IV. 141» ^lKČ'Jin » Ц,.1||\ lili Nar4'.» z« inseratc. Sarajevo štv. 7565. Zagreli štv. 59.011. Prugn-Dunui 24.ГЧГ U p ru v ti: Kupitur jeva (>. iclofou 294? Trlelooi uredništvu: dnevna služUi 205(1 — nnt iui ."">(. '4'lđ ui J051I Sub sptecte ae^^^Hatis Ko so n^i Škofje pred vsem svetom dvignili glus za svobo.. "•aloliške cerkve i Julijski krajini in povabili vernike, nuj n.\ Jožefovo potožijo Bogu gorje odsekanega telesa našega naroda, ki se da primerjati morda edino s turško nadlogo, tedaj se je pokazalo, kako globoko se je zarila bol naših bratov v srca nas vseli, ki živimo v narodni državi in kako vsaka, še tako majhna krivica, ki jo prizadene tujec ali kdorkoli našemu življu in Cerkvi na Primorskem, zadene ves naš narod in vso katoličane v Jugoslaviji. Zadostoval je en sam poziv, ni bilo treba reklame, 110 agitacije, ne shodov iu milijoni katoličanov so pohiteli v cerkve iu v mestih smo bili priča, kako so isti verniki hodili iz ecrkve v cerkev, da bi prisostvovali več daritvam iu poslušali dvakrat besede o križevem potu zasužnjenega naroda. Takrat smo Slovenci in Hrvati pokazali, da smo kot katoličani vdani svojim cerkvenim pastirjem, u tudi. da se kot Jugoslovani zavedamo svojih pravic pod božjim solncein, ki jih našemu narodu ne sme kratiti noben drug narod, noben režim, pa naj zavija svojo hudobijo v še tako ster iu prcpercl plašč dvatisočletne civilizacije. Mi smo ostali zvesti svojim pastirjem iu oni nam; kajti s svojo okrožnico so naši iikofje postavili jez nevarnemu valu, ki jc šel takrat p« vsej državi radi nasilju nad Cerkvijo na Goriškem, kjer so fašisti na ukaz raznih Avenantijev iu Modestijev skrunili cerkve, razbijali sv. niisijone, tirali v ječe cerkvene pevce in v konfinucijn slovenske organi-ste, grozili slovenskim duhovnikom s smrtjo iu se niso ustavili niti pred častitljivo osebo goriškega nadškofa. Gnev našega ljudstva se je takrat raziil v molitev k Vsemogočnemu. Kakor je bilo Jožefovo velik dan jugoslovanskih katoličanov, in lahko trdimo, katoliške Cerkve sploh, je bil to dan ponižan,ia njenih preganjalcev v Italiji, pn tudi dan neprijetnega presenečenja njenih nasprotnikov pri nas iu v svetu, ki niso pričakovali tolikšnega poguma cd Cerkve. Izvrševalec naukov poganskega nacionalizma iu idejni organizator vsega nasilja, ki so ga njegovi ekse-kutorji slepo izvrševali proti Cerkvi v Julijski krajini. je besnel. Pognal je vse svoje sile proti vatikanskemu ohzidiu, teda vse njegove armade in stn-tisoči njegove milice ter vse njegeve grožnje s preganjanjem Cerkve so bile zaman. Sv. stolira se je zaprla v grob molčanja in ni hotela za nobeno eeno dozovtlirati jugoslovanskih škofov. Cerkev je šla tako skozi hud vihar, toda borba je bila vredna tudi žrtev. Njen molk je pomenil porazno ohsoilho fašističnih metod, fašističnega nasilja in nasilja sploh, bila je to obsodba zatiranja in raznarodovanji narodnih manjšin, skratka, obsodba požrešnega )ur icnaliznia in vseh njegovih izrodkov, ki ogroža o mednarodni mir; na drugi strani je bila to h niaeija večne trajnosti in splošne veljavnosti Kristusovih naukov, ki jih Cerkev brani tudi še pred tako oholimi mogotci tega sveta, bila je to predvsem afirmacija vesoljstva katoliške Cerkve, l;i ne pozna državnih mej, ki so si jih narodi začrtali v sovraštvu drug proti drugemu, in tudi ne ua; odnosti. ki ne dela razlike med velikimi in niu-linii narodi iu prepoveduje svojo nauke vsem narodom, vsem ljudem, bogatim iu revnim, močnim iu šibkim, in sicer tako, kakor meni. da jc za zve-ličaaje njihovih duš potrebno, to je v njihovem materinskem jeziku. To je bil goruk dih krščanske ljubezni, ki je šel iz krščanskega Rima skozi nasičeno ozračje povojno Evrope, ki ga zastrupliu medsebojna nestrpnost njenih narodov. Te osvežujoče sape so bili posebno veseli katoličani vseli narodnih manjšin, — o tem nam priča enoten nastop vsega katoliškega tiska v Evropi za Cerkev — ki so že vsa povojna leta pričakovali iz Rima odrešilne besede proti nacionalizmu; radi nevarnega sovražnika, ki obdaja prav njeno središče, je Cerkev smatrala javen nastop, morebiti z nameravano okrožnico o nacionalizmu, za manj primeren. Tako so ji naši škofje dali priložnost, da spregovori in-direktno s svojim molkom, ki je pomenil pred vsem svetom odobravanje njihovega koraka. Poslanica, ki jo jc sv. oče naslovil na goriškega nadškofa ob 25-lctnici njegovega škofovanja. in to v fasu, ko so goriški oblastniki najbolj divjali proti Cerkvi, njenemu nudpastirju in domači duhovščini, ni bila nadškofu Scdeju samo л tolažbo iu vzpodbudo zoper goriško fašistično drhal, temveč katoliški Slovani v Italiji in v svetu so videli v njej poroštvo, da ho Vatikan do zadnjega branil svobodo Corkvc v Julijski krajini pred fašizmom, ki bi Cerkev rud zasužnjil in porabil kot najbolj učinkovito orožje raznarodovanja. Kaj čuda, čo jo po vsem tem odstop goriškega inetropolita tako presenetil vso duhovščino in vse vernike goriške nadškofijc, ne glede na njihovo narodno pripadnost — saj je znano, da jc užival nadškof Sedej radi svoje nepristranesti popolno zaupanje tudi furlanskih katoličanov — in da je hudo zadel vso katoličane tudi izven Italije, ki so v strahu slutili, da bodo nasprotniki Cerkve hlastno pograbili za novo >afcro«! Kakor zasluži oseba sivolasega vladike globoko spoštovanje vsakega latoličana in vsakega Slovenca, ki pozna njegovo delo v teku zadnjega polstoletja, nam ni na tem, &>i bi poviševali našega rojaka. Že večkrat smo poudarili, kaj so videli v njem slovenski verniki, lahko rečemo, tudi furlanski, doma in kaj so videli v njem katoličani in nckatoličani v svetu. Goriški nadškof je bil po svoji funkciji in vladanju, ki ,ie bilo usmerjeno po vekovitih načelih krščanskega nauka, da smo vsi otroci božji in pred ^Rom Vsi enaki, pa naj pripadamo tej ali oni narodnosti, da nam jo Bog z življenjem samim podaril določene pravice, ki nam jih nihče ne sme vzeti in ki smo jih dolžni pn božji postavi braniti pred vsakomur med te spada tudi raba materinega jezika —, po tako usmerjenem pastirovanju, ki jc moralo 2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dnu ziuiruj. razcii pondeljkn in ducvn po nrnzuikti ^ f • V g tanhajsek 2 milijonsko armado Nanking, 20. nov. ž. Tukaj se je vršila tajna seja Kuonii-augu, ua kateri je izjavil predsednik Cankajšek, da lin takoj odpotoval v Severno Kitajsko in prevzel poveljstvo nad vso kila.fsko vojsko. Prosil je delegate Kuomitanga. da izpolnijo vse zahteve kantivnske vlade, ca pride nu, la način do popolnega ujeilinjcnja vse Kitajske. Računa >e. da se bo maršal Cankajšek postavil na čelo 2 milijona kitajskih vojakov, ki hudo takoj stopili v borbo proti Jupond:i. London, 20. nov. Ig. Japonski listi vidijo v telil, da je Cankajšek naznanil, da bo posegel v niandžurski konflikt, najusodnejšo odločitev, odkar je izbruhnil niandžurski konflikt. To Čangkaj-šekovo napoved jc sprejel kuomintang na svoji tajni seji z največjim navdušenjem. Drmovsiracrc za vojsko Šangliui, 20. nov. ž. Ob priliki, ko je maršal Cankajšek sklenil, da se takoj odpelje v Mandžurijo ter da tamkaj stopi v službo domovine, so priredili dijaki snoči zelo burne protijaponske demonstracije. Razdražene mncžice so zahtevale vojno preti Japonski. Veliko število dijakov se je javilo prostovoljno za vstop v vojno službo ler hoče braniti svojo domovino. Novi boji Tokio. 20. nov. ž. Glavni oddelki japonske vojske so odšli v Cicikar včeraj ob 10 dopoldne. Zunanje ministrstvo izjavlja, da bo japonska vlada izpraznila Cicikar v 14 dneh po sporazumu. V teku dneva je prišel meščanski guverner iz Harbina Cang Čiu lluj, ki je proklamiral neodvisnost province ter prevzel upravo v svoje roke. Japonska vojska še naprej prodira v severno -/.a-padni smeri. Oddelki japonske vojske so se spopadli s četami generala Mn in sicer kakih 50 km severovzhodno od Cicikarja. Zračna vo'na Miikdea, 20. ncv. ž. Dopisnik Reuterjevega urada poroča, da je japonskim letalcem uspelo bombardirati oddelke vojske generala Ma, ki so •šteli 3000 ljudi, ter jih popolnoma uničiti. Bombardiranje je bilo izvršeno 100 milj severno oJ Harbina. Janonsha ne popusti Pariz. 20. nov. ž. V tukajšnjih diplomatskih krogih se pričakuje v najkrajšem času vpliv Amerike v kitnjsko-japonskem sporu. General Dawes, ki se je čez pol ure razgovarjal z vlado v \Vashing-! tonu, noče dali nobenih informacij o ameriških na-] kanali, kljub temu pa se govori, da bo napravila ; odločilne korake, ne ve se pa, čo bodo njeni ukre-i pi vezani na Kellogov pakt ali na \Vashingtonski j pn U t iz leta 1922, s katerim jc zajamčena teritori-i jalna integriteta Kitajske. Danes dopoldne je Du-wes po nalogu svoje vlade obiskal bolnega Brianda. Na japonsko-kitajski spor se gleda danes /. j mnogo večjim optimizmom, kakor včeraj, čeravno i stališče japenske delegacije ta razlog nili najma-lije ne upravičuje. Na sinočnjo nolo, ki je bila pre-. čilana v imenu Sveta Zveze narodov japonski dele-; gnciji, še ni prišel iz Tokia noben odgovor, vendar : se pa iz krogov japenske delegacije čuje, da ne more bili niti govora o tem, da bi japonska vlada odstopila od pel postavljenih zahtev. Japonska ne I zahteva cd Kitajske drugega, kakor da Izpolni njc-i ne zahteve. Japonska je pripravljena, da umakne j svoje čete, toda da ne da iz rok vajeti do končne ! rešitve mandžurskega konflikta. RusUa se čuti prizadeto Moskva. 20. nov. ž. Sovjetski lisk napada Japonsko in jo obtožuje, da izvaja v Mandžuriji svojo rniperijalno politiko. Rosnaja zvezda trdi, da la japonska politiku ni le imperialistična, temveč naperjena ludi proti Rusiji. Velika Britanija in Francija podpirala težnjo japonske vlade, Sovjetska Rusija pa mora biti na vse pripravljena, ker se polog japonske akcije v Mandžuriji vodijo sedaj tudi pogajanja -/.a ožji sporazum med Japonsko in Poljsko. Moskva, 20. nov. ž. Dopisnik Hearstovega tiska doznava na tukajšnjem japonskem poslaništvu, da zaenkrat šo ni nastopilo poslabšanje rusko-japonskih odnošajev. Japonska jc proti svoji volji prisiljena, da prekorači vzhodno kitajsko železnico, nikakor pa noče okrniti ruskih interesov, katere hoče Japonska spoštovali vse to takrat, dokler Rusija ne bo začela v tem predelu zbirati večje bojne moči, kar bi povzročilo zelo nevarno situacijo. Amerika se vedno bolj vznemirja Washington, 20. nov. ž. V tukajšnjih krogih s precejšnjim vznemirjenjem gledajo nu dogodke japonsko-kilnjskega spora v mandžurskem ozemlju, kakor tudi na izredno zasedanje Sveta Zveze narodov v Parizu. Snoči je imel Stimson konferenco s svojimi najbližjimi sodelavci, konference se je udeležil ludi tudi državni podtajnik Casllc. O po- teku konference niso bile izdane nikakršne informacije, vsi pa so prepričani, da bo sledila energična intervencija Združenih držav, bodisi samostojno ali pa skupno z Zvezo narodov. Poudarjajo se vsa sredstva v smislu Kellogovcga pakta, ki Se niso izčrpana. V političnih krogih prevladuje prepričanje, da bodo Združene države v najkrajšem času poslale noto Japonski in Kitajski, ker bo obložila obe državi, da sla kršili prevzete garancije v smislu dogovorov. Pred lo konferenco je imel državni tajnik Stimson daljši telefonični pogovor s Parizom in sicer z generalom Davvesoni. Tem razgovorom se pripisuje velika važnost. Stimson je nadalje poklical k sebi japonskega poslanika v Washigtonu, ki je v imenu svoje vlado izjavil, da je Japonska pripravljena umaknili svojo čete iz Cicikarja, čim bodo izvršene potrebne vojne operacije, seveda, čo ne pride do nepredvidenih dogodkov. Poslanik je posebno poudaril, da za vse, kar se je do sedaj zgodilo, nosi odgovornost edino le Kitajska. Japonska se nahaja v položaju legitimne obrambe (!). Kar so tiče nevarnosti, da bi japonsko napredovanje moglo izzvali vojne zaplct-Ijaje s Sovjetsko Rusijo, Japonska tega ne veruje in sicer radi lega, ker morajo vendar Sovjeti upoštevati okolnost, da napredovanje japonske vojsko nima cilja, da zasedo vzhodno kitajsko železnico Na direktno vprašanje Stimsona jo odgovoril japonski poslanik, da ne obsloji noben tajen dogovoi med Japonsko in Sovjetsko Rusijo, razen sporazum o vzhodni kitajski in niandžurski železnici Po vseh teh konferencah se je napotil Stimson 1; predsedniku Hooverju ter ga obvestil o poldžaju Japonska v zadnrem hipu adjenlliva? Najbrže gre za nov trik japonske diplomacije Pariz. 20. nov. Ig. Po pristanku vlade v To-kiju jo japonski poslanik Jošizava izročil Briandu oficielno nov japonski kompromisni predlog, v katerem Japonska prosi Zvezo narodov, naj se vrne k svojemu sklepu z dno 30. septembra, ki jo še bil sprejet enoglasno in v katerem so je za umik japonskih čet stavil samo pogoj, da se zajamči varnost življenja in imetja japonskih državljanov. Ta predlog naglasa, da bi bil ta predlog izpolnjen, če bi Kitajska teoretično priznala en bloc tri najvažnejšo mandžursko pogodbe. Obenem pristaja japonska vlada nn lo, da se odpošlje studijska komisija Zveze narodov, ki pa bi morala nadzorovati ne samo japonsko operacije za izpraznitev, temveč ludi kitajske odredbe za varnost japonskih državljanov in za pobijanjo protijaponskega gibanja, posebno kitajskega bojkota in kitajskih roparskih tolp. Kitajski delegat dr. Sze jo izjavil Briandu v razgovoru, da je ta japonski predlog prišel en mesec prepozno, ker mu Kitajska po zasedbi Cicikarja ne more več pritrdili in se ne more pogajati pod vojaškim pritiskom. Dr. Sze je baje zelo energično zagrozil, da bo na javni seji povedal vse, kar so mu povedali Briand in drugi člani Sveta Zvezo narodov o nemožnosti pogajanja pod vojaškim pritiskom. Kitajska bo apelirala tudi na ameriško Združene države, da intervenirajo na podlagi \vashingtonske pogodbe iz leta 1922. London, 20. nov. tg. Kakor poroča Reuter iz Mukdena, so japonska bombna letala bombardirala čelo generala Maja. ki so se koncentrirale pri Haj-lunu 100 milj od Harbina in jim povzročilo hude izgube. Japonci trdijo, da jo bil napad iz zraka po-treben, ker so so čete generala Maja tam pripravljalo nn nov napad na Japonce. V Tokiu se objavlja, da se japonska vlada no bo protivila predlogu, da bi se ameriški general Davves udeležil seje Sveta Zveze narodov. Japonska pa si pridržuje pravico, pozneje govoriti o pravnem vprašanju ameriško udeležbe. Indijska konferenca se zahljuči London, 20, novembra, Ig. Indijski odbor konservativne stranke jc sklenil, da se takoj zaključi konferenca za zeleno mizo, ker se boji, da sc ne bi ministrski predsednik MacDonald in lord Shankey zapletla v politiko, katere konservativna večina nc bi mogla odobrili. Jouvenelov razorožitveni načrt Pariz, 20. nov. tg. Senator Jouvcnel, ki jc skupno z lordom Cecilom organiziral veliki internacionalni privatni kongres za razorožitev, ki bo prihodnje tedne v Parizu, jc včeraj v svojem predavanju slavil praktični predlog: da sc razorožitev in mednarodno gospodarstvo ter skupno sodelovanje spravi v zvezo. 2e prej se je predlagalo, da bi se glavne zračne proge intcrnacionalizirale. Sedaj pa naj se internacionalizirajo tudi železnice in paroplovne proge, potem pa bo svet videl, da bo problem razorožitve in varnosti v največjem delu rešen, ker bi internacionalizacija prometnih sredstev onemogočila mobilizacijo. Če sc pri tem dovoli Zvezi narodov še izključna pravica razpolaganja 7. vojaškim letalstvom, bi se na ta način skoro že doseglo idealno stanje. nujno zadeti ua odpor fašističnih glavarjev, ki ženejo strahovit boj proti osiroteli narodni manjšini in njenim pravicam v Cerkvi, je nadškof Sedej postal simbol vesoljstva katoliške cerkve, ki raila sprejme po nauku svojega Pastirja v svoj hlev Muli zadnjo ovčico, iu (o še najraje, lu zato bi bilo dobro, da bi bil ta msgr. Kračišck Sedej ostal na svojem mestu do smrti, kakor je bilo v visokih krogih ludi obljubljeno. Odnesel ga je zadnji fašistični orkan, ki sc jc dvignil proti Cerkvi s preganjanjem Katoliško akcije in (renutno utihnil pu sklepu (akozvunegn drugega sporazuma med Vatikanom in Cerkvijo. Postojanka goriškega nadškofa je bila očividno žrtvovana iz taktičnih razlogov, iu to z namenom, da se sovražnik potolaži in da opusti napade proti Cerkvi drugje, ali da ne preide v splošno ofenzivo. Stojimo zopet pred znanim minus inntum«, ki se v zgodovini vatikanske diplomacije večkrat ponavlja. Bodočnost lio pokazala, ali nc bo hotel fašizem še roke, ko je že pograbil za prst. Jasno je, da na lo vprašanje ne more odgovoriti niti najspretnejši diplomat, ker udvisi oil potov razbrzdane fašistične diktature. Edino, kar danes lahko rečemo, je to, da so bili z osebo goriškega nadškofa v igri važni interesi katoliške Cerkve, ker gleda pozorno vsa Evropa na vsako njeno kretnjo v Julijski krajini. Za postopanje vatikanske diplomacije so bile golovo odločilne informacije, ki jih jc podal apostolski vizitator Luka Pascto, naslovni kapucinski škof, ki jc žc januarja prispel v Julijsko krajino, da prouči položaj slovenske in hrvatske manjšine. Primorski katoličani so prosili za »nevtralnega« vizitatorja, to jc takšnega, ki nc bi pripadal nobeni izmed prizadetih narodnosti in ki bi lažje dognal resnično stanje. Tako je n. pr. spor na Malti preiskal Irec. Žc v prvih razgovorih, ki jih jc imel vizitator z raznimi osebnostmi, se je pokazalo, da jc škol Luka Pascto sin velikega naroda. :.i nc more razumeti potreb manjših narodov, in da je po svoji italijanski vzgoji pristaš neke fatalne asimilacije narodnih manjšin; ta teorija je posebno doma pri romanskih narodih, kakor n. pr. pri Francozih, ki si splošno ne morejo misliti države z več narodnostmi. Mož s takšno vzgojo ni inogel pri vsej dobri volji objektivno presodili položaja. Od januarja sc jc pogosto mudil v Gorici; v njegove roke jc nadškof Sedej podal ostavko in njegovo delo je brezdvomno imenovanje g. Ivana Siroltija ,-a apostolskega administratorja goriške nadškolijc. Čc je žc odstop goriškega nadškofa osupnil vse katoličane na Goriškem in v Julijski krajini ler tudi katoličane v Jugoslaviji, jc toliko bolj presenetilo vso javnost v Julijski krajini in pri nas imenovanje Ivana Siroltija. Zalibog je tudi naš list že imel opravka z g. Sirottijem kot ravnateljem školijske gimnazije v Kopru, kjer se vzgajajo bodoči duhovniki tržaško-koprske in poreške škofije. Poročali sino že. kako je g. Sirolli, ki sc je dal prekrstiti iz Siroliča in Siroticha v Siroltija, uredil škofijski zavod tako, da jc nastala iz njega po-italijančcvalnica slovenskih in hrvatskih dijakov; delal jc to proti volji pristojnega tržaškega škofa in kljub vsem njegovim protestom. Proti njemu je vizitator prejel celo vrsto pritožb; škol Luka Paseto si je zavod tudi ogledal in Slovani so splošno pričakovali, da bo Sirotti po vizitatorjevem odhodu odstavljen. Ljudje takšnega kova bodo pac težko tudi samo začasno kos težkim nalogam na prestolu go- riške nadškefije, kjer so v igri tako važni interesi katoliške cerkve, kaj šele, da bi bili primerni nasledniki goriških nadškofov, kakor so bili n. pr. kardinal Missia in nedavno nadškof Sedej. Ali se bo inogel g. Sirotli boriti s fašističnimi glavarji, kakor so prelekl Tiengo, kvestor Modcsti in fašistični tajnik Avenauti, ki jih jc fašistična vlada pustila v Gorici tudi po odstopu goriškega nadškofa samo zato, da sc lažje baliajo s »svojo zmago« nad nadškofom in Cerkvijo, ako sc bo sploh hotel? O. Sirotti poleg vsega ne obvlada niti hrvatskega in tudi ne slovenskega in ne furlanskega jezika, od katerih sta poslednja nujno potrebna za upravljanje goriške nadškofije. Nič čudnega, čc jc njegovo imenovanje osupnilo tudi furlansko duhovščino. lidino željo, ki jo ima goriška duhovščina, goriški verniki in ki jo moramo imeti tudi katoličani izven Italije, je ta, da bi g. Sirotti čim manj časa oslal v Gorici, da ue bi sovražniki Cerkve izrabili novega položaja in da bi sc na njegovo mesto imenoval mož, ki bi užival zaupanje domače duhovščine in vernikov. Napisali smo to iz ljubezni do našega trpečega ljudstva in katoliške ccrkve v opo^prilo višjih krogov, da bi računali z resničnim razpoloženjem katoličanov v Julijski krajini iu pri nas, iu v pojasnilo našim bravccin, ki se kot katoličani vznemirjajo nad dogodki v Gorici, da bi lahko v svojem listu našli potrebne informacije, ue da bi jim jih bilo treba iskati drugod. Vsekakor ni Cerkev z imenovanjem g. Siroltija izrekla šc zadnje bese dc, ker jc Sirotti le začasen upravitelj gorišk nadškofije in ho za nadškofa gotovo imenovan oseba, do katere bodo (udi slovenski katoličan imeli polno zaupanje. Maše gospodarske razmere Razdobje julij-september Belgrad, 20. nov. AA. Guverner Narodne banke g. Ignjat Bajloni je na podlagi čl. 33 zakona o narodni banki in čl. 33 statutov Narodne banke predložil upravnemu odboru Narodne banke tole poročilo o gospodarskih razmerah v naši državi v razdobju julij—september. Po zaslugi svoje gospodarske strukture in prirojene zmernosti prebivalstva ter odredb vlade, ta.ko na polju gospodarske politike, kakor tudi v pogledu ohranitve proračunskega ravnotežja, je naše gospodarstvo izvajalo še dalje odpor proti vse hujšemu pritisku svetovne gospodarske krize. Splošna karakteristika gospodarskega položaja v tretjem tromesečju t. 1. se kaže v nadaljnjem padanju gospodarske izmenjave blaga z inozemstvom in v istočasni okrepitvi notranje gospodarske aktivnosti. Skupna množina proizvodov, ki so šli čez meje naše države v tem razdobju, znaša 1,205.807 ton, to je za 24.08% manj, nego v trretjem tromesečju lanskega leta. Skupna vrednost naše zunanje trgovine v devetih mesecih 1931 se jc znižala nasproti istemu razdobju lanskega leta za .17.22%. Ugodno dejstvo je znižanje primankljaja v zunanji trgovini za celih 56.35%. Statistika železniškega prometa kaže, da je bil promet v državi večji kakor lani, toda pozabiti ne smemo, da se je r.aradi padca cen znižala tudi rentabilnost gospodarske aktivnosti. Resni finančni dogodki v inozemstvu, zla3ii opustitev zlate valute na Angleškem in v drugih državah, so povzročili леко nervoznost pri vlagateljih, ki so v večji meri začeli dvigati svoje vloge J z bank. Po statistiki Narodne banke so se tako (-.manjšale vloge za 7% nasproti stanju dne 1. ju-fiija t. 1., vendar je skupna višina vlog bila večja 'каког v septembru lanskega leta. Čeprav se je ' iorej dviganje vlog gibalo v precej skromnih me-•' ah, predstavlja vendar neugoden pojav, ker povzroči skrčitev kreditne baze naših bank ravno v trenutku, ko posli začenjajo rasti in ko so gospodarstvu potrebni večji krediti. Na srečo se lahko ugotovi, da je neupravičena nervoznost pri vlagateljih razmeroma hitro pojenjala in da se lahko jiačuna, da se bo položaj v tem pogledu v kratkem ^.normaliziral. Operacije Narodne banke. Zlato kritje Narodne banke se je od dne zakonske stabilizacije (28. junija t. 1.) do konca septembra zvišalo za 117 milijonov Din in je dne 30. omenjenega meseca znašalo 1.658 milijonov. V tem razdobju pa se je skupno kovinsko kritje znižalo z 2.292 na 2.093 milijonov za okoli 109 milijonov. Veliko povpraševanje po kreditih je imelo za posledico, da se je v istem času skupna višina posojil povečala za 360 milijonov in dosegla število 1819 milijonov. Eskont menic se je povečal z 1.252 na 1.520 milijonov, lombard pa je zrasel z 206 na 299 milijonov. Obtok bankovcev je takisto znatno narasel, in sicer za 633 milijonov ter je znašal konec septembra 5.197 milijonov. Vendar je nasproti stanju v istem mesecu lanskega leta, ko je obtok znašal več kot 5 i:i pol milijarde, letošnje stanje znatno nižje. Medtem ko se je obtok bankovcev povečal, pa so sc ostale obveze znižale. Z 1011 milijonov, kolikor so znašale 28. junija, so padle na skupno 342 milijona. Znižanje znaša 669 milijonov, kar kaže veliko potrebo po denarnih sredstvih, ki je vladala v tem tromesečju. Sami žiro-računi, ki so padli za 420 milijonov, so znašali skupno 287 milijonov. Razni računi so se znižuli za 150 milijonov, terjatve države pa za 98 milijonov. Promet žiro-računov je znašal v tretjem tromesečju (v milijonih dinarjev): Skupni promet Potom virmana 1931 1930 1931 1930 julija 9.312 9.398 6.625 6.900 avgusta 8.574 8.8S0 6.070 6.313 septembra 8.107 9.584 5.609 7.007 skupno 25.993 27.862 18.301 20.220 Začasno posojilo države je znašalo 470 milijonov Din do 30. septembra. Da se spravi obrestna mera N. banke v sklad z obstoječim stanjem na denarnem tržišču, je banka zvišala dne 20. julija svojo eskontno mero s 6 in pol na 7 in pol odstotka, lombardno mero pa z 8 na 9%. Za primerjavo naj opozorimo, da je bila uradna eskontna mera konec septembra na Grškem 12%, v Bolgariji 9.'/•%, v Avstriji 10%, , na Madžarskem 8%, v Italiji 7%, na Češkoslovaškem 6Kaj bo iz nas« — se vprašuje vsak brez izjeme. Položaj jc res tak, da je to vprašanje popolnoma opravičeno. Vsestranska kriza je od dne do dno hujša, izhoda pa ni na nobeno stran. Nad vse kritičen jo položaj kmečkih gospodarjev, zlasti malih kmetov — kočarjev. Sejmi se vršijo v znamenju največje krize. Ker kmetje nimajo sredstev za vzdrževanje živine iu ker neobhodno rabijo denar za plačevanje davkov in za druge nujne potrebe, ženejo na sejme takorekoČ vso živino. A sejmi nudijo žalostno sliko. Celodnevni pouk na srednfih šolah? Kakor čujemo, nameravajo na srednjih šolah 2opet uvesti ločen pouk. tako da bodo morali učenci dvakrat na dan v šolo, in sicer zjutraj ob 8 in popoldne ob pol 2. Ne vemo sicer, zakaj iu kje se dela ta naredba, pač pa vemo, da dozdaj šc nihče ni vprašal staršev, kako in kaj. Zdi se nam, da gre ludi staršem " tej stvari vsaj loliko besede in veljave --- ч ->■«?• •>> - . '' Uvedba ločenega pouka do čez noč otežkočila in celo onemogočila velikemu številu srednješolskih dijakov obisk ljubljanskih zavodov. Glavni del dijastva daje morebiti res Ljubljana sama, a ludi leni mora biti ločeni pouk težko breme, ker vsi ne stanujejo v središču Ljubljane. Mnogi prihajajo iz Šiške, Kodeljevega, Bežigrada, Most itd., torej iz periferije mesta, kamor ima dijak dobre pol ure in še več hoda. Razen tega prihaja zdaj na ljubljanske srednje šole veliko število učencev z železnico iz krajev, ki ležijo na progi Ljubljana—Kamnik—Kranj—Zidani most—Vrhnika—Rakek. Mnogo jih prihaja iz bližnje ljubljanske okolice z avtobusi. Le poglejte ob jutranjih urah v vlake in avtobuse in preštejte decn! Vsem tem bo ločeni pouk ne samo otežkočil, temveč naravnost onemogočil obisk ljubljanskih šol. Danes so pač razmere take, da ne premorejo starši s kmetov toliko, da bi dali svoje otroke v Ljubljano na hrano in stanovanje. Vendar jim prometna sredstva omogočajo obisk ljubljanskih šol, ker se večina že lahko vrne domov med 13. in 14. Ako se bo res uvedel ločeni pouk, bodo prišli dijaki s kmetov šele zvečer domov med 19. in 20., kar ponicnja, da ne bodo nikdar imeli časa za učenje 1 In kje naj bodo vsi li dijaki med opoldanskim odmorom? Na cesti? V Tivoliju? Na Rožniku ali v kaki šupi? Še zmiraj jc treba inteligenci doteka iz kmečkih sinov. Ta dotok jc po vojni silno opešal in bo z ločenim poukom popolnoma usahnil! Ali naj bo odslej izobrazba samo privilegij onih, ki v Ljubljani stanujejo? In vsi olroci delavcev, kmetov in malih obrtnikov, ki stanujejo v ljubljanski okolici, nimajo zdaj več pristopa v srednje šole? Je-li morebiti lo namen uvedbe ločenega po- Živina se prodaja za smešno nizko ceno. Nadvse žalosten jc bil semenj v Bogojini. Krave so prodajali po 40 par za kilogram. Neki kmet je prignal na semenj živinče, ki ga jo svojčas kupil za 7000 dinarjev. Sedaj je dobil zanj 800 Din. Da je pretakal solze žalosti in obupa, je umljivo. Ta slučaj žal ni osamljen, nego jih je slo in sto podobnih. Ako bo šlo tako naprej, v kratkem nili za plačevanje davkov ne bo denarja. Odkod pa se bodo krilc druge potrebe, ve lo Bog. Zima je pred durmi, a večina naroda ne ve, odkod vzame kurivo in obleko. Potrebo so vsak dan večje, a denarja ni nikjer. uka? Ali je morebili namen te novosti . štednja V Da se bo dvakrat na dan kurilo in porabilo v popoldanskih urah loliko več za razsvetljavo? Gospodje pedagogi tudi vedo povedati, da je dopoldanski pouk najbolj uspešen, ker so dijaki zjutraj spočiti in sprejemljivi. Celo tam, kjer mora biti pouk ločen radi prevelikega števila ur, odrinejo na popoldanski ča.s lažje predmete, telovadbo, petje i. dr. A tudi otrokom ljubljanskih meščanov, ki stanujejo v središču mestu, bo povzročil ločeni pouk marsikatero liepriliko. Ne bo več časa za popoldanski sprehod, ki je mestnim otrokom potreben in dijakom višjih razredov bo vzeta možnost, da si s poučevanjem zaslužijo kak dinarček. Čemu uvajale lorej novolarije. ki no primešajo nikomur korisii, a vsem brez izjeme same neprilike?! — Oče iz okolice v imenu več drugih. Avto se ie ore vrnil Ljubljana, 20. novembra. Včeraj popoldne, že proti večeru, ee je pripetila na Trojanah večja avtomobilska nesreča. 22 letni mehanik Josip Pajk z Viča, Rožna dolina V, šl. 2, je peljal z avtomobilom črez eno najnevarnejših mest na trm klancu. Pri tem je izgubil oblast nad krmilom, in avto so je prevrnil s ceste v bližnji jarek ler se razbil. Izpod ruševin avtomobila so potegnili Pajka težko ranjenega. Dobil je nevarne notranje poškodbe. Ponoči so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Razen njega je bolnišnica sprejela danes še dva druga ponesrečenca: Miši jo streljal 17. novembra 17 lelni Stanislav Zadnikar, sin orožnika na Vrhniki 38. Seveda mladenič ni streljal miši s puško, temveč s flobertov-ko. Pri tem se je ustrelil s flobertovko v desno nogo. Žo pred tednom dni je padla s slola I letna Ivanka Perko, hčerka delavca iz Tržiča. Zlomila si je desno ključnico. V bolnišnico pa so jo prepeljali šele danes. Fotoamaterji! Povečave nd Vaših negativov Vam strokovno lepo in poceni napravi loioodd. Juonsiovanshe knjigarne Močnikov hlev, kjer je zožgnl sleljo. Kmalu je bilo slopje s kovačnico vred v plamenih. Že tedaj sc je ljudem zdelo čudno, kako malo vneme je po- ; kazal Močnik pri gašenju požara, češ, da bo že vse plačala zavarovalnica. To je vzbudilo prvi sum proti njemu. Škoda je tedaj znašala 23.000 Din, kolikor jo je ocenila zavarovalnica, Močnik pa je bil zavarovan zu 25.000 Din. Seveda se je zavarovalnica branila izplačati zavarovalnino 1'ri razpravi je danes zavarovalnica zahtevala 426 Din za cenilne siroške. Frelih je bil obsojen ua 6 mesecev, Močnik pu na 10 mesecev strogega zapora in na plačilo ceniluih stroškov. Časnikarsha prireditev L decembra Ljubljana, dne 2U. novembra. Vsakoletna časnikarska prireditev dne 1. decembra pomenja svojevrstni višek družabnega življenja v Ljubljani in pričetek zimske sezone. Tudi v umetniškem oziru jc časnikarski koncert dogodek prve vrste. Sodeč po pripravah, ki jih je izvršil do sedaj poseben odbor ljubljanskih časnikarjev, bosta letošnji koncert in prireditev,prav tako sijajna in najbrže še bolj, kakor prejšnja leta. Program časnikarskega koncerta je prav srečno izbran in so umetniške moči. ki bodo sodelovale pri koncertu, prvovrstne. Tako nastopijo na koncertu: orkester Narodnega železničarskega gldsbencga društva Sloge , pod vodstvom g. Herija Svetla, dalje pevski zbor Grafike« pod vodstvom prof. A. Orobinga, pevsko društvo Ljubljanski Zvon , Slovenski vokalni kvintet« in pevski kvintet Ljubljana. Posebna senzacija pa bo nastop mladostnega violinista g. Mirana Vilherja, ki ga bo pri klavirju spremljala ga. Mira Sancinova. Nedvomno je, da sc bo časnikarske prireditve udeležila vsa elita ljubljanske družbe z njenimi najvišjimi predstavniki, prav tako pa tudi ostali sloji ljubljanskega prebivalstva. Občinstvo na (o velepomeinbno in odlično prireditev slovenskih časnikarjev /c sedaj opozarjamo. Predrzen vlom v Kranju Krnni. 19 novembra. Ko se je v torek popoldne okrog treh vrnila sestra veletrgovca g. Gorjanca \ svojo pisarno v skladišču, je opazila, du je bil predal pisalne mize odprt in da je ukraden denar v znesku 5600 Din. Vlom je bil izvršen v opoldanskih urah od poli do pol 2. V skladišču slu običajno sestra g. Gorjanca in skladiščnik Ione. Vbod v skladišče je dvojen, ali z vrta skozi vežo, ali pa naravnost s cesle. Tik ob vhodu s ceste se pa nahaja v skladišču majhen ločen prostor, ki služi gdč. Gorjan-čevi za pisarno. Ko se je skladiščnik Tone vrnil popoldne nn delo, je slišal nek ropot po stopnicah, ki vodijo pod streho skladišču, kjer je še ena so-bica, ki jo vporabljajo naineščenke Golobovc deli-katese. Temu ropotu ni posvečal pozornosti. Tat - morda jih je bilo več — je zelo dobro poznal vse razmere in okoliščine. Preskrbel si jd ključ od vežnih vrat. ki so bila odprta, kar običajno niso, in pu ključ od pisalne mize. — Imel je vseeno smolo. Denar, ki gu je ukradel, se red lijem deli ni opazil, d:: nahaja še ena škatlja z vsebino 1300—UOO Din. Pač pa je pobral denar, ki je bil spredaj in ta znesek je bil ravno ta dan večji ko druge dni. Gospodična je denar sicer zvečer vedno vzela seboj, opoldan pn ga jc pustila v mizi. — Če bi zapirali vrata, ki v notranjosti vodije iz veže v skladišče, bi imel vlomilec težje delo Prebrisani it predrzni tat pa je s tem strokovnjaško izvedeniir vlomom v kratkem in nevarnem času opoldanskeg: odmora pokazal precej hladnokrvnosti in izvede nosli, pu tudi temeljitega poznanja vseh prostoro1 in za vlom potrebnih okolščin. Ni izključeno, di se je vlomilec skril v vežo uli pod streho skladi šča, še ko je bila veža dopoldne odprla in je potem šele odšel, ko je hila zopet popoldne odprta. Orožništvu se dosedaj ni posrečilo izsledil' vlomilca. pa jt je nahajal v sprednjem delu predala, ki je precej dolg, zato tal ni opazil, dn se v zadnjem koncu Jugoslovanski рагпШ v viharju Sušak. 19. nov. Jugo.-lovanski parnik Rozina Topič jc težko poškodovan priplul v luko Clierbourg. Na polu ga je zajel strašen vihar, ki ga je zelo poškodoval. Parniku je poveljeval kapitan S u za nič s Sušdta. Nn ladji je bilo 26 mož posadke. Med vožnjo se je na pnrniku pokvarilo krmilo. Zato jo parnik na globokem morju izpustil sidro, da so v miru lahko popravili pokvarjeni stroj. Komaj pa je bilo popravilo gotovo in je parnik dvignil sidro, da bi plul dalje, je prihrula silna nevihto. Velikanski morski valovi so se neprestano valili čez ladjin krov ler kmalu odnesli del poveljniškega mostu. Ladijski vijak se je i kazal iz vode. lako je premetavalo ladjo. V tem boju z morskimi elementi so se zope' pokvarili stroji in aparati pri krmilu. Valovi si splavili /, ladjo več predmetov. Mornarji so z naj večjim naporom in silno požrtvovalnostjo v nuj hujšem viharju popravljali škodo, kolikor je bih mogoče. Toda v tem se jo pokvarila sesalka za cir kulacijo. Poslalo je čislo nemogočo nadaljeval vožnjo. Kapitan Suzanič je sklical posvet častnikov ii moštva ter se na podlagi tega posvetovanja od ločil, poiskati najbližjo luko ler se tam usidrali Tako je naš parnik Rozina Topič težko poškodovan komaj priplul v luko Clierbourg, ki je bik najbližja. bBW Mirna, 19. novembra. Zaplatarjev Francelj iz Volčjih njiv se pelje s svojimi tovariši na Mirno. Bik, ki jih vozi, jc star 3 leta in telila nad 900 kg. Je pa lako krotak, da .sine vsak otrok k njemu, iu jiamclen pa luko, da ga domači fantje uporabljajo za svojo nedeljske izlete, kar vzbuja povsod živahno zanimanje. UToto Fr. Leskove.* Ljubljana Smrtni vozniki" v Ljubljani Vratolomne produkcije z motornim kolesom. Ljubljana, 19. novembra. Iz Celja sla dospela v Ljubljano Angleža mi-•iler Evans in iniss America, da ludi senzacij žolj-lim Ljubljančanom pokažota svojo pravljično hladnokrvnost in svoje jeklene živce — v objemu lladne smili. Tam v bližini Turjaškega trga, kjer >e je nedavno produciral atlet Aledcsie. na trgu po-,eg banke >Slavije , sta njiju menažerja posluvila .pecijelno konstrukcijo za predvajanje vrntolom-iili produkcij motornim kolesom. Notranjost te iudovite lesene zgradbe je podobna ogromnemu iodu. Širina lega »soda-t znašn okoli 0 m, višina na nekaj nad -I metre. Lesena stena je spodaj zaokrožena, zgoraj pn ravna. Gledalec, ki stoji vrh e stene, na galeriji, ima občutek, ila strmi nn dno dloboke kotline, v kateri dvoje polbluznih mladih ljudi — mož in žena — med preglušujočim ropotom motorja pleše svoj divji smrtni ples in se roja življenju iu vrši serijo najdrznejših atentatov na skrahirane živce ubogih meščanov ... Prva predstava kandidatov smrti se je vršila v četrtek popoldne. Dejstvo, da Ljubljančani o nastopu slavnih motornih umetnikov še niso bili dovolj poučeni in dejstvo, da vstopnina marsikomu la misliti — 10 Din za odrasle, 5 Din za otroke — je bilo krivo, da je bila ta prva predstava dokaj i ličlo obiskana. No, priznati je treba, du je malo-'Jevilno občinstvo že pri tej prvi predstavi povsem prišlo na svoj račun. Takšnih imenitnih akrobatskih produkcij Ljubljana v resnici še ni videla. 'Človeku zastaja sapa in mrzel pot ga obliva ob leh »loslej še neslutenih, normalnemu človeku nepojmljivih vratolomnoslih. A še preden utegneš izreči kakšno modro iu pikro na račun ljudi, ki jim jc življenje zgolj opasnn igra in rekorderski šport, te že zajame pobesneli tempo motocikla v svoj vrtinec in — hočeš, nočeš — mu moraš sledili z očmi. Z brzino 80 do 100 km ua uro vozi najprej mister Evans po navpični steni od tal do vrha, za njim pa ponovi isto vražjo vožnjo lepa in drzna miss America. Višek vsega, kar si more predstavljati človeška fantazija v mejah resničnosti, pa je tretja točka sporeda. Mister Evans se vozi okoli iu okoli po navpični steni kotline s prekrižanimi rokami, položi najprej eno nogo Čez krmilo motocikla, potem obe nogi, razprostre roke, si pokrije z robcem obraz itd. — vse lo v najhujšem diru, s stisnjenimi zobmi in krčevito napetimi mišicami na obrazu. En sam defekt na molorju — in smrtni voznik bi strmoglavil z motocikla, se parkrat brez pogonske sile zavrtel okoli in nato obležal s polomljenimi kostmi na dnu brezgiben, nem... Se mi vse tako zdi, dn lxi la ogromni leseni sod smrtnima voznikoma nekoč — skupen grob. Kakor rečeno: za slabe živce le vratolomne produkcije niso. Kdor pa meni, da je dovolj čil in jak, da prenese vsak tudi najhujši atentat na živce, naj ne zamudi lepe prilike in naj si gre to originalno atrakcijo gledat! Tudi našim psihiatrom bi to priporočal. Bodo morda vzeli v pretres vprašanje, če ne bi kazalo uvesti to specijel-no akrobatsko konstrukcijo v svoj delokrog — kot čudežen aparat za merjenje odpornosti in jakosti j živcev pri svojih liolnikih ... To bi bila vsekakor še večja senzacija za našo belo Ljubljano, kakor jo imamo čast beležiti zdaj! Mesne cene zopet znižane Ljubljana, dne 20. nov. 1931. Ker je cena klavni živini v zadnjih tednih ponovno iu občutno padla, so ludi mesarji znižali cene mesu na ljubljanskem trgu. Cene za vse vrste mesa na ljubljanskem trgu so sedaj sledeče: Goveje meso. Goveje meso od prvovrstnih volov prednji •:!el 10 Din za kg, zadnji del 12 Din. Goveje meso volov druge vrste prednji del * Din za kg, zadnji del 10 Din. Goveje meso govedi Irelje vrste prednji del i Din za kg, zadnji del 8 Din. Teletina. Cene telelini so se znižale za 2 Din. Iako da slane sedaj teletina 10 do 14 Din za kg. (Vrat |*> 10 Diu, prsa in pleča po 12 Din, stegna in hrbet po 14 Din.) Preje so bile cene telelini od 12 do 10 Diu. Konjsko meso. Cena konjskemu mesu se j'' znižala zn I. konjsko meso na ti Din za kg, za II. konjsko meso na t Din za kg. Prašičje meso in slanina. Slanina hrvatskih prašičev je /.a 2 Din ce-■ejša in je sedaj po 10 Din kg (preje 18 Din), slanina domačih prašičev je sedaj po 14 Din za kg (hrbtna r-laninn-ribn po 15 Din). Preje je stala slanina domačih prašičev 10 Din kg. Cene prašičjemu mesu so se prav tako znižale in se sedaj prodaja prašičje nieso od 12 do 10 Din za kg. Le izjemoma se še drže cene ponekod od 12 do 18 Din r» kg. Mesar .lesih .lakob na Pogačarjevem trgu pa prodaja celo prvovrstno prašičjo meso-hrbtišče (karmenateljc) po 14 Din zn kg, ostalo meso pa po .12 Din za kg. Hvalevredno moramo tukaj omeniti tudi mesarja Josipa Musnrja na Sv. Petra cesti, ki je prvi Iako pogumno in sedanjim težkim gospodarskim (razmeram odgovarjajoče znižal cene mesu. Po gori navedenih cenah prodajajo že skoro vsi mesarji. Le nekaj izjem moremo še najti po mesnicah po mestu. Trdno smo prepričani, da bo-«io v kratkem sledili teni cenam še vsi ostali mesarji. — Poklicane oblasti pa prosimo, da ne bi dopuščali nikakršnih izjem; če bi pn jih dopuščali, t>a se naj lo zgodi le v slučajih, če mesar dokaže, (la je kupil klavno živino po izredno visoki izjem-®i ceni. Kaj bo danes? Drama: Brez tretjega . Red B. Opera: Židinja . Izven Znižane cene. Kino Vič-Glince: Idealni zakon . Ob S. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Rcsljeva c. 1: mr. Bohincc ded.. Rimska c. 24 in dr. Stanko Kmet, Dunajska c. 4. PRI ČADU pod Rožnikom vsak teden, soboto in nedeljo SVEŽE KOLINE! Kulturni obzornik GOSTOVANJE BELGRAJSKE DRAME V LJUBLJANI. V četrtek 19. t. m. jc gostovalo v Ljubljani Sest članov bclgraj.ske drame. Igrali so Sierije Petrovičevo tridejansko komedijo -Kir Janja«. Delo spada v kategorijo karakterne srbske ljudske drame, zalo ima poleg otipljive literarne komedijske tradicije iz svetovne književnosti tudi značilno pokrajinsko in narodno obeležje. Tako jc drama zanimiv kulturni dokument in je prav, da smo videli molierskega Skopuha v dobro prilagojeni srbski obleki. Dasi je delo mestoma dolgovezno, polje v njem pristna dramatična šola. Igro so predstavljali v režiji J. Plaoviča. ki se nam je kot igravec predstavil lansko leto kot Leone o Glombajevih- . Plaovićeva režija v jedru sloni na sočnem realizmu, kakršen je doma pri Rusih, a ta realizem je pretegnjen in razbit v tea-tralično ekspresivnost. Zato režijska stran stilno ni enotna in prav zato je tudi sodba o igrovcih mnogo težja, kakor bi bila pri enotno vlili režiji. V igri, kakršno smo videli, je klasični komedijski umerjenoeti in karaktemi tipiki primešana še tea-tralična demoničnost, ki docela nasproluje dobrodušni narodno probuditelji'ki vzgojnosti avtorjevega dela. • Ne rečem, da moti ekepresivno konstrukti-vistično ozadje, ki ni nič pretirano, niti bi ne motili igralski stilizmi, ko bi bili enotni, moti mešanje realnosti in teatraličnosti. V začetku in koncem prvega dejanja je c svetlobnimi učinki in kriki naznačena ekspresivna igra, toda sredi dejanja ee prava realistična tema, ki jo osvetljuje ena sama resnična sveča, meša s simbolno teatralično svcl- DAMSKI ČESALNI SALON „VESNA" sedaj v novi PALAČI „DlJNAV" BEETHOVNOVA ULICA (poleg cvetličarne Korsika) Prvovrstno izvežbano osobje, z dolgoletno prakso, nudi res brezhibno postrežbo in precizno delo Trajno kodranje, masaža, mani-kiranje in vsa lasna dela. 0 700 letnice smrti sv. Elizabete se bodo spomnile ljubljanske karitativne, verske iu prosvetne organizacije v nedeljo zvečer na svečani akademiji, ki bo v veliki dvorani Uniona. Vabila in vstopnice se ne dostavljajo na posamezne naslove, vsled tega prosimo, da si blagovoli p. t. občinstvo pravočasno preskrbeti vstopnice, ki se dobe v predprodaji v pisarni Prosvetne zveze od 8—12 iu 011 2 do 0 zvečer. Jutri, v nedeljo 22. pa od 11 do 12 tudi v Prosvetni zvezi. 0 V nedeljo 22. nov. ob 5 popoldne vsi v Rokodelski dom, kjer bodo igralke Podpornega društva Zveze služkinj vprizorile krasno in globoko v srce segajoče igro »Rože iu trnje« in kjer bo nastopil dobro izvežbun pevski zbor služkinj z nekaterimi lepimi pesmicami. Ne zamudite prilike nas počastiti s svojim obiskom. Vstopnice lahko kupite v mlekarni nu Sv. Petra cesti 33. 0 Mohorjeve knjige se dobe v stolnem župni-šč.u v pritličju. 0lščemo službe za odpuščenega šoferja! Kakor smo že včeraj poročali, je bil pri Malo-železniški družbi v Ljubljani nad 3 leta v službi trezen, pošten in silno vesten šofer, ki bi bil I. januarja dobil pravico, postati deiinitiven. Dne 18. novembra pa je izvedel od g. ravnatelja Zenka, da je odpuščen iz službe. Ker poznamo odpuščenega šoferja, ki je abstinent in nekadilec, sicer pa odločen in kreinenit značaj, ker nam je znan povod in popolnoma iasen tuui vzrok, zakaj je 18. novembra tako nenadno bil ob službo, katero je doslej vršil nad 3 leta brez najmanjše kazni in pre-greška — ga najtopleje priporočamo vsem gospodarjem, ki žele imeti v službi značajne ljudi. — Naslov pove uredništvo Slovenca^. 0 »2likrofi«. Stari slovenski kuhinjski običaji že kar izginjajo in se vedno bolj umikajo splošni in vedno enako dolgočasni srednjeevropej-ski kuhinji. Kolikor je Idrijčanov v Ljubljani, so vedno tožili, dn ne morejo nikoli nobene kuharice .naučili delati žlikrofe , lo je okusne, majhne in zelo spretno pripravljene idrijske cmoke, ob katerih se vsakemu Idrijčanu kar srce taja. Najemnica gostilne pri Lovcu«, nn vogalu Rimske in Bleivveisove ceste, gdčna Helena Lapajno. ki je rojena Idrijčanka, se je odločila, da bo tej siiski ljubljanskih Idrijčanov odpomogla s tem, da jim lobo iz denarne skrinje. Vse na enem mestu. Podoben tealraličen okvir kakor prvo, ima tudi drugo dejanje, a v tretjem lega okvira sploh ni in konec je brez tistega akcenta, s katerim smo začeli igro. Režijska sredstva so tedaj neurejena, zlasti teatralika ni v skladu z zamislom igre. Želeti bi bilo, da bi gra ne tekla v skoraj enostavni liniji, ki je skoraj brez napetosti. Igravci. ki so se nam predstavili, so dobri igravci. G. D. Gošič je v sijajni maski predstavil Kira Janja, skopušnega Grka, dal toplih barv bodisi da gu je označeval kot tiranskega moža, ali strastnega trgovca in oderuškega gospodarja. Njegova izčrpana igra je učinkovala predvsem z jasnim etičnim humorjem. Juca, njegova žena, ki jo je igrala ga. Arsenovičeva, jc zrel tip solidne domače karakterne igre, dočim je Katica gdč. H. Mi-kulićeve docela grotesken humor rueke usmerjenosti. Mišic, notar je idealizirana nacionalna oseba, on užene pohlepnega Grka v kozji rog; igral ga je zadovoljivo g. Dušanovič. Izrazit in prav poudarjen tip je bil Kir Dima g. M. Marinkovića; njegova igra je najbolj v skladu z igro g. Gošiča. Mizarja Petra g. M. Vasića bi uvrstil v drastično usmerjenost gdč. Mikoličeve. Občinstvo je igro belgrajskih gostov sprejelo z velikimi simpatijami in priznanjem. Gledališče je bilo precej dobro zasedeno. F. K. SPOMINI ZNAMENITEGA SLIKARJA KONVERTITA. V »Kolnieche Volkszeilung« javlja dr. \Vit-witzky, da je p. Willibald Verhade, beuronski bc-ned'ktinec, znani holandski slikar-konvertit in sedaj voditelj beuronske slikarske šole, dokončal drugi zvezek svojih spominov. V prvem delu, ki je izšel pred petimi leti pod naslovom Die Unruhe zu GotU govori o svojih notranjih bojih, ki so mu I utirali pot v katoliško cerkev, v drugem delu, či- pripravl vsak četrtek okusne »žlikrofe«. Zadnji četrtek jo puvubila nu ::žlikrofe; ludi komisijo zastopnikov ljubljanskih listov. In komisija je ugotovila, da so »zlikrofk res dobri in okusni, žal pa nikakor ni mogla tekmovali z. vnetimi ldrijčani, od katerih so jih nekateri pojedli kar po 40. TaJjo so bili okusni. Vsi člani komisije namreč niso bili iz Idrije. 0 Obrtne zbirke Narodnega muzeja bo v nedeljo (22. t. m.) pojasnjeval ravnatelj dr. Mal. Predavanje, ki se prenaša tudi po radiu, se vrši od pol II do 11 dopoldne v muzejski avli. Vstop prost. 0 Šahovski turnir. Drevi ob 20. se vrši v Narodni kavarni otvoritev šahovskega turnirja za prvenstvo ljubljanske univerze z žrebanjem parov m z brzoturnirjem. Prisostvoval bo tudi protektor turnirja g. dr. Milan Vidmar. Občinstvo se vabi. Zimske suknje, obleke in vsa druga oblačila za gospode In deco nudi v največji izbiri J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 O To ni zgled. Meslno načelstvo v Ljubljani nam sporoča: Posebna komisija občinskega sveta je leta 1029 določila čisto najeinščino za ta stanovanja v mestnih hišah na podlagi enotnih načel, sprejetih o občinskem svetu, ki se ravnajo po kvadraturi. legi in udobnosti stanovanja. Od takrat se ni nobena najemnina zvišala, pač pa so se v posameznih slučajih najemnine znižale, če se je izkazalo, da podatki glede obsega stanovanj etc. niso bili pravilni. Res je tedaj, da se tudi letos niso najemnine nikjer zvišale. Pač pa so dobili stanovalci mestnih hiš od knjigovodstva obvestilo, koliko dolgujejo na najemščini in d o k I a d a h. Te doklade so v nekaterih posameznih slučajih res nekaj višje, ker se je šele letos upoštevalo sklepe obč. komisije iz leta 1920. V večini slučajev so pa najeinščine iste ali pa nižje, a ludi tam, kjer so višje, je najemnik dejanski prolitiral diferenco na povišanju doklad za dve leti. 0 Opozarjamo na slavnostno akademijo v proslavo 100 letnice rojstva Franca Levstika, ki jo prirede gojenci drž. moškega učiteljišča s sodelovanjem gojenk drž. ženskega učiteljišča v ponedeljek, 23. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice. O bogati vsebini akademije priča sledeči spored: B. Leopold: Ruski odmevi, orkester. — Govor o Levstiku, — Fran Levstik. — H. Volarič: Razstanek in Zvečer, moški zbor. — Fr. Levstik — Adamič: Grešnikova molitev in Fr. Levstik — D. Jenko: Dve utvi. Sopran solo. — Griog: Solvejgina pesem in Anitin ples, trio: vijolina. Čelo, klavir. — Fr. Levstik — Adamič: Ura, Tutaj, nlnaj, Pod zelenim oknom, Psiček laja hov, hov, hov..., ženski zbor. — Fr. Levstik — Adamič: Deklica in ptič, mešani zbor. — Levstikovi zapiski, recitacija. — Smetana: Iz domovine in Schubert: Čebela, vijolina solo. — Kr. Levstik: Deseti brat, dramatična slika. — Cene sedežev: 10, 8, 0 Din, stojišča 3 Din. © »Trije vaški svetniki« je naslov igre, ki Jo bo vprizoril v nedeljo dramski odsek trnovske prosvete v društvenem domu. Predprodaja vstopnic pri ge. PoguČnik, istotam. 0 Grozilno pismo. Žena posestnika Elizabeta Snedec iz Dravelj 58 je prejela le dni grdzilno pismo. v katerem ji neznanec grozi, (la bo uničil vso njeno družino, najmanj kar bo pn naredil, bo to, ■ la bo zažgal hišo. Neznanec motivira svojo grožnjo s tem, ker Snedčevu ni uslišala njegovi ljubezni. Snedčeva sumi, da je lo pissio pisal neki razuzdani postopač, ki jo je nekoč nadlegoval. Zato se je zatekla li policiji na pomoč, naj jo ta zaščiti pred postopačem. 0 Kolesar podrl mater z otrokom. Predvčerajšnjem je šla gospa Antonija Nosanova s svojima dvema hčerkama, 6 letno Nuško in 7 letno Marjanco po hodniku Celovške ceste. Naenkrat je pridrvel tnitno na kolesu neki mizarski vajenec iz Št. Vida, ki bi se materi prav lahko izognil, vendar pa se je v divjem diru zaletel vanjo in jo podrl na Ila. Ga. Nosanova se je poškodovala na desnem komolcu in desnem kolenu. Pri padcu pa so se ji raztrgale nogavice in lep plašč, tako, da ima skupno nad 2000 Din škode. © Okrutni konjederec. Mesar Marčan je včeraj ovadil nekega konjederskega pomočnika, ker je prav hudo postopal z njegovim psom, katerega je odpeljal. Gobec mu je namreč zvezal s tremi zankami in nato vlačil ubogo žival po blatu. Marčan zahteva, naj se konjederec kaznuje. 0 Čigava sta stroi in kolo? Pred nekaj dnevi je tia gorenjskem kolodvoru neznan potnik izročil svojemu sopotniku tik pred odhodom gorenjskega vlaka pisalni stroj, ponj pa ni prišel. Stroj je sedaj na policijski upravi, kjer ga lastnik lahko dobi. — Železniški uradnik Kovič je pred 10 dnevi v Baragovi ulici našel kolo, ki je slonelo tam več ur, ne da bi kdo prišel ponj. Kovič je kolo izročil policiji. Kolo je staro in že obrabljeno, sistema Steyr« in vredno 600—700 Din. Lastnik naj se tudi oglasi na policiji. 0 Srajce — športne iu modne, kravate iu jac-grovo perilo kupite zadovoljno, šterk nasl. Karnič-nik, Stari trg 1H. gar naslov bi se po prvotni zamisli glasil: »Die Ruge in Golt«, a ga je sedaj spremenil v »Antrieb ins Vollkommene«, pa opisuje svojo vrnitev k Bogu, govorii o svojih potovanjih v Palestino, Egipt, po Evropi in govori o osebnih stikih z raznimi znanimi osebnostmi kol so: avstrijski pisatelj II. Bahr, filozof Scheler, pisatelj Lippert, arhitekt Plečnik in drugi. V svoji knjigi hoče biti pravičen do vseh, zato bodo bravci šc bolj z zanimanjem pričakovali td knjigo, ki je gotovo najlepša izmed vseh sodobnih spominov, ki danes poplavljajo Evropo in v katerih se večinoma razne bolj ali manj ugledne osebnosti skušajo oprati pred javnostjo; zato človek že kar z veseljem prime v roko knjigo, o kateri ve, da ji je vsa ta navlaka tuja. * Revija »Cinema«, št. 22, izšla 15. novembra. Cena 5 Din. — Izhaja 1. in 15. vsakega meseca. Typogrufija, Zagreb. Bojevnik, glasilo zveze bojevnikov. L. 1., št. 2. Izhaja na dva meseca. Celoletna naročnina 10 Din. — List je pestro urejen in ga bodo bivši vojaki radi v roke vzeli. Dr. Ivan Bolič! O ustavi in ustavni zgodovini Švicarske zveze. Ponatis iz »Mjesečnika«, organa Pravniškega društva v Zagrebu. Vsebina: Zgodovinski uvod — Ustavna zgodovina — Razlaga švicarske ustave — Današnja Švica — Dodatek. Jako zanimivo pisano razpravo (v hrvaščini) priporočamo. Iz brošure zvemo n. pr„ da se današnje prebivalstvo Švice deli na 71.2% Nemcev, 21.3% Francozov, 6.2% Italijanov in 1.1% Retoromanov. Po veri je v Švici 57% protestantov (2,230.597) in 41% katoličanov (1,585.311). Liga Naroda. Dvomesečnik za pospeševanje ciljev ZN v Zagrebu, 1.. 1., št. 4, Urednik dr. Ivan Berlič, Grič 1, Zagreb. — Dobro urejevana revija v pravcu, ki ga zasleduje mirovni pokret v Evrooi. Pravni nasveti Oderuško najemnine. M. D. L. Imate stanovanje 2 sob, kabinetu, kuhinje in pritiklin v stari hiši in plačujete 1500 Din mesečne najemnine. Ko je bil razglašen banov oklic, naj hišni gospodarji znižajo pretirane najemnine, ste s posebno vlogo iiuprosili bunsko upravo, naj določi Vašemu stanovanju primerno ceno. Od bunske uprave ste prejeli odgovor, da nima zakonite podlage za normiranje cen, od hišnega upravitelja pu ste prejeli odpoved za februar in tožbo za najemnino za november. Vprašate, če ste opravičeni čakali s plačilom najemnine, dokler jo bonska uprava uradno ne določi lil kakšno sredstvo imate zoper take oderuško visoke najemnine. — Po gediij veljavnih zakonitih določilih je stvar svobodnega dogovora med hišnim gospodarjem in nujemnikoni, kako se pogodita za stanovanje. Oklic banu je bil pač le poziv hišnim gospodarjem k zmerni najemnini. Če in kadar bo izdan zakon o maksimiranju najemnin, takrat bo oblast šele mogla prisilili hišne gospodurje k znižanju najemnine. Svetujemo Vam, dn zapadlo najemnino takoj plačate, da si prihranite pravdne stroške. — Če se Vam zdi, da je najemnina res oderuška, potem prijavite zadevo državnemu tožilcu, ki lahko predlaga kaznovanje krivca radi oderuštva. Zaenkrat nam pn ni znan noben slučaj, da bi bil kdo obsojen radi oderuštva pri stanovanjih, Pač ni bilo nobenega tozadevnega tožniku. Povračilo stroškov za poslikanje stanovanja. D. M. Lj. Najeli ste stanovanje in Vam je gospodar rekel, da sam nikomur še ni odpovedal. To ste. smatrali zn zndostno zagotovilo, da ostanete v hiši po svoji volji in ste dali celo stanovanje preslikati. Sedaj Vam pa je pred potekom pol lela bilo stanovanje odpovedano. Vprušate, če ste opravičeni zapadlo najemnino pobotati 7. izdatki za popravilu v stanovanju. — Ne. Če bi se pri vselitvi izrecno dogovorili, koliko časa da Vam ne bo smel gospodar odpovedoti, potem bi imeli pri prekršitvi tega dogovora pravico, ugovarjati svoje odškodninske zahtevke za izvršena popravila. Splošna gospodarjeva izjava, češ, da sam nobenemu še ni odpovedal, se pa no more tolmačiti kot gospodarjevo zavezo, da se je odpovedal pravici Vam sploh odpovedali. Volilo stanovanja. A. N. Lj. Nekdo je v oporoki volil Vam in Vuši družini za dobo 4 let določene prostore za stanovanje proti plačevanju, določene najemnine. Od kdaj teče ta 4 letna doba, ali od smrti zapustnika ali od vselitve? Ali smete oddati del stanovanja v podnujem? AH ste dolžni plačati poleg najemnim; ludi davščine? — Pravico do stanovanja ste dobili lakoj ob smrti zapustnika. Izročitev stanovunja pa smete zahtevati šele eno leto po zapustnikovi smrti. Lahko Vam pa izroči dedič že preje stanovanje. Stiriletnu doba se šteje od dneva, ko Vam je bilo stavljeno stanovanje na razpolago. Ker ni izrecne prepovedi, je Vam jiod-najem dovoljen. Vsa bremena od stanovanja, t. j. davščine, popravilo itd. gredo v breme dediča in ne volilojenuiika. Poizkus dvakratnega glasovanja pri Tolitvah. S. O. M. Poznate neko osebo, ki je volila; nato je pa prišlo znova nn volišče in so je javila z imenom neke druge pred pnr meseci umrle osebe. Ali j« to kaznivo? — Volilni zakon določa v S 76: Kdor glasuje ali se prijavi h glasovanju oamesto drugega in pod njegovim imenom, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do enega lela. § 75 pa pravi: Volilec, ki glasuje več ko enkrat pri istih volitvah, kaznuje od 50 do 500 dinarjev in z zaporom od enega do šest mesecev. Kazen za člana volilnega odbora. V. D. L. AH sme predsednik volilno, komisije dopustiti, da kdo glasuje, ki ni vpisan v volilnem imeniku? Ali Je to dejanje kaznivo? Kdo gn mora tožiti? — Glasovati sme samo tisti, ki je vpisan v volilnem imeniku ali če predloži sodni sklep, bi moral biti vpisan. Po § 80 zakona o volitvah se člani volivnega odbora kaznujejo z zaporom od enega do šestih mesecev, če vedoma dopuste, da kdo glasuje, ki ni vpisan v volilni imenik, pa ne predlože sodnega sklopa, da bi se bil morol vpijati, ali da glasuje kdo, ki je že glasoval. — Vsa kazniva dejanja, ki so navedena v volilnem zakonu, jireiskujejo in sodijo okrožna sodišča no tožbo državnega tožilstva. Zasebniki smejo vložiti ovodbo pri državnem tožilstvu. Miklavžev večer. L R. G. Kakor lani, nameravate ludi letos prirediti ^Miklavžev večer . Letos pa hoče tudi neko drugo društvo prirediti tak večer, kur smatrate za nekorektno. Ali sme ludi drugo društvo istočasno napraviti enako prireditev? — »Miklavžev večer«, kakor druge prireditve, sme vsakdo prirediti, kdor dobi dovoljenje od okrajnega glavarstva. Če se bojite konkurence, skrbite, dn bo prireditev na višku in da bo reklama zadostna. Na kakšno jiovrnitev stroškov vsled neuspele prireditve ne morete računati. Prosvetna zveza. I. R. G. O vstopu in pravilih vprašatje pri Prosvetni zvezi« v Ljubljani. — Razmnoževanje vabil za prireditev in roznašanje istih po vasi ni zabranjeno. Kolekovonje istih ni predpisano, pnč pa se morajo koiekovali, če se javno nobijejo. Prošnja za oprostitev davka. J. G. S. Prošnjo za oprostitev davka naj vloži oče z devetimi otroki pri pristojni davčni upravi. Prošnje ni treba koiekovali. Odškodnina za poškodbo. A. K. R Za časa vojaške službe vnin je pri žaganju drv cirkulorna žago odsekala palec leve roke. Zato ste bili spoznani za nesposobnega. Ali je mogoče zahtevati od vojaške oblasti kakšno odškodnino. — Odškodninska obveznost temelji nn krivdi. To se pravi, da je dolžan doti odškodnino tisti, ki je škodo zakrivil. To velja ludi v vašeni slučaju. Če vam je cirkular-kn odsekala prst po krivdi vojaške oblasti n. pr. ker je bila pokvarjena in ste morali s takšno žagati. kar je nato zakrivilo nesrečo, tedaj imate pravico tirjoti odškodnino. Če je poškodba nastalo po' krivdi vojaško oblasti, bi pu iinelo presodili sodišče. Mošt. L B. Kupili sle sod mošta, ki ga pa do 20. novembra ne bosle porabili. Vprašale, če morate la mošt po 20. novembru prijaviti. _ Ne. če sto kot zasebnik kupili za svojo domačo porabo mošt, Vam ni trebn nikamor naznaniti pijačo, ki Vam bo ostala po 20. novembru v sodu. Seveda pa ne smele tegn vina nikamor prodajati. Tožba vojaka. S. A. P. Iz prejšnjih let Vam dolguje neki lani, ki je sedaj narednik v Zagrebu, znesek 50 Din. Ker se na opomine ne zmeni, vprašale, kje ga smete tožili, ali pred civilnim ali vojaškim sodnikom? — Za civilne tožbe napram vojaškim osebam so pristojna redna civilna sjdi-, ščo. Tega narednika morate tožiti pri kotarskem I sudu I. v Zagrebu. Če pn ima la funt v okolišu I Vašega okrajnega sodišča kaj premoženja (zodo-| sinje n. pr. kos obleke, orodje, če tnu je kdo kaj j dolžan) poleni ga lahko tožite pri domačem okrnj-| nem sodišču. Na jiodlagi ubožnego spričevalo lahko zaprosite za pravico revnih in smete tudi tožbo i za sodišče v Zagrebu ilnti nn zapisnik pri domačem sodišču. Dnevna kronika t Maribor Velik vlom v Vel. Nedelji Ljubljana, 20. nov. I/ Velike nedelje smo prejeli brzojavko, da fe bil lam nocoj ponoči izvršen velik vlom. Neznani vlomilci so vdrli v trgovino Franca Medika in odnesli blaga v vrednosti približno 50,000 Din. Orožniki so za neznanimi vlomilci dobili že nekaj sledi in jih pridno zasledujejo. Koledar Sobota, 21. novembra: Darovanje Marijino. Novi grobovi V Ljubljani je umrl gospod Miloš Kegovr, gradbeni podjetnik ln lesni trgovec na Jesenicah. Truplo blugopokojnega bedo prepeljali na Jesenl-ec, kjer bo v nedeljo pogreb ob 4. Blag mu spomin! žalujočim naše Iskreno sožalje! -(- V Hercegnovem je umrl v ponedeljek dne 16. t. m. popoldne po težki operaciji podporočnik Slavko Uršič, doma iz St. Jurija ob južni železnici. Pokojni je po končanih gimnazijskih študijah v Celju vstopil v vojno akademijo. Prvo njegovo službeno mesto je bilo zopet Celje, kjer je bil pri 39. pešpolku do letošnje pomladi, ko jc bil premeščen v Zcinun. Pokojni je bil zelo priljubljen med svojimi znanci in tovariši zaradi svoje ljubeznivosti in družabnosti. — Ohranimo mu časten spomin! -f- V Begunjah pri Cerknici je umrl g. Franc Otoničar, posestnik, v 81. letu starosti. Blag mu spomin! -f- V Šoštanju je po daljšem trpljenju umrl g. Josip Ravljen. Pogreb bo v nedeljo dopoldne. Svetila inu večna luči Preostalim naše iskreno sožalje! Osebne vesli z= Pri računovodstva direkcije drž. žel. v Ljubljani so napredovali: za višjega svetnika v 1V-1 Karlo Zupunič, šef računovodstva; za inšpektorja Davorin Topolovec; za višje kontrolorje Josip Zupančič, Alojzij Smole in Ivan Mareel; za kontrolorje Mehle Avgust, Hrastnik Tone, Milller Tone, Miki Ivan, Mernik Leopold, Kuret Marij, Brninik Ciril, Jelenič Zvonimir in Maver Alojzij: za administrativnega uradnika IX. skupine Martinis Nikolaj in Hladnik ione. Za oficijale PatiK Klavdij, Planine Hajko, Vodiiek Viktor, Potokar Josip, Ku-šar Jože. Baltazar Ivan, Mihelič Franja, Klemene Antonija in Vavpolič Ivan. Za Miklavža največja izbira IGRAČ', damskih torbic, tna-nikir kovčegov in drugih primernih daril za dame, gospode in otroke IVAN SAVNIK-Kranj Ostale vesti — Kontraktualni in honorarni uradniki ter dnevničarji so zavezani zavarovanju po ZZD. Okrožni urad za zavarovanje delavcev je v kon-krelnem slučaju ugotovil, cia javen zavod ni prijavil v zavarovanje svojega honorarnega uradnika, sklicujoč se na določbo j? 173. zakona o uradnikih. Ta določba ue prihaja v poštev pri honorarnih in kontraktualnih uradnikih ter dnevničarjih, ki so I>o zakonu o zavarovanju delavcev zavezani zavarovanju. Uradi naj v vseh nejasnih slučajih zahtevajo pojasnila pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, da ne bodo Irpeli škode in zavarovanci ne imeli neprijetnosti glede priznanja podpor. — OUZD. — Slovensko planinsko društvo poživlja člane, ki so v zaostanku s članarino, da jo blagovolijo poravnati gotovo do 10. dec. 1931. Po tem dnevu se bodo brezpogojno izbrisali iz, imenika članov vsi tisli, ki bodo v kakršnemkoli zaostanku ghvle obveznosti napram društvu. Člani se tudi obveščajo, da se bodo uvedle z novim letom nove članske legitimacije z drugačno obliko. •— Ponarejene stodinarske bankovce so zasledili v Splitu. Oblasti preiskujejo, kako so ti ponarejeni bankovci prišli v Split. — Mrlič na konju. Pod tem naslovom smo poročali, da so pretekji torek zjutraj našli v Žablju v Bački premožnega posestnika Matijo Pula mrtvega na konju. Bil je ustreljen v srce. V listnici so našli pismo, ki je govorilo zn sainoumor, vsi drugi znaki pa so govorili za umor. Sodna komisija je ugotovila, da je bil Pul ustreljen nn tleh in da ga je morilec že mrtvega posadil na konja. — Vlak je povozil blizu Belgrada stavbenika Dimitrija Gjuriča. Našli so ga popolnoma razmesarjenega na železniškem tiru. Ojurič je Sel po progi, da bi si skrajšal |к>1 iz Cukurice v Belgrad, pridrvel pa je tovorni vlak, ki ga je povozil. —Nevaren goljuf prijet. Osješki policiji je prišel v roke nevaren goljuf. Pri Eli Schneider, cije mož je zaprt v Stari Gradiški zaradi komunistične propagande, se je pojavil elegantno oblečen gospod in se predstavil kot Milenko Hužič, komisar kaznilnice v Stari Gradiški. Prinesel ji je pozdrave od njenega moža iu ji dejal, da jo mož prosi, naj mu po Ružički ]>ošl,je 700 Din. Schnei-derjeva se je podala k slavbniku Malimi, pri katerem je bil njen mož več let uslužben kot polir, iu mu je povedala vso zadevo, slavbniku ке je (p zdelo sumljivo, zato je šel v stanovauje Schneider-jeve, kjer je dobil komisarja- iz Slare Gradiške. Malin je zahteval od njega dokumente in ugotovil, da se glase na dve različni imeni. Pozval ga je, naj gre ž njim na policijo. Med potjo je »komisar -pobegnil, pa ga je Malin ujel in izročil prvemu policistu. Na policiji so dognali, da so dokumenti ponarejeni. Goljufivi komisar je priznal, da jo bil Potrtega srca naznanjamo žalostno vest, da je Vsemogočni poklical k sebi v 81. letu starosti, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče našega preljubega očeta, tasta, starega očeta, gospoda Franca Otoničarja posestnika Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 22. nov. ob pol 3 iz hiše žalosti. Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Jerneja v Begunjah. Begunje pri Cerknici, 20. nov. 1931. Ivana, žena, Franc, Janez, Vinko, sinovi. Milka por. Steržaj, hči, Ivanka sinaha, Janez Steržaj, zel. Vnuki in vnukinje. pred 14 dnevi odpuščen 1« Store Gradiške. kjer je presedel pet let. Piše se Vladimir Slaud iu je bil prej Holicitutor v Stari Pnzovl. — Pri motenju prebave, bolcčinuh v želodcu, gorečici, slabostih, glavobolu, migljanju pred očmi, razdraženosti živcev, pomanjkanju spanja, slabem počutju, nerazpoloženoeti za delo povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica odprtje telesa in poživi kroženje krvi. Poiskusi na vseučiliških klinikah so dognali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, po zavživanju >Franz-Josef« vode zopet dobili slast do jedi v razmerno kratki dobi. »Franz-Josef« grenčica sc dobiva v lekarnah, drogi-rijah in špecerijskih trgovinah. — Eksplozija svetilnega plina. Prebivalce Radičeve ulice v Zagrebu je preteklo noč prestrašila silna detonacija. Eksplodiral je svetilni plin. Policija je ugotovila sledeč: 70 1elna vdova Milka Jauda je prišla zvečer precej pozno domov z nekega obiska. Hotela se je v kopalnici umiti in je v ta namen odprla plin. Ko je hotela zapreti dotok vode, je zamenjala petelina in vsi poskusi zapreti vodo so bili zastonj. V zadregi je gospa hitela na dvorišče ln poklicala mehanika Zaiezina, ki je bil takoj pripravljen, dn popravi napako. Ker pa brez orodja ni mogel ničesar opraviti, se je še enkrat vrnil v svoje stanovanje po klešče. Medtem se jo pa v kopalnici nabrala precejšnja množina plina, ki je napolnil ludi sosednje sobe. Gospa Janda je napravila veliko neprevidnost. Prižgala je vžigalico, da bi bolje videla, odkod uhaja plin. V tem trenotku se je plin vnel in nastala je silna | eksplozija. Vse Sipe na oknih so se sesule, pa tudi i okna sama in vrata so bila močno poškodovana, j Sreča je bila, da se je Jandova v tem trenutku na- ' hajala v kopalnici, ker bi sicer gotovo postRla žr- ] tev eksplozije. | Dr. Stojan Bn*ca|š6i naznanja, da je odprl svojo odvetniško pisarno v Sjr>5iSia, Trumbićeva obala br. U — Volkovi v liohiii. Iz. Dervente poročajo, da so s planine VlašiC prišla cela krdela volkov, ki ogrožajo živino tamkajšnjih kmetov. Tudi iz. Bosanske Gradiške poročajo, da so se pojavila krdela volkov na Motajici. . _ Velikonja N.. Otroci. Novele. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1931. Str. 253, cena v platno vezani knjigi Din 60.—. Čeprav Velikonja ni novinec na našem slovstvenem polju, se njegovo ime vendarle imenuje in širšim krogom je znan prav za prav le po »Višarskih polenih«, ki jih je pred par leti izdala Mohorjeva družb«. Vkljub temu pa spada Velikonja med naše najbolj zrele živeče pisatelje. To nam v polni meri dokazujejo ravno tile Otroci . Zbirka obsega dvanajst krajših in daljših novel, ki so izšle pred leti v raznih naših slovstvenih listih skoro ne-opaženo, zbrane sedaj v posebno knjigo pa tvorijo lepo skladno celoto, ki nam nazorno priča o močnem pisateljevem pripovednem daru, o ostri njegovi opazovalni sposobnosti in o iskrenem njegovem socialnem čuvstvu. Otroka in njegov svet je slikalo doslej še jako malo naših pisateljev, zato je knjiga tem zanimivejša. Velikonja je pa znal poseči tudi v vse dobe njegovega življenja in v vse sloje ter nam predočili otroka v njegovem vsakdanjem življenju in ob slovesnih dogodkih. Zlasti nekatere teh črtic (n. pr. Birma, Amerikanci, Izpoved, Med dvema stenama, Na morju, Sirote) so zajete tako ostro, globoko in izkreno, da liapnejo vsak bralčev živec in sežejo človeku prav v dno duše, zato bo našla knjiga nedvomno v vseh slojih hvaležne čitatelje in iskreno priznanje. Že zaradi pretresljivih -Sirot' bi bilo želeti, da bi zašla tudi v sleherno podeželsko knjižnico, kajti v njih obravnava vprašanje, ki je pri našem kme-tiškeni ljudstvu več kot pereče. Tudi oprema knjige je jako lepa, zato jo toplo priporočamo. — Igrače, tlamske torbice, manikir-kovčege in druga primerna darila za gospode, dame in otroke nudi za Miklavža Ivrdka Ivan Savnik, Kranj. — Vedno bele zobe obdržite s stalno uporabo Chlorodont zobne paste (tuba Din 8) in ako obenem uporabljate pripravno Chlorodont zobn.i ščetko. (Posebna oblika.) Poskus Vas bo prepričal. — Tovarna Jos. Kcieh sprejema niohko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Vina iz Pekla! Vina iz Pekla! RESTAVRACIJA IN KAVARNA „Promenada" MARIBOR, Krčevina, Tomšičeva ulica toči novodošla, specijalna, naravna vina iz Pekla od g. Janžekoviča. Portugizec po 8 Din, rizling po 10 Din in silvanec po 14 Din. Čez ulico 1 Din ceneje. Prepričajte se o izborni in ceneni kapljici. Za obilen obisk se priporoča restavrater Mahaj nc. Iz ia^ne seje ohč. sveta Maribor, 20. novembra. Na liijnl seji občinskega sveta, ki je sinod sledila javni, ho se obravnavala predvsem osebna vprašanja občinskih nastavljeucov. Prošnji ravnatelja mestnega električnega podjetja Juliju UrSI-ča za napredovanje so Je ugodilo v smislu prng-inatlke. Ugodile so se nadalje prošnje Anki Trsle-ujak za napredovanje v 3-111, Goleč 14jI za stal-nosi, Karmeli Kotnik zn napredovanje v 8-111, pod-uradnlku Ivanu Puklu so se odobrili prejemki III. kategorije. Mesto drugega knjižničarja, zn katerega se poteguje prof. Jemec Valentin, se jnvnn razpiše, Ivanu Slegelu Je bila odobrena prošnja zn polno pokojnino in podaljšan rok za Izpraznitev nabiralnega stanovanja. Podrobnejše se Je razpravljalo o prošnji državne trgovsko akademije za podaljšanje pogodbe glede šolskih prostorov. V principu se je prošnji ugodilo, ni pa prišlo do sporazumu v vprašanju najemnine ter so bodo vršila še tozadevna pogajanja. Odobrila slo se tudi osnutka pogodbe o ustanovitvi In upravljanju javne kuhinje na Slomškovem trgu, o kateri se Je že razpravljalo ludi v javnosti in pogodbe z mariborskimi lekarnarji glede dobave zdravil. Daljša razprava se je razvila o vprašanju tolmačenja garancijskega pisma kot jamstva za posojilo članom železniške dru-ine ter se je lo vprašanje razjasnilo. Sestava občinskega odbora za jirehrauo po zakonu o državni brambi se prepusti mestnemu svetu, ki ho Imenoval člane. Zavrnil se je priziv Hedvlge Plpuš glede dvoriščne zgradbe v Sodni ulici ter deloma priziv Kadivoja 1'irca glede uedostatkov brivskega paviljonu v Cvetlični ulici. Enako jo bila zavrnjena tudi prošnja tovarne Oet ker je vili izdelkov glede opustitve davščine na blagovni promet zu blago, kulerega stranke vračajo ter jo postalo radi starosti nerabno. — Poročevalec disciplinskega odseka je poročal o preiskavi proti uradnikom mestnega knjigovodstva ter se je nadaljnje postopanje prepustilo komisiji za izvajanje občinskega proračuna. — V lajno sejo so jirišla tudi nekatera vprašanja iz. finančnega odseka. Požarni hrambi se je izjemoma dovolil predujem v znesku 15.000 Din na račun subvencije zn prihodnje leto, ugodilo so je prošnji 'Г. Zollenstein z.a obč. liadarbiuo, odložilo se je vprašanje prodaje hiše Igu. Ozvatiča. Prošnja kavarn. Mahunjeu za prevzem kavarne v mestnem parku so je prepustila Olepševalnemu društvu, ki z omenjenimi prostori razpolaga. Melaniji llaas je bila odobrena prošnja za vdovnino, zavrnjena pa prošnja lledy Denk zn znižanje nakupne cene za cestišče ob Ijmvčevi ulici. Podrobneje se je razpravljalo o raznih prošnjah za oprostitev davščine na blagovni promet za razno blago, katerega uvažajo tvrdke v mcslo samo v svrho novega [lakiranja, nato ga pa zopet izvažajo. Zavrnjena je bila tozadevna prošnja oljarno Vielhaber, prošnja tvrdke Franz je postala brezpredmetna radi novega Žitnega režima, ugodilo se je pa tvrdki Ferdo Potočnik glede orodja In mizarskih izdelkov, katere uporablja tvrdka |>ri delu zunaj Maribora ter ga nato ponovno |>o končanem delu uvaža. Mesne cene pred mariborskim ohč. svetom Na dnevnem redu včerajšnje občinske seje, o [kateri smo že poročali v včerajšnji številki, se je obravnavalo kot eno najvažnejših vprašanje mesnih cen. Občinski svetnik Franjo Zebot je obširno re-fcrirul o poskusih, da se to vprašanje sporazumno reši s prizadetimi strankami ter navajal končne sklepe tržnega odseka, katere bo občina predložila banski upravi kol svoj |>redlog za enotno ureditev mesnih cen. Posebne zasluge ima za končno rešitev lega perečega vprašanja vodja mestnega IržtiegH nadzorstva nadsvetnlk Hinterlechner, ki je po dolgotrnjnih študijah in primerjavah pravilnikov za prodajo mesa na važnejših tržiščih skupno z referentom in zastopniki mesarjev izdelal predlog, katerega navajamo radi občega interesa v podrobnostih. Predlog tržnega odseka je zanimiv zlasti v tem pogledu, ker predpostavlja kot predpogoj za trgovanje s klavno živino standardizacijo Iste j>o kategorijah. Kakor skušamo danes standardizirati vse |>rodukle v svirlio poenostavljanja trgovanja in dosege boljših prodajnih cen, tako naj bi so tudi stundurdizirulu vsa klavna živiua iu sicer ne samo po izpitanosli. ampak tudi z ozirom na kakovost (okusnosl) mesa iu sicer na tri kategorije: V prvo spadajo izpitani voli v starosti od 4—8 let. popolnoma izpltane nebreje telice Iu krave od 8—0 let. V drugo: živina brezhibne zunanjosti, katere meso ni tako močno prernščeno s tolščo kot prve kategorije. Spadajo sem poldebeli voli od 4 do 8 let, debeli nad 8 let, debele telice od 2—8 lela, biki od 2—4 lela in mastno krave ne nad S let. — V tretjo kategorijo spada vsa klavna živina, primerna za kloba.sarje in prekajevalce, posebej Se krave nad 8 let stnre, biki do pol drugega in nad 4 leta stari ne glede na rejo in debelost, telice ped enim letom in niršava živina vobče. Kategorije se določajo v klavnicah po zato poklicanih strokov-njnkih-živinozdrnvnikih. Meso se deli pri prvih dveh kategorijah na dve vrsti, in po teli se ravnajo ludi mesne cene z dodatkom določenih odstotkov na nakupno ceno. Na meso živine iz prve kategorije se dovoli na nakupno ceno 93 odstot. prebitka in tako se dobi srednja prodajna cena, ki se pri mesu |>rve vrste zviša za en dinar navzgor, pri drugovrstnem pa zniža za 1 Din navzdol. — Pri mesu klavne živine iz. druge kategorije pa se določajo cene po sledečem ključu: volovsko meso 105 odstotkov, krave. 110, biki 100 in telice 100 odstotkov na nakupno ceno. V tretji kategoriji se dovoli na nakupno ceno sledeč dodatek: krave 110—120 odstot, niršava živina vobče 130, lelice 110 in biki 110 odstotkov. Doklada znaša pri mesu vseh vrst 20 odslot., isto-toliko pri izluščenem mesu, pri bržoli brez zare-brnice 20 odstot. in z zarebrnico 5 odstotkov. Navedeni predlog mariborske občine bi loraj vseboval nov ključ za ureditev mesnih cen, v katerem je vsebovan obenem tudi način, kako spraviti v sklad interes treh strank, kmeta, mesarja in konzunienta. Ta način trgovanja bi povsem izključil mešetarstvo, katerega smatrajo mnogi strokovnjaki zu rak-rano naše živinske trgovine. Kmetovalec, ki proda popolnoma izpitano živinče i>rve kategorije, bo že vedel, koliko zasluži mesar pri prodaji mesa ter bo lahko tozadevno nastavil tudi ceno. Pri sedanjih mesnih cenah za prvovrstno meso bi Se morala prodajna cena tako živine gibati med 0—8 Din, prodaja pa se sedaj kvečjemu po 4—4.50. — Jtisno je toraj, da bo imela ureditev mesnih cen po tem ključu ludi vpliv na ceno živine in s tem neposredno na dvig ni-e živinoreje. Kmetom, ki hočejo spraviti v denar slabo rojeno ali poškodovano živino, |>a bi nudila naša mesta zOpet priliko prodali isto na prostih stojnicah po primerni ceni, obenem pa bi nudila ceno meso jirebivaletvu slabše situiranih slojev. Predlog mariborske občine je toraj vsega uva?evimja vreden ter n pa mo, da ga bo banska uprava pri končno-veljavni ureditvi vprašanja mesnih cen v p-.iiu> meri upoštevala. • П Proslavo 700 letnice sv. Klitahrte priredi jutri ob pol 17 Krščanska ženska zveza v dvorani Prosvetne zveze. Na sporedu so deklalliacije, slavnostni govor |irnf. P. Zivorlnlku ter igra .'Nevesta /, Libana , ki Jo igrajo člani tukajšnjega Ljudskega odra. Med odmori svira godba Katoliške omladine. Vljudno Vabljeni! □ Našim naročniki,m v lliagdalcnskem predmestju. Ker je našega raznaSalca v magdalenskem predmestju včeraj doletela avtomobilska nesreča, prosimo naše naročnike, da polrpljo, če lista niso prejeli morda v redu. Zu redno ln pravočasno ru/.-nnšaiije Je zopcl poskrbljeno. — Uprava Slovenca. U Grobovi. V Nasipni ulici 22 v Pobrežju je umrla soproga vpdkojenega vlttkovodje Julijami Kocbek, stara 55 let. Pogreb bo danes v soboto ob 10 iz mrtvašnice ua magdalensko pokopališče. — V splošni bolnišnici pa Je umrla posestnica Ivana Klamfer, stara 71 let. Pokopali jo bodo danit ob 15 lz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Rajnkima blag spomin, žalujočim naše globoko sožalje I Lj Nedelja v mariborskem gledališču. Prvič v letošnji sezoni se bo pela Lehurjeva krasna opereta »Zemlja smehljaja kot popoldanskn predstava jutri popoldne, s pričetkom ob 15. K predstavi pojde lahko predvsem občinstvo, ki sicer med led. lioin ne moro v gledališče. Zvečer j>a se uprizori Anzengruberjeva Slaba vest«. IJ Nočno lekarniško idužlm iiunla prihodnji teden do vključno dne 28. I. ni, opoldne lekurnu Viktorija Savosta Pri Magdaleni na Kralja Pelra trgu, Ier lekarna Alojzija Sirka Pri AugelvarhU« na Aleksandrovi cesti 88. □ Na petkovem tritu Je bilo topot precej rib. Prodajali so: surdellce j>o 20, sijie po 20, kalamu-re< po 28, karpe po 20. » □ Sestradali in onemogel se je zgrudil včeraj na Ila v javnem stranišču na Kralju Petra trg šl. 77 letni brezposelni starček Jurij Nikl iz l'o-brenja pri Mariboru. Ubogega starčka, ki je živel v zadnjem času v velikem pomanjkanju, so prepeljali mariborski reševalci v splošno bolnišnico, kjer so mu takoj nudili nekaj toj>le hrane, da Je |irišel k sebi. t i Nanlov so »premotili: Mirko iandnro, Šlc-tan Strmšek in Andrijn Madžar vsi Irije so se preselili b Grafu; prvi rudi krošnjarjenja, drugi rudi tatvine, tretji pu, ker je pregloboko pogledal v kupico ... Celje (r /fli je lo prav? Ker so danes stanovanjske cene tako neznosne, sc jc obrnila banska uprava v Ljubljani na hišne posestnike s pozivom, du bi znižali previsoke najemnine vsem svojim najemnikom. In kakšen je uspeh.' Ponekod so menda, kakor se čuje, nekateri hišni posestniki ustregli pozivu ter znižali najemnine. V prvi vrsti pa so poklicane /a lo, da gredo z dobrim zgledom naprej, javne institucije. Ali pa sc to ludi dejansko dogaja? Navedemo samo en primer, /ačclkom tega meseca je bila razpisana oddaja -tanovnj v novi hiši pokojninskega zavoda v ku/higovi ulici v Celju. Cene so pa sledeče: V pritličju, trisobno stanovanje — 1380 Din, v I. nadstropju: dvosobno stanovanje 970 Din, trisobno stanovanje 1380 Din. v II. drugem nadstropju: dvosobno stanovanje: 910 Din, trisobno stanovanje 1100 Din, v III. nadstropju dvosobno stanovanje 8on Din, trisobno stanovanje pa 1260 Din. — lo so menda najdražja stanovanja v Celju, niti v hišah denarnih zavodov niso tako draga, lorej v stavbah predvsem pridobitnih podjetij, ne pa socialnih, kot vsaj bi moral biti iKikojninski zavod. Človek ima vtis, kakor da so bili gospodje pri določitvi cen mnenja, da mora biti hiša v enem ali dveh letih plačana po najemnikih. Naj presodi javnost, ali je to umestno ali ne. (У Nočno lekarniško službo ima t.i teden od danes, sobota t. m. 21. t. m. naprej do vkliučno petka 27. t. m. lekarna Pri Mariji pomagaj- na glavnem trgu. & Kam gremo jutri? Vsi v l judski dom, kjer se vrši v veliki dvorani cb pol i. popoldne konccrt mladinskega pevskega /bora iz ITbovelj pod vodstvom g. suligoja. Novo mesto Kakor vulkan... I're | meseci je Slovenec precej poročal o požaru, ki je izbruhnil pri fiiškovi lesni tovarni na Gorjancih. Poročali smo takrat tudi o ogromni škodi, ki Jo je na lesu in drevju povzročil požar. Tlenja med lesnimi odpndki. ki so na tem kraju visoko nagromadeni, pa še vedno ni konec, tic vedno se vali dim iu senitertjn sikne kak plamenček izpod množine lena in ogorkov kot iz vulkana, znamenje, da pod ogromno maso še vedno gori; in čeravno je padlo že precej dežja od takrat, vendar se ogenj še ni udušil. Nevarn -sicer nI nobene, vendar |>n na ogenj kljub temi vedno pazijo. Vijolice šc vedno cveto. Kljub slabemu vreme nu, ki je zadnje ledne nastopilo, je našel dijak prvošolee Jožek Košir iz Novega ine.-la na Seidlo vem travniku« šopek lepo razcvelih vijolic, katere je prinesel v našo podružnico. Prosimo! Nujno potrebno je namestiti vsaj en« žarnico v Kriialijski ulici od Moretove hiše pa d« kapiteljskih stopnic, kjer ni do sedaj nobene in j« ulica popolnoma temna ter je sedaj, ko se vrše kanalizacijska dela na ulici, kaj nevaren prehod z.< pasante te ulice. Prosimo lorej merodajne faktorje da nam uetrežejo. Cerklje Te dni, 21. In 22. nov. Imamo v Cerkljah miši jonsko razstavo iu sicer v prostorih Katoliškeg;, doma. Naj bi ne bilo nikogar, ki bi si ne ogleda te razstave, ki nudi točen vpogled v kulturo in življenje narodov v Afriki, Indiji in v Kini. Vstopnine ni, spomnilo se pa misijonov s kakršnimkoli pri spevkoni. Vse predmete bo razlagal odposlane« Misijonske pisarne v Ljubljani. Iz druStvenega iivlienia Žalec. Gledališka sezona se otvarja. Žolsk diletontje pripravljajo najnovejšo burko sedanjegi časa »Odgodena nočr v režiji g. Rada štokljn. Vlo ge so v dobrih rokah, lako da ho imelo občinstvi 29. I. m. izreden gledališki užitek iu mnogo nepri siljene zabave. Kajhcnhiirg. V nedeljo dne 22. novembra vs v Slomškov dom. Ob 3 popoldne pevski koncert u igra društva »Prehuda-- iz Senovega. Pridite vsi, program bo nudil vsakemu dovolj poštenega razvedrila in zabave. Gasilno društvo LJubljana - Darje uprizori v nedeljo, dne 22. I. m. v gasilskem domu ua llovic, lepo igro -Lovski lat . PriiVtet po- poldne. V * jutranje zarje Tragedija korejskega naroda Ulica v glavnem mestu Koreje Soculu. \ Parizu zboruje Svet Društva narodov. Diplomati se trudijo s sladkimi besedami za-Ikriti slabost te mednarodne najvišje organizacije, na dalekem vzhodu pa divja krvava vojna. V Mandžuriji pojo svojo žalostno petjem lopovi in strojne puške; mi v Evropi pa ,*,ie moremo razumeti, kako so Japonci prišli . Mandžurijo, ki leži vendar daleč v notranjosti Azije, daleč od otokov japonskega carstva. »dgovor je enostaven: Prišli so preko Koreje! Če bi ta odgovor dali \ prisotnosti kakega Japonca, bi nas gotovo takoj prekinil z filjudnostjo dostojanstvenega orijentalca in ulejal: Motite se, Japonska meji neposredno Da Mandžurijo. Koreje ni več, dasiravno je to Ime videti še na vseh zemljepisnih kartah, i olotok, ki se je nekdaj tako imenoval, se se-laj imenuje Čozen. In Čozen je tako pristno japonsko ime, kakor naš glavni otok Hondo. ■ z glavnega mesta dežele Čozen, to je mesta veije. ki se je nekoč imenovalo Soeul, se lah-"to peljete v -palnem vozu — seveda samo japonskem — naravnost v Mukden v Mandžuriji!« — ičozeu pa je prav za prav staro kitajsko ime in pomeni dežela jutranje zarje . To Ime je dobila Koreja v davnih časih, ko so jo 'podjarmili zapadni sosedi Kitajci . Korejci so zelo star narod. Najstarejši zgodovinski podatki o njih so iz 1. 2333 pred Kristusovim rojstvom. Dvanajst stoletij pozneje, okrog I. 1100 pr. Kr. r. so šele prišli v deželo Kitajci. Takrat je dežela tudi dobila ime dežela jutranje zarje . Takrat na vrhuncu svoje slave so se budizem in konfuci-•evi nauki razširili po tej bogati deželi in pre-to nje našli pot na Japonsko. Tisoči učenih fiozov je romalo v takrat še divjo in barbarsko Japonsko, kjer so širili vero in zuauost, pridobljeno od kitajskih osvajačev in zmagovalcev. To zgodovinsko dejstvo še dandanes odločuje v razmerju in v občevanju med oljema narodoma. Ono je podlaga neverjetni ponos-nosti, s katero podjarmljeni in tlačeni Korejci .dedajo na Japonce. Omikan Korejec vidi v vsakem Japoncu, ki gospoduje nad njihovo lomovino. samo pustolovca, ki ima slučajno -ilo in oblast, je pa vreden največjega zani-■ovanja. Pritisk Japoncev na Korejo je star stoletja. Leta 15512. je japonski cesar Taiko Hi-lejoši oborožil vojsko, ki je štela nad tristo tisoč mož in jo poslal, da podjarmi Korejo. Ko je Sest let po tem j>ohodu umiral, je bila njegova zadnja zapoved, da se mora vsa vojska io zadnjega moža umakniti in vrniti. Borba je tila brezuspešna, kajti mogočna kitajska vojaka je podpirala Korejce. V naslednjih slo-'etjih je moč Kitajske stalno padala, Japouska >a je postajala silnejša in tako je Koreja pogasi vedno l>olj in bolj prihajala pod upliv in idvisnost Japonske. Tudi evropski narodi so -e pričeli zanimati za lo deželo, ki je slovela in slovi za izredno bogato. Politika popolne isamljenosti se ni obnesla kakor se ni obne--la na Japonskem in Kitajskem. Nekaj časa o preganjali tujce, leta 1881. pa so morali Kvropcem dovoliti vstop celo v glavno mesto soeul. Medlem je vedno bolj propadala stara I ismonosa s psom. Ker so se v Nemčiji v raznih mestih zgodili predrzni napadi na pismonošc, ko io nosili večje denarne vsote, so sklenili, da bodo pismonoSe imeli odslej e seboj pse-varulv kultura Korejcev iu njo sta izpodrinili strašna korupcija i i nesposobnost. Ko se je 1. 1895. Kitajska odpovedala nadvladi, jc bilo vprašanje samo kratkega časa, da prevzame njihovo dedščino Japonska. Komaj po desetih letih jo že itak samo na videz korejski cesar prosil Japonsko, da mu čuva in jamči pravice do prestola. Od tega časa so vso zunanjo politiko Koreje prevzeli Japonci. Kadi Koreje je izbruhnilo rusko-japonska vojna. Po porazu Rusov so Japonci imeli polno svobodo končno podjarmiti in si prisvojiti to deželo. Avgusta meseca 1910. je korejski cesar odstopil in izročil japonskemu cesarju popolnoma in za vedno vse vladarske pravice nad svojo deželoc. S leni dnem je prenehala obstojati Koreja, obenem pa je nastopilo neizmerno sovraštvo Korejcev do Japoncev. Vseeno se mora Japoncem priznati, da so mnogo storili za lo deželo in če hočemo Korejo imenovati kolonijo, moramo Japoncem priznati, da so sijajni kolonizatorji. Miljarde jenov so že zapravili za obnovo te nesrečne države, zgradili ceste, važne železnice in pristanišča, uredili finance, modernizirali pravosodje, povzdignili poljedelstvo in živinorejo in splošno blagostanje. Ni pa se jim posrečilo, da bi se mogli Japonci v večjem številu naseliti v državi. Nasprotno se je preselilo nmogo Korejcev na Japonsko, posebno takih, ki so željni uradniških mest in vladnega blagra. To so sicer izjeme. V splošnem so morali ludi Japonci uvideti, kakor prej ali slej uvidijo vsi kolonizatorji, da vsa skrb za materialno dobro podjarmljenega ljudstva nc more zamenjati sovraštva tlačenih in ponižanih. V začetku so Japonci poskusili z istimi sredstvi, ki se jih poslužujejo nekatere evropske države. Izdali so kar čez noč odredbo: Korejcev in Koreje ni več — odslej so samo Japonci irt Japonska. Korejski jezik je bil pregnan iz vseli šol iu uradov; lisli so se morali tiskali samo v japonskem jeziku in so bili podvrženi strogi predcenzuri. Vsa višja uradniška mesta v upravi so z.asedli Japonci. Generalni guverner je bil neomejen gospodar nad deželo; ogromno število policije, vojske in vohuuov je krožilo po deželi, vedno pripravljenih, da v kali zatrejo vsak najmanjši upor. Korejec je bil v svoji domovini državljan druge vrste. — Japonski uradnik je imel polovico več plače, v javnih uradih: na pošti, železnici, carini iu drugod je Korejec prišel na vrsto šele takrat, kadar so bili odpravljeni vsi Japonci. Posledice niso izostale. Pričelo se je veliko izseljevanje posebno izobražencev. Na vsakega Korejca, ki je šel v Tokio iskat službe, je prišlo desel drugih, ki so se izselili na Japonsko, Rusko ali v Ameriko, odkoder so vodili borbo za osvoboditev svoje domovine. V kratkem je po vsej Koreji pričelo živahno narodnostno gibanje in sicer mirno ljudstvo je postajalo odpornejše, v kolikor so bile nasilne metode. Kmalu po svetovni vojui, ko so vsi narodi upali na resnično osvoboditev, se je tudi v Koreji dvignil ta pokret z vso silo. Slično kakor Indijci pod Gandhijeni so Korejci organizirali neohorožen odpor in proglašena jc bila neodvisnost države. Na najbolj brutalen načiu so Japonci v krvi udušili ta poskus V stotisoče gredo žrtve, ki so takrat padle pod mečem japonskih rabljev in pod ognjem japonskih strojnih pušk. Upor je bil udušen, pa še vedno tli in se pripravlja, da izbruhne z novo. morda še silnejšo močjo na dan. Kako veliko jc nezaupanje Japoncev do Korejcev, kažejo dogodki ob strašnem potresu I. 1923. na Japonskem. Samo v Tokiu so usmr-lili nad 3000 Korejcev, ker so sc bali, da ne bi izkoristili splošne panike in se maščevali nacl svojimi tlačitelji. Pokret za osvoboditev dežele se je v inozemstvu tako razširil in organiziral, da so v Ameriki nedavno že imenovali provižorično korejsko vlado , ki čaka samo na trenutek, ko bodo Japonci morali zapustiti deželo Čozen — Korejo. Po vsej verjetnosti bodo morali še dolgo čakati, kajti Japonska se danes čuti tako močno, da kljub sovražniku v zaledju pripravlja isto ali pa še strašnejšo usodo Mandžuriji, kjer velika japonska vojska zanje krvavo ~.e-tev nad Kitajci. Najstarejši študent umri V Bratislavi so te dni pokopali najstarejšega študenta ne samo v češkoslovaški, marveč sploh na svetu. Umrl je 92 letni sluša'elj medicinske fakultete Franc Kabina. On j« bil nekaj časa advokat, pozneje, pa je zopet r-ric M študirati in je počasi absolviral vse fakultete. Pogreba večnega študenta so sc udeleži'i vm profesorji in akademiki, ki so nosili lep venec z napisom: /Svojemu najstarejšemu tovarišu! Puščica kažo smer japonskega prodiranja v ozemlja, ki si jih hočejo prilastili in s tem svoje cesarstvo zaokrožiti. Krvavi dijaški nemiri naroda ne v čast. Isto misel naglašajo tudi rektorji iu profesorji v svojih proglasih na mladino, ki naj svoje zahteve legalnim potom izvede in |>o udarjajo, da hodi mladina tako globoko etično cu-tečega naroda nc nasilna, marveč viteška. Tudi na Dunaju so nemiri zadnje dni ua dnevnem redu. Pristaši Hackenkreutzlerjev* med akademiki so pred dnevi prišli na univerzo oboroženi in izgnali ne samo Žide, ampak ludi akademike. Iti pripadajo drugim organizacijam. Nemiri sc ponavljajo skoraj vsak dan. Pred univerzo je stalno močna četa stražnikov. Dunajska vlada se je posvetovala o teh neprestanih krvavih pretepih in prosvetni minister dr. Čermak je izjavil, da bo vlada morala spremeniti zakon o avtonomijah univerz. Bolj čudno ozadje imajo demonstracije visokošolcev o Inomoslu. Krakovv. 17. novembra. V zadnjih lednih živi Poljska |>od vtisi velikih akademskih antisemitskih manifestacij in izgredov, ki se vršijo še danes v vseh univerzitetnih mestih. Povod so dali predvsem akademiki s svojo zahtevo, ila se izvede numerus clausus — po katerem smo |>osamezne univerze obiskovati Ic določeno število židovskih akademikov, da se ohrani ua univerzah |Kiljski nacionalni značaj. Tako je anlisemitska mržnja /. velikim ognjem zaplamtela in nemiri se še vedno širijo in naduljujejo. Do najhujših demonstracij jc prišlo v \Vilnl, njih žrtev je postal katol. poljski akademik SI. \Vacluvv.«ki. Vest o tej tragični smrti sc je bliskovito raznesla po mestu in izzvala nove nemire ter silno razdražila že itak nemirno mladino. Ze v naslednjih hipih se je zbrala v velikem številu in začela razbijati okna judovskih trgovin in delati najhujše nasilnosti. Poulični nemiri so trajali tudi naslednje dni in v spopadih z. judovskimi dijaki sla našla smrt Sc dva akademika, a 13 je bilo bolj ali manj ranjenih. Akademikom so se pri teh izgredih pridružili tudi razni poulični elementi in tako nemire še povečali. Pogreb tragičnih žrtev sc jo razvil v mogočne manifestacije. V Wilnu samem se ga jc udeležilo poleg velikih množic meščanov — več tisoč akademikov in dijakov, raznih korporacij. ves univerzitetni profesorski zbor in 25 duhovnikov. Po zadušniei za umrlim Stanislavom \Vaclnwskim sc je med popevanjem pesmi: ^.Icszczc Polska nie zgimjla: razvil mogočen manifestacijski pohod po mestu. Pri tej priliki so akademiki objavili slovesno svoje resolucije, v katerih zahtevajo, dn so Judje gospodarsko in družabno popolnoma bojkotirajo. Protestirajo nadalje najostreje proti strogemu nastopu policije in zahtevajo, da so na vseh univerzah upoštevn in izvede »numerus clausus . Smrt akademikov v VViluu jc odjeknila v vseh univerzitetnih mestih. Povsod je zavrelo med mladino. Univerzo so povsod zaprli, na njih plapolajo črne zastave. V Krakovv jc dospela nesrečna vest pozno zvečer. Mladina jc takoj navalila na judovski oddelek mesta, toda na pritisk policije se je morala raziti. Položaj se je poslabšal tudi v Varšavi, kjer jo prišlo do najostrejših spopadov s policijo. Okoli 130 akademikov je bilo aretiranih, univerzitetno poslopje pa najstrožje zastraženo. Predavanja so ukinjena nn vseh višjih šolah. Podobno s:c jc dogajalo ludi v Lvovu. Antisemitske demonstracije so zajelo tudi zapadno Poljsko. Do velikih neredov je prišlo v Poznanju, zlasti pa v šleziji, kjer so so v rudarskih delavskih okrajih demonstrantom pridružili tudi komunisti. Poljski narod sc zaveda nevarnih posledic., ki jih lahko takšni nemiri povzroče zlasti v času splošno gospodarske krizo in nezadovoljnosti. Kajti čc po pravici povemo, so danes razmero nn Poljskem takšne, (hi more že majhna iskrica zanetiti velik požar. Te • demonstracijo akademsko mladino se morejo izprevreči v pravo rcvolucijske demonstracijo, zlasti če upoštevamo razpoloženje Ukrajincev in Ilelorusov. Zato poljska vlada uvidova, da ui drugega izhoda, kol tla zadosti željam in zahtevam mladine in zato so jo postavila tudi na njeno slran. So pa tudi lo zahtevo doloma upravičene iu jim /. etičnega stališča ni mogoče oporekati; — ne izvirajo namreč i/, šovinističnega nacionalizma, to priča, da so usmerjene samo proti Judom iu ne proti drugim narodnostim — gre samo, dn se za-sigura višjim šolam poljski, krščanski značaj. Seveda se našo poljsko ljudstvo in inteligenca dobro zaveda, da metodo, ki so povzročile krvavo demonstracije, niso pravu pot do toga in tudi akad. mladini tako starodavnega kulturnega krščanskemu Ko je pred par dnevi prišel profesor kemije na medicinski fakulteti dr. licnge v predavalnico in hotel pričeti s predavanjem, so pričeli slušatelji žvižgati in demonstrirali in je profesor moral oditi. Motivi te demonstracije pa so povsem svojevrstni. Dr. Henge je znan strokovnjak, obenem pa strog profesor, ki od svojih slušateljev pri izpitih zahteva tudi dovolj znanja. Za lenuhe pri njem ni kruha Demonstrirali pa so menda ravno lenuhi, ki so pri zadnjih izpitih padli. Zlato v Avstriji Nedavno je časopisje prineslo kratko vest, da nameravajo v svrho omiljenja brezposelnosti pričeti tudi v Avstriji znova z izkoriščanjem zlatih rudnikov. Avstrijske Alpe imajo v resnici precej rude, ki vsebuje zlalo. Zlata ruda se nahaja predvsem v alpskem pogorju, južno od Ga-steina iu v Visokih Turah. Te pokrajine so nekdaj slovele kot največja ležišča zlata v Evropi. Že stari Rimljani so tu kopali zlato. Ko so se v zadnjih letih ledeniki stopili, so naleteli na več rudnikov iz rimskih časov. Najbolj jc kopanje zlata v teli pokrajinah cvetelo v 16. stoletju. Mnogo znanih avstrijskih rodbin je takrat obogatelo in še danes uživajo sadove svojih prednikov, ki so bili lastniki zlatih rudnikov. Pozneje je pridobivanje zlata poslalo zelo drago in nerentabilno ter so rudniki drug za drugim prenehali z obratovanjem. Ostal je samo še rudnik v mestu Rauris, v ka-lerem so delali vse do 1. 1923. Avstrijska ruda, iz katere pridobivajo zlato, vsebuje na tono po 5 gramov čistega /.lata. V največjih svetovnih rudnikih v Afriki pa samo 4 do 4 in pol grame na tono. Pridobivanje zlata pa je v Afriki radi tega rentabilno, ker so delavne moči izredno poceni. V poslednjem času se je razmerje tudi v Evropi spremenilo: na eni strani je cena zlata zelo visoka, na drugi pa jo brezposelnost zelo velika. Zato vesli o obnovitvi zlatih rudnikov v Avstriji, Nemčiji in drugih evropskih deželah niso brez vsake podlage. Ponarejevalci poštnih znamk Na Dunaju so prijeli družbo ponarejevalcev, ki so v velikih množinah izdelovali poljske znamke. Pri njih no našli 3000 pol izdelanih znamk po 25 grošev, koliko so jih pa že raz-pečali, bo težko dognati. Zdi se, da so izdelovali znamke in kolke tudi drugih držav in vodi policija v tem praven obsežno preiskavo т>0„„. tejevalci so trije Židi Praa šefa no*;e Ljubljana, 20. novembra. Danes dopoldne se jc vršila prva plenarna seja nove Zbornice za TOI, kakor je bila spremenjena z odlokom trgovinskega ministrstva. Poleg konstituiranja Zbornice so bili na dnevnem redu važni referati o noveih obrttlem zakonu, ki je bil razglašen 7. novembra in ki stopi v veljavo 9. marca 1932. Ob 9 je zbornični predsednik Ivan Jelačin ml. otvoril plenarno sejo, katere so ac udeležili skoro vsi zbornični svetniki. Pozdravil jc prisotnega bana dr. Maiušiča in se nato spomnil gg. zb. članov, ki so dolgo vrsto let sodelovali v Zbornici in s svojo iniciativnostjo, nasveti ter opozorili podpirali Zbornico v izvrševanju zakonitih dolžnosti ter v prizadevanjih za povzdigo gospodarstva. Posebno velja zahvala bivšemu g. podpredsedniku Ivanu Ogrinu, ki si je v teku svojega 191etnega udejstvovanja v Zbornici s svojo marljivostjo in iniciativnostjo pridobil trajnih zaslug. Enako se zahvaljuje tudi ostalim bivšim gg. članom za njih trud ter želi, da Zbornico še nadalje podpirajo. Nato je pozdravil novo imenovane zbornične člane. S prvega sestanka novo imenovane zbornične uprave jc bila odposlana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. Nadalje so bili odposlani pozdravni brzojavi ministrskemu predsedniku, trgovinskemu ministru, novo imenovanemu ministru financ ter ministrom ožjim rojakom. Nadalje jc omenil celo vrsto dogodkov, preko katerih 'Zbornica ne more iti molče. Predvsem je omenil novi obrtni zakon, o katerem so bili na seji podani pregledni referati. Zaradi obsežnosti gradiva pa bodo o tem razpravljale tudi seje odsekov, ki se bodo vršile v prvi polovici drugega meseca. Opozarja na važen moment v okviru zakona o obr-tih, to je na odredbe glede zbornic. Naša Zbornica in naše gospodarstvo nimata povoda za razdvaja- j nje; spremembe dosedanjih sestavov zbornic se . namreč lahko Izvršijo glede razdruženja ali spo- ! jitve posameznih odsekov z uredbo trgovinskega ministrstva, in sicer v roku treh mesecev, če so bili do dneva objavljenja zakona že sprejeti v zborničnih odsekih zadevni sklepi kakor tudi pri večini obveznih ali svobodnih organizacij. Naša Zbornica naj vrši kot slovenski gospodarski parlament svojo vzvišeno nalogo, da pospešuje interesno solidarnost vseh treh glavnih panog našega •{ospodarstva. Obširno se je pečal e tako zvano ounčno krizo, ki je le refleks vse naše gospodarske stike in je v najožji zvezi s svetovno gospodarsko krizo. Ob zaključku svojega pozdravnega govora je podčrtal predvsem željo, da se v vsaki panogi našega gospodarstva varuje čim širša samouprava ter daje čim večja razvojna možnost. Njegova tendenca je. da se varuje solidarnost našega celega gospodarstva, katerega interesi «o me dseb ojno ta- I ko prepleteni in povezani, da eden brez drugega ne more uspešno delovali niti napredovati. Treba je, da sc s svojim stvarnim delom oddolžimo našemu gc«podarstvu. Po otvoritvenem govoru predsednika g. Ivana Jelačina, ki ga jc sprejela zbornica z viharnim odobravanjem, jc povzel besedo ban dravtke banovine g. dr. Drago Marušič, ki je dejal (pa poročilu Agencije Avale): Visoka zbornica! Ko iskreno pozdravljam novo imenovane člane Zbornice za TOI, bi želel predvsem dotakniti se enega glavnih razlogov, da je priilo do imenovanja novih članov. Nesporno je, da moramo po 6. januarju 1929 v naši državi povsod in v vseh panogah javnega življenja ubrati nova pota, začeti novo življenje. Zato je potrebno, da se vse važne institucije zavedajo novega časa in potrebno je tudi, da delujejo v zmi«lu manifesta od 6. januarja 1929. Ko to poudarjam, obenem opozarjam vse novo imenovane člane visoke zbornice, da ee zavedajo velikih nalog, ki jih imajo pred seboj. Zbornica za Tol je najvažnejša institucija v dravski banovini, na drugi strani je pa dravska banovina vsled svoje gospodarske strukture in svoje zemljepisne lege ena najvažnejših banovin v državi. Zato so naloge te naše zbornice mnogo večje, mi moramo bili vzor zbornicam drugih banovin. Nahajamo se v dobi težke gospodarske krize in posebna dolžnost naših narodno-gojpodarskih predstavnikov je, da pomagajo prebroditi težke čase krize. Pozivam vas k delu in vam čestitam k imenovanju, obenem pa izražam željo, da bi v lem velikem zgodovinskem času delovali ne samo v procvit banovine, temveč tudi države v zmislu manifesta Nj. Vel. kralja. (Govor bana je bil sprejet s sponiauim in prisrčnim odobravanjem.) Banu se je zahvalil novi zbornični podpredsednik g. Konrad Elsbacher. Za njim se je zahvalil za imenovanje tudi zbornični podpredsednik g. En-gclbert Franchetti ter izjavil o novem obrtnem zakonu, da ga je obrtništvo sprejelo z veseljem, saj jc položil temelje za zaščito obrti. Zbornica je nato z odobravanjem vzela na znanje, da ee izrazi zahvala Nj. Vel. kralju, ministrskemu predsedniku, trgovinskim ministrom, bivšim trgovinskim ministrom, redaktorjema dr. Pavletiču in Aranickemu ter vsem, ki so sodelovali v Zbornici. G. Josip J. Kavčič je izrazil svoje zadoščenje, da so prišli T Zbornico zastopniki organizacij, ki so bili svoje-časno izvoljeni v Zbornico. V sedanjem času pa ne smemo misliti samo na svoje stanovske interese, temveč je treba motriti naše gospodarstvo v celoti: ne samo posamezne stanove, temveč celo* kupnost. Prosil je bana za naklonjenost in stike z gospodarskimi krogi. Apeliral je na nove poslance, da ne zastopajo samo interesov svojih okrajev, ampak tudi interese slovenskega trgovetva. Kavčiču se je zahvalil za njegove besede zb. svetnik Anton Krejči. Konstituiranie odsekov Covorom so sledile volitve podnačelnikov odsekov, linančnega odseka, preglednikov računov ter odseka za obrtno pospeševanje. Za podnačcl-ntke so bili izvoljeni: v trgovski odsek Joeip J. Kavčič, v obrtni odsek Jakob Zadravec in v industrijski odsek Anton Krejči. V finančni odsek so bili izvoljeni vei člani predsedstva ter od vsakega odseka dva člana: za trgoveki odsek Stane Vidmar in Ferdo Pinter, za obrtni odsek Fran Kavčič in Jakob Zadravec, za industrijski odsek ing. Jože Jelene in Franc Hein.rihar; nadalje so v tem odseku člani predsedstva Ivan Jelačin, Konrad Elsbacher, Engelbert Franchetti in Dragotin Hribar. Zs preglednike računov so bili izvoljeni: Josip Lavtižar (trgovski odsek), Milko Krapež (obrtni odsek) in Ignacij Ferjančič (industrijski odsek), V Širšo upravo odseka za obrtno pospeševanje so bili izvoljeni vsi člani predsedstva, vsi člani obrtnega odseka, iz trgovskega odseika Josip J. Kavčič in Iz industrijskega odseka Anton Krejči in Franc Sire. V ožji izvrševalni odbor tega odseka so bili pa poslani Ivan Jelačin, Rngelbert Franchetti, Jer-pcj Golčar, Fran Kavčič, Josip J, Kavčič in Franc Zbornice za TOI Novi obrtni zahon Prvi referat o dolobah novega obrtnega zakona glede nastopa in izvrševanja obrtov je imel zb. ' tajnik dr. Pretnar. Novi obrtni zakon je tak, da daje legalnemu obrtovanju toliko zaščite, kakršne v večjem obsegu ne nudi noben obrtni zakon drugih držav. Obrtna opravila se dele v dve glavni skupini: obrti, za katerih izvrševanje je potrebno pooblastilo, in obrti, za katere je potrebno dovoljenje (doslej koncesija). Pogoji za nastop obrtov to v glavnem isti, kot so bili doslej. Nove so odredbe glede obrtnega dela zadrug. Glede kon-cesioniranih obrtov |e važno, da tiskarstvo ni več koncesionirana obrt in za večje število koncesioni-ranih bbrtov je predpisana položitev kavcije. Pridobljene obrtne pravice ostanejo v veljavi tudi potem, ko bo uveljav!)en novi zakon. Zb. tajnik dr. Ivan Plese je poročal o eo-cialno političnih določbah novega zakona o obrtih. iz zakona je razvidno, da so zelo natančno določeni socialno politični odnošaji med obrtniki, trgovci in industrijci ter pomožnim osobjem. Novi zakon ima to dobro stran, da so v njem izbrana skoro vsa socialno politična določila, ki so bila doslej raztresena v raznih zakonih, naredbah in uredbah. Novi zakon vsebuje določbe o odpiranju in zapiranju obratovališč, o službenih pogodbah in o kolektivnih pogodbah. Novi zakon ureja službeno razmerje med delodajalci ter pomožnim osobjem glede odpovednih rokov in konkurenčne prepovedi. Novi zakon predvideva tudi obvezno socialno zavarovanje trgovcev in obrtnikov. Ker zakon prepušča nekatera va?na vprašanja v rešitev ministrstvu, oziroma banu, bo morala Zbornica sta- , v j ti še konkretne predloge glede ureditve teh I vprašanj. Nove določbe glede ambulantne trgovi- j ne in zbiranja naročil po potnikih, so le deloma boljše, kakor doslej in bo treba staviti važne predloge. Konceptni adjunkt dr. Jure Koče je refe-riral o odredbah o zaščiti domačega dela in podjetnosti v novem obrtnem redu. Gpozarjal je na važno načelo, da naj država in samoupravna telesa naročajo pri domačih podjetjih. Pozornost moramo obrniti tudi izplačilu dobav, če se izplačilo ne izvrši v roku treh mesecev, mora plačati država zakonite zamudne obresti. Poleg določb obrtnega zakona je treba spremeniti tudi zakon o državnem računovodstvu. Zlasti važno jc to delo sedaj, ko vidimo, kako vse države streme za ohranitvijo notranjega trga. Zato morajo biti določbe o dobavah take, da omogočajo udeležbo tudi malim ljudem. Govornik se izreka za decentralizacijo dobav in proti državni privilegirani konkurenci privatnih iniciativ (slučaj državne tiskarne v Belgradu). Kavcije naj ee vračajo pravočasno. Od Privilegirane izvozne družbe, ki ima nalogo krepitve cen, zahtevamo, na) upošteva tudi gospodarske interese drugih pokrajin. Gospodarska politika mora biti splošna. Za na« pridejo v poštev vino, živina, perutnina, les itd. Računajo, da jc v teku enega leta izgubila naša lesna industrija na renti 100 milijonov Din. Viljo obremenitev v znesku 80 do 90 milijonov Din predstavlja za našo banovino novi žitni režim. Te izgube 190 milijonov Din ne moremo nikjer nadoknaditi. Zato so potrebni nujni ukrepi. Tarifna politika naj bo ela-»Lj4.ua in naj zmanjša nepotrebni uvoz. Naša trgovinska bilanca z Avstrijo je bila letos pasivna za 56 milijonov Din in Avstrija nam ni dajala deviz za navc izvozno blago. Zato je upravičena plačilna zapora za Avitrijo. II koncu je omenjal propagando za domače izdelke, ki bi bila potrebna tudi pri nas. Zb. konzulent Franc 2agar jc poročal o strokovnih organizacijah in položaju zbornic z ozirom na določbe novega obrtnega zakona. V zakonu je uveljavljen sedaj kolektivni sistem obrtnih zadrug, kar ne ustreza docela potrebam našega obrtništva. Z novim zakonom jc delokrog zbornic zelo raziir-jen, saj določa sodelovanje zbornic glede obrtnih pravic in nadzorstva nad zadrugami. Novost pa je ta, da se bodo volitve vršile sedaj potom zadrug. Za skupne zbornice Za njim je zb. evetnik Josip Rebek ugotovil, da je eOlctna praksa Zbornice pokazala, da je splošno delo mogoče, koristno in potrebno. Posebno v povojni dobi je bila ta potreba velika. Veak gospodarski separatizem je zgrešen in zato je treba obvarovati zbornico in kontinuiteto njene-a delovanja v celoti in jo spopolniti za potrebe anašnjih dni. Zato ce naj Zbornica izreče za ohranitev ekupnih zbornic, ki edine s svojim strokovnim delom lehko uspešno zastopaio interese vsega gospodarstva. Nato je Zbornica soglasno sprejela to-H! njegovo rcsolucijo: -Novo imenovana Zbornica za TOI v Ljubljani sc ob evojem prvem sestanku v smislu § 393 št. 2b novega obrtnega zakona izreka za ohranitev dosedanje oblike skupne zbornice, ker da je edino ta oblika motnost za vodstvo enotne in emotrene gospodarske politike. Osemdesetletna izkušnja dokazuje, da more samo skupna zbornica kot predstavnica goepodar-skega soiidarizma v polni meri izpolnjevati po zakonu ji pripadajoče naloge in s pridom vršiti i posvetovalno službo v gospodarskih vprašanjih. Gospodarski interesi posameznih pano£ so med seboj tako povezani, da je njihovo enotno in solidarno zastopanje mogoče samo v skupnih zbornicah. Posebno smatramo, da je to potrebno v dobi sedanje težke gospodarske krize, ko zahtevajo prilike, da se delovanje zbornic stopnjuje v svoji intenzivnosti do najvišje mere, da se omilijo težkoče in neprilike, ki težijo naše gospodarstvo.« Po sporočilu g. predsednika se bo vršila prihodnji petek konferenca vseh skupnih zbornic v naši državi, torej brez bclgrajskih. Pozval je vse člane Zbornice, da pri tej konferenci sodelujejo. Zb. svetnik J. Lenarčič je stavil predlog, da se naj osnuje poseben odbor, ki bo proučeval sedanjo gospodarsko krizo in predlagal vladi kakor parlamentu nasvete glede omiljenja krize. V ta odbor je bilo izvoljenih 15 goepodov. G. Zadravec je predlagal ustanovitev posebnega sosveta za obrtniško pospeševanje v Mariboru. Ob 12 je predsednik Ivan Jelačin zaključil sejo. Seja obrtno-pospeševalnega odseka. Po plenarni seji se jc vršila seja Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici. Na tej seji je bil za predsednika ponovno izvoljen g. Ivan Jelačin, za podpredsednika pa g. Josip Rebek, Nato je zbornični tajnik dr. Pretnar poročal o prireditvah zavoda, ki jih bo imel do konca 1,. 1931, predavanja, tečaje itd, V razgovoru o gla&lu zavoda je prevladovalo mnenje, da naj zavod šc naprej izdaja glasilo »Jugoslovanski obrtnik«. (Op. ur.: S tem je dokazana potreba tega glasila, proti kaie- j remu so se iz osebnih in drugih vzrokov zavze- i mali nekateri gospodje, ki sedaj nimajo proti gla- ' šilu ničesar več, to pa samo zato, ker je sednj v njih rokah. To je najlepše zadoščenje bivšim zb, svetnikom.) 201 pašuiške in guidui- zadruge v Sloveniji, V smislu zakona o likvidaciji agrarni' reforme iz meseca junija letos sta bili doslej v Sloveniji vpisani v zadružni register 202 zadrugi. Sedaj pa sla bili vpisani Se dve zadrugi: PašriiSkn in gozdnn zadruga v Planini pri Hakeku, r. z. z o. *.: paSniška in gozdna zadruga v Mačah, občina Preddvor, r. z. z o. z. — Nadalje je bila vpisana v zadružni register: Vodovodna zadruga v Cerkljah ob Krki, r. z. z o. z. Povečanje iioiiuiinla delnic. Doliijvleudavska hranilnica, d. d. objavlja, da inorojo delničarji zavoda v smislu sklepa občnega zbora delničarjev z dne 10. aprila žigosati svoje delnice mi iionilnalno vrednost 400 Din (doslej je znašala nominalna vrednost delnice 200 Din). S tem je zviSaua delniška glavnica zavoda od sedanjih 0.3 milj. Din na 1 milj. dinarjev. Borza Ljubljana. 20. novembra. Denar V današnjem deviznem prometu je bil javljeu tečaj dinarju v Curihu 9.05. Na naših borzah so bili tečaji razen Curiha, ki je ostal nespremenjen, iu Prage, ki se je učvrstila, nespremenjeni. Promet jo bil srednji in je vse zaključene devize dala Narodna banka. Ljubljana. Amsterdam 22(18.28—2275.12, Bruselj 784.01—780.37, Curih 1098.45—1101.75, London 209.11—216.61, Nevvvork 5628.13—5645.13, Pariz 221.14—221.80, Praga 167.51-108.01, Trst 288.52 do 294.52. Zagreb. Amsterdam 2268.28—2275.12, Bruselj 784.01-786.37, I ondon 209.11—216.61, Milan 288.52 do 294.52, Ne v irk kabel 565013—506713, ček 562813-503513. 1'ariz 221.14—221.80, Praga 107.51 do 168.01, Curih 1098.45—1101.75. — Skupni promet brez kompenzacij 5.5 milj. Din. Belgrad. Amsterdam 2271.15—2275.72, Berlin 1375.5-1377.5, Bruselj 784.01-786.31. Curih 1098.45 do 1101.75, London 209.11—216.01, Nevvvork 5628.13 do 5645.13, Pariz 221.14—221.80, Praga 167.51 dn ltiS.91, Mila,, 298.52—294.52. Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.13375, London 10.335. Nevvvork 514.37, Brusel| 71.30, Milan 26.5250, Madrid 43.80, Amsterdam 206.52125, Berlin 122.15, Stockholm 105, Oslo 104, Kopenhogen 104, Sofija 3.72, Praga 15.25, Varšava 57.50, Budimpešta 90.025, Atene 6.50, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.07, Hel-singfors 10. Vrednostni papirji Tendenca je bila danes v Zagrebu neenotna. Vojna škoda ju bila nekoliko čvrslejša, dočim je bila za ostalo papirje slnbejSa, posebno za 7% dolarsko papirje. Do zuključkov je prišlo samo v promptni škodi (400 kom), in 7% Bleru (7000 dol.). Nekaj več prometu je bilo kakor običajno ua bol-grajski borzi, kjer je bilu tendenca ludi deloma sla-bejša. Prometa je bilo: 7% inv. pos. 5000, begi. obv. 90.000, voj. Skoda 100 kom., H% Bler. pos. 1000 dol. in 7% pos. Drž. hip. banke 1000 dol. Poleg teira je bilo zaključenih Se 5 delnic Nar. banke. Ljubljana. 8?; Bler. |м>1. 68 bi., 7% Bler. pos. 62 bi.. Stavbna II) den., KuSe 125 den. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 62.50 den., agrarji 31.50—32, vojnn Skoda ar. in kasa 276—277 (276, 277), 8?' Bler. pos. ar. in kasa 65.50—67, 7?,', Bler. pos. ar. in kasa 56— 57.25, 7% pos. Drž. hip. b. 59 ~6"i, 6% begi. obv. 42.50 den. Relgrad. Narodna banka z. 4.900, 7 % III v. poi*. 04-05.50 (tH). agrarji 31—34, vojna Skoda 275 do 277, lt. 275 bi. (275). 6"„ begi. obv. 43.50 -41.25, Bler. pos. z. 67, 7% Bler. pos. 00 bi., 7% pos. DIIB z. 6B. Dvnaj. Don. sav. jadr. 9,50. Wiener Bank-verein 11.70 Escompteges. 117. Živno 79.75. Alpine 12.22. Tiboveljeka 26.50. Leykam 1.70. Žitni trg Novi Sad. Vse nespremenjeno. Tendenca nespremenjena. Promet: 31. vng. ■Sombor. Vse nespremenjeno. Tendenca ne-spremenjena. Promet 95% vag. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Promet živahen. Pšenica dec. 11.50-11.72, zaklj. 11.72—11.74. tuarec 11.46—12.78. zaklj. 12.75-12.76, Rž marec 13.90—14. zaklj. 14.—14.02. Koruza maj 14.38-14.60, zaklj. 14.35—14.00. Winnipeg (začetni tečaji). PSenica der. 64.5, marec 09, maj 69.875. Chic.igo (začetni tečaji). Pšenica marec 62, maj 64, julij 61.125, doc. 59.375. Koruza marec 47.5, maj 49.125, julij 50.75, dec. 44.75. Oves maj 29.125, dec. 26.75. Rž maj 55.50. Živina Mariborski svinjski sejem dne '2oje Joža Llko-vič. — 21.(X) Salonski kvintet. Nedelja, 22. novembra! 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10 P. dr. R. Torainec: Galerija slovečih konvertitov. — 10,30 Reportaža la Narodnega muzeja v Ljubljani. — II Oh 25 letnici smrti Simona Gregorčiča, govori prof. Ivan Dolenc; Gregorčičeve pesmi poje Akademski kvartet. — 12 Čar., dnevne vesti, plošče. — 15.15 Dekliška ura: Pnjatcl'ttvc (gdč. A. Lebar). — 15.45 Gdč. Lovrač: Samospevi s citrami. — 16.15 Zabavni kotiček. — 16.40 Plošče. — 17 P. Claudel: -Menjava« — drama (Ljudski oderl. — 20 Koncert Sloge«, godbe na pihala: Fu-čik: Triglav, koračnica; Titi: Ouverturn po ulov. napevih; Parma: Pozdrav z Gorenjske, valček; Smetana: Dalibor — operni potpourri; F. VCagnen Cvetke pošiljam tebi,, pesem; Ant. Tosca: Pomlad, jaz in ti — pe£cm; Fantazija na Moniutzkove teme; fiedy - Bardorferi Slovenske pesmi — potpourri; Bošnjaki pridejo — koračnica. — 21 Nemški potu joči duaki pojejo vesele nemške narodne pesmi. -21.45 Plošče. — 22 čas. dnevne vvceti. 22.15 Salon ski kvintet. Dragi programi i Nedelja, 22. novembra. Belgrad: 11 Narodne melodije. — 12.30 Koncert Rudio-ori-cetra. — 17.30 Narodne pesmi, poje gosp. Boško Nikolič. — 18 Cerkveni konceri. — 20 Vokalni koncert. — 20.30 Simfonični koncert. — 22 Koncert Radio-orkcstra. — Zagreb: 11.30 Plošče. — 17 Plesna glasba. — 20.30 Simfonični koncert. — 22.10 Lahka ijlasbn. - RudimpeSta: 11 Katoliško bogoslužje. — 14 Radio-orkeeter. — 17 Koncert vojaške godbe. — 18.50 Planinski konccrt. — 19.55 Komedija. ■— 21.25 Jaz/., ciganska glasb;;. ■— Dunaji 11.45 Zabavni koncert. — 13.30 -Cavalleria rusti-cana-, opera (plošče). — 20.05 Princ Friderik , igra. — 22.40 Večerni koncerl. — Rim: 10.15 Religiozna glasba. — 21 Pester koncert. Komedija, —• Milan: 10.50 Religiozna glasba. — 12.30 Pestra glasba. — 20.35 >Cavalleria rusticana-, opera. — 22 ^Pagliacci-, opera. — Berlin: 20 »Mi hočemo pomagali«, govori državni kancler dr. Briining. Večerni koncert. — Stuttgart: 20.20 Igra. — 21 Po-smrtnice, pesmi. — London: 21 Religiozna glasbS. — 22.05 Orkestralni koncert, — Barcelona: 13.30 Radio-kcstet. — 19.40 Pesmi. — 20.15 Radio-orke-ster. — Toulouse: 20.45 Koncerl vojaške godbe. — 21 Argentinski koncert. — 22 Konccrt orkestra. — 22.15 Vidlončelo. — Praga: 19 Poljudni večer. — 20.30 Večerni koncert. — 21.30 Kvartet. Ljubljansko gledališče DRAMA (Začetek ob 20.) Sobota, 21. novembra: BREZ TRETJEGA. Red B Nedelja. 22. novembra ob 15: PRINCESKA IN PASTIRČEK. Izven. Znižane cene. Ob 20: PRI BELEM KONJIČKU. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 23. novembra: VEST, Ited D. Torek, 24. novembra: Zaprto. OPERA (Začetek ob 20.) Sobota, 21. novembra: ŽIDINJA. Izven. Znižane cene. Nedelja, 22. novembra ob 15: VIKTORIJA IM NJEN HUZAR. Izven. Znižane cene. Ob 20: KOŠTANA. Izven. Znižano ccne. Ponedeljek, 23. novembra: Zaprlo. MALI OGLASI v »aha drobna vršilca 1'SO Din aH vsaka beaetlu SO por. IVa|man|il oglas - . S Din. Oglasi nad ilvvel vrstic se računajo vlii, Za odgovor znamko* N n vprasanla brer znamk« ne odgovarlamol Mladenič priden in pošten, vajen ,-seh del — išče službo .ilapca ali kaj sličnega. v\. M. Dobrunje p. Hru-šica. ilužbodobe Vajenec blastveno koncesionira-ia, I. Gaberščik, bivši Komisar za šoferske iz-,rfte, Ljubljana, Dunajska cesta 31. ! Objave Razglas o licitaciji. Krajevni šolski odbor v Makolah pri Poljčanah, azpisujc za napravo 14 ttirisedežnih šolskih klo-li ponudeno licitacijo za lan 8. decem. t. 1. ob 8 'jutraj v šoli. Pogoji, kot udi skico klopi se dobi ■yri kraj. šolskem odboru t Makolah. Ponudbe je ,x>slati do vštetega 7. i«c. t. 1. Načelnik. Stanovanja Sostanovalka se sprejme. Naslov se poizve pri Reza Kostevšek, Mestni trg 9/III. Več stanovanj krasnih, svetlih in zračnih se odda v Zg. Šiški pri Burič, Kosova cesta. Stanovanje v novi hiši, 2 sobi, kuhinja, drvarnica, 50 m vrta, se odda za 300 Din mesečno. Cesta dveh cesarjev nasproti št. 14. Podstrešno sobico snažno, tik magistrata, oddam takoj z vso oskrbo, najraje dijaku viso-košolcu, kateri bi bil pripravljen instruirati učenca IV. razr. osnov. šole. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.674. Stanovanje dvosobno, pritlično — z vsemi pritiklinami takoj oddam. Glinška ul. 6. ^jfrnrarfl Vrt se odda v najem v Ljubljani. Pismene ponudbe upravo Slovenca« pod na upr. -Slovenca« pod Vrt v mestu« št. 13.694. Mlekarna v sredini mesta, se takoj odda proti odkupu inventarja. Naslov v upravi pod št. 13.698 1MPT1T1I Dva harmonija pripravna za pevska društva, ceno naprodaj — tudi na obroke. Ponudbe na upravo >Slovenca« pod »Lira št. 13.671. SlASCICARNA PEL1C0N Woifova ulica priporoča za Miklavža bogato zalogo bon-bonjer, čokoladnih punčk, muck itd. posebno pa izvrstno čajno pecivo in razne druge slaščice last nega izdelka po najnižjih cenah. Posestva Gostilna na prometnem kraju z lepimi prostori, blizu Maribora, se radi bolezni takoj proda. - Naslov v upravi -Slovcnca« v Mariboru. Enodružinska hiša z lepim vrtom, gospodarskim poslopjem, se proda. Maribor, Pobrežje, Nova ulica 7. Stavbno parcelo v Ljubljani ali okolici -kupim. Plačam v gotovini takoj. Ponudbe na upr. Slovenca« pod »Stavbi-šče< št. 13.702. Kupimo Novejša hišo s sadovnjakom in zele-njadnim vrtom se proda v Kranju. Vpraša sc pismeno pri upravi Slovenca« pod zn. Prijeten dom* št. 13.723. Zahvala Za vse izraze srčnega sožalja ob smrti premilega soproga, brata, svaka in strica, gospoda Adolfa Mladiča kapetana bojnega broda se tem potom najsrčnejše zahvaljujemo. Posebno izražamo hvalo Komandi mesta za častno spremstvo, čč. duhovščini, oficirskemu zboru, zastopnikom Slovenskega lovskega društva in vsem prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnika k zadnjemu počitku in so darovali kra-.nc cvetlice. Ljubljana. Dubrovnik, Knjažcvac, dne 19. novembra 1931. ŽALUJOČI OSTALI. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur*, Liubliana — Selenburfiova ulica 6. 11. nadstr. Hiša skoraj nova tristanovanj-ska v Ljubljani v šentpc-terskem okraju, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.598. нт dve novozidani, z dvema stanovanjima, takoj naprodaj. Cena po 80.000 Din. Vprašati: Studenci, Radvanjska cesta 6. Kupimo več vagonov lepih prvovrstnih jabo lk ,kanada' Štajerska sadjarska zadruga v Mariboru Enonadstropna hiša z večjim vrtom v sredini Maribora naprodaj. — Ugodni plačilni pogoji — odnosno vrt v najem. Naslov v upravi Slovenca--v Mariboru. Avto-plašče nerabne, do 10 kg težine komad, kupujem. Dopise na upravo »Sloven.« pod Avto-gume« št. 13.592. ijgffffljjH Seno zdravo in suho proda L. Nouschak, Bos. Dubica. Oves hribovski, večjo množino, se dobi po nizki ceni pri Janko Klun, trgovec v Prevaljah. Cvetlični med lepe rumene barve, 150 kg, naprodaj. Cena po dogovoru. Jos. Kraker, Kočevska Reka. Stroj za mešanje testa (Knett-masehine) se proda. Poizve se pri »Orient«, Dunajska cesta št. 14. Pletilni stroj za nogavice, znam. »Diamant«, št. 10 se proda pod ceno pri g. Murnik, Lesce, Gorenjsko. Pisalna miza in več drugega pohištva, naprodaj. Kje, pove upr. »Slov.« pod št. 13.700 Jabolka gambovce in voščenke -večjo množino ima naprodaj Terezija Florjan-čič, Dravlje 51, priti. levo. Kolesa eno damsko in tri moška, nova, ostala od neke licitacije, se prodajo za vsako ceno. Ogleda se lahko pri Elektrofonski družbi z o. z., Ljubljana, Aleksandrova cesta 7. rekiama.-SIOVEHCU" j—miujoeiniio', ffuifs^rc'/ тШ II Obri 111 nar ti' Jabolka plemenita, primissima 4, prima 3, sekunda 2, ter-tia 1 Din za kg razpošilja Postržin, Krško. Gostilna v centrumu Zagreba, t vsem gostilniškim, kuhinjskim inventarjem, so4i, zalogo vina, prodam radi preselitve v lastno hišo za Din 50.000. Sigurna eksistenca. Odgovarjam samo resnim reflektan-lom. Neža Burjak, Zagreb, Boškovičeva 17. R2. proso. a|do lo Ic^raeo kupile nairenrte on A. VOLK LJUBLJANA Reslievs с-ша U Velel геотта iila is aifiSe Sveže in suhe gobe kupujem stalno vsako množino Zahtevajte po-lasnila Namizna jabollm prvovrstna razpošiliaiij po nainižii ceni. — Petei ielina Kadeče — Zidani most Nogavice rokavice, volna in bombaž najceneje in v veliki izbiri pri KARL PitELOC LJUBLJANA, Židovska ulica in Stari trg Karfa očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom GLAVEN io mast Odvetniška pisarna Dr. VEKOSIAVA KUKGVCA, se je presellsa u Aleksandrove ulice štev. 19 v Mariboru, v Sodno ul co 9. I. vrala desno v pritličju palače Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Pravi smučarski čevlii vedno v zalogi in izdeluje po meri staroznnna tvrdka ZALOKAR, Ljubljana. Mostni trs štev. 19 Popravila se sprejemajo. Plašče za zdravnike, laborante, brivce itd., jopiče za natakarje, peke, mesarje, kuharje in sorodne obrti Dobite v lekornah. dro-irdelujc po meri najboljše Renjab ali naravnost iz C, J. Hamann, Ljubljana. I 'vornice In glavneca skla-Mestni trg 8. i d,!ia 77——:—— ! N. HRNJAlf Citajte in sirite|,ehl,rnar - mv*h »Slovenca«! I Varujto se potvorb Pohištvo priprosto iu najmodernejše Vam uudi ivrdkn po izredno nizki ceni HREGAR IN SINOVA Št.Vid nad Ljubljano — nasproti kolodvora Sle1 leni okrasi zi bo! I na drevesa Zahtevajte moj najnovejši v barvali ilustiovani glavni katalog katerega pošiljam brezplačno In. ki vsebuj« moji' nenndkri Jivo prekr »no novosti tirrueko nun ke tml'brri ап-KelJČ-ko boil no z> i-lke, vilioo la»ke. |it ce zvrni' ke. lainpione. čipke si lami kovin-ki okme. к rland • in vse ostale po reb^ine. z. prve rok , ceno i r<ч konkurenčne. brez riziku. Zuraomi dovoljena Event. se vrne denar Pri vcf-jih nalog h in za nreprodn nlcc največji l optitt ADObf EiCHH RN EUGEH SQHH. bAUSCHA 45 Ш Štajerski a luiini/itit prodaja Gospodarska V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni soprog, skrbni oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod Miloš Regovc gradbeni podjetnik in lesni trgovec dne 20. t. m. po daljšem, mukepolnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno umrl. Truplo blagopokojnega prepeljemo iz Ljubljane na Jesenice, in sc vrši pogreb v nedeljo, dne 22. novembra 1931 ob 4 popoldne, od doma žalosti, Sava. Obrtna ulica ti, na farno pokopališče na Jesenicah. Jesenice, dne 20. novembra 1931. Terezija Regovc, soproga. Minka poroč. Jcraša, hči. Miloš. sin. Jerca roj. Rckar, sinaha. Anton Jeraša, zet, in vsi ostali sorodniki. zveza jas to .5 — j o « J! S5 SČOO N i> t, -e -i o ' Ig H-S^o Ren e .2 -5 = K ■J c-> H ..§ -- '!• 2? f- 01 r\ '— .o U v - . Mc. I 1 -: ~~ H V; O — - ~ -- = 9 s «• 5o- a g« — a -- n! so s I a "Ti <■^ Ei £ N-a > f 9. a u Dr. Joža Lovrenčič: anali izumrlega naroda Roman iz drugega stoletja pr. Kr. V pesmi je popisal vso dolgo pol cd Rome do Akvileje, proslavljal senat in imenoma tresvire, ustanovitelje nove naselbine, vzpodbujal naselnike, naj čujejo na zemlji, in jim hvalil pokrajino, ki ji so ni videl enake. In je zaključil: Urbs, cui -luppiter Optimus omen aquilae misit, aetema oreit et gloriam Romae sequetur! ■ Tresviri, avgur, tribuni in vsi naselniki so vzklikali in ploskali pesniku, ko je končal, a še preden jo stopil s tribunala, je vzklikanje in ploskanje prešlo v viharno navdušenje, zakaj Publius Scipio se mu je približal in mu položil na glavo — corono civilis. venec iz hrastovih listov ... Tako je bila ustanovitev Aquileje slovesno opravljena, a ?e ne gotova. Rimljani so vedeli, da bo novo naselbina izpostavljena sovražnim navalom in zato so poslej pridno dovažali iz karusadskih lesov hlode in skale, hoteč obdati tabor z močnim obzidjem in zgradili v njegovem območju stalna, zavarovana bivališča, ki bi mogla kljubovati še taki sili Karnov in Istrov. VI. Lepega dne, ki se je napravil iz meglenega jutra, so poganjali karnski pastirji od vseh strani v ravan ob Natisi konje in govedo in drobnico na pomladanjo pašo. Stari govedar oče Ajkaj in njegov sin Oso sta I bila prva; hitela sta in priganjala živino, da ju ne bi kdo prehitel in jima prevzel sočnih pašnikov ob stari , vrbi, kjer sta bila leto za letom kakor doma. Rezge- - Mesto, ki Jupiter mu je predobri poslal znamenje orla. i večno bo in slavi bo Rima sledilo. tanje, mukanje in blejanje je polnilo ozračje in še pastirski rogovi so se oglašali in ko je kje kdo zavri-skal, je < (Imelo od vseli koncev in krajev prav tako glasno in veselo, zakaj vsak pastir se je hotel postaviti in pokazati, da zna lepše vriskati nego drugi... Ju... ju.... je hotel zavriskati Oso, ki je bil pusti I cčeta daleč zadaj in prišel že do stare vrbe, a sredi vriska je obmolknil kakor bi odsekal in se pognal kak streljaj proti jugu, kjer so se bile ustavile bezljave junice in se začele pasti. Vrisk mu je zastal in hitel je k živini, da bi jo otel. Videl je namreč, da sta od Karusadija sem prišla dva meža in začela goniti pred seboj njegove krave. Pustite jih, pustite jih!': je kričal Oso, ki je dirjal na vso sapo, a neznana moža se nista zmenila za njegovo vpitje in sta le še bolj otepala živino, da bi hitreje stopila. Oso ju je dohitel in po obleki je spoznal, da ima opraviti z Rimljani. Živina je naša! je zaklical, prehitel junice in jih začel zaobračati, a opraviti ni mogel ničesar, zakaj živina se jc dveh bolj bala nego njega samega. Oče, oče! Rimljani! :: je na ves glas zaklical Ose, ko je uvidel, da sam nič ne opravi. Rimljani, Rimljani k je odmel očetov glas in kakor prej vrisk, tako se je oglašal zdaj ta klic cd vseh strani in še je bilo čuti, kako ustavljajo in za-obračajo vsi živinci, boječ se, da bi jim je no odgnali Rimljani. Preden je mogel Ajkaj do sina, se je onima dvema pridružila večja skupina mož; oboroženi so bili, smejali so sc, zgrabili Osa in ga vlekli s seboj, med tem ko sta onadva in še nekaj drugih počasi poganjali živino in priganjali še drugo, ki se jc bila približala. Rimljani, oče, Rimljani! je slišal Ajkaj še dvakrat, trikrat, kako ga kliče sin, potem pa je umolknil, dasi se mu je oče odzival in ga klical in klical... I i Po vseh gradiščih, odkoder so bili odgnali pastirji živ mo, so se onega popoldne začudeno povpraševali in ugibali, kaj naj pomeni, ko so videli, dn se vračajo črede in hitijo mlajši pastirji kakor brr-л duše pred njimi. Ni jim bilo treba dolgo povpraševati in ugibati. Rimljani! Rimljani! so pridreveli pastirji v posamezna gradišča vsi upehani. : Kje, kje so?. Koliko jih je? Ali so spet napadli naše? Govorite vendar k Ko so prišli pastirji k sebi, so odgovarjali vel-možem in množici naroda, ki se jc zbral okoli njih: Kjo so? Kje naj bi bili drugod kakor ob Natisi, kjer so se pojavili že lansko leto, a so jih naši na-žgali. Koliko jih je? Nismo jih utegnili šteti, ker se nam je mudilo, da rešimo živino. Ali so napadli naše? Niso jih, ker ni bilo nikogar v ravnici, da bi se jim postavil po robu, kakor zaslužijo. Nemoteno loniijo ob Karusadija skale in sekajo hraste in vozijo vso k Natisi, kjer zidajo in sc utrjujejo, kakor nam je pravil silikanski pastir oče Ajkaj, kateremu so odgnali lepo šlevilo živine in še sina Osa. Po sledi je šel za njimi in ko jim je prišel blizu in je videl, da' jih ie dosti in jih prihaja od Karusadija še več z vozovi, se jc plazil med grmičjem in sc oglašal kakor ujeda. Videl je sina, kako je hotel pobegniti, ko je slišal njegov žvižg, ki ga je poznal, a so ga znova trdo prijeli in še Ajkaj sam jo bil v nevarnosti, da ga iztaknejo, zakaj da bi se ujeda tako blizu oglašala, se jim je zdelo sumljivo in stikali so po grmovju, a do njega lc niso prišli. Pa jim jc sledil dalje in prišel do Natise, kjer so napravili preko nje močan most iz hrastovih hlodov. Onstran mosta pa je videl kur celo mesto že. Tja si rii upal. Sinu je še enkrat zažvižgal, lako mu jc zažvižgal, kakor si dajemo pastirji znamersje, ko si gremo pomagal, in sin mu je odžvižgal, da čaka... Za Jugoslovansko tiskarno т Ljubljani: Karel Cefc. Izdajatelj: Ivan llakovec. Urednik: Franc Kremžar.