Politični ogled. Avstrijske dežele. Łna najvažnejsih novic preteklega tjedna je, da ima po ces. zaukazu §. 14. bankinib štatut po 17mesečnem prestanku od dne 11. okt. zopet velj avo. To je več vreduo kakor vsi popotni govori državnib poslancev, ki zdaj tu zdaj tam ljudem razlagajo, kaj da so vse v drž. zboru delali iu kaj še mislijo dognati, in kako da bi sami angelci v Avstriji začeli gosti, ko bi ,,ljudstvo'' tako tumpasto in trmasto ne bilo, ampak si dopovedati dalo, da bo precej vse boljše, če se — Jezuiti iz države zapodijo in civilni zakon vpelje. — Da se povrnemo k ces. ukazu, je stvar ta-le: Vsled denarnega poloma m. maja 1873 je vse kričalo po — državni podpori za borzo in vse one, ki so na borzi opeharili se. Državi pa denar ne cvete, mora ga jemati od nacionalne banke. Ker pa banka poB§. 14. svojih štatut le za 200 milijonov bankovcev več izdajati sme kakor iina kovinskc gotovine v srebru ali zlatu, se je na vdelovanje liberalnib noviu in opeharjenih borzijancev omenjeni paragraf začasno ustavil, naj bi banka po potrebi smela bankovcev izdajati, kolikor hoče. — Toda vodstvo baukino bilo je k sreči prav modro in trezno ter je sumljive prosilce zaporedoma odbijalo in le za kakih 28 mil. bankovcev več izdalo kakor sme po §. 14. V poslednjem času se je pa tek bankovcev med občinstvoru še za 50 milijonov znižal, ter je potem takem banka za toliko menj bankovcev izdala, kakor jib sicer izdati sme. Tako se je pokazalo, da nema ustavljenje §. 14. nobenega pomena več in tudi borzijancem nič pomagalo ni. Velika sreča pa, da se je ustavljenje tega §. brž preklicalo, ker bi bil sicer biezvrednostni papiinatni denar labko dižavni kredit celo podkopal. Kdo bi namreč državi še zaupal, ki plačuje z bankovci ne imajočimi zastave v gotoviai! Vaanje države ne morejo bankovcev po imenski vrednosti prejemati, ako ved6, da je to le domišljena vrednost, za ktero banka porok biti ne more. Na Duiiaju jc pii drugi, ožji volitvi v drž. zbor proti vladnemu kandidatu, vitezu Pollaku, zinagal kandidat napredne libeialne stranke, pl. Seutter. Štajersko. Najvažnejši govor v letošnjem zasedanju dež. zbora bil je izvrstni govor g. Hermana v 15. seji dne 12. t. m. o prenaredbi srenjskega reda. Sprejeti ste bili dve resoluciji neizmerne važnosti: da namieč vlada vs o ja vno upravo popravi in predela ter na podlagi te korenite poprave predloži novo srenjsko postavo in da ima do tačas vsak rekurs proti določbam županskim v policijskib zadevab iti na okr. glavarstva namesto na srenjski zastop in odtod k dež. odboru. Tako se bo policijska uprava brže vršila, župani pa bodo pod ostrejšo protipazbo. — Škoda da ima nGosp." toliko denarja pri naročnikih in društvenikih na dolgu, kev bi sicer labko zmogel atroške za prevod tega vrlega govora v dokladi. Vnanje države. Vjetega grofa Arnima na Piuskem so morali zarad bolehnosti prepeljati v bolnišnico za jetnike, kder ga tako ostro ,,vahtajo", kakor da je naj silovituiši razbojnik. To dela nevoljo cel6 med nem. liberalci, ki so le tako dolgo z Bismaikom žadovoljni, dokler škofe in duhovnike po ječah trpiuči ali z domovine peba. — Zanimivo je, kar kat. dnevnik ,,Germania" v Berolinu iz Kinia poroča. Ko so namreč Pij IX. slišali, da je Arnim zajet, so neki rekli: ,,Glej, glej! Aruim v ječi, kakor jaz v zaporu. Tega ni zaslužil! Ko bi mu bilo s tem kaj poniagano, bi inu jaz lahko spričevalo dal, da je tukaj (v Rimu namreč, kder je bil poslanec kakor poprej v Parizu) zvesto služil; storil je zares vse, karkoli je proti meni in proti kat. ceikvi le storiti zamogel". — Zares, kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade! F r a n c i j a. Namesto vojnega parobroda ,,Orenoque", ki je 13. t. m. iz Čivitevekije na Francosko se povrnil, ponudila je postena franc. vlada papežu v obrambo drugo barko, ki bo v francoskih pristaniščib sredozeniskega morja stala in na povelje vselej sv. Očetu ua pomoč, 6e bo treba. Sv. Oča so to s hvaležnostjo sprejeli. — Francoski listi dobili so z Italijanskega poročila, da so briganti (ital. roparji) prejšnjega prvosednika republike Thiersa v šake dobili. Vozil se je ob bolzanskein jezeru skoz hrastino blizo Monte Fiascoue (v južni Toskani) in na vozn dremal. Naenkrat požene naglo kočijaž in voz zgine spred oči spremljevalca, ki je v breg pešice sel za vozotn. Voznik, ki je v Bolzanu neznan, je bil prijatelj roparjev, ki zahtevajo zdaj visoke odkupniue od jetuika.