zavestno oropal tistih človeških in narodnih pravio, za katere smo se tako nesebično borili In si jih tudi priboriti. Verovali smo v atlantsko karto, odzvali smo se pozivu Londona in glasu Amerike, storili smo vse, da čim več doprinesemo k sijajni zmagi nad nacifašizmom. Ali naj bo vsa to zaman f Ali je sploh mogočo, da Še danes v dvajsetem veku po tej strašni vojni, bodo mati narodi za drobiž, s katerim bi nagradili našega zasužnjevalca, ali naj bi bili zopet tista žrtev, zato ker zrno Slovenci, ker jz naša voz stoodstotno slovanska ki ker smo vsi za Jugoslavijo. Nel Nikoli ki nikdar mi Sovodenjoi m bomo pristali na to ntM priznali sklepov, ki so izdelani proti naši volji in zato izjavljamo pred vsem svetom: raje v grob kot v novo suženjstvo I Dovolj je bilo našega trpljenja, dovolj je tS let najhujšega zatiranja in ponižanja! Tudi v gospodarskem oziru M pomenila za nao Italija popoten gospodarski pogin, kajti mi Ovir mo od kmečkih pridelkov, Iti JtH izvažamo v Gorico tn od tam proti vzhodu. V vseh drugih stvareh smo gospodarsko odvisni od Jugoslavije tako glede goriva, stav-binskega materiala, itd. .Naša volja mora obveljati 1“ Sama misel, da bi nioraA biti ločeni od ostalega slovenskega o-zemlja, nas spodbuja k še večji odpornosti, k neomajnemu vztrajanju, dokler ne bo prevladal razum in razveljavil nenaravni načrt, ki pomeni za nas pravi diklat ter vsiljevanje tuj» volje suverenemu narodu, To bi bit najvsčji zločin nad prebivalstvom Sovodenj, ki si je krvavo priborilo pravico do priključitve k Jugoslaviji: ras je, da sta okupator in še prej fašistična Italija nameravala zadušiti sleherno slovansko sled i* teh krajev, kar ji pa ni uspelo. To je naša zasluga, ki smo verovali v svoje vstajenje in zmago pravir ce. Toda pariški sklepi niso nflč manj usode polni, kajti s izročitvijo naš« vosi Itahji, bi nas pahnili v večno tuje robsfvo, kar bi pomenilo ne samo BS lot zatiran ja, ■marveč dokončni pogin našega ljudstva. Podoba pred nami je jasna, zato odklanjamo vsako vsiljevanje tuje volje. Odločno vztrajamo in zahtevamo, da se spoštuje naša volja, ki je priključitev Sovodanj in Poči k Jugoslaviji. (Sledijo podpisi) M adhiska brigada iz Julijske krajine s svojim delom na mladinski progi Brčko-Banoviči pomaga pri graditvi svoje domovine Jugoslavijo. S SREČKO KOSOVEL Srečko Kosovel je moral umre-ti še mlad, poln načrtov za bodočnost, za dobo narodnostne ln duhovne osvoboditve, za dobo na novo se porajajočega življenja, v katerem bi njegova umetniška duša šele našla pravi izraz. Pesnik Krasa Srečko Kosovel je bil rojen v Sežani 18. marca 1904., kjer je služboval njegov oče kot učitelj; mati pa je bila doma s Tolminskega. Detinska leta je preživel v Tomaju, kamor je bil premeščen oče in še 'sedaj prebivajo pesnikovi svojci. Okolica Sežane in Tomaja z borovimi gozdiči In značilnimi kraškimi dolinami je bil prvi svet. s katerim se je pesnik srečeval v zgodnji mladosti in je tudi vdahnil njegovi pesmi lastno svojstvenost in izraz. Slednja njegova pesem je kakor del kraške zemlje, otožnost kraških gmajn, samota kraških dolin, zdravje kraškega sonca in hre* (er v sleherno slovensko hi4° poslati njegova vsakoletna ^ treba in dolžnost, saj o6r>ctrsei duhovnih vrednost, ki j h knjiga, je popolnejši, če j« ^ posameznih lastnik knjige P° no pa s*e, de je zanjo tudi ^ žrtvoval. Prav ta zbirka n3' v to nuinost in potrebo vzgoi' največji meri. s . m V tej knjižnici bodo letno'"J 3-4 knjige s koledarjem v °\J-do 50 pol, to je 800 strani za do 70 din. Ta načrt z3* 3jt terja vso podporo in sodelov3 onih, ki so in morajo biti l jf tereslrani na tem, da pr’de P’fj gresivna in cenena knjig3 široke ljudske množice. L® p, bo ta knjižnica vredna le naslova našega največjeg* turnega in narodnega gla — Franceta Presorna! Revijalni H koncu š» pregled revijalnega tiska naš h založb. »Novi svet* smo že omenili in enako tudi mesečnik »Naša žena*. Za vzgojo naših najmlajših, skrbi mladinska knjiga; izhajajo mesečniki »Ciciban* za šolarje v zelo visoki nakladi 82.000; v begati, večbarvni opremi pa list »Pionir*, za učence višjih razredov osnovne šole ln drugih šol v nakladi 35.000. Oba lista Bta velik pripomoček za delo v šolah. Odlična organ.zacija, dob;r izbor in redno izhajanje so pomagali k tako visoki nakladi. Oba lista urejuje Joče Ribičič. V isti založbi izhaja še »Mlad nska revija* v nakladi 6000 izradov, katera gradi po svoji pretežno literarni vsebini novo generacijo pisateljski ga rodu. Nujno potrebno bi ipa bilo, da se njena naklada dvigne, ln da se 'zhajanje revije prenese v okvir šolskega leta, kakor je to pri »Cicibanu* in »Pionirju*, Med ostalimi revijam! naj omenimo še mesečnik »Razgledi*, ki izhaja v Trstu, »Obzornik*, ki ga izdaja Ljudska prosveta, pedagoško glasilo »Popotnik*, dalje »Geografsk, vestnik*, »Proteus*, druge strokovne liste ter mesečnik »Tovariš*, ki pa še ni dobil trdnih tal, 'dasi nam je tak list prav potreben. Prezreti pa ne smemo še mesečnik »Priroda, človek in zdravje*, ki ga izdaja m nlstrstvo za zdravjo LRS v visoki nakladi, kakor tudi mesečnik »Naš tisk*, ki naj bi bil jako zelo potreben bibliografski poročevalec, kateri si Je prevzel še nekaj takih nalog, k; mu izvrševanje te prepotrebne funkcijo ovirajo. Murni bi ostati pri svojem prvem Imenu, to je »Slovenski tirii*, ki naj bi ga res vestno in bibliografsko beležil ^ gi tako imeli tudi na tim P°. nfi4 osvoboditve dalj« pregled, Ki ^ manjka skoro v celoti z® 80 1912 dalje. Priznanje grafik in knjigovezord .nujni"1 Predno preidemo k za besedam tega pregleda. n , ob priznanju našim ZB}°“ 0^a\oe reč; priznanje tudi P°*rtv,|,n;Kil1 mn delavstvu, vs:h 3'°' grafičnih in kn1igove.’k-h jpo- tij, ki so s svojim delon* 3 pr-mogli k tako bogati £etv vem letu svobode. n9pOv'e‘ Program naših založb^ o3Votšr dujejo za drugo leto "Tn K*.« ditve veliko dobrega 1 rjeta3 V tem letu bo nastopi*8 ^ Knj1 v glavnem tudi ustal)88^ fflic žnega trga in s tom tu p0s3' terna razdelitev podror ^ je meznih založb, kar bo v jjjjF3 korist slovenski v t0. bodočnost Je zagotovlje ^ictaj ne moremo dvomiti in ta . ^ef pregled nam to tudi v P° ( j ^.bitl t Vendar moramo 3 v®1 smolernejše Izdaja0J3, ]etu f, kem zoletu v tem PrVCnjnaf3'1!.e je pač zgodilo, 'da J® bj \sbr šlo v tiskarski stroj ha dfl Izostalo in včasih ee Kdo ^ zalržb? menda tekm°va več izdal. „ PRIMORSKI DNI Uhaj« »..k “'V enkrat na *tlrib SIRI IE NAS T*