PROIZVODNJA IN PRODAJA V JANUARJU 1970 Plani proizvodnje so za celotno metražo izpolnjeni v zadovoljivem odstotku, razen v predilnicah v Metliki in v pripravi. V delovnih enotah konfekcije na Vinici in v Novem mestu je izvršitev za 3 % oziroma 8 % nižja od plana, v delovni enoti Trebinje pa je doseženi nivo proizvodnje dosegel kritično točko. Dosežena realizacija v trgovini je za 10 % višja od planirane in za 15 % od realizacije januarja lani. Proizvodnja strešnikov je za 5 % nižja od planirane. 1. Doseganje proizvodnih planov po obratih za mesec JANUAR 1977 Obrat Enota mere Plan januar 77 Izvršeno januar 77 % dos. pl. Repco predilnica B. kg Nm 40 33.900 32.277,20 95,- Klasična predilnica B. kg Nm 40 57.800 54.582,90 94,- Skupaj Metlika B- kg Nm 40 91.700 86.860,10 95,- Predilnica Novo m. B. kg Nm 40 57.800 58.523,— 101,- Priprava klasično B. kg Nm 40 B. kg Nm 40 11.900 13.940,— 117,- Priprava Hammel 90.100 86.806,60 96,- Skupaj B. kg Nm 40 102.000 100.746,60 99,- Tkalnica votki 596.500 613.141 103,- Apretura got. metri 284.280 300.161,10 106,- Pletilnica obrati 308.400 320.861 104,- Konfekcija Novo m. min. 1.831.500 1.632.562 92,- Konfekcija Trebinje min. 1.485.000 892.773 60,- Konfekcija Vinica min. 1.622.136 1.473.385 97,- Skupaj konfekcija 4.838.636 4.048,720 84- Strešnik kom. strešnika 414.571 393.580 95,- Trgovine bruto realizac. 3.160.000,00 3.479,129,40 110,- 2. Prodane količine — januar 1977 in primerjava z istim obdobjem lanskega leta a) Prodaja metraže domači trg lastne trgovine IZVOZ - klasičen preko jug. konf. preko konf. Novoteks inter. real. konf. SKUPAJ preja — izvoz b) prodaja konfekcije domači trg lastne trgovine IZVOZ - klasičen - LOHN —lager SKUPAJ c) STREŠNIK d) TRGOVINA Enote mere januar 1976 januar 1977 Indeks 1.77/ 1.76 m 165.038,10 251.869,60 153 m 9.548,30 6.422,00 67 m 54.478,60 44.699,90 82 m 29.652,90 130,80 m 39.715,70 7.132,10 18 m 17.962,40 22.277,20 124 m 316.396,00 332.531,60 105 kg - 12.284,76 kom 32.197 43.687 136 kom 4.837 4.806 99 kom 22.967 12.119 53 kom 12.77 8 23.943 187 kom 14.109 — kom 72.779 98.664 135 kom 234.998 253.830 108 netto real. 2.690.056 3.097.869 115 Količinska prodaja gotovih izdelkov se je povečala v primerjavi z lanskim januarjem. Najbolj je napredovala prodaja na domačem trgu, in sicer za 53 % pri tkaninah in 36 % pri konfekciji. Pri konfekciji se je močno povečala prodaja uslug (lohn). Prodaja strešnika se je povečala za 8 %. IZ SEJE ZA DRUŽBENO PREHRANO IN OTROŠKO VARSTVO Komisija je obravnavala razna vprašanja glede prehrane delavcev v menzi v podaljšanem delovnem času, govor je bil o cenah brezalkoholnih pijač in kave, komisija pa je dala svoje predloge v razpravo oziroma potrditev odbom za družbeni standard. Člani komisije so predlagali, naj bo v menzi v času malic kajenje prepovedano, saj bi s tem ukrepom dobili več prostih sedežev in tudi higiena to zahteva. Sedaj je v pepelnikih polno ogorkov, poleg pa pepel, ki se dviga v hrano. Sklenjeno je bilo, da bodo namestili primerne napise. Veliko je pripomb glede izbire kruha, saj posamezniki kruh otipavajo in ga polagajo poleg košar oziroma nazaj v košaro. To je zelo nehigiensko. Tudi to naj bi se z napisom in kontrolo odpravilo. Osebje menze pa mora poskrbeti, da v košarah ne bo kruha, kije že dalj časa narezan in izsušen. Za kontrolo hrane naj se tudi letos sklene pogodba z Zavodom za zdravstveno varstvo. Nadalje je komisija razpravljala in dala predlog za nekaj sprememb kriterijev za sprejem otrok v vrtec Novoteks. V lanskem letu je bilo v vrtec sprejetih 60 otrok, tako da so sedaj v vrtcu 104 otroci. Sedanji kriteriji so dovoljevali sprejem otrok od 3. leta starosti dalje. Glede na to, da smo dobili nove prostore, je bilo izjemoma sprejetih nekaj otrok, ki še niso stari tri leta. Od otrok, prijavljenih v lanskem letu, jih le pet ni bilo sprejetih, vsi pa so bili stari manj kot tri leta. Komisija predlaga, da bi letos sprejemali otroke, stare najmanj dve leti in pol, le, če bodo to narekovale socialne razmere v družini in če bo otrok toliko samostojen, da bo lahko sprejet. Rok za oddajo prijavnic za sprejem otroka v Novoteksov vrtec je do 31. 5. 1977. Vse po tem datumu sprejete prošnje (prijavnice bomo obdržali v evidenci) bomo obravnavali v prihodnjem letu. Sprejem otrok bo v začetku novega šolskega leta, predvidoma 1. septembra. Prijavnico dobite pri tov. Kranjčiču v splošnem sektorju — strojepisnica, kamor izpolnjeno tudi oddate. INOVACIJSKA DEJAVNOST Inovacijsko dejavnost lahko delimo na dva dela: na razisko-valno-razvojno dejavnost in na znanstveno-raziskovalno dejavnosti . . i . i ■ • Inovacijska dejavnost je nekakšna akumulacija znanja, specialnost strokovnjakov, ki so organizirani v kompleksu dobre opremljenosti za raziskovalno delo, da bi odkrili nove rešitve v tehničnih napravah, tehniki dela, predmetu dela, operativni pripravi dela in načrtovanju. Množična inovacijska dejavnost To je dejavnost, pri kateri brez večjih investicij dvignemo produktivnost, rentabilnost in ekonomičnost proizvodnje. Prav to je eden izmed najpomembnejših faktorjev za dosego večjega dohodka. Med obema področjema inovacijske dejavnosti ni mogoče postaviti ostre meje, ker se njuna dejavnost prepleta. Vendar so znanstveno-inovacij- ske raziskave zelo uspešen dejavnik inovacijske konkurence na mednarodnem tržišču. Inovacije pri nas V Novoteksu imamo okoli 2500 zaposlenih delavcev, kar je velik potencial, ki je potreben prav v času, ko postavljamo stabUizacijska prizadevanja na prvo mesto. Mislim, da so se izpolnitve pojavljale sicer že prej, vendar so zaradi pomanjkljivosti samoupravnih aktov glede meril za nagrajevanje in spodbujanje inovacijske dejavnosti odhajale neopazno mimo, ne da bi jih zabeležili. Ne sme nas zavajati splošno mnenje, da je inovacija le izum, ki se patentira, medtem ko je uspešno izvedena izpopolnitev dolžnost vsakega zaposlenega v okviru svojega delovnega mesta in v obsegu funkcije, ki jo zaposleni opravlja, ter da se ne nagrajuje in evidentira. Z dopolnitvijo pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih so odstranjene vse pomanjkljivosti, odprta je pot k večjemu angažiranju nas vseh. Kaj so izum, tehnična izboljšava in koristen predelog? IZUM je nova rešitev določenega tehničnega problema, ki jo je moč uporabiti v industrijski ali gospodarski dejavnosti in izpopolnjuje vse pogoje za zavarovanje s patentom. TEHNIČNA IZBOLJŠAVA je tehnična rešitev, dosežena z racionalizacijo uporabe znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov, s katerimi dosežemo večjo delovno storilnost, boljšo kakovost proizvodov, prihranek pri materialu in energiji, boljše izkoriščanje strojev in raznih naprav ter boljšo kontrolo proizvodnje in večjo varnost pri delu. KORISTNI PREDLOGI so predlogi, ki pomenijo bolj racionalno rešitev ali izvajanje sledečih zadolžitev na delovnih mestih: — predlogi za izboljšanje organizacije na področju administrativnega dela, knjigovodstva, dokumentacije, statistike, planiranja in ukrepov na področju prometa blaga in storitev; — koristni predlogi, na podlagi katerih vpeljemo nov atraktiven proizvod ali boljše delovno sredstvo, nova metoda proizvodnje, ustvari novo tržišče ali uveljavljanje nove surovine. Na koncu lahko ugotovim, da imamo pri nas še veliko možnosti za aktivnejšo vlogo novih izumov in izpopolnitev, ki naj služijo tudi kot prispevek k nadaljnjemu razvoju samoupravnih odnosov in stabilizaciji. Cilj naj bi bil, da je delavec samoupravljalec zainteresiran za to, da ne bi bile izboljšave v proizvodnji samo plod njegovega umskega dela in znanja. Predsednik inovacijske komisije inž. SALKO DELIČ Naša Pavlica je odšla v zaslužen pokoj Mehanik Pirc je stroju „Union SpeciaP1 dodal nekaj delov in s tem rešil velik zastoj v konfekciji Uspešna predelava Februarja je minilo 25 let, odkar je prišla v tekstilno tovarno Novo-teks delavka Pavlica Brajer. Najprej je začela delati v predilnici, nato pa je bila vsa leta v tkalnici. Ko je bila Pavlica zadnji dan na svojem delovnem mestu, nam je prinesla tole prijazno pisemce, s katerim bi se rada poslovila od vseh prijateljev, tovarišev in znancev, ki so bili z njo na delovnem mestu in v tovarni. Ob koncu najinega pogovora mi je tovarišica Brajeijeva še povedala, da v vseh letih, ko je bila v Novoteksu, ni bila niti enkrat pri zdravniku, le v zadnjem času ji je pričelo nagajati zdravje. Naši dragi sedaj že upokojeni Pavlici želimo vse najlepše, da bi se še kdaj srečali na shoddih Novotekso-vih upokojencev, predvsem pa kar največ zdravja in sreče. Prišel je dan, ko se moram od vas posloviti. Težko mi je pri srcu ob misli, da ne bomo več delale skupaj, saj smo se v dolgih letih tako navadile in navezale druga na drugo, kot bi bile ena družina. In tako kot pride v družini ločitev ali bolezen, tako je tudi počasi, a vztrajno, prišla ločitev od mojega delovnega mesta oziroma od dela, katerega sem, dokler sem bila zdrava, z veseljem opravljala. Prišla so leta in z njimi tudi bolezen, ki mi je preprečila, da bi še nekaj let delala skupaj z vami. Prehitro je prišlo današnje slovo. Mnogo je bilo prijetnih dni in uric, ki sem jih preživela z vami na delovnem mestu; bile pa so vmes tudi grenke, za katere vem samo jaz. Tako je pač življenje. Veselih in prijetnih uric se bom vedno z veseljem spominjala, grenke pa bom skušala pozabiti. Dovolite mi, da se ob tej priliki zahvalim vsem za vse, kar ste mi dobrega storile. Obenem pa vas prosim, da mi oprostite za vse moje napake in nevšečnosti, ki sem vam jih v teh letih hote, včasih pa tudi nevede storila. Želim vam, da bi se tudi v bodoče med seboj dobro razumele, bili vedno zdrave in imele veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Istočasno se vsem iskreno zahvaljujem za pozornost in darilo, ki ste mi ga poklonili v slovo. Darilo me bo vedno spominjalo na dobre ljudi, s katerimi sem preživela mnogo prijetnih uric. Naj na koncu povem še eno željo: da bi me tudi kot upokojenko še vedno poznali in ob srečanjih na cesti radi z menoj pokramljali. Še enkrat vsem prisrčna hvala za vse, pri vašem nadaljnjem delu pa mnogo delovnih uspehov vam iz srca želi vaša mala PAVLICA Novomeška konfekcija opravlja za razne tuje firme tudi usluge, tako imenovani „lohn“ posel. Pri tem se srečujejo z raznimi tehnološkimi novitetami oziroma spremembami. Za nekatere faze dajo posamezne tovarne svoje stroje ali aparate, pri nekaterih pa, posebno zaradi časovne stiske, pride v poštev le lastna iznajdljivost. Nekaj takega se je zgodilo v decembru, ko smo delali za tovarno „Habitex“. Kupec ni bil zadovoljen z Novoteksovo tehnologijo, sam pa tudi ni takoj poslal ustreznega stroja. Ko so ga končno le poslali, so naši mehaniki ugotovili, da je že dokaj iztrošen in potreben generalnega popravila, kar pa zaradi pomanjkanja rezervnih delov ni prišlo v poštev. Pri iskanju lastnih možnosti, kako odpraviti zastoj, je mehanik Brane Pirc predlagal preureditev našega stroja iz ,,jeans strojnega parka“. Po nekajurnem delu mu je to uspelo, tako da istrošenega stroja nismo več uporabljali pa tudi tovarni .,Habitex“ ni bdo potrebno poslati novega stroja. S to izboljšavo smo prihranili veliko časa (ena delavka namesto dveh) in izboljšali kvaliteto novega artikla — pri 20.000 hlačah pa je to lep prihranek denarja. stran 3 ANALIZA POSLOVANJA ZA LETO 1976 1. PROIZVODNJA, IZKORIŠČENOST KAPACITET, PRODUKTIVNOST IN KVALITETA Iz podatkov o doseženi proizvodnji je razvidno, da letnih planov nismo izpolnili. Izjema sta le predilnica Novo mesto in DOSEGANJE PROIZVODNIH PLANOV pletilnica. V primerjavi z letom 1975 se je proizvodnja v vseh obratih znižala, razen v repco predilnici Metlika, kije bila leta 1975 v zagonu. Znižanje proizvodnje v odnosu na planirano znaSa: - pri preji z upoštevanjem vseh treh predilnic za 102 toni, — pri tkaninah za 324 tisoč metrov, - v konfekciji za 110 tisoč komadov in - v Strešniku za 1.373 tisoč komadov. Osnovni nalogi za znižanje proizvodnje so bili ugotovljeni v sanacijskem programu. Poleg znižanja prodaje je na nižjo proizvodnjo vplivalo nizko izkoriščanje kapacitet in znižanje produktivnosti dela. obrat Predil. I. klasič. repco Skupaj Predilnica II Priprava klasič. Hammel Priprava skupaj Tkalnica Apretura Pletilnica Konf. Novo mesto Trebinje Vinica Skupaj konfekcije Kooperacije Skupaj konf. + koop. Strešnik enota mere kg Nm 40 kg Nm 40 kg Nm 40 kg Nm 40 efek. kg efek. kg efek. kg 000 votkov got. m obrati kom kom kom kom kom kom kom proizvedeno v letu 1975 734.389,40 117.096.60 851.486.-712.956,10 230.469.60 1.110.899,30 1.341.368,90 7.606.809 3.619.321,-3.942.159 407.841 307.386 347.452 1.062.679 47.293 1.109.972 6.397.781 plan 1976 677.300 397.780 1.075.080 677.300 243.200 1.106.800 1.350.000 7.600.000 3.650.000 3.575.950 438.646 323.768 368.568 1.130.982 7.035.977 proizvedeno v Indeks letu 1976 76/75 633.125,90 86,- 332.036,70 284 - 965.162,60 113’— 684.835,10 96- 244.584,50 97’— 1.049.817,60 95’- 1.274.402,10 95:- 7.063.052 93’- 3.326.223,- 92’- 3.874.634 98- 403.511 99’- 265.841 86!— 351.244 101 — 1.020.596 96- 37.657 so!- 1.058.253 95 _ 5.662.578 89,— 76/plan 93, -83,- 90, - 101,- 92, -95,- 94, - 93, - 91, -108,- 92, -82,- 95, -90,- 80,- V primerjavi z letom 1975 se je znižalo izkoriščanje kapacitet, računano na obstoječi delovni čas. Če pri tem upoštevamo ukinitev triinpol in šti-riizmenskega dela, je stanje še slabše. IZKORIŠČANJE KAPACITET 1975 1976 Indeks 76/75 Predilnica Metlika (klasična) 8^8 76,6 89,- (Repco) — 82,6 Predilnica Novo mesto 82,7 84,2 102,- Tkalnica — klas. statve 78,3 73,5 94,- — sulzer statve 81,8 75,9 93,- PRODUKTIVNOST obrat enota mere 1975 1976 Indeks 76/75 Produktivnost dela, merjena na efektivno uro opravljenega Predilnica Met. predena/ef. uro 61,08 69,88 114,- dela, se je povečala v Metliki za- Predilnica N. m. predena/ef. uro 79,99 80,44 101,- radi povečanja proizvodnje v Priprava efek. kg/ef. uro 4,50 4,28 95,- repco predilnici, v predilnici Tkalnica votki/ef. uro 20,817 19,760 95,- Novo mesto, v pletilnici, v kon- Pletilnica obrati/ef. uro 187 205 110,- fekciji Novo mesto in v konfek- Apretura got. m./ef. uro 7,62 7,46 98,- ciji na Vinici. Pri ostalih proiz- Konf. Novo mesto kom./ef. uro 0,72 0,85 118,- vodnih obratih pa seje produk- Trebinje kom./ef. uro 0,78 0,70 90,- tivnost dela znižala. Zaradi niž- Vinica kom./ef. uro 0,72 0,86 119,- jega števila zaposlenih delavcev Strešnik kom./ef. uro 37 35 95,- je znižanje produktivnosti nižje od znižanja proizvodnje. N Kvaliteta tkanin se je izboljšala v primerjavi z letom 1975, in sicer: 1975 1976 odstotek 1. kvalitete 94.86 94,77 kvaliteta pletenin pa se je po- slabšala, in sicer: 1975 1976 odstotek I. kvalitete 96,45 94,71 Dosežene neto prodajne cene na iz doseženega poprečnega v izvozu so nižje od cen na do- pokritja po enoti proizvoda, ker mačem trgu, zato je poslabšana je doseženo pokritje rezultat vi-struktura prodaje vplivala na šjih oziroma nižjih prodajnih dosežene ekonomske rezultate cen. poslovanja. Primerjava je razvid- Doseženo pokritje Planirano pokrit. Indeks tkanine dom. trg 1976 1976 1976 plan 76 44,22 56,43 78 tkanine izvoz 30,82 25,83 119 skupaj tkanine 40,23 47,35 84 konfek. dom. trg 52,30 69,21 75 konfek. izvoz 23,85 21,88 109 konfekcije skupaj 36,00 38,20 94 strešnik 2,88 2,54 113 Izdelek tkanine leto 1975 35,58 leto 1976 44,50 plan 1976 40,18 indeks 76/75 125 76/pl. 76 111 konfekcija 57,00 57,22 43,06 100 133 strešnik 1,88 2,30 1,97 122 117 4. STROŠKI POSLOVANJA Planirani fiksni stroški za celotno podjetje so preseženi za 4,2 %. Po tozdih je dosežena sledeča izvršitev letnega plana fiksnih stroškov: - TOZD TKANINA 99,9 %, - TOZD PREDILNICA METLIKA 104,7% - TOZD KONFEKCIJA 119,9,% - TOZD STREŠNIK 93,7 % TOZD TRGOVINA 113,7% -IVS 100,2% in — SS podjetja 101,3 %. V primeijavi z letom 1975 so se stroški povečali za 8,2 %. Po glavnih vrstah so stroški prese- ženi pri električni energiji za 9,3 %, pri materialu in drobnem inventaiju za 3,8 %, pri zavarovalnih premijah 38,8 % in pri režijskih OD za 16,3%. Glavni vzrok za prekoračitev plana pri elektriki, materialu in drobnem inventaiju je zaradi podražitev, pri zavarovalnih premijah zaradi višjih tarif, pri režijskih OD pa zaradi nizke proizvodnje, ker se je del osebnih dohodkov izplačal kot režija namesto kot izde-lavni OD. Zaradi revalorizacije osnovnih sredstev se je povečala amortizacija od 18,257.000 v letu 1975 na 32.307.327 din v letu 1976 - ali za 14.050.327 dinarjev. Fiksni stroški po enoti izdelka so se gibali: Podražitev proizvodnje na meter tkanine in na komad strešnika je posledica nizke proizvodnje. Podražitev v konfekciji pa je posledica nizke proizvodnje in prekoračitev pri fiksnih stroških. 5. VEZAVA OBRATNIH SREDSTEV V ZALOGAH Vezava obratnih sredstev v zalogah se bistveno ni spremenila v primeijavi z letom 1975. Vezava pri materialu se je poslabšala v konfekciji, v ostalih vezava dnevi vezave 1975 dnevi vezave 1976 Indeks tozdih so manjša odstopanja. Vezava v zalogah nedokončane material 80 89 111 proizvodnje se je poslabšala v proizvodnja 59 63 107 metraži, izboljšala pa v konfek- gotovi izdelki 64 68 106 ciji in Strešniku. Vezava pri go- trgovsko blago 171 166 97 tovih izdelkih se je poslabšala v terjatve 75 28 37 metraži in Strešniku, izboljšala pa v konfekciji od 114 na 99 dni vezave. 6. IZGUBE V letu 1976 so svoje poslovanje zaključili z izgubo TOZD TKANINA, TOZD PREDILNICA METLIKA in TOZD KONFEKCIJA. Višina izgube bistveno ne odstopa od ocenjene izgube po sanacijskem programu. Vzroki za poslovanje z izgubo so razvidni iz te analize, posebno pri nedoseganju prodaje po količini, strukturi in iztržku. Končna izguba znaša: C ^ PLETILNI TEČAJ Potrošniško informativni center iz Ljubljane bi v Novem mestu organiziral pletilni tečaj, če bi bflo dovolj prijav - to je 25 do 30 kandidatk. Cena tečaja je 2.000 dinarjev, pogoj za vpis pa so pletilni stroj in mizica. Tečaj traja 80 ur, vsako popoldne od 15. ure, v soboto in nedeljo pa ves dan. Učenje obsega osnove pletenja na vseh vrstah strojev, krojenje oblačil in najrazličnejše vrste vzorcev, ter izdelavo tkanine. Prijavite se lahko pri tov. Vladki Novina, telefon 22-441, int. 571. rezultat po povečanje rezultat po fakt. realiz. za neplač. plačani realizacijo realizaciji TOZD TKANINA - 13,963.207,72 2,324.772,75 - 16,287.980,47 TOZD PREDILNICA METLIKA - 5,003.020,48 603.152,60 - 5,606.173,08 TOZD KONFEKCIJA — skupaj - 17,452.844,19 4,277.672,12 -21,730.516,31 De konf. N. m. - 5,365.713,61 1,753.845,56 - 7,119,559,17 De konf. Trebinje - 5,777.420,13 1,069.418,03 - 6,846.838,16 De konf. Vinica - 6,309.710,45 1,454.408,53 - 7,764.118,98 TOZD STREŠNIK + 3,395.121,61 795.478,21 + 2,599.643,40 TOZD TRGOVINA + 1,798,395,02 749.105,05 + 1,049.289,97 SS PODJETJA + 65,600,00 — + 65.600,00 SKUPAJ PODJETJE -31,159.955,76 8,750.180,73 -39,910.136,49 Skoraj polovico izgube bo krite iz lastnih rezervnih skladov, iz sredstev drugih tozdov in iz zakonskih obveznosti; za pokritje razlike nekrite izgube v skupnem znesku 21.678.512 dinarjev pa smo zaprosili za sanacijske kredite. PLANSKO ANALITSKI SEKTOR Novoteksovi mladinci so v zad- v vsa dogajanja v tovarni. Na sli-njem času aktivnejši: sodelujejo ki: mladinci na recitalu, kije bil pri proslavah ter se vključujejo ob 30-letnici IGD Novoteks DOSEGANJE PLANOV PRODAJE 2. PRODAJA, PRIZNANE KONDICIJE IN IZVOZ Dosežena količinska prodaja zaostaja za planirano prodajo. Letni plan prodaje je izpolnjen: — pri prodaji tkanin in pletenin 85-%, — pri prodaji konfekcije 84-%, — pri prodaji strešnika 88-%. Samo pri prodaji trgovskega blaga je bil izpolnjen letni plan. a) Prodaja metraže enota mere leto 1975 plan 1976 leto 1976 Indeks 76/75 76/plan domači trg m 2.275.861,60 2.189.517 1.813.804,15 80,- 88*— lastne trgovine m 159.206,20 112.400,70 71,- izvoz-klasičen m 377.646,50 317.086,30 84,- 84,- preko jug. konf. m 80.885,20 705.000 274.964,20 340,- preko konf. Novoteks m 294.080,90 380.000 338.759,00 115,- 89,- in ter. real. konf. m 431.377,70 380.000 260.920,10 60,- 69,- skupaj m 3.619.058,10 3.654.517 3.117.934,45 86,- 85,- preja — izvoz b) Prodaja konfekcije kg 10.428,17 159.770,89 1532,- — domači trg kom 668.256 501.500 447.342 67,- 89,- izvoz kom 492.079 743.428 599.779 122,- 81,- skupaj kom 1.160.335 1.244.928 1.047.121 90,- 84,- c) Strešnik kom 5.829.051 6.600.000 5.782.305 99,- 88,- d) Trgovine neto real. 48.395.042 48.176.000 49.039.843,40 101,- 102,- Izpolnitev letnega plana prodaje po strukturi ni zadovoljiva, ker niso doseženi plani prodaje na domačem trgu in v izvozu. Na domačem trgu smo prodali za 12 % manj tkanin in 11 % manj konfekcije kot smo planirali. Delež prodaje na domačem trgu v skupni prodaji se je znižal, in sicer: Leto 1975 1976 tkanine delež dom. trga % 79 70 delež izvoza % 21 30 konfekcija delež dom. trga delež izvoza % % 57 43 42 58 TKANINE količina vrednost USA dol. leto 1975 752.611,30 3.951.818,39 leto 1976 930.809,50 5.015.467,41 Indeks 124,- 127,- Na višino pokritja po enoti izdelka je vplivala višina priznanih kondicij in komercialnih popustov. V letu 1975 smo pri prodaji tkanin priznali našim vrednost v din delež v eksterni realizaciji KONFEKCIJA 58.969.905,60 22,3 % 87.386.094,25 36,1 % 148,- V letu 1976 je podjetje uvozilo surovin, rezervnih delov, kupcem 27 %, v letu 1976 pa že količina 492.079 599.797 122,- barv in kemikalij za 37% kondicij in komercialnih vred. v USA dol. 2.296.924,03 3.074.593,15 134,- 5.657.884,- dolaijev in je do- popustov na doseženo neto realizacijo. V konfekciji se je vred. v din delež v eksterni 45.859.193,74 59.595.724,49 130,- seglo 100 % pokritje uvoza z izvozom, oziroma smo dosegli odstotek povečal od 34,2 % na 34,9 %, pri prodaji strešnika pa od 4 % na 9 %. realizaciji Skupaj tkanine in konfekcija 29,2 45,7 % pozitivno razliko. Preko vseh oblik izvoza smo vrednost v USA dol. 6.248.742,42 8.090.060,56 129,- dosegli sledečo realizacijo: vrednost v din delež v eksterni realizaciji 104.829.099,34 24,9 % 146.981.818,74 30,9 % 140,- 3. ŠTEVILO ZAPOSLENIH, FLUKTUACIJA IN OSEBNI DOHODKI Iz podatkov o številu zaposlenih po tozdih je razvidno, da se je v letu 1976 znižalo število delavcev v primeijavi z letom 1975 za 7 % ali za 198 delavcev. V primeijavi s planiranim številom delavcev je bilo dejansko število zaposlenih nižje za 4 % ali za 100 delavcev. Fluktu-acija delovne sile je bila največja v Konfekciji, Strešniku in v skupnih službah. V letu 1976 je odšlo v odnosu na poprečno število zaposlenih: — v Tkanini 9,2 % — v predilnici Metlika 4,2 % — v konfekciji 17,1 % -v Strešniku 17,9% — v Trgovini 6,7 % — v skupnih službah 15,4% V celotnem podjetju 12,0% delavcev. Iz tabele zaposlenih po končani šolski izobrazbi je razvidno zniževanje števila delavcev s srednjo, višjo in visokošolsko izobrazbo. V primeijavi z letom 1975 smo po stanju na dan 31.12. 1976 zaposlovali manjše število, in sicer: — 30 srednješolcev, — 2 višješolca in — 2 visokošolca. V letu 1976 smo izplačali 99,9 % planiranih bruto sredstev za osebne dohodke. Planirana sredstva za osebne dohodke so bila presežena v konfekciji za 9,4 % in v Predilnici Metlika za 1,8 %. V primerjavi z letom 1975 pa smo izplačali za 4 % višja sredstva bruto osebnih dohodkov. Povečanje gre v glavnem na račun povečanja prispevkov iz osebnih dohodkov. Ob enaki višini sredstev za osebne dohodke in ob znižanju števila zaposlenih na leto 1975 TOZD TKANINA TOZD KONFEKCIJA TOZD PREDILNICA Metlika TOZD STREŠNIK TOZD TRGOVINA IVS SS podjetja Podjetje Po podatkih zavoda za statistiko so se v letu 1976 povečali življenjski stroški za 13,1 %, kar pomeni znižanje realnih osebnih zaslužkov za 7 %. Delitev sredstev za osebne dohodke je kljub znižanju realnih OD pre- šo se povečali poprečni mesečni neto osebni dohodki na zaposlenega, in sicer: leto leto Indeks 1975 1976 3.144,- 3.267,- 104 2.349,- 2.545,- 108 2.967,- 3.232,- 109 2.950,- 3.321,- 113 3.304,- 3.333,- 101 4.080,- 3.915,- 96 3.691,- 3.893,- 105 2.909,- 3.093,- 106 segala dogovoijena sredstva po samoupravnem sporazumu tekstilne industrije. Uskladitev višine izplačanih osebnih dohodkov v meje razpoložljivega dohodka je bila nemogoča. Delavni načrt za leto 1977 Delovni načrt 00 ZSMS v OZD Novoteks za leto 1977 temelji na sklepih 9. kongresa ZSMS, v uresničevanju nove ustave, predvsem pa na tistih področjih, ki najbolj neposredno zadevajo interese mladega človeka. Pri usmerjanju in načrtovanju ter realizaciji sprejetih stališč in sklepov, bomo našo dejavnost nenehno usklajevali z vsemi družbeno pohtičnimi dejavniki. Naše programe bomo pravočasno dopolnjevali, spremljali in na podlagi lastnih priznanj dajali pobude za spremembe in dopolnitve programov, pobude za razne akcije ter organizirali ustrezno usmerjeno aktivnost našega članstva. Kritično bomo preverjali realizacijo zastavljenih nalog in zahtevah ustrezno odgovornost članstva. Pri uresničevanju svojih nalog se moramo povezovati z ostalimi 00 ZSMS v našem podjetju in OK ZSMS Novo mesto. V letu 1977 se bomo angaži- rali na naslednjih področjih: — SAMOUPRAVLJANJE IN DELEGATSKI SISTEM: vse osnovne organizacije ZSMS se morajo angažirati pri uresničevanju ustavnih nalog na vseh področjih družbenega življenja in dajati ustvarjalni prispevek za uresničevanje ustave. ORGANIZACIJSKE DEJAVNOSTI: poleg že ustanovljenih komisij, kot so športna, manifestativna, počitniška in kulturna so še komisiji za SLO in DS. KULTURNE DEJAVNOSTI: sodelovanje pri vseh proslavah v tovarni. REKREACIJA IN ODDIH, - KADROVSKA POLITIKA IN IZOBRAŽEVANJE, - INFORMIRANOST, - SANACU-SKI PROGRAM: osnovna naloga vsake 00 ZSMS je spremljanje sanacijskega programa in vključevanje pri reševanju problematičnih vprašanj. — OSTALE AKCIJE: borba proti -alkoholizmu, reševanje stanovanjske problematike, delovne akcije ter povezovanje s pripadniki JLA. B.P. V našo organizacijo sprejmemo vsak mesec nekaj novih delavcev. Sprejemanje delavcev v delovno organizacijo je dokaj odgovorno in zapleteno delo. Od pravilnega načina sprejemanja je namreč v veliki meri odvisno ali bo delavec ostal na delovnem mestu, ali pa bo že po nekaj mesecih ali morda že prej odšel iz DO. Zadovoljstvo novincev pri delu je predvsem odvisno od tega, ali bodo izpolnjena njegova pričakovanja, od njegove uspešnosti pri delu in seveda od načina uvajanja v delo. Vsak delavec ima pri vstopu v DO različna pričakovanja o osebnem dohodku, napredovanju, odnosu z nadarjenimi; nekatere bolj zanima osebni dohodek v zvezi z delom, ki ga bodo opravljali — druge pa status, ki je povezan z njihovim delom. Skoraj gotovo lahko predvidevamo, da neizpolnjena pričakovanja posameznika (kakršne koli pač so) povečajo njegova nagnjenja k fluktuira-nju. Da ne bi prišlo do teh neizpolnjenih pričakovanj, lahko preprečimo tako, da že ob vstopu pri sprejemu v DO damo novincem realno sliko o njihovem bodočem delu ter jim tako ustvarimo realno pričakovanje o delu in delovni organizaciji, v kateri se namerava zaposliti. Omenili smo že, da je zadovoljstvo novincev pri delu odvisno tudi od njihovega uspeha pri delu. Uspešnost pa je odvisna od usklajenosti delavčevih sposobnosti z zahtevami delovnega mesta. Zato poskušamo že predhodno ugotoviti, ali imajo določene prirojene sposobnosti, ki zagotavljajo, da bodo svoje delo v redu opravljali. To ugotavlja naša psihologinja Anica Smerdu z ustreznimi testi. Sprejem delavca na delo vodijo vodja kadrovskega oddelka, referent za delovna razmerja, vodja oddelka, v katerem se bodo delavci zaposlili ter tovarniška psihologinja. Sprejem novih delavcev Bolniška v letu 1976 bolniški izostanki % sk. do 30 dni nad 30 porod. skup. bol. na dni bol. ure brez % % % DP TOZD METLIKA 30.793 4,7 10.132 1,5 18,448 2,8 59.373 9,- predilnica II 16.553 4,- 10.632 2,6 9.792 2,4 36.977 9,- priprava 21.141 5,4 18,466 4,7 19,632 5,- 59.239 15,1 desinatura 1.860 4,4 1.212 2,9 3.788 8,9 6.860 16,2 tkalnica 21.828 5,— 12.514 2,9 2.960 0,7 37.302 8,6 oplemenitilnica 31.421 5,4 25.864 4,5 22.989 3,9 79.583 13,8 pietilnica 608 3,— 104 0,5 2.392 11,8 15,3 SS tkanine 5.692 3,— 2.630 1,4 6.264 3,3 14,586 7,7 TOZD TKANINA 99.103 4,8 71.422 3,4 67.126 3,2 237.651 11,4 krojilnica NM 1.008 5,9 632 3,7 544 3,2 2.184 12,8 konf. Novo mesto 23.865 3,9 19.220 3,2 41.656 6,9 84.741 14,- konf. Trebinje 18.081 3,9 15.893 3,4 18.192 3,9 52.166 11,2 konf. Vinica 16.302 3,2 9,140 1,8 35.116 6,8 60.558 11,8 SS konfekcije 5.076 2,7 1.532 0,8 8.080 4,3 14.688 7,8 TOZD KONFEKCIJA 64.332 3,6 46.417 2,6 103.588 5,8 14.337 12,- TOZD STREŠNIK 11.936 5,8 6.844 3,3 522 0,3 19.332 9,4 TOZD TRGOVINE 2.832 1,7 984 0,6 8.608 5,3 12.424 7,7 IVS 7.696 3,5 2.744 1,2 — 4,7 SS CENTRALNE 4.080 1,7 3,408 1,4 8.400 3,5 15.888 6,6 MENZE 1.800 3,7 1.072 2,2 464 0,9 3.336 6,8 SKUPAJ NOVOTEKS 222.572 4,1 143.023 2,6 207.186 3,8 572.781 10.5 Skupen odstotek bolniške in letom 1975 povečal od 10 na porodniške se je v primerjavi z 10,5 %. Do leta 1980 - 3800 tekstilnih delavcev Poklic, za katerega se odloči doraščajoči človek, ima vsekakor posledice na delo in življenje. Vsaka družba, odvisno od stopnje razvitosti, ima niz dejavnosti, zato tudi večje število poklicev, ki so sistemsko opredeljeni oziroma so v razvoju. Po klasifikaciji mednarodne organizacije dela (MOD), ki je organ. Združenih narodov, je na področju socialne politike in delovnih razmerij ter klasifikacije registriranih 1506 poklicev. Tekstilna in oblačilna stroka je ena izmed tradicionalnih družbenih dejavnosti, kije doživela, kakor vse dejavnosti, uspehe in padce. Po drugi svetovni vojni je tekstilna stroka ob pomembnem razvoju drugih dejavnosti — kemije, elektronike in drugih - izgubila na svoji vrednosti. Skoraj vsaka proizvodna delovna enota, organizacija, tozd, je že pridobila polavtomatska in celo avtomatska delovna mesta. Stroji in naprave se razmeroma hitro razvijajo. Razvija se delovni predmet, surovine kot osnovni in pomožni material so vedno kvalitetnejše, kar ustreza človeku in tehnologiji. Vsa dogajanja izhajajo iz človeka. Čim bolj je človek izobražen, tem več lahko prispeva k razvoju katerekoli dejavnosti. V tekstilni in oblačilni stroki se bo v bližnji prihodnosti marsikaj spremenilo. Kupovali bomo avtomatske stroje za neposredno proizvodnjo. Upravljanje teh strojev bo vsekakor zahtevnejše, tehnologija dela se bo menjala, medili bomo več, ker se bo povečala produktivnost — na delavca bo proizvedena večja količina proizvoda, izboljšali se bodo dohodki tozdov in osebni dohodki delavcev. Če želimo upravljati, gospodariti, potrebuje tekstilna in oblačilna stroka tudi več strokovnjakov. Izboljšali se bodo delovni pogoji: umazanost, prah, nočno delo itd. Delo bo potrebno reorganizirati tako, da ne bo tekstilni tehnik vedno umazan do komolcev, njegov kolega v drugem poklicu, npr. strojni tehnik v konstrukciji, pa bo nosil belo haljo. Tozdi bodo morali sprejeti reorganizacijo dela in opustiti tradicionalno delovno mesto „mojster“, uvesti vodje izmene, tehnologije itd. Znanost napreduje, potrebno ji je slediti in usmerjati dorašču-jočo mladino v tekstilne poklice. Razmislite! Ali nista vaš sin ali hčer sposobna voditi delo; biti raziskovalec, tehnolog, vzdrževalec strojev ali celo kvalificirani delavec pri avtomatskem stroju? Na podlagi podatkov izobraževalne skupnosti za tekstilno stroko Slovenije nava- jamo potrebe in realizacijo kadrov do leta 1980. Do leta 1980 potrebujemo: 30 magistrov, 170 diplomiranih inženirjev tekstilne tehnologije, 250 tekstilnih inženirjev, 800 tekstilnih tehnikov, 50 tekstilnih delovodij, 1700 konfekcijskih poklicnih delavcev in 800 drugih poklicnih delavcev. Ob rednem izobraževanju je zanimivo tudi izobraževanje ob delu. Izobraževanje ob delu je posebno primemo za vse vrste poklicev in za samo delo na delovnih mestih. Funkcionalno izobraževanje zagotavlja pravilno delo na vseh delovnih mestih, ki so pretežno umskega ali fizičnega značaja. Končna faza funkcionalnega izobraževanja je organizacija delovnih postopkov, odnosov, določanje obsega dela in drugih značilnosti, ki izhajajo iz nemotenega poslovnega ali delovnega procesa. Petindvajset let je minilo, odkar so bili po prvih zametkih oživljanja potovalnih dejavnosti postavljeni temelji novi organizaciji - Počitniški zvezi; zato je vsekakor osnovni motiv za ustanovitev družin Počitniške zveze želja mladih tam, kjer žive ali delajo ta, da svoj prosti čas porabijo za najrazličnejše dejavnosti. Te družine bodo predstavljale vse tiste, ki bi želeh in ki so pripravljeni delovati v organizirani obliki. Ne smemo pa zavreči dejstva, da mladi radi potujejo, še posebno, če so ta potovanja organizirana in skrbno pripravljena. Le tako imamo mladi namreč možnost za razne popuste in regresiranje prevozov. Kot vemo, je v našem podjetju zaposleno veliko mladih, ki so po delu v prostem času organizirani na več načinov po posameznih področjih. To naše delovanje se čuti v raznih sekcijah, komisijah, društvih, kjer mladi zadovoljujejo svoje interese in želje. V tem članku bi rad predstavil eno obliko delovanja, to je mladinski turizem, za katerega je vedno večje zanimanje. Ta družina bo predstavljala skupek akcij, katerih osnova je potovanje (ceneno), oddih, spoznavanje kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitosti naše prelepe domovine, rekreacija, ne izključujoč pn tem tudi akcij, ki niso vezane na odhod iz kraja bivanja, povečujejo pa obseg znanja in poznavanja lepot domovine, recimo razna predavanja: s počitničarji po Jugoslaviji, spomeniki NOB itd., urejanje domače okolice, spomenikov. Tako lahko postane vsak mladinec (do sedemindvajsetega leta starosti) član Počitniške zveze Slove- nije, ki je kolektivni član ZSMS. Da bi bila aktivnost te organizacije dostopna vsem mladim, so se v večjih mestih formirale posebne službe, ki skrbe predvsem za realizacijo programov, pripravo in organizacijo izletov, potovanj, letovanj, zimovanj in še vrsto drugih nalog. Take službe, imenovane Mladinske turistične poslovalnice - MTP, so v Ljubljani, Celju, Mariboru, Kopru in v Novem mestu. Tudi število članstva predstavlja enega od pokazateljev dela in aktivnosti v samih družinaah in občinskih organizacijah. Od 16.583 članov Počitniške zveze Slovenije, jih je v novomeški občini že 1.145 in smo tako Novomeščani na petem mestu v Sloveniji. Vsak član PZS redno plačuje članarino. Tudi naši mladinci, ki so že člani PZ, ali pa še bodo postali, se lahko včlanijo pri občinski PZ, ki ima sedež v MTP Novo mesto, Glavni trg 7 (tel. 22-555). Tam lahko dobite tudi vse potrebne podatke in programe za letošnje leto. Naša družina Počitniške zveze v Novoteksu, je sestavila program za prvo polletje 1977. Februarja si bomo liiko ogledali rock opero „GU-BEC BEG" v novi dvorani Vatroslav Lisinski v Zagrebu, morda imamo na programu ogled smučarskih skokov v Planici, aprila ponoven ogled rock opere „GUBEC BEG" v Zagrebu in maja - dvodenvni izlet na Kozaro ter ogled Jasenovca. Naj zaključim z znano parolo vseh počitničarjev: ,.SPOZNAVAJ DOMOVINO IN SE BOLJ JO BOŠ LJUBIL!" BOJAN Na občnem zboru BVP so ponovno izvolili za predsednika Justina Kranjčiča, za blagajničarko pa Kristino Vaupotič BVP - pomoč iz stiske V tekstilni tovarni „Novo-teks" deluje že 19 leto blagajna vzajemne pomoči (BVP). Trenutno je vanjo včlanjenih 645 delavcev, ki si redno sposojajo in vračajo denar pod zelo ugodnimi pogoji. Od ustanovitve blagajne do zadnjega decembra lani je BVP ugodno rešila 7614 prošenj ter s tem dodelila članom organizacije 7,209.380 dinaijev posojil; samo v zadnjih dveh letih je bilo rešenih 1586 prošenj ter izplačano 3,085.200 dinaijev. Ta vsota v današnjem času niti ni tako velika, toda če pomislimo, da so posojila pomagala iz stiske že marsikateremu članu, so kljub temu velika. Člani BVP lahko dobe do 3.000 din posojil, v izrednih primerih pa tudi do 5.000 din. Vsakemu posojilojemalcu nato pri osebnih dohodkih odtrguje-jo po 500 dinaijev (na lastno željo lahko tudi več), poleg vračanja dolga pa mora vsak član BVP vlagati še redne mesečne zneske - 50, 100 ali več dinarjev. Na zadnjem letnem občnem zboru BVP, ki je bil pretekli teden, so člani izvolili dosedanje vodilne ljudi blagajne še za eno mandatno dobo; tako je še nadalje ostal predsednik _ Justin Kranjčič, tajnica Ana Štaudo-har ter blagajničarka Kristina Vaupotič. Mimo njih pa so bili izvoljeni v upravni odbor BVP še predstavniki posameznih delovnih enot v Novoteksu. Novo stil oblačenja za mladi svet „Safari-look“ prodira s svojimi bogatimi in razkošnimi detajli in uspešno spodriva doslej najbolj popularni enostavnejši jeans stil — stil ameriških kavbojev, s katerim se razhaja tudi v barvah. Prvi „safari-look“ prinaša super športne kostime z malo daljšimi jaknami, s stranskimi razporki, z velikim številom žepov, z nepogrešljivimi gumbi, sponkami, epoletami, poklopci, zadrgami in drugimi drobnimi detajli. Krila so široka — z gubami in ožja — z razporki. Vključen je „workman“ stil z zavihki in udobnimi kroji ter z dekorativnimi in praktičnimi žepi, ki se pojavljajo povsod, tudi na hlačnicah. Popestritev so tudi tkani laneni pasovi in drobni žepki za naboje. Tipi tkanin: gaberdin, po-pelin, jeans, gradi, keper, ozek rebrast žamet; nasplošno so tkanine lahke in zračne ter malo bolj grobe. Barve: vse kaki nianse, beige, peščeno olivna, naravni toni do temno rjave -nasplošno pa prevladujejo svetlejši šatirani toni. JANA ■Wr0MM*MWW0WW*M0WM*WMWMMMMMW*M**WtWMMMWgW■ * S ; Hvala za vašo kri, \ : W ki rešuje življenja! \ £ Od 14. decembra do 25. januarja so na novomeški trans- $ £ fuzijski postaji darovali kri naslednji Novoteksovi delavci: ^ S Marjan Mlakar (do sedaj dal kri 9-krat), Slavko Jerman (2), * £ Alojz Blažič (18), Anton Drčar (10), Jože Zabukovec (8), y g Jožica Vovk (9), Alojz Tekavec (5). Zdravko Sančanin (11), £ £ Anton Goričar (4), Jože Hudoklin (6), Jože Mali (8), Tine ^ £ Filip (6), Martin Može (11), Jože Kinčič (12), Alojz Kramar J * (10), Stane Primc (3), Avgust Pavlič (27), Cvetka Tomšič * £ (10), Jožica Mlakar (9), Ciril Kukman (28), Alojz Rostohar ^ £ (5), Rado Rajer (9), Janez Dular (18), Anton Ajdišek (15), 3 £ Karolina Barbič (11), Jože Blažič (16), Janez Prosen (4), ^ £ Štefka Gorenc (8), Jernej Klemenc (15), Mihaela Turk (4), * £ Jožefa Pate (18), Jože Staniša (4), Franc Turk (8), Alojz ^ £ Kristan (22), Jože Krakar (4), Martin Kozjan (18), Jože ^ S Erlah (5), Lado Potočar (19), Marjan Pavlin (3), Alojz Zoran > J (19), Marija Žagar (7), Jože Kos (8), Srečko Srčič (14), £ 4 Majda Vidrih (6), Martin Jeršin (4) , Matija Gazvoda (23),' £ Zdenka Luzar (4), Milan Gorenc (3), Marjan Čanželj (3), £ £ Ciril Progar (9), Janko Dobovičnik (17), Ivan Ašič (11), Ivan s £ Pungerčar (5), Rudi Redek (10), Jože Planinšek (6), Anton ^ £ Ravbar (10), Anica Stojanovič (1), Milan Stipič (10), Martin > ^ Bec (22), Vlado Drenovec (13), Alojz Blažič (3), Stane ^ £ Bobnar (12), Jože Kocjančič (10), Milena Žic (6) in Halid ^ £ Kadragič (11). s Na strokovnem predavanju, ki gaje organiziralo društvo novotekso-vih inženirjev in tehnikov, je prof. dr. Jerovec iz FNT — Ljubljana spregovoril o teamskem delu, večji produktivnosti ter marketingu C V Modni kotiček V __________________/ Športni stil oblačenja v moški modi postaja vse bolj eleganten. Pojavil se je novi sako z ožjim in koničastim reveijem, z enojnim in dvojnim zapenjanjem ter našitimi žepi s poklopci. Modna je enobarvna vzorčasta kombinacija. Če se odločite za novo obleko, izbirajte med lahkimi in mehkimi tkaninami: mešanico volne in bombaža, flanelo, gabardinom. Barve: umazano modra, umazano zelena in naravne barve do temno rjave. Če se odločite za vzorčasti sako, izbirajte med diskretnimi, rahlo zabrisanimi vzorci: karo (velik in droben), pepita in ribja kost. odšli Od 5. januarja do 17. februarja so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: TOZD TKANINA - delovna enota predilnica: Sladič Vojko, Jelič Slavko, Lojk Štefan, Brajdič Vinko; delovna enota opleminitilnica: Trivunčevič Stanko, Dabelič Anton; delovna enota priprava: Durako-vič Rizvo, Brajdič Jožica. TOZD KONFEKCIJA - delovna enota Novo mesto: Selič Silva, Ulmanski Ljubimka, Nikolič Mira, Kodrič Danica, Simič Milka, Bukovinski Olga, Fideršek Nevenka; skupne službe Konfekcije: Pavlovič Mladen in Hrovat Branka. V istem času so našo delovno organizacijo zapustili naslednji delavci: TOZD TKANINA delovna enota predilnica: Kukman Ciril, Mlakar Marjan. Bjeloševič Zdravko; delovna enota tkalnica: Srčič Srečko, Jakelj Stanislav; delovna enota pletilnica: Zupan Martina; skupne službe Tkanine: Privšek Peter, Privšek Dušica, Ostojič Viktorija. TOZD KONFEKCIJA - delovna enota Novo mesto: Dobrinič Mijo, Duh Majda, Janjič Ana; skupne službe Konfekcije: Kos Irena. TOZD Trgovina - prodajalna Vrbas: Perovič Šenka; prodajalna Zenica: Kajasa Slavica. TOZD STREŠNIK - Dobruška vas: Mehle Konrad, Hočevar Jože, Banič Miro. Komljanec Stane, Tambolaš Marjeta. SKUPNE SLUŽBE PODJETJA Investicijsko-vzdrževalni sektor: Sančanin Zdravko, Mavsar Janez, Redek Ciril ter Medle Peter. Rešitev vretena iz prejšnje številke: A, AA, ANA, DANA, DIANA, ANADIR, DRINA, RI-NA, INA, Al, A. 1.15. črka abecede 2. nikalnica 3. stadion v Budimpešti 4. postrešje nad odprtim ognjiščem (mn) 5. azijska država 6. globe za prekrške 7. pesem, spev 8. žila dovodnica 9. starorimski pozdrav 10. Benetke 11. električna merska enota OBVESTILO KEGLJAČEM Obveščamo vse kegljače, da so treningi članov kluba od 20. februarja dalje na novem kegljišču doma JLA, in sicer po naslednjem programu: Sreda — od 20. do 22. ure - rekreacija (4 steze) — od 19. do 20. ure — ženske (4 steze) Četrtek - od 20. do 22. ure — tekmovalna ekipa Z novim razporedom odpadejo vsi treningi na kegljišču Loka. Prosimo, da se držite novih terminov. ODBOR Zimska liga Dolenjske V nadaljevanju zimske lige Dolenjske - v disciplini 6 x 200 lučajev so Novoteksovi kegljači dosegli boljše rezultate ter si s tem močno popravili položaj na lestvici. Na kegljišču v Čatežu so dosegli 4. mesto in se tako tudi v skupnem plasmanu po treh nastopih uvrstili na 4. mesto. Rezultati posameznikov: Istenič 789, Klobučar 821, Pirc 857, Rolih 830, Blažič 865 in Zupančič 811. V četrtem kolu na kegljišču v Krškem je ekipa trenutno na 3. mestu. Naši fantje so podrli 4964 kegljev (poprečno 827). Posamezni rezultati: Istenič 799, Klobučar 811, Dravinec 770, Blažič 849, Pirc 852 in Zupančič 881. Do konca tekmovanja je ostalo še eno kolo, in to na kegljišču Loka v Novem mestu. Pričakujemo, da bo ekipa Novoteksa zasedla 4. mesto med vsemi ekipami Dolenjske, kar lahko štejemo z a uspeh in je tudi odraz realne vrednosti ekipe. Zmage in porazi Novoteksa V novomeško-metliški namiznoteniški ligi sodeluje tudi naša tovarniška ekipa. Barve Novoteksa branijo Boris Šepe-tavec, Jože Klobučar in Peter Privšek. V dosedanjih osmih srečanjih so naši fantje 3-krat zmagali, ostala srečanja pa so več ali manj nesrečno izgubili. Rezultati: Novoteks — Novo mesto 1 0:5; 13. maj — Novo- teks 0:5; Novoteks — Iskra 5:4; Novoteks - Novo mesto II 1:5; Šmaijeta — Novoteks 3:5; Novoteks — Sel. osn. šol 2:5; Beti - Novoteks 5:0 ter v prvem kolu drugega dela tekmovanj: Novoteks — Novo mesto I 0:5. Trenutni vrstni red: 1. Novo mesto I, 2. Beti, 3. Novo mesto II, 4. Sel. osn. šol, 5. Novoteks, 6. Iskra, 7. Šmar-jeta in 8. 13. maj. | Obisk prodajalcev iz Osijeka j ♦ 16. februarja je obiskala našo tovarno strokovna ekskur- ♦ X zija 34 prodajalcev ljubljanske Modne hiše iz poslovalnice v + t Osijeku. ♦ 4 Trgovci so si ogledali Novoteksovo proizvodnjo in so bili Z ♦ nad sodobno urejeno tkalnico močno navdušeni. Povedali so t 4 nam še, da si niso predstavljali pod kako težkimi delovnimi X 4 pogoji (ropot, vročina) delajo tekstilci. T ♦ Po ogledu tovarne in skupnem kosilu v naši menzi so odšli ♦ 4 z avtobusom na Plitvička jezera. Lani so bili na strokovnem z ♦ izletu v metliški Beti in Kometu, meseca marca pa bo druga ♦ 4 skupina prodajalcev obiskala tovarno Labod. X ♦ ♦ Kot vsako leto so se tudi letos naši najmlajši v tovarniškem vrtcu za „pusta“ našemili. Malčki so bili nekaj uric popularni junaki znanih ljudskih povesti in pravljic, izmišljene ter zgodovinske osebe. Ob zvokih poskočnih melodij so se zabavali skoraj vse dopoldne — ob koncu pa so jih tovarišice pogostile s pustnimi krofi... C ^ KLUBSKO PRVENSTVO POSAMEZNIKOV Kegljaški klub „Novo-teks“ organizira klubsko prvenstvo za posameznike v disciplini 2 x 100 lučajev, 12 najboljših pa še 2 x 200 lučajev. Zenske tekmujejo v disciplini 2x100 lučajev. Pravico do udeležbe imajo vsi registrirani člani kluba. Tekmovanje bo na kegljišču Loka in na novem kegljišču v domu JLA. v-----------------------' NOVO MESTO DOBILO NOVO KEGLJIŠČE V začetku februarja je bila otvoritev novega doma JLA v Novem mestu. V tem lepem objektu je tudi štiristezno avtomatsko kegljišče s plastično prevleko. Tako so novomeški kegljači dobOi nove možnosti za še boljši trening. Kegljišče bodo lahko koristili samo organizirani klubi oziroma sindikalne organizacije. Če nam bodo omogočala denarna sredstva, bomo tudi Novoteksovi kegljači rezervirali en dan v tednu za svoje člane. I fBHr •, ' . '''v 71. 1 ] F*AW m Tfir**! liski h|e, 5rvL sed- 1