U JJubliani, v torek, 24. novembra 1936 Francovo brodovje začne z blokado Tenerifa, 34. nov. o. Tukajšnji radio je snoči poročal, da jo general Franco obvestil francosko in sovjetsko vlado, da bo njegovo brodovje odslej potopilo vsako ladjo, ki bo vozila orožje in strelivo ali prostovoljce za rdečo Špansko vlado. To odredbo bo njegovo brodovje izvajalo brezobzirno in brez izjeme. Sporočilo generala Franca je vzbudilo veliko pozornost in skrb v Franciji. Splošno smatrajo, da je ta odlok nacionalistov še zaostril položaj na Sredozemlju, ki se jo izredno zapletel z objavo nacionalistične blokado ob vzhodni španski obali. še večjo skrb pa je ta korak generala Franca povzročil v Barceloni, kjer so po poročilih listov pričakovali te dni 35 sovjetskih ladij z bojnim materialom. Francova vlada hoče za vsako ceno preprečiti, da bi ta ogromni transport prišel v Barcelono. Francoske bojne ladje se umikajo iz Barcelone. Pariz, 24. nov. o. Francoska vlada hoče kljub vsemu Se naprej ohraniti vilez nevtralne države. Kljub temu, da zadnje dni vsebolj pritiskajo nanjo skrajni levičarji-komunisti, naj se odloči za odkrito pomoč španski rdeči vladi. Po vesteh lislov so se franoske bojne ladje že udale pozivu generala Franca in so umaknile i;. notranjega barcelonskega pristanišča. Francosko ministrstvo za vojno mornarico razlaga ta korak s tem, da je bilo treba bojne ladje izmenjali, prizuavi pa, da se mu je zdelo umestno umakniti francoske ladje iz območja neposred-ie nevarnosti v primeri zračnega napada na barcelonsko pristanišč*. Zadnje korake pa bo francosko mornariško poveljstvo naredilo šele po sporaz-imu z angleško vlado Iz Barcelone (a poročjio, da je včeraj odpl i'a iz pristanišča tudi ena angleška križarka in se oddaljila v smeri proti Malorci. Franco odklanja angleške zahteve London, 24. nov. o. Angleška vlada kljub ponovnemu pritisku še ni dobila odgovora na svojo zahtev^, da, Franco pristan« na to, da se v barcelonskem pristanišču določi nevtralen pas, kjer bi lahko prista;a!e angleške ladje. Loadonaki listi poročajo, da je nacionalistični radio predvčerajSnim zvečer poročal, da Franco odklanja ustvaritev takega pasu, ker bi to pomenilo samo pretvezo, pod’ katero bi razne države kljub blokadi dobavljale orožje rdečim. Ta vest je povzročila v Londonu veliko nerazpoloženje in je temu treba pripisovati včerajšnji sklep, da Anglija ne bo priznala za vojskujoči se stranki ne nacionalistov, ne komuni- Romunski zunanji minister odhaja v Varšavo Bukarešta, 24. nov. A A. Pat poroča: Pred svojim odhodom na Poljsko je romunski zunanji minister Antonescu izjavil, da je srečen, da se lahko odzove vabilom zunanjega ministra Becka. Vse tisto je dobrodošlo, kar ojači življenjsko moč zvez med Poljsko in Romunijo. Zastopal bo v Bukarešti ne lo romunsko vlado, ampak tudi romunski narod. »Pogodba med Romunijo in Poljsko, ki sloni na paktu DN, je verna slika naše volje, da zava- Belgrad, 24. novembra, m. Tukajšnja politična javnost, kakor tudi časopisje se še vedno živahno bavi s hrvatekim vprašanjem in načinih, kako bi se ga končno le dalo rešiti. Pred vsem tukajšnji politični krogi poudarjajo, da je za rešitev tega vprašanja v prvi vrsti JRZ kot najmočnejša in večinska stranka v drzavt. V tej stranki je organiziranih, kakpr so dosedanje občinske volitve pokazale, večina Srbov, Slovencev in muslimanov. Na drugi strani pa pride v poštev SDK, v kateri je organizirana večina Hrvatov. Ti krogi v podkrepitev svojih izjav, da sta za rešitev hrvatskega vprašanja v prvi vrsti poklicani JRZ in bivša SDK, na-vaiajo tudi to, da se obe ti dve stranki v večini točkah že strinjata Tako je želja JRZ, p« tudi bivše SL/K, da je nujno potrebna rešitev hrvatskega vprašanja, ki vsebuje celo vrsto odnosov med političnimi činitelji ter še dosti drugih vprašanj. Nadalje zastopata obe politični grupaciji stališče, da za sklepanje sporazuma poklicane stranke odnosno zakonit: zastopniki večine Srbov, Hrvatov in Slo-venncev, pri tem pa da sodelujejo tudi skupine, ki v resnici imajo narod za 6eboj. Za dosego tega cilja pa ni potrebna nikaka konsternacija v6eh onih sili ko v narodu ne predstavljajo bogvekaj. S tem vprašanjem se je prav za prav prvi javno bavil predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič v svojem govoru, ki ga je imel v Skoplju in v katerem je dejal, da JRZ resno računa samo z dr. Mačkom, ki ima res večino Hrvatov za seboj in se pri tem posebno razpravlja z opozicionalmmi skupinami, ki tvorijo takoimenovani srbijanski del združene opozicije. Med temi skupinami zadnje čase vedno bolj prihaja do izraza dejstvo, da so disidenti JRZ, vodje bivšega glavnega odbora bivše radikalne stranke, samo ovira med srbijanskimi opozicional-nimi skupinami, da čknprej pride do rešitve hrvatskega vprašanja. Radi tega se v političnih krogih proti tej skupini pojavlja vedno več nezaupanja, ker je znano, Kljub posredovanju Anglije in Francije, ki se bojita zapletov na Sredozemlju stov. 7ato bo Anglija vsako nasilje nad angleškimi ladjami smatrala za razbojništvo in bodo dobile vse angleške vojne ladje nalog, naj streljajo na nacionalistično brodovje, če bi preiskovalo angleške parnike. Prav isto bodo angleške vojne ladje delale seveda tudi s komunističnim brodovjem. Kljub temu pa angleška vlada ne namerava popolnoma pretrgati s španskimi nacionalisti in je predložil zakonski načrt, po katerem bodo vse angleške trgovske družbe kaznovane, če jih bo angleška nadzorna oblast zalotila, da s svojimi parniki vozijo orožje v Španijo. Pretekli teilsn je bila angleška vlada čisto pripravljena, da prizna pr i-vico vojskujočih se strank obema nasprotnikoma v španski vojni. To se je zgodilo pod vplivom ad-miralitete, ki se boji spopadov na Sredozemskem morju, odkar sta Italija in Nemčija priznali Francovo vlado. Da do tega ni prišlo, je treba pripisovati po eni strani Francovemu odklonilnemu stališču, po drugi strani pa francoski prošnji, ki jo je v imenu svoje vlade izrazil v soboto francoski poslanik v Londonu, češ da bi bila v tem primeru tudi Francija prisiljena storiti kaj odločilnega. Beg iz Barcelone Barcelona, 24. novembra, o. Zaradi grozeče nevarnoati nacionalističnega napada je v Barceloni spet opažati porast anarhističnega nasiba. Anarhiste je razburilo zadnje dni zlasti dejstvo, da ®o komunisti dali dnška svojemu sovraštvu do anarhistov in ubili edinega njihovega vojaško iz-vežbanega poveljnika Duruttia, ki se je odlikoval po svojem pogumu in divjosti. Anarhisti so v maščevanje ustrelili dva častnika republikanske vojske, ki sta prestopila h komunistom. Ti poboji so dali povod za splošno obračunavanie s komunisti, ki jih anarhisti sovražijo prav tako. kakor fašiste. Barcelona je od Duruttijevega umora dalje spet plen persekucij in umorov< zaradi česar beže iz mesta vsi tuji državljani, kateri pač morejo. Vsi tuji konzuli so sklenili, da oddidejo iz mesta. Tako sta včeraj odpotovala perujski in čilenski konzul, na vojno ladjo se je ukrcal tudi amerikanski konzul s svojimi državljani. Svoje posle vrši samo še angleški konzularni zastopnik, ki pa ima preveč dela, da bi mogel skrbeti za varstvo vseh, ki se zatekajo po njegovo pomoč. rujenio ▼ tem dolu Evrope mir na temeljih nedotakljivosti meja,« je podčrtal zunanji minister Antonescu. Vezi sodelovanja med Poljsko in Romunijo je treba razviti posebno v kulturi in gospodarstvu. Preden pridem v Varšavo, so bom ustavil v Krakovu, da tako izkažem čast organizatorju velike poljske države, to je tistemu, ki je bil duša zveze med Poljsko in Romunijo.« Ob koncu je povdaril Antonescu, da se bo sestal tudi s predsednikom republiko Moscickim, * maršalom Rydz Smvglijein in zunanjim ministrom Beckom. Ti sestanki bodo znatno pripomogli oja-čenju odnošajev med obema državama. da so ti ljudje zapustili JRZ čisto iz svojih osebnih ambicij, ker se jim v JRZ niso mogle uresničiti želje, aa bi zasedb ra^na mesta v vladi. Obe o6tali srbijanski opozicionalni stranki pri tem tudi navajata, da 60 ti ljudje že prej večkrat izpričali svojo ne!zkrenost, tej- da so zato proti njim [»stali vsi zelo nezaupni. Politična javnost tukaj pred 6. decembrom, ko bodo izvedene občinske volitve tudi še drugod, kjer jih do sedaj še ni bilo, od strani JRZ ne pričakujejo glede rešitve hrvatskega vprašanja ničesar, kar so tudi zelo vidni predstavniki JRZ že sami javno izpovedali. V zvezi z rešitvijo hrvatskega vprašanja današnje >Vreme« objavlja tudi mišljenje dr. Mačka. Dr. Maček je med drugim izjavil: »Če se enkrat sporazumemo Hrvatje in Srbi ter uredimo naše odnošaje v obojestransko zadovoljnost, potem bomo eno in bomo tudi enotni nasproti zunanjemu svetu in nasproti vsem nevarnostim, pa tudi nasproti vs»ni sovražnikom v naši okolici. (Pa naj bo govora d reviziji, Habsburžanih, bodisi o čemurkoli drugem.) Dovolj močni bomo, da bomo odbili od sebe vse napade in vsako nevarnost.« Dr. Večeslav Vilder je pa glede rešitve hrvatskega vprašanja izjavil: »Tukaj v Zagrebu se presoja položaj z visokega stališča velikih linij splošne politike v Ev-rtpi in svetu, v katerem naši jugoslovanski problemi prihajajo kot del tega splošnega evropskega položaja. Ta položaj v svetu nalaga potrebo rešitve našega vprašanja in to s stališča Hrvatov in drugih. Posamezniki lahko mislijo to ali ono, toda v odločilnih trenutkih, ki se porajajo v svetu, se mi vendar ne moremo zapreti v svoj okvir in ne skrbeti za to, kar se v svetu dogaja. Moramo upoštevati in voditi račun tudi o splošnih velikih va- Mobilizacija žensk v KatalonH Barcelona, 24. novembra, o. Katalonska vlada je izdala odlok, ki pravi, da lahko vlada ,v potrebi mobilizira vse ženske. Polkovnik Villalba, ki je bil doslej poveljnik čet madridske vlade na severnem aragonskem bojišču, je odstavljen. Na njegovo mesto je imenovan Juengo Gomez Garcia. Uradno poročilo poveljstva madridskih čet pravi, da so čete madridske vlade pri Barbastru prodrle proti Almudevaru. Tod so prekrižale prometne zveze nacionalističnih čet in pregnale sovražnika. Njegove izgube so hude. Na ostalem delu aragon»kega bojišča eo hudi nalivi preprečili druge operacije. Vesti iz Burgosa Berlin, 23. novembra. AA (DNB) poroča, da a je nacionalna španska vlada sporočila nemškemu | zunanjemu ministru, da je za španskega odprav- I nika poslov v Berlinu imenovan tajnik španskega I poslaništva Alvarez de Escrada. Burgoška vlada zanika vest, da bi bila z le- [ taki opozorila madridsko prebivalstvo, da bo mesto razdejala, če se madridske obrambne čete ne vdajo. Reuter objavlja poročilo z madridskega bojišča, v katerem pravi, da prodirajo nacionalisti v Madrid. Madridske čete se ponekod branijo od hiše do hiše. Za vsako hišo so hudi boji z ročnimi granatami. Snežno vreme traja dalje. Ponekod se razvijajo boji s topovi. Nacionalistične čete bodo začele napadati, kakor hitro se vreme zboljša. Zbrane so močne 6ile, ki naj preprečijo vsako eventualnost. V predmestjih na jugu Madrida se nadaljujejo borbe. Čete madridske vlade so prešle v ofenzivo. 'V ulicah predmestja Carabantel se vodijo borbe na nož in mož na moža. Baterije madridske vlade močno' bombardirajo nacionalistične položaje. Italija in Nemčija za pomoč Francu London, 23. novembra. AA. Včerajšnji »Daily Mail« objavlja dopis svojega berlinskega dopisnika Warda Priče, ki pravi, da se je razgovarjal z vplivnimi osebnostmi v Berlinu in prejel več izjav, da priznanje generala Franca pomeni, da bosta Italija in Nemčija podpirali nacionaliste. Ward Priče poroča, da ima vtis, da bosta obe vladi podpirali generala Franca tedaj, če bi se njegov položaj poslabšala V Berlinu so prepričani, da se borba v Španiji tako dolgo vleče samo zaradi pomoči sovjetske Rusije madridski vladi in da ti dve državi ne moreta dopustiti, da bi se boljševizem razmah,-nil v zahodni Evropi. Nadzorstvo nad letalsko pomočjo v Španiji Iiondon, 24. nov. AA. Reuter: Včeraj popoldne je pododbor za nevmešavanje v špansko državljansko vojno razpravljal o tem, kako bi se izvedlo nadziranje nad pošiljkami letal v Španijo. Predlagano je bilo naslednje: 1. nadzorstvo nad vsemi civilnimi letališči v Španiji; 2. posebne komisije naj nadzirajo tuja letališča, ki so oddaljena od meje Španije 2500km; 3. določi se letalski koridor, skozi katerega morajo tuja letala v Španijo. London, 24. nov. AA Havas: Pododbor za nevmešavanje v špansko državljansko vojno je izdelal načrt konvencije o letalskih dobavah v Španijo. Zastopniki Sovjetske Rusije, Anglije in drugih držav so predlagali, da naj se ta načrt takoj dostavi vladama v Madridu in Burgosu, da bi se izvedelo za njihovo mnenje. Zastopnik Nemčije, Italije in Portugalske pa so se protivili temu predlogu. Bolgrad, 23. nov. m. Dne 25. in 26. nov. bo redno letno zasedanje zastopstev domačih borz v prostorih belgrajske borze. Ljubljansko borzo bosta na tej konferenci zastopala gg. Ferdo Nickels-bacher, član uprave, in borzni tajnik g. Jože Kovač. Med drugim bodo razpravljali tudi o vprašanju eventualne ustanovitve nove produktne borze v Subotici. Sedem bivših avstroogrskih bojnih ladij, ki so jih Italijani ob prevratu dobili od avstrijskega brodovja, bo prisostvovalo paradi italijanskega brodovja v Napolju na čast Horthyju. Te ladje so bile za svetovne vojne pod poveljstvom tedanjega admirala Horthyja. Švica se je pridružila denarnemu sporazumu med Francijo, Anglijo in Ameriko, pridružila se mu bo tudi Holandija. Salengrojevega naslednika bodo imenovali na današnji seji francoske vlade. Kakor poročajo, pride na to mesto državni podtajnik v notranjem ministrstvu socialist Dormoy. lovih. Že to, da danes dr. Maček ne vprašuje, kdo jc na_ vladi in kdo je v opoziciji, temveč postavlja princip, da se hrvatsko vprašanj« mora v interesu vseh nas brezpogojno rešiti, dokazuje, da je tu govora o temeljnih vprašanjih in ne o tem, kako so bodo posamezne politične stranke grupirale in vodile boj za nadoblast z drugimi političnimi strankami. Govor je torej o tem, da se naša država usposobi, da bo v tej težki borbi in v diplomatski borbi, ki jo te dni napoveduje tudi Velika Britanija, ki ima gotovo najširši horizont, da bi bila sposobna obdržati in obvarovati svobodo in pogoje za življenje med Srbi, Hrvati in Slovenci. Vesti 24. novembra O češkoslovaški zunanji politiki je govoril zun. minister dr. Krofta in dejal, da so odnošaji dobri z vsemi državami, razen z Nemčijo, Madžarsko in s Poljsko, ki pravi, da ČSR tlači njene narodne manjšine. Narodno-socialistična prosvetna organizacija »Kraft durch Freude« bo praznovala triletnico svojega obstanka 29. novembra z velikimi svečanostmi. Ta organizacija je urejena po vzorcu fašistične »do-polavoro«. Dr. Schacht. je dospel v Teheran in je imel dve uri dolg razgovor z vodjem perzijske narodne banke, generalom Amirjem Kosrovim. Češkoslovaško ljudsko fronto pripravlja čepica komunistična stranka in je dala natančna navodila, kako naj se komunistični agitatorji vgnezdijo v meščanske demokratične stranke in ustvarjajo v njih razpoloženje za ljudsko fronto. Vseučiliško milico za vzdrževanje reda na avstrijskih univerzah bo v najkrajšem času osnovala vlada. Pri Salengrojevem pogrebu so izžvižgali francoski komunisti in socialisti Daladiera, vojnega ministra, ki pripada radikalno socialistični stranki, češ. da zadržuje pomoč španskim socialistom. Stavka se širi v Franciji baje zaradi samomora notranjega ministra Salengroja Norveška prestolonaslednica Marta se je ponesrečila z avtomobilom in je samo slučaj, da je ni dohitela pri tej nesreči smrt. Dnevno zračno zvezo med Barcelono in Rurjo namerava urediti katalonska vlada. Kako, še ni znano. Izboljšanje odnošajev med nami in Francijo zahteva del francoskega časopisja češ, da je Francija s svojo obotavljajočo se politiko izgubila že dovolj zaveznikov. Vseameriška konferenca se je pričela v Buenos Airesu pred dvema dnevoma. Navzoči so bili zastopniki osmih držav, druge driave iz Amerike pa so poslale brzojavne pozdrave. Cerkev so zažgali neznani zločinci v okolici Dunaja Mimoidoči ljudje so ogenj zapazili in preprečili, da cerkev ni pogorela. 180 zabojev španskega zlata je fvrršlo čez Francijo v London. Zlato je nakazano na privatna imena. V Palestini bo posredoval med upornimi Arabci in med angleškim odborom za raziskavanje jx>lo-žaja transjordanski Emil Abdaluh, ki je že prispel v Jeruzalem. Med Francijo in Anglijo še ni soglasja o ravnanju in o skupnem nastopu, ki bi ga morali obe državi narediti, če bi nacionalisti blokirali vzhodno špansko obalo. Verska revolucija v Siriji, ki ima politično ozadje, še traja in mora povsod nastopati francoska vojska. Horfhy ostane na Dunaju po povratku iz Rima dva dni in sicer baje čisto privatno, kakor je že navada takih visokih glav, če kam potujejo. Neguš je protestiral pri ZN zaradi madjarske-ga in avstrijskega priznanji za=rdbe Abesinije. Pismo je poslal glavnemu tajniku ZN Avenolu. Poljska zahveva kolonije in poudarja poljsko časopisje to zahtevo z razlogom, da ima Poljska 42 milijonov prebivalcev, čez 14 let pa jih bo imela 50 milijonov. Poljska naj bi rajši kolonizirala ogromna naseljena in zamočvirjena veleposestva svoje propadle aristokracije... Velike manifestacije proti spremembi meja so bile včeraj po vsej Romuniji. Zborovalci so na njih izjavljali, da bodo rajši umrli, kakor da bi pustili, da se meje popravijo v škodo domovine. Veliki viharji na Črnem morju divjajo že nekaj dni, tako da je plovba popolnoma ustavljena. Trije veliki turški parniki ne morejo že dva dni v nobeno pristanišče in se lovijo po visokem morju, Angleško-italijanski sporazum je le še vprašanje kratkega časa. Tako pišejo dunajski listi in pristavljajo, da je ta sporazum prvi pogoj za mir v Evropi. Masarykovo zdravje je dobro, tako poročajo uradno iz Prage"z ozirom na vznemirljive vesti, ki so se o zdravju predsednika osvoboditelja razširile po Evropi. Polovico japonskega proračuna za bodoče leto je namenjeno vojski in mornarici. Ves proračun znaša 3040 milijonov jenov in je za 730 milijonov večji od lanskega. Za vojsko, mornarico in letalstvo pa je namenjenih 1400 milijonov, kar vsekakor priča o 'nadaljnjih miroljubnih namenih azijske velesile. Cankov je prišel v Belgrad, odkoder potuje v Berlin. Cankov je predsednik bolgarske narodno-socialistične stranke in večkratni predsednik vlade. 4000 častnikom stavka pri ameriški trgovski mornarici. Pridružilo se jim bo pa še naslednjih 12.000 civilnih častnikov. Italija bo ostala pri odboru za nevmešavanje kljub priznanju Francove vlade. Tako poročajo iz Rima. Francosko trgovsko odposlanstvo je odpotovalo iz Belgrada. Odposlanstvo se je mudilo v Jugoslaviji zaradi sklenitve nove trgovinske pogodbo' med nami in med Francijo. Dr. Stojadinovič, dr. Maček, V. Vilder: Hrvatsko vprašanje se mora urediti Stan laiirel in Oliver llardti {“? hlnu Matici kot cigana v muzikalni komediji (ionsko dekle Madžarski regent skozi Slovenijo Ljubljana, 24. novembra. Danes zjutraj ob 0.38 je potoval s posebnim dvorskim vlakom skozi Ljubljano madžarski regent Horthy s svojo soprogo. Obenem z namestnikom Horthyjem je potoval tudi predsednik vlade Daranyi ter zunanji minister Kariya z nekaj višjimi uradniki svojih ministrstev Dvorni vlak se je ustavil na ljubljanskem kolodvoru le za pet minut nakar je nadaljeval pot proti Rakeku. Danes jionoči smo imeli prvič priliko, odkar obstoja Jugoslavija, videti na naših železniških tirih dvorni vlak madžarskega suverena, /.a nočno potovanje madžarskega namestnika Horthy-ja je bilo v vsakem oziru poskrbljeno izredno vestno. Vozn?a po našem ozeml:u Na naši obmejni postaji v Kotoribi so madžarskemu dvornemu vlaku premenjali samo lokomotivo, nakar je vlak le po nekaj minutnem postanku takoj nadaljeval vožnio Ena naših najmodernejših lokomotiv je vlekla dvorno kompozicijo po sekundah ločno tako. kakor je bilo predvideno v voznem redu Deset minut pred dvornim vlakom pa je vozila posebna izvidnica. V takih slučajih lokomotiv ne vodijo strojevodje, marveč inženerji. Tudi danes ponoči sta vozila tako na izvidnici kakor na vlaku samem inženerja Vožnja je potekla na vsej progi našega ozemlja brez najmanjše molnje in brez najmanjše zamude. Na nobeni izmed naših postaj se vlak ni zadržal več ko pel minut V ljubljansko postajo je pripeljala izvidnica točno ob 0.27. Bila je sestavljena iz lokomotive in enega vagona. V njem so bili samo varnostni organi. Po petminutnem postanku je izvidnica nadaljevala vožnjo proti Rakeku. Madžarski dvorni vlak Točno pet minut pozneje se je ustavil na postaji dvorni vlak. Bilo je vsega sedem vagonov, od katerih so vsi imeli vdelane nekako v sredini vagona državne embleme. Le prvi vagon je bil brez grba, kar pomeni, da je navaden salonski voz. Četrti vagon je bil posebno lep ter je imel posebno velik grb. Iz tega bi bilo sklepati, da je bil namestnik Horthy ravno v tem vagonu. Ves vlak razen prvih dveh in zadnjega vagona je bil zatemnjen — znak, da so tako namestnik llorthy kakor spremstvo spali. Iz zadnjega vagona pa je pogledalo nekaj madžarskih železničarjev, ki so najbrž tudi hoteli videti »bajno iluminiran« ljubljanski kolodvor. Za kake poizvedbe seveda ni bilo časa; kljub temu pa se je le nekaj izvedelo tudi o notranjosti vlaka Madžarski dvorni vlak spada med najmodernejše evropske salonske vlake. Vsak vagon za sebe je dovršen salon, kakršnega moremo najti v najbolj razkošnih mestnih palačah. Spalne kabine nudijo udobje, kakor naj-iioljša hotelska postelj. Peresa pod vagoni pa uničijo skoraj sleherne sunke, ki bi prihajali od tračnic. Prava posebnost madžarskega dvornega vlaka je telefon. Ves vlak je spojen s telefonom, ki visi v vsakem vagonovem salonu in v vsaki spalni kabini. V tem vlaku torej ne poznajo letanja iz ene kabine v drugo in iz enega vagona v drugega. Na liubifanskem kolodvoru Na ljubljanskem kolodvoru so pričakovali dvorni vlak med drugimi tudi ravnatelj železniške direkcije g. dr. Fatur, dalje predstavnik orožni-štva ter predstavniki javne varnosti na čelu z g. Pestevškom in Žajdelo. Ko se je vlak ustavil, je pristopil k g. direktorju dr. Faturju vlakovodja ter mu oddal raport. Istočasno je orožniški narednik, ki mu je poverjeno varnostno spremstvo vlaka, ra-portirai majorju Vse skupaj je trajalo prav kratko časa. Dotedanjemu spremstvu sta se v Ljubljani pridružila še obmejni komisar iz Rakeka g. Petre-tič in carinski kontrolor iz Rakeka g. Popovič. Točno ob 0.42, torej po petminutnem postanku se je vlak premaknil in odpeljal proti meji. Od Koto-ribe do Zidanega mosta so vlak spremljali organi obmejnega komisarijata iz Rakeka; v Zidanem mostu so jih zamenjali organi komisariata iz Rakeka, ki so spremljali vlak do Postojne. V Postojni so odklopili našo lokomotivo, vlak pa je prevzelo italijansko spremstvo. V Postojni je pričakoval dvorni vlak tudi zastopnik zunanjega ministrstva, notranjega ministrstva in kraljeve hiše. Med nami se nabaiajo plačanci neke tuje drža- _ _ ve, ki poizvedujejo o važnih podatkih nate obrambe, oboroževanja itd' Svarimo Vas. da pazte, s kom govorite in kaj govorite! Bodite zelo oprezni I Kdor le količkaj sumi, da e špiionom na sledu naj zaupno kliče telefonsko Številko 2024 ! V nekaj dneh bodo izdajalci prav sigurno pod ključem. Pozor pred izdajalci! Se enkrat: Kdo bo odgovoren za pisanje „Jutra ff Ljubljana, 24. novembra. »Slovenski dom« je poročal o sporih v konzorciju »Jutra«. Pribili smo dejstvo, da sta ae politično ločila gg. Ribnikar in dr. Kramer ter smo opisali tudi to, kako je bila sklicana pri »Jutru« seja lastništva, na kateri je hotel g. dr, Kramer doseči zaupnico in kako se ta seja ni vršila. Dopisniki nekaterih izvenljubljanskih listov »o tedaj takoj vprašali gospoda Ribnikarja, koliko je resnice v tem našem poročilu. Tedaj je gospod Ribnikar potrdil, da odgovarja poročilo resnici. »Jutro«, se je prvi dan siceT v poročilo hudo zaletelo, ko smo ga pa pozvali, če želi otipljivih dokazov za naše trditve, je obmoknilo. S tem ‘vprašanjem se zopet bavi včerajšnja »Pravda«. Njen ljubljanski dopisnik g. Rakočevič se je razgovarjal najprej z g. Ribnikarjem, nato pa še z gospodom dr. Kramerjem. Gospod Ribnikar je potrdil, da so vesti, »ki so jih objavili lokalni listi« resnične, g. dr. Kramer pa jih je ogorčeno de- mantiral ter iih imenoval — izmišljotine. Gospod dr. Kramer je med drugim dejali »Vse te senzacionalne vesti, ki so se v zadnjem času razširile v javnosti, so neutemeljene izmišljotine.« Ako se nanaša to na naše poročilo, potem ponavljamo tudi dr. Kramerju vprašanje, če želi, da povemo, kako je s tem izmišljotinami. Trditev o seji, ki se ni vršila, je dejstvo, za katero imamo popolne dokaze. Drugačna pa je stvar s trditvijo, da ima g. dr. Kramer že pripravljen denar za nov list. Mi smo izrecno zapisali, da so zatrjevali to ljudje, o katerih ve vsa Ljubljana, da so najbližji prijatelji in sodelavci g. dr. Kramerja. Zakaj in kje so ti ljudje tako trdili, to g. dr. Kramer gotovo prav dobro ve. Če pa želi, mu povemo to mi. Hočemo pa, da nas prej pozove, naj to povemo, ker smo prepričani, da bi mu bila stvar neprijetna, kakor bi bila neprijetna ljudem, ki so naravnost prizadeti; mislimo namreč na tiste, ki se i4ak ovčic«, do njegove smrti, ko je vsemu slovenskemu narodu zapustil dela nevenijive slave. Predavatelj je v svojem toplem govoru zlasti poudarjal veliko ljubezen pesnika Gregorčiča do rodnih planin. Ljubezen velikega planinca pa se je razvila v veliko domovinsko ljubezen, s katero je bilo prežeto vse Gregorčičevo delo. Za krasno predavanje je gosp. dr. Lavrenčič žel burno odobravanje vsega navzočnega občinstva. Sledila je recitacija akademika gosp. Roeger-ja: »Naš čolnič otmimol«, in globoko občuten, z vso mehkobo podal 6olospev gosp. Mirka Gregorina. Večer je j»otekel v najprisrčnejšem razpoloženju, prežet z ljubeznijo, ki jo je navzoče občinstvo iz globoke hvaležnosti velikemu pesniku Gregorčiču vsaj nekoliko povrnilo. nepozaben iz dobe nemega fima v novi inscenaciji, režiji, znoviml igralci Krasna, napeta vsebina 1 — V glavni vlogi lepa ELISSA LANDI Danes premiera v klno Mnionu | j Slager film I Konigsmark Maribor v borbi proti bedi in brezposelnosti Maribor, 23. novembra. Maribor je bilo prvo mesto v naši državi, ki je pod svoim takratnim županom dr. Juvanom uvedlo leta 1931. organizirano borbo proti brezposelnosti in bedi. Pomožna akcija, ki jo je osnoval župan dr. Juvan je v teku teh petih let obrodila bogate sadove. Brez vsake obremenitve so se samo s prostovoljnimi darovi zbrali veliki milijoni, s katerimi se je lajšala beda in revščina v mestu ter so se z javnimi deli, izvajanimi s pomočjo zbranih Izruvan križ pod cesto Jesenice, 23. novembra. Še ni preteklo dva tedna, kar smo čitali v časopisju, da so se zločinski ljudje ali naravnost rečeno komunisti, spravili nad evharistične križe, katere podirajo, tarejo v prah in blato in to iz go lega sovraštva do križa, v veliko ogorčenje in žalost ljudetva. Da je to postopanje organizirano in se vrši na povelje moskovskih boljševikov, je ponovno dokazano, saj se vrši prav tako kot v Rusiji. Na Jesenicah, hvala Bogu. do evharističnega križa ne morejo, ne dosežejo ga, ker je ta postavljen vrh cerkvene strehe in tudi ako bi 6e lotili tudi tega, bi gotovo padli v roke pravice, ki bi jih občutno kaznovala, saj ie na sosedni Koroški Beli neki tat bogoskrunilec dobil poldrugo leto zapora. Tako pa so se lotili starodavnega križa, desettiso-čem turistov znanega križa ob cesti na Golico, ki stoji na prvem ovinku nad Jesenicami Neštetokrat je bil ta lepi, na tako idilično lepem kraju postavljeni veliki križ slikan in gotovo je. da bo marsikateri planinec, ko bo bral te vrstice, poiskal v svojem albumu sliko tega križa z ozadjem Plavža pri Jesenicah. V nedeljo pozno zvečer je kriz se stal, tiidi še, ko 6e je župnik od Sv. Kriza vračal od zasedanja jeseniškega občinskega sveta ie bil križ na svojem mestu. Ko pa so v ponedeljek zjutraj delavci od Sv. Križa, ki hodijo na delo v jeseniško železarno, šli proti Jesenicam, križa ni bilo več, izruvan in jrodrt je ležal jxxl cesto. Rovtarji so se zgrozili, ko so videli kakšno bogoskrunstvo se je izvršilo. Križa, mimo katerega so se j>riporo-čali, ko so hodili na delo, ni bilo več. Kot blisk se je po vseh Jesenicah in še daleč naokoli zvedelo za ta zločin, kakaršnega v tem kraju ne jx»mni nihče. Vse se zgraža nad tem grozodejstvom. Tudi tu so delali pod okriljem tone, v kakršni tavajo sami in še gosta megla jim je prišla na jiomoč, da so lažje in nemoteno izvršili svoj bogoskrunski posel. Želeti bi bilo, da bi zločinci padli v roke pravice, kateri pa bodo skoraj gotovo ušli, ne bodo pa ušli Bogu. ki pa ne plačuje vsake sobote. Križ z razpelom so jrodrle zločinske roke, jro-6tavilo pa ga bo zopet vemo jeseniško ljudstvo. sredstev, ustvarjale trajne vrednote. Tudi letos je na pragu zime izdal župan dr. Juvan poziv na prebivalstvo, da prispeva za Pomožno akcijo. Letošnja izvedba Pomožne akcije se bo nekoliko razlikovala od dosedanjih. Predvsem odpade zbirka po hišah, ki je zahtevala ogromnega napora, ni pa prinesla rnkoli zaželjenega uspeha. Pač pa se bo g. župan — , .r lal>i — tudi letos obrnil na posamezne uglednejše meščane s posebnim lastnoročnim pismom, v katerem jih bo prosil, da tudi letos prispevajo svoj delež. G župan je tudi že imel več konferenc s predstavniki tukajšnje industrije, ki je dosednj vedno naveč prispevala, bo pa tudi letos doprinesla svoj del v istem razmerju, kakor v dosedanjih let:h. S temi prispevki in pa z dotacijo banske uprave iz bednostnega fonda bo mogoče spraviti skupaj potrebne vsote, da se vsaj deloma ub'aži silna beda in stiska med mariborskimi reveži. O načinu izvedbe Pomožne akcije v letošnjem letu bo sklepal drevi širši odbor, ki se sestane k svoji redni seji. G. župan bo podal poročilo o poteku Pomožne akcije v poslovnem letu 1935-36 ter Poročilo o izvršenih ukrepih, da se zagotovi uspeh omožni akciji tudi v letošnji zimi. Razpravljalo se bo tudi o načinu oskrbovanja ter zaposlitvi brezposelnih in o otvoritvi ogrevalnice. Način oskrbo* vanja bo ostal v g’avnih potezah isti, kakor dose-daj — to je, da se v principu ne nudi podpora, temveč delo, za katerega pre me zaposleni svojo plačo. Če se v primeru delanezmožnosti nudi podpora, se daje ta v glavn m v naravi, le v izjemnih primerih v denarju. Ogrevalnica pa se bo odprla samo v primeru hude zime, dostop pa bodo imeli vanjo samo oni, ki nimajo lastnega doma. Ogrevalnica bo nameščena v prostorih Ljudske kuhinje. — S temi merami se bo Maribor letos boril proti brezposelnosti in bedi in upajmo, da bo ta borba uspešna in koristna. Kulturni koledar Mestni arhivi in knjižnice 1 tu *n *am Simon Gregorčič Dne 24. novembra 1908 je v Gorici umrl pesnik in duhovnik Sin.on Gregorčič. — Rodil se je 15. oktobra 1844 v Vršnem pod Krnom na Goriškem. Po lepi, svobodni pastirski mladosti, na katero je vedno ohranil spomin, je Sel v Gorico v Sole, kjer je leta 1855 stopil v gimnazijo. Po nia-turi bi šel rad študirat na Dunaj klasično jezikoslovje; ker pa mu niso denarne razmere tega dovoljevale, je vstopil v semenišče, ki ga je končal leta 1876. Njegovo prvo kaplansko mesto je bilo Kobarid, naslednje pa Rihenberg, kjer se ni dobro počutil. Začel je nihati: po eni strani bi hotel še študirati na vseučilišču, po drugi pa se je potegoval za pokoj. Ta doba negotovosti, poleg bolezni in melanholičnega razpoloženja je na njega izredno slabo vplivala. K temu so se pridružili še napadi od različnih strani in spoznanje o zahrbtnosti in neizkrenosti našega javnega življenja, tako da z velikim zadovoljstvom sprejel upokojitveni odlok 1899 in kot >kmet-poeU ostal na svojem posestvu na Gradišču do 1903, ko se je njegovo zdravje občutno poslabšalo in je radi tega prodalposestvo in se preselil v Gorico, kjer ga je leta 1906 zadela kaPSimon Gregorčič je obogatil našo književnost s svojimi štirimi zvezki poezij (1882, 1888, 1902, 1908) ki so bile za tisti čas velik napredek. Njegova prožnost v formi in uielodijoznost v jeziku ie odkrila širšim plastem naroda zmožnost in lepoto slovenščine za izražanje najsubtilneiših čuv-stev, njegova slovenska narodna zavest, ki je vi-žionorno slutilo usodo slovenske Goriške, je bila in je še danes trajen spomin vsem Sloveoaem. — Njegovo tragično življenje, ki je stalno nihalo v negotovosti, njegova melanholija in občutek nepotrebno i (Človeka nikar) je postala skoraj simbol naše narodne usode. — Za »goriškim slavčkom« umira tudi goriška zemlja. Ljubljana danes Koledar Danes, torek, 24. novembra: Jjanez od Kr. ireda, 25. novembra: Katarina. • Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Gartus, Moste. Drama: Zaprto. Opera: Botra Smrt. Red A. Kino Union: Konigsmark. Kino Sloga: Kontušovka. Kino Matica: Boccaccio. * K I N UNION .OV6I- Ljubljana 24 novembra. Mesta mnogo žrtvujejo za kulturne dobrine. To delo pa bi moralo biti vse bolj smotreno. Posebna pažnja bi se morala posvetiti, da se urede mestni arhivi in knjižnice. Načelnik kulturnega oddelka ljubljanskega mestnega poglavarstva dr. Mole je podal glede teh vprašanj svoje mnenje ter je gleae arhivov poudarjal, da jih morajo voditi res strokovno izobraženi ljudje, ki imajo široko duševno obzorje. Arhivi so znanstvene ustanove, njih namen pa je, da pomagajo raznim strokovnjakom, kadar študirajo mestno zgodovino. Vsako posebno večje mesto mora imeti svoj arhiv. Mnogo je takih arhivskih vrednosti, ki so za tujski promet velika atrakcija. Treba pa je za take predmete primernih, suhih prostorov, posebno važne listine naj se pa hranijo v tresorih. Predno se iz arhiva odstranijo kakšni predmeti, mora določiti posebna komisija, če ti predmet' res nimajo več zgodovinske in materialne vrednosti. Nikomur pa se arhivaliie ne smejo izposojati, ker je sicer nevarnost, da se bo to ali ono, kar ima veliko vrednost, počasi izgubilo. Glede mestne knjižnice je treba poudariti jx>-sebno tole troje: Knjižnica naj bo komunalna t. j. v njej naj bo vsa domača literatura, ki se tiče komunalnih vprašanj. Po možnosti naj bodo v njej tudi tuja dela. Dostopna naj bi bila knjižnica vsemu uradništvu . pa tudi drugemu občinstvu, ki se zanima za komunalna vprašanja. Drugič naj bo knjižnica historično-lokalna. V njej naj bodo knjige, ki obravnavajo mesto, njegovo zgodovino itd. Tretjič naj bo s knjižnico združena tudi javna čitalnica z vsemi domačimi časopisi in revijami. Ljubljanski župan dr. Adle.-ič se je z vso vnemo zavzel za vsa gornja vprašanja in je že na občnem zboru Zveze mest predlagal tile dve resoluciji; ki 6ta bili tudi sprejeti: I. Da se dvigne moralna in znanstvena kvaliteta mestnih uslužbencev in da bi vodstvo komunalne politike mest napredovalo in se moderniziralo, priporoča Zveza mest mestom, da osnujejo strokovne in znanstvene mestne knjižnice, ki bi jih mogli uporabljati mestni uslužbenci in člani mestnega sveta, pa tudi druge osebe, ki se zanimajo za komunalna vprašanja. V mestih, kjer ni drugih javnih in vsakomur dostopnih knjižnic, naj mesta prevzamejo iniciativo za njih ustanavljanje. II. Interes in ugled mesta zahtevata, da se vsi dokumenti in spisi trajne in zgodovinske važ nosti hranijo v mestih samih, kjer bi bili vsakomur pristopni za znanstvena raziskovanja in proučevanja Zveza mest priporoča mestom ustanavljanje posebnih arhivov za take dokumente in spise, pod strokovnim vodstvom za to kvalificiranih oseb. Istočasno obnavlja Zveza mest svojo prejšnjo zahtevo, da se izda zakon o muzejih, čuvanju nad starinami in knjižnicah. Vprašanje posestev ob Muri Dolnja Lendava, 15. novembra. Ob vseh večjih regulacijskih delih ob Muri se je posest po zreguliranem svetu od 1. 1908—1914 kratkomalo odvzela dosedanjim posestnikom in se vpisala v kataster kot državna last. Posestniki ob Muri so se sicer temu zoperstavljali, toda oblast je vse te posestnike postavila pred gotovo dejstvo. Zato so občine po prevratu to zadevo tudi urediti, toda zadeva se ni popolnoma razjasnila. Dr. K tangov komentar k cit. paragrafu pravi, da je predhodno poplavljenje, kateremu sledi nato izsušenje, brez pomena za lastninsko pravico. Znano pa je, da je Mura mnogo posestev zopet premestila in sčasoma je nastala sipina, kjer je zrastlo drevje in je rastla tudi trava, tako da je bila izrabljiva . . • ••__________ X 11 * XT_ IronSill TtA in po prevratu z regulacijskimi deli samo pospešilo zaledinjenje, ker se je struga oddaljevala in je reka počasi ali naglo odlagala rodovitne plasti zemlje. Čl 411. o. d. z. pa |>ravi, da je naplav-ljanje oz. večanje brežine last posestnika, ki ima ob bregu posestvo. Vsekakor se je pa z odvzemom posesti obenem posestnik razrešil zakonitih dajatev za regulacijska dela. Ker pa je znano, da so se vsa regulacijska dela izvrSevala v glavnem kot splošno gospodarska važnost zaradi utrjevanja stalne struge, se pri tem niso zasledovale koristi posameznih posestnikov, temveč splošne javne koristi vse pokrajine. Te zadeve radi posestev oh Muri bi se morale vse nanovo preiskati in če po trebno, naj se posestva vrnejo prejšnjim posest- kot travnik oz. pašnik. Na mnogih krajih pa se je 4 nikom in po potrebi tudi obdavčijo, Danes premiera! siager film Konigsmark ELISSA LAND1 ^MKESirai. Danes poBledntli! Izvrstna borka Kontušovka Hitite ln oglejte si ta film, ki )e odslej vsakemu ugajal. Ida Wiist - Theo LLngen — Inge LlBt mmsEssmm Nepreklicno poslednlit! Razkošna opereta Boccaccio Willy Prltsen, Hell Flnkenzeller. Paul Kemp (?Ajpjdubto^ 21.1j ajJu Vera Švihlikova je mlada češka klavirska umetnica, ki je takoj ob svojem vstopu na praško akademijo vzbudila s svoiim samozavestnim nastopom in neobičajnim posluhom zanimanje vseh praških mojstrov. Njen prvi veliki uspeh je bil leta 1933 na koncertih v severni Češki. Dve leti zatem je že stalno nastopala v Pragi in januarja letošnjega leta v zvezi 6 Češko filharmonijo pod vodstvom slavnega Talicha Švihlikova se nahaja trenutno v Sofiji, kjer je igrala s tamošnjo Filharmonijo pod vodstvom češkega dirigenta _ Jeremiaša. Na nj«i prvi koncertni nastop v Ljubljani opozarjamo. Kop-cert bo v petek, dne 27. t. m. ob 20^v Mali filharmonični dvorani. Predprodaja v knjigarni ulas-bene Matice. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani drama Začetek ob 20 url Torek. 24 novembra: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Konjeniška patrola.) Sreda, 25. novembra: »Za narodov blagor.« Red B. Četrtek, 26. novembra: Zaprto. Petek, 27 novembra ob 15: »Kralj Lear.« Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20 ur? Torek, 24. novembra: »Botra Smrt.« Red A. Sreda, 25. novembra: »Pod to goro zeleno...« Red Sreda. Četrtek, 26. novembra: »Matija Gubec.« Red Četrtek. Petek, 27. novembra: Zaprto. Mariborsko gledališče Torek, 24. novembra ob 20.: »Baron Trenk«. Red A. Sreda, 25. novembra: Zaprto. Četrtek, 26. novembra ob 20.:»Prva legija«. Red B. Znižane cene. Prva ponovitev ob premieri pred nabito polnim gledališčem zelo lepo uspele Albinijeve operete »Baron Trenk« bo v torek, 25. t. m. za red A. Sočna muzika, krasni pevski part in živahno dejanje so glavne vrline tega povsod mnogo igranega dela. »Božji človek« — naslednja dramska premier«. Ob 60 letnici rojstva in 40 letnici pisateljevanja hrvatskega književnika Milana Begoviča uprizori mariborsko gledališče njegovo po mnogih evropskih ter tudi ameriških odrih igrano dramo »Božji človek« v režiji Petra Malca, Za vzajemno delo usmiljenja Ljubljana, 24. novembra. Dne 18. t. m je bif v dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani sestanek dobrodelnih organizacij, ki jo je sklical socialno-politični odlx>r mestnega poglavarstva. O tem sestanku so časopisi že podrobneje poročali Ker so se nekatera poročila glasila tako, kakor da je šla akcija social-no-polltičnega odbora za tem, da se odpravijo te božičnice, ni bil pa dovolj poudarjen pravi namen te akcije, je treba pojasniti, da soc.ialno-pohtične-niu odboru in uradu ni bil namen, odpraviti te božičnice zaradi božičnic samih kot takih, temveč zato, da se vse dobrodelno delo, ki ga te božičnice opravljajo, osredotoči pod skupno vodstvo, da bi se tako preprečile zlorabe, ki Se sicer dogajajo ob takih prilikah od strani iznajdljivih podpirancev na škodo drugih. So bili namreč primeri Jn to pogosti, kjer so iznajdljivi prosilci bili deležni podpore pri več društvih, drugi, morda celo po-trebnejši, pa so ostali brez podpore. Dogajali so se primeri, kakor je pokazala debata na tem sestanku, da so mnogi prej ate darove zastavili, prodali in denar zapili. Očetje pijanci so prodali darove, ki so bili namenjeni njihovim otrokom m ženam itd. Mnogi so si delali iz tega naravnost dobičkanosen posel Da se vse to prepreči in da dobrodelna božična podjiorna akcija res dose«* svoj namen, je socialno-politični urad in odbor sklenil, osredotočiti to delo pod skupno kontrolo. Sklenjeno je bilo, da se božičnice za mladino vseeno obdržijo, zlasti, kjer je to že z vzgojner* stališča potrebno in koristno, da pa se bodo na bodočem sestanku skupno pregledali seznami ob-darovancev posameznih društev in da se tako ugotovi, kdo je pomoči resnično potreben in da se preprečijo zlorabe. Tudi v Tokio bodo tekli z olimpijsko plamenico? Teči s prižgano bakljo iz Olimpije v Berlin )e bila sijajna ideja dr. Karla Diema, organizatorja berlinskih olimpijskih iger. Kakor poročajo iz To-kija, želijo tudi Japonci za olimpijado 1. 1940. organizirati slično štafeto. Samo, da bo neprimerno daljša in pomembnejša. Morda hočejo Japonci s tem simbolično pokazati, da žele prekositi vse dosedanje olimpijade in tudi berlinsko! Japonski član mednarodnega olimpijskega odbora grof Sojeshima je izdelal predlog za olimpijsko štafeto, ki bi naj prinesla ogenj iz slavne Olimpije v dalino prestolnico Vzhodnega carstva. Ogenj naj bi nosili tekači, deloma v teku, deloma pa s parniki. Prvi tekač bi moral startati že 11. februarja 1. 1940., to je približno takrat, ko se bodo vršile še zimske olimpijske igre. Datum 11.. februar je odredil grof Sojeshima zaradi tega, ker bo takrat minulo 2600 let, odkar je stopil na prestol prvi japonski cesar. Bakljo naj bi nosili najpreje grški in turški atleti, v Bombav pa bi jo prinesli s parnikom. Od Bombaya do Singapura bi zopet tekli, v Šanghaju pa bi sprejela »sveti ogenj« japonska vojna ladja, ki bi ga prepeljala do japonske obale. V Tokiu bodo čuvali olimpijski ogeni v templju cesarja Keidžija vse do otvoritve XII. olimpijade. Nesrečnik Ljubljana, 23. novembra. Nocoj ob 20.15 so v Orlovi ulici 11 v kletnih prostorih našli obešenegfc moškega. Takoj je bila poklicana policija. Na lice mesta sta prišla svetnik dr. Lužar in dežurni uradnik Kette. Policijski zdravnik je ugotovil smrt. ki je nastopila vsled samomora. Truplo je identično z Vinkom Žgajnarjem, rojenim 14. julija 1898. v Rudniku, pristojnim v Ljuhljano, oženjenim očetom dveh nedoletnih otrok in šoferjem pri reševalni postaji. Vzrok sa-mouniora so družinske razmere. Cel*« Razmere na delovnem trgu. Od 10. do 20. novembra je poskočilo število brezposelnih, ki so prijavljeni pri celjski ekspozituri borze dela, od 495 na 581, med temi je tudi 218 brezposelnih ženskih delavnih moči. Službo dobijo: 1 mizar, 1 krojač, 1 čevljar, 1 mojster za izdelavo opeke, 2 dekli, 2 kuharici (1 za Belgrad) in 2 služkinji, t ki znata kuhati. Iz Cerknice Cerknica, 23. novembra. Javna dela. S pomočjo banovine se je pričelo pri nas več javnih del. Najvažnejše je pač popravljanje jezerskega mostu. Ta je bil temeljitega popravila zares potreben. Segnili in oslabeli 60 oporniki in prečniki tako, da ni nihče več sigurno mogel z vozom čezenj. Zdaj pa ga bodo predelali in je za promet nekaj časa zaprt. Tudi je iz tujsko-prometriega ovira važno preurejevanje in predelovanje kaplanskega vrta, ki je sedaj mnogim kamen spodtike. Dalje naj še omenimo, da je banska uprava dala tudi podporo za popravilo ceste Podskrajnik—Dolenja vas in se bo z delom vsak čas začelo. Nekoč je bil.... v Cerknici banovinski zdravnik dr. Stanko Pušenjak. Pa je bil ta Pušenjak premeščen, a se je iz ljubezni do Cerkničanov (I?) raje odpovedal banovinske službe, samo da je ostal pri nas. No, na njegovo mesto je prišel g. dr. Smrdu, ki stanuje v hiši, kjer je tudi lekarna g. Cameluttija. Dr. Smrdu je sedaj banovinski zdravnik. Če pa te zanese pot v hišo, kjer stanuje g. dr. PušenjoKj vidiš v veži napis: Banovinski zdravnik. Liudje se sprašujejo: kdo vendar je banovinski zdravnik? Ali g- Pušenjaku res tako rnfaja tisti napis, ali se ne more sprijazniti z mislijo, da je on to nekoč bil, pa to ni več? Vsekakor grenak spomin ... Spored nedeljskih slavnosti v Stični Ljubljana, 24. novembra. Proslava odkritja spomenika knezu in nadškofu dr. F. B. Sedeju v Stični, v nedeljo, dne 29. novembra, se bo vršila po sledečem programu: A. v cerkvi ob pol 10. uri: 1. Govor prevzvišenega g. škofa dr. G. Rožmana. — 2. Sv. maša, ki' jo bo daroval prevzvišeni g. nadškof dr. A. B. Jeglič (med sv. mašo poje zbor akademikov). B. Odkritje sfiomenika ob j>ol 11. uri: 1. Komur Gospod ni zgradil doma (cantata A. Foerster, zbor), 2. govor g. župnika Franca S. Finžgarja, 3. Glejte, feiko umira pravični (J. Gallus, zbor), 4. Poklonitev domače svetogorske zemlje... C. Akademija v samost, dvorani ob VK na 12.: I. Zdravica (E. Adamič, zbor). 2. Nagovor dr. Iva Cesnika, predsednika Sedejeve družine, 3. Solo (g. M. Šimenc, tenorist zagrebške opere), 4. prof. Filip Terčelj: Metropolit umira. Trilogija: a) Poslednja meditacija, b) Zastraženi mrlič, c) Pot na Sv. Goro (recitativ A. Roeger). 5. Solo (tenorist g. Josip Rijavec). 6. Duet solistov zagrebške opere gg. Rusa in M. Šinjenca, 7. Moči, moči mi daj moj Bog (zbor). V savski banovini so bile občinske volitve do sedaj v 518 občinah. Od teh je dobila b. HSS 403 občine, JRZ 78. SDK 20. ostalo pa so dobile manjše strančice. Volitve bodo le še v dveh občinah naknadno in v tistih občinah, v katerih bi bile volitve morda zaradi pritožb od upravnega sodišča razveljavljene. Surovega trgovca imajo v Zagrebu na Iliči, ki se loteva kar s fizično silo svoje stranke, ki ni zadovoljna z blagom. Uboga ženska je prišla k temu trgovcu in ga j>rocila, naj ji zamenja blago, ki ga je pred kratkim pri njem kupila. Za odgovor pa ni čula besedice, pač pa jih je po nosu padla klofuta, da se ji je vlila kri. Z njim se bo menda od bliže pobavila policija. Kot živa plamenica je zgorelo 10 letno dekletce v 'Kostajnici na Hrvatskem. Dekletce je bilo na paši in je hotelo razpihati ogorek in si narediti ogenj. Plamen pa t« zagrabil za obleko, da je bilo dekletce taikoj v plamenih. Letalo je sem in tja, gorelo je vse bolj. Ko so jo ljudje rešili, je bilo že prekasno, kajti sežgano meso je jelo od nje odpadati. Dekletce je izdihnilo. Blizu Osijeka je motorni vlak, ki vozi tamkaj z brzitto 140 km na uro povozil mladega delavca. Mož je stopal ob progi in mu prav ta čas vozil nasproti vlak lokalne proge Osijek—Našice. Železniški čuvaj mu je vpil in dajal svarilne znake, vendar ga delavec ni poslušal, ali pa ne razumel. Že je pridirjal vlak in ga raztrgal na kose. Pred tednom je iz belgrajskih krogov združene opozicije vznikla ugotovitev, da sta se obe krili združene opozicije spet tesneje naslonili druga na drugo in da je šlo njihovo prizadevanje vedno bližje pravemu in dokončnemu sporazumu. Ta optimizem je sedaj popustil, »tanje je ostalo kot prej, v samih opozicionalnih krogih pravijo, da je bila koncentracija, ki so jo napovedovali, preje lepa zamisel, kakor pa skorajšnja stvarnost. Rešitev hrvatskega vprašanja je še vedno o«, okoli katere teko razgovori. Voditelji belgrajske opozicije še vedno konferirajo med seboj, včeraj je vodja ze-m-Ijoradnikov Joca Jovanovič razf>ravljal o položaju z voditelji b. demokratske stranke Ljubo Davido-vičem, Milanom Grolom in Božidarjem Vlajičem. Navzoč pa ni bil Miša Trifunovič, ki je šel o istem predmetu na posvete k Aci Stanojeviču v Knježe-vac. Največ trenja in razprav zahteva določevanje tistih strank, ki imajo zaslombo med narodom. To omejitev je namreč postavil dr. Maček, rekoč, da se bo za rešitev hrvatskega vprašanja pogajal s tistim, ki ima za seboj večino naroda. Prav v tem primeru pa si srbske stranke niso na čistem. Večino Srbov vidimo danes v vrstah JRZ, s čemer pada na to stranko naloga, da poseže v rešitev tega vprašanja. Videti pa je, da je v JRZ tako razpoloženje že ustvarjeno. Doslej se da reči, da je med voditelji belgrajskega dela združene opozicije le toliko sporazuma, da sodelujejo na isti osnovi, na kateri mislijo pomagati reševati naše notranje politične probleme. Akcija zagrebških gospodarskih krogov in zahteva javnosti, da se izpopolni in popravi zagrebški glavni kolodvor, prihaja k svoji ostvaritvi. Železniška direkcija bo v nekaj dneh razpisala licitacijo za gradnjo peronov in tunela, ki bo vodil do njih. Skušali bodo dela tako pospešiti, da bodo gotova pred začetkom glavne turistične sezone. Glavni peron bodo razširili za 11 metrov. Od prvega perona bo vodil poseben tunel k drugemu in tretjemu. Prva dva perona bosta dolga po 300 metrov, tretji pa 240 metrov. Postavljena bosta še četrti in peti peron na zapadni strani. Tako v Zagrebu. Tudi v Ljubljani se borimo že dolga leta za razširitev glavnega kolodvora, pa preko idejnih zasnutkov ne pridemo, čeprav so pri nas okoliščine, ki zahtevajo povečanje kolodvora mnogo tehtneiše in nujnejše. Bo li morda ostalo le pri Zagrebu? V Zagrebu je začel zasedati tnristični odbor za savsko banovino, ki ga je bil postavil ban za tri leta. Na zborovanju je bilo navzočih štirideset predstavnikov vseh turističnih organizacij iz vse savske banovine. Predsedoval je ban dr. Ružič. Ta turistični svet bo razpravljal o seznamu turističnih krajev in o načrtu, da se v upravo letovišč in kopališč pritegnejo tudi zastopniki turističnih organizacij. V Zagrehn so začeli tudi promet pešcev urejevati po načelih velemest. Včeraj so 9e zato pojavili na vseh križiščih stražniki, ki so pešce opozarjali. kako je treba prečkati prometne ceste. Na ta način se bodo preprečevale tako pogoste prometne nesreče, o katerih je bilo vedno mnogo napisanega v Zagrebu in Belgradu, kjer so take vrste novost že uvedli. Nekaj časa bodo stražniki opozarjali ljudi, pozneje pa bodo vsak prestopek kaznovali. V Belgradu kaznujejo take prekrške s 70 dinarji denarne kazni, ki jo stražnik izterja na kraju samem, v nasprotnem primeru pa kršilca odvedejo na policijo. Razpoloženje, ki je nastalo v Angliji po obisku kralja Edvarda v naši Dalmaciji, bodo skušali izrabiti Dalmatinci in bodo o lepotah našega morja izdali nekaj brošur v angleškem jeziku. Blizu Dubrovnika se je na dan volitev, v nedeljo, dogodila težka avtomobilska nesreča. Okoli-liški kmetje so se s tovornim avtomobilom vozili na volišče v Ston. Na ostrem ovinku pa je šoferju odpovedala zavora in je avtomobil strmoglavil v stran. Ubila sta se dva kmeta, dva sta bila težko ranjena, več jih je bilo pa poškodovanih. Za naš les so je začela zanimati tudi Nizozemska. Te dni se je mudil v Šibeniku nizozem- ski industrijalec Rachmel in se razgovarjal s podjetjem Šijmd o naknpu večje količine lesa. V poštev pri tem prihajajo najprej bukov, orehov, jelov les in črni bor. Nizozemci so začeli ceniti naš les zaradi nizke cene in zaradi kakovosti. Nikakor pa lesni industrijalci ne morejo najti načina in poti, kako bi se vsidrali na italijanskem lesnem trgu. Zadnje čase je Italija skoraj ves les naročila v Avstriji, s katero je sklenila tozadevno pogodbo. Ko je bil aretiran, je neki zagrebški »zdravnik« — pravi mazač — povedal na policiji napačno ime. Dejal je, da se pi&e Cvetkovč. Ko i>a pa je hotel policijski uradnik zaslišati, ni60 mogli nikjer v zaporu najti človeka, ki bi slišal na to ime. Končno so ga pa le pravega iztaknili, vendar pa pod drugim imenom. Mož je povedal svoje pravo ime, za starega pa je dejal da ga je v zaporu pozabil. Mož je namreč že 76 let... Redka prikazen je prav gotovo človek, ki razdeli svoje imetje med reveže. Vendar pa je nekaj takega naredil travniški bogataš Sulejman efendija Kajmakovič. Nekemu zavodu, ki se bavi z vzgojo in rejo zajmščenih otrok, je podaril vse svoje imetje. Mož je zase prihranil le še eno hišo in nekaj zemlje zadnja leta pa bo užival ob cvetlicah in ob pticah. Zagrebško katedralo bodo začeli popravljati, ker je začelo okrasno kamenje padati s stolpa. Pred nekaj dnevi je bil pri zagrebškem nadškofu gradbeni minister dr. Marko Kožul in je pri tej priliki sprožil možnost, da bi tudi država prispevala svoje k popravilu. V ta namen ie minister že odredil komisijo, ki bo ugotovila, kaj je treba popraviti in koliko bi bilo treba podpore. Pravijo, da bodo popravila zahtevala nekaj milijonov. Sarajevska občina je cestne berače nekoliko prikrajšala in omejila njihovo število na ta način, da je pertrebnim izdala legitimacije. Kmalu se je moglo opaziti, da so se vrste beračev razredčile. Le 125 jih je bilo tako srečnih, da so dobili legitimacije za prosjačenje. Prosilcev pa je bilo seveda ogromno. Zaradi sečnje gozda so se zgrabili kmetje z gozdnim čuvajem v Letincu blizu Kostajnice. Gozd je last banovine, vendar 60 ga kmetje kljub prepovedi vedno in na skrivaj sekali. Ko je čuvaj pred dnevi opazil, da so mu spet posekali dve mladi bukvi, je šel s svojim sinom na sled. Res je imel srečo, da je zasačil kmeta, ki je posekani bukvi ravno vozil s seboj. Čuvaj je zaplenil bukvi, med razgovarjanjem pa ie nenadno skočil nanj pes. Čuvaj je ustrelil m ubil psa. Kmet je bil razjarjen in šel domov po‘r>omoč. Prišli so trije kmetje in napadli s sekirami čuvaja. Zadet je padel, a sin ie dvignil puško in ustrelil. Smrtno zadet je padel en kmet. Imena „grofk" na sodisču Pred berlinskim sodiščem so se odigravale zadnje čase prav zanimive zgodbice o grofinjah, ki niso grofinje Na primer tale: „Grofica z belci" Bilo je že leta 1912., ko si je Annelise Baethky, roj. Sanneck, pridobila pri Berlinčanih ime: grofica belcev. Tedaj 6e je izdajala za ženo nekega ruskega velikega kneza, ki je v resnici tudi živel. Izredno lepa ženska, kakor je bila ta grofica, je imela navado, da se je vozila po Berlinu z dvema iskrima konjema belcema, med to vožnjo pa je neprestano razdeljevala med revne in potrebne ljudi najrazličnejše podpore in darila. Zato pa se v Berlinu niso malo začudili, ko se je naenkrat izkazalo, da ]e ta »grofica« izginila iz mesta in da je zapustila samo — velike dolgove. Nič manj niso ti dolgovi znašali kakor 100.000 nemških mark. Niti za en sam primer pa je ni mogel nihče spraviti v ječo, ker prav nihče ni še mogel dokazati, da je ta dolg naredila z namenom, da bi od koga izvabila samo denar, nato pa ga ne bi imela namena vrniti. Predno je postala Sanneck tako imenovana »grofica belcev«, je imela za seboj že kos zanimive zgodovine. Bila je hčerka nekega tramvajskega sprevodnika in kot taka je dorasla. S 17. leti je zapustila očetovo hišo, ker jo je vleklo hrepenenje po velemestnem življenje, kakršno vlada v Berlinu prav gotovo. Tu v Berlinu pa ni samo uživala svoje srečno in zadovoljno življenje, temveč je poleg tega tudi še igrala prav veliko vlogo med Berlinčani. Elegantna je bila za berlinsko gospodo dovolj, fantazije pa ji tudi ni manjkalo. Kajti tudi to je v Berlinu potrebna reč. Vsakovrstnim razmeram, v katere je zašla, se je znala prav lepo prilagoditi, vedno pa je gledala tudi na to. da ji je šlo vse v njen pravi račun. Neprestano je menjavala svoje ime in poklic, zato te morala tudi vedno znova igrati različne vloge. Nosila je tudi najrazličnejše visoke naslove raznih grofic in podobnih za tako visoko leteče ljudi privlačnih imen. Ona se je prav posebno rada postavljala 6 temi imeni. Še predno je nastopila pustolovsko pot — bilo je to še v predvojni dobi — se je že izdajala za grofico Meerscheidt Hillessen. Hotela je na svoji osebi prikazati vabljivi blesk ruskih milijonov. V času njenih uspehov, ko je bila deflacija, je nastopala kot vdova ravnatelja neke prejšnje nemške plovne družbe, ob drugih prilikah pa zopet kot slavna gledališka igralka. Bila je lastnica dragih vil, razpolagala je s številnim služabništvom, z aristokratskimi vpregami in z avtomobili, ki jim tudi ni bilo kar tako para. Skozi njene roke je romalo ogromno denarja, ki pa se je radi njenih goljufij ponovno stekal v še večji množini v njenih blagajnah. Tako je doživela »grofica« Sanneck svoje 40. leto. Blesk okrog lepe »grofice z belci« je ugasnil, njeni častilci so izginili. Njene težnje po pustolovstvu pa so jo nagibale k vedno boli brezvestnim goljufijam, katerim je napravila konec šele sedba, s katero je bila obsojena na 6 let prisilnega dela. „Grofica" Jakubowska Ne dolgo pred tem procesom je prišlo do sodne razprave, ki 6e sliši kakor epizoda iz mladosti te pustolovke. Šele 23-letna obdolženka »Leokadia, grofica Jakubovvska«, je bila revnih staršev. Ko je z nekaj denarja v žepu zapustila očetovo hišo je bilo prizorišče njenega poznejšega življenja v Berlinskem penzionu. Tudi ona si je izbrala za privlačnost trditev, da je potomka aristokratske ruske rodbine Take trditve so vedno še nekaj pri: vlačnega za nekatere ljudi, poleg tega jih je pa tudi Panameriška zastava, ki bo zavihrala letoe 1. decembra v Buenos Airesu ob priliki vse-ameriške konference. Tej konferenci bo prisostvoval tudi predsednik USA Roosev ilt. težko kontrolirati. Elegantni berlinski kavalirji, katerim je mlada »grofica« pripovedovala zgodbe iz svojega življenja, so bili polni sočutja. Zapuščen in brez moči, je taval grof Jakubowaki po svetu, še prej pa je V6e svoje premoženje razdelil med otroke. Zalibog pa je imela Leokadia razen tega dobrega očeta še hudobnega očima, skozi katerega roke je šlo vse njeno premoženje. Novi berlinski prijatelj' so takoj prostovoljno začeli zbirati za mlado grofico prispevke za proces; bili so vedno znova pripravljeni, kadar je mlada dama rabila denar. Neprestane denarne stiske, v katerih je »grofica« živela, so končno odprle oči tudi tem kavalirjem. Ker je mlada laži-grofica imela le malenkostno predkazen, in ker je v sodnikih vzbudila vtis, da ima resen namen poboljšati se, je imela srečo ter je bila obsojena na leto dni zapora. Laži-kraljfčina Kako more posebne kakšna elegantna ženska živeti na račun drugih in pri tem še uživati razkošje in vseobče spoštovanje, je dokazal tudi nek proces pred sodiščem v Moabittu. Na zatožni klopi je sedela gospa Ana. Imela je vilo v Schandau-u, celo nadstropje v nekem velikem berlinskem hotelu, elegantne konje in vozove, celo vrsto služkinj in hlapcev. Svojo preteklost je znala spretno pri; kriti pod zaveso tajinstvenosti, da bi ji ne odkrili njeni upniki. Oni, ki so ji dajali denar, niso imeli najmanjšega suma in so bili do zadnjega trdno prepričani, da imajo opravka s princeso »Anna stavljati. Zadnje čase so prišle tudi na to, da stopijo v glavnem francoskem mestu med neštetimi spomeniki slavnim Francozom samo štirje, ki so posvečeni ženskam. Parižanka, ki ji je uspelo to dognati najbrže zato, ker ni imela prav ničesar drugega premišljevati kakor to, je med pariškim ženskim svetom zadela na odmev vsepovsod. Hitro so sklenile, da je treba takemu škandalu že enkrat za vselej napraviti konec in ljudstvu v Franciji povedati, da imajo ženske prav takšno pravico do spomenikov kakor pa moški. Vse je mogoče, morda celo to, da je na vsem tem tudi nekaj resnice. Naj že bo kakorkoli, v [podrobnosti in inorda celo dokazovanja se je pač nehvaležno spuščati. Kdor pa ve za najrazličnejše vrste okusov, ki jih imajo Parižanke, mora tudi pri tem pomisliti še na kaj drugega. Ce si že hočejo na vsak način postaviti spomenike, naj pri tem ne pozabijo, da bodo kipi napravljeni tako, da se bo mogla na njih obleka zamenjati. Težko si je namreč misliti, da bi hotela katera Parižanka o božiču stati na podstavku kot kip v isti obleki, kakršna je v modi za jesen. Batine lih žšvc Oni, ki tako radi obiskujejo razne kinopred-stave, pa naj bodo dobre ali pa tudi takšne, ki jih ne velja videti, bodo inorda zamerili, če ji in nekaj razodenem. Vsem seveda ne, saj je prav gotovo tudi nekaj takih, ki za to skrivnost že vedo in zato tudi nekatere prizore na platnu gledajo z drugačnimi očmi, kakor vsi drugi, ki hočejo na vsak način tudi na še bolj očitno narejenih pn-zorih videti cisto resnični dogodek. Kdor je ze 40 obletnica, odkar so na progi London—Brigliton leta 1896 takile avtomobili postavili rekord v hitrosti s 5 km na uro. Sophia von Hohenzollern-Eoshtringen«, hčerko cesarja Friderika. Knez Bismark, stari nemški kancler, ji je še prav posebno stal na strani. Njemu se mora zahvaliti za visoko rento in za posestva ob Adriji in na Danskem. Toda tudi njeni rodni brat, cesar Viljem II. ji je hotel dobro: Kadar je tožila o svojih dolgoV:h, je bil vedno zelo velikodušen in jo je vedno samo malo pobožal, kadar mu je te dolgove spomnila t Vse te lep« sanje so se spremenile v 4 leta zapora in v konkurz, ki je bil razglašen nad nje nim premoženjem. Čudno je, da se ljudje ničesar ne nauče. Na eni strani so Še vedno takšni, ki so brezmejno premeteni, na drugi strani pa taki, ki so ravno tako brezmejno neumni. Še dvakrat bolj čudno pa je to za Berlin, o katerem se v splošnem govori, da so tam že davno izpodmaknjena tla raznim pustolovcem, ki hočejo živeti na tuj račun. Parižankam spomenik po modi V Parizu ženske vedno nekaj najdejo s čemer niso zadovoljne in kar se zanje ne spodobi, kakor mislijo. Vedno itnajo kako novo skrb, ki jim ne da miru. Morebiti celo spati ne morejo, vsaj tiste Parižanke. ki hočejo biti z moškimi popolnoma enakopravne in se ne puste v prav ničemer zapo- gledal vsaj nekaj filmov, je gotovo videl vsaj enega ali dva taka prizora, pri katerih bi se na noben način ne izplačalo biti igralec. Toda, bo rekel kdo, kdor si je izbral igranje za svoj poklic, mora biti tudi na vse pripravljen, kar ga utegne srečati na tej slavni poti. Dosti je tudi takih prizorov, kjer jih igravec prav pošteno dobi vsaj nekaj jx> grbi, čeprav morda ne ravno pet in dvajset. Priljubljeni igralci, ki jih občinstvo najraje hodi gledat na platno, se nam včasih kar malo smilijo, ko morajo toliko prestati: klofute, udarce vseh mogočih vrst in smeri, druge nezgode, brez katerih dejanje izgubi pravi smisel, itd. Toda, nikar ne mislite, da morajo biti vseh teh nevšečnosti deležni res oni pravi igralci, ki nastopajo v teh vlogah. Kaj še! Kadar pride na vrsto kaj hujšega, kar inorda ne bi tako lahko prenesla pleča, glava ali kak drug del telesa slavnih igralcev, je tudi že preskrbljeno, da ne pride do kakšne morebitne zamere med tistim, ki daje klofute, in tistim, ki jih mora potrpežljivo sprejemati. Za take primere imajo v Hoolywoodu prav posebne vrste ljudi, ki jih rabijo samo takrat, kadar je treba mesto kakega igralca držati klofute, krepke brce itd. Takrat prave igralce enostavno zamenjajo za tiqti čas z omenjenimi ljudmi, ki so se tudi že klofut in podobnega privadili. Ker imajo v Hollywoodu take ljudi nalašč nastavljene za to, da opravljajo ta svojevrsten posel, jih morajo seveda tudi nalašč za to plačati. Lahko torej rečemo, da ti ljudje, med katerimi je posebno znan v Hollywoodu neki York, žive od samih batin, pa ne od takšnih, ki Počasi in s potrpljenjem bo šlo tudi to! jih dajejo, pač pa od tistih, ki jih mesto drugih prejeniajo. Toliko do nezavesti jih menda še ni.so pretepli, da ne bi mogli več spregovoriti: Kruh je pa le kruh! Ob vest! la V dvorani Rokodelskega doma predava da>ne« ob 8 zvečer srosp. prof. dr. Vinko Šarabon v okviru nameščenske visoke ljudske §ole. Povatblje.no članstvo in vsi naSi pri'ja.tel.ji. Vs-topni-ne ni! Na umetniški razstavi mladih bo imel v sredo ob 18.15 vodstvo gosp. umetnostni kritik dr. Rajko Ložar. Ker bo razstava odprta le še tekoči tedne, vabimo vse ljubitelje na vodstvo im ogiled razstave. Radio Programi Radio Ljubliana Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobile v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo 10 Din. Torek, 24. novembra: 11.00 Šolska ura: Tatovi in policija* v živalstvu (g. prof. Rafael Bučar) 12.00 Za vsakega nekaj (plošče) — 12.45 Vreme, porodila 13.00 Oas, spored, obvestila — 13.15 Iz Schubertovih del (plo-Sče — 14.00 Vreme, boiva - 18.00 Pester spore*! (Radijski orkester) — 18.40 O Islamu: Vzori in boji Mohameda (g. urednik Fr. Terseglav) 19.00 Ca«, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.3C Nac. ura: Krstna slava pri južnih Slovanih (Ivam Franič iz Zgba) — 19 50 Zabavni zvofrni tednik — 20.00 Meyerbeer: Ples z bak-Ijami (ploš6e) — ‘20.15 Anton Leskovec: Jurij Plevnar — drama v treh dejanjih — Izvajajo člani radijske igralske družine — 21.15 Klavirske točke na ploščah — 21.90 Velika fantazija iz Puccinijeve opere «Turandot« (igra Radijski orkester) — 22 00 Čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Zvoki v oddih (Radijski orkester). Drugi programi T or ek, 24. novembra Bel grad I: 19.50 Narodne pesmi — 20.30 Belgrajska filharmonija — 22.20 Narodne pesmi —. Belgrad II. 19.00 Na Donavi (Djuričič) — Zagreb: 20 00 Opera — Dunaj: 22.20 Arije — 23.20 Jaaz — Trst-Milan: 17.15 pioSče — 20 40 Simfoničpi koncert — 21.40 Igra — 22.30 Plesna gla^b»jL^r.*Jiii-Bari: 2.40 Opera «La Hondine« — Praga. 19.35 Lahka glasba — 20.55 Radijski orkester — 22.15 Šramel ________________ iLe pol whiskija bom vzel,« je dejal, »vi pa le pijte, gospodična.« »Kakšna gospodična,« je vzkliknila, »jaz sem Ida.« To dete trenotka je tako zaklicalo svoje ime, da se je slišalo kakor »i-da« in je nehote vplivalo na človeka, kakor da je treba takoj zagrabiti; tu ni treba nič devati na visoko polico. Iz separiranih sob se je bližal glas, ki je ves čas ponavljal: Dober večer, gospe in gospodje, dober večer, dober večer — in sicer tako glasno, da je človek moral nehote prisluhniti. V odprtih vratih se je pojavil človek in še vedno ponavljal svoj pozdrav. To je bil gospodar^ starejši gospod, ki je bil videti izrazit meščan, oblečen v temnosiv žaket, torej v pravilno predpoldansko obleko. Imel je plemenito zaokrožen trebušček, ki je na njem visela tenka zlata verižica Najzanimi-veJŠi pa je bil njegov obraz: prava pravcata mojstrovina, mešanica dobrodušnega strica in župana v podeželskem mestecu, zmes ministrskega predsednika v koalicijskem ministrstvu in fijakarja iz osemdesetih let. S svojimi belosivimi zalisci bi tudi lahko predstavljal starejšo podobo cesarja Franca Jožefa. Vsakdo si lahko predstavlja, kako je bil dosegel tak uspeh: Potem ko je bil srečno prišel iz kaznilnice, kjer je bil zaprt radi trgovine z dekleti, si je moral prirediti prijetno vnanjost, da je lahko predstavljal lastnika igralske beznice ali podobnega brloga, kar je zahtevalo tako zunanjost, ki je vzbujala zaupanje. »Dober večer, gospoda!« Prišel je v bar in oba pozdravil. »Moje spoštovanje, zelo me veseli, da vidim gospoda pri nas. V naših prostorih lahko gospoda računata s pošteno postrežbo, sem prihaja le najimenitnejše občinstvo.« »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva n lica 6/TIL Telefon 29<>4 in 29%. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Če& Izdajatelj: Ivan Rakovee. Urednik: Jože Košiče k.