Uredništvo inupravništvo: Kolodvorsko lilioo štev. 10. Z urednikom u« moro govoriti vaak dan od 11. do 12. uro. Rokopisi ho no vračajo. Inserati: Soststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratuom ponavljanji dajo bo popust. ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ot> €». uri zvečer. Velja za IJublJano v upravniStvu: za celo loto O gld., /.a pol lota 8 gld., za čotrt leta 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., požiljatev na dom volja mesečno 9 kr. več. Po poiti velja za colo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrtlota2gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr. Štev. 57. V Ljubljani v sredo 7. maja 1884. Tečaj I. Beseda o slamnikarstvu. Trdilo se je nedavno v nekem slovenskem listu, da slamarija propada, da fabrikantje izmolžavajo narod in sploh, da kmetijstvo propada in peša v onih krajih, kjer je razširjena ta domača obrt. To pesimistično poročilo ni samo fabrikantom namenjeno bilo, temveč je moralo tudi zadeti vsakega rodoljuba živečega v teh krajih, zakaj da ne deluje z vsemi močmi zoper razširjevanje te industrije in zadelo je neposredno tudi deželno vlado, zakaj ne vzpolnuje svojih dolžuostij in ne obrne pozornosti tija, kjer je treba braniti kmetski stan in varovati ga pogube in pogina. Veseli nas, da moremo konstatirati, da je bilo tisto poročilo pretirano, in v mnogih zadevah, če uže ne izmišljeno, vendar gotovo nepremišljeno in nadejamo se, da nam bode lahko v sledečem to trditev stvarno dokazati. V to svrho bodi nam dovoljeno nekoliko besedi o tej velevažni industriji spregovoriti, o njenem razvoji in o sedanjem stanji, pogledati potem, kako vpliva na kmetijstvo in slednjič, kako bi se dala zboljšati in povzdigniti. Slamnikarsvo na Kranjskem še ni starp. Razširjeno je mnenje, da je bil prvi, ki se je začel s tem pečati, iz Ihana doma. Pri vojakih na Laškem v okolici florentinski se je naučil kite plesti in šivati slamnike. Domu prišedši — kakih sto let je tega — pokazal je svojo umeteljnost sosedom in kmalu so ihanski slamniki varovali vse Kranjce pekočega splnca. Tako pripovedujejo stari ljudje in zelo verjetno je Ihanci so bili prvi kitarji, in zgodovinski viri pričajo, da so delj časa preskrbovali s slamniki vso Kranjsko. Okoli leta 1790. so prišli prvi Tirolci semkaj ter razširili trgovino s slamniki tudi na sosednjo Koroško in Tirole. In Illijrisclies Bbitt od 1820. leta uže pripoveduje, da se kranjski slamniki izvažajo celo na Nemško. Tako je počasi napredovala ta industrija in v letih štiridesetih tega stoletja cenila se je uže vrednost izvožnine na šestnajst tisoč forintov, dasi so imeli slamniki zel6 nizko ceno: variirala je od 4 novcev do 60 za en slamnik. Listek. Vieux Saxe. VIII. Domovina križem potovanja. C. Od Hrovata do Dalniatiuca. Kako pač sem končal zadnje svoje pismo? Ah — da, — jasno solnce je plavalo nad mračnim ljubljanskim gradom, ko sem z div-nim feljtonistom in uzornim prijateljem Maži-brkom in z rezkim žurnalistom a itak divnim prijateljem Danilom korakal po mostu preko šumečega Cesarskega grabna. A tam na ovinku sem zopet obstal! Pogled se mi je utopil v dražesten seljansk prizor. Slavnoznana Wasserkaserne je stala tu pred mano, obdana s krdelcem selskih hiš, nalik materi, ob kateri se igrajo otroci. Do-poludanski mestni somrak je preprezal z vijo- Z drugo polovico tega veka napoči tudi za slamarijo novo življenje. Do sedaj so pletli in šivali sami kajžarji. Otroci so pletli kite, gospodar pa je šival slamnike in jih nosil kakemu prekupcu, kateri jih je potem po sej-movih spravljal med svet. Zdaj pa so se ustanovile prve fabrike. Navadno se zgodi, da tovarne uničijo domačo industrijo, ker je malemu obrtniku ali rokodelcu konkurenca ž njimi nemogoča. Tu pa je bilo ravno narobe. Tovarne niso zadušile domače obrti, temveč jo še le postavile na noge. Uzrok leži v tem, ker se v tovarnah nikdar kite ne pleto, temveč le slamniki šivajo in ličijo. Kit se je sedaj veliko več potrebovalo, zato so v ceni poskočile. Kdor se je preje ukvarjal z likanjem slamnikov, popustil je to ter raje prodajal kar neolikane in neoglajene v tovarnah. Še bolj pa so jo pogodili oni, ki so šivanje sploh opustili, ker zahteva velike vajenosti in urnosti ter se poprijeli samega pletenja. Naključil se je pa še drug uzrok, kateremu se ima slamna obrt kranjska poleg stroja največ zahvaliti. Do leta 1866. cvela je ta industrija v rokah tirolskih podjetnikov posebno v revnih krajih severnega Benečanskega. Ko smo v dunajskem miru tega leta odstopili mladi Italiji beneško pokrajino, vdarila je vlada italijanska visoko carino na vse, kar se je izvažalo k nam, tako tudi na slamnike. Po 4, 10 do 20 novcev plačalo se je od enega. Frabrikantje so kmalu sprevideli, da jim ta carina požira ves dobiček, popustili so fabrike in revno ljudstvo usodi ter se preselili čez mejo. Tako so šli eni na Ogersko, v Erdelj, na Dunaj, v Dalmacijo in mnogo jih je prišlo tudi v Domžale. Zdaj so jele rasti fabrike in druga poslopja. Kdor je poznal raztrgane Domžale preje, ne more se sedaj načuditi, kako so se spremenile. Če še ne zdaj, pa dolgo ne bo, nadkrilile bodo stari Mengiš! Kakor smo omenili uže zgorej, pečali so se do sedaj s pletenjem le bolj reveži, bolj imoviti pa so nekako zaničljivo gledali na kitarijo. Počasi so pa le spoznali, da je vendar bolje, če si človek v zimskem času kar za kratek čas doma pri gorki peči zasluži 10 ličasto-rujavim pajčolanom staroznano „Prulo“ in sladek mir se je razlegal po zemeljskem neredu ....... Dolgo sem stal tam pri „plankah“ na zelenem vratji zamaknen, zroč v harmonično vbrane b6je dopoludanskih senc ter srkal blaženj dih vspomladnih vonjav, prihajajočih sem od Žabjaka in od konjarne, zidane tam ono-kraj Ljubljanice, v uzorno-narodnem Krakovem. Dolgo sem stal tam pri Bplankah“............ Bil je mil vspomladanski dan. Zlati solnčni žarki so oblijali mlado zelenje, izmed katerega so se, nalik belim rožam, dvigale cvetoče črešnje, in nad mirnim selom (pri Wasser-Icasernc) se je razgrinjala blagodejna tihota: le zdaj pa zdaj priplaval je kak rahel šumljej ondi ob nPruli“ tekoče Ljubljanice do mene, in lehnokrile čebele so brenčale sem ter tj& po vonjavem vzduhi.... Dovelj — dovelj! Milostiva, ki imate dolgotrajno potrpljenje z menoj in mojim epi-gonstvom — Vi bi me morda še poslušali; — pa drugi čitatelji, znanci in prijatelji moji obsipljejo me z raznimi, ne prav laskavimi do 20 kr. na dan, mesto da bi polegal po klopčh, da bi ga bolele kostf v dolgih zimskih večerih. Vzemimo, da obstoji družina iz petih lju-dij. Vsakdo, tudi otroci po šest, sedem let stari zaslužijo na dan najmanj po 10 novcev, t. j. na teden vsi skupaj 3 gld. Malo je sicer, a vendar dobro, posebno če se pomisli, da je to le nekak postransk zaslužek, da zaradi tega ni treba zanemarjati kmetije niti nobenega druzega domačega opravila in da slama kmeta zelo malo velja in živini za vsteljo kaj malo zaleže. To so uzroki, ki so vzlic malemu zaslužku razširjevanje te obrti tako pospeševali, da se je v zadnjih desetih ali petnajstih letih gotovo štirikrat ali petkrat pomnožila. Poročilo trgovinske in obrtnijske zbornice leta 1878. nam pravi, da se je leta 1875. pečalo s to industrijo kakih 12000 ljudij, seveda le po zimi, in sicer po vsem brdskem okraji in po večjem delu kamniškega okraja. Spletlo se je tega leta 800000 kit (& 48 mtr. dolgosti). Če ra-čunimo vsako kito povprek po 10 novcev, kar gotovo ni preveč, prišlo je na leto 80 tisoč gld. med ljudi! Fabrik je bilo vseh skupaj 11 in vseh fabriških delalk in delalcev 290. Tako leta 1875. In dandanes? Žal, da nimam natančnih statističnih podatkov poslednjih let. Zanimivo bi bilo zvedeti, koliko tovarn bilo je stavljenih v teh desetih letih in za koliko se je fabriški per-sonal pomnožil. Mogoče da nam zopet trgovinska in obrtnijska zbornica kmalu ustreže v svojem poročilu. Vendar mislimo, da bode čitatelj dobil pojem o ogromnem napredovanji te obrti, če mu povemo le en sam faktum, da ima namreč sedaj ena sama fabrika v Domžalah toliko osobja, kakor jih je imelo pred desetemi leti vseh 11 fabrik na Kranjskem! In kite se ne plet6 samo v brdskem in kamniškem okraji, ampak skoro povsod tija gori do Kranja in proti vzhodu blizu do šta-jarske meje, da celo izza Štangarskih hribov z Dolenjskega prinašajo kitarji suho svojo robo v Domžale, če se je pred desetemi leti spletlo poslanicami ter terjajo, da poneham, da osta-vim — pot za drugimi, da pustim epigonstvo — in vse tiste „dražestne vzduhe" in „na-like“ in „pajčolane“ — in da naj nikar tako dolgo ne postajam ob cestnih ograjah in na gričih in cestnih ovinkih — naj ne pijem „rujnega vinca" v družbi „divnih“ feljtonistov in prijateljev, da naj se ne oziram na desno in na levo, kje morda Bog svojo roko ven moli, in da ob svojem potovanji ne iščem in opisujem ljudi, kateri so silo srečni, ako vidijo svoje ime — tiskano ter poleg imena tudi tiskano spričevalo, da so divni, neupogljivi, odločni narodnjaki, nikakor pa ne — elastični. Milostiva — Vam je znano, da sem jaz tudi elastičen, — dober prijatelj mi je celo rekel, da sem oče — elasticitete. In kakor Vam je tudi dobro znano — jaz ne tajim nobenega greha. Zato se tudi meni nasproti nekateri poslužujejo radi debele, očividne zvijače ter vpijejo: Saj bo tajil! — zaradi tega, da bi provocirali odgovor. Pa jaz ne tajim in tudi ne odgovarjam vsakemu — a elastičen sem vendar! skoro en milijon kit, ne bodemo se dosti zmotili, če rečemo, da se jih splete dandanes gotovo dva milijona; in če so takrat zaslužili ljudje pri kitah 80000 gld. na leto, zaslužijo jih dandanes 200 000 gld. Kdo bode pri taeih razmerah govoril o propasti slamarije! Najhuje pa je, kar se naši obrtniji očita, in kar je gola resnica, da daje vendar le preskromen zaslužek. Seveda je to do sedaj le postransk zaslužek, le nekak priboljšek, vendar za 12 ali 15 novcev delati cel dan, to je za naše stoletje le — preidilično! Znano je, da si morajo domžalski fabri-kantje slamo naročevati in drago plačevati v inozemstvu. To pa samo zaradi tega, ker pri nas ni tako lepe, bele, tenke slame, kakor n. pr. na Italijanskem ali na Švicarskem. Kako koristno bi torej bilo, poučiti naše ljudstvo in mu pokazati dejanjski, kajti v teorijo naš kmet ne veruje, kako bi se dala naša slama popraviti, da bi se mogla meriti z italijansko ali švicarsko. Do tega prepričanja je prišel tudi za domačo obrtnost jako zaslužni tajnik trgovinske in obrtnijske zbornice, ces. svetnik g. Murnik, ter povdarjal v svojem referatu v kmetijski enketi, kolike vrednosti bi bilo za slamnikar-stvo, ko bi se znala slama bolje kultivirati. Naj bi torej v prihodnjem zasedanji deželnega zbora, ko se bodo obravnavale te točke, predložene po kmetijski enketi, oglasil kateri izmed poslancev ter stavil predlog v tem smislu, da deželni zbor stopi v dogovor s fabrikanti, kako bi se dala zboljšatislama in povzdigniti kitari j a. Prepričani smo, da bodo fabrikantje z veseljem podpirali vse naredbe deželne vlade, kakor so to tudi storili leta 1874., ko so se ustanovile v Domžalah, v Mengiši iu v Trzini šole za pletenje kit. Le inicijative je treba, potem se bodo ljudje sami stvari poprijeli. Vzgledi vlečejo. Tako bodo fabrikantje dobili lepe in fine kite doma, kitarji pa si z malim trudom podvojili svoj zaslužek. S tem mislimo, da smo zvršili dano si nalogo. Dokazali smo, da slamarija nikakor ne peša, temveč cvete in se širi, kakor nobena druga obrt, dokazali smo, da kmetijstvu ne more biti na kvar in povedali smo tudi svoje osobne misli, kako bi se dala povišati njena lukrativnost. Pašejedna nam je na srci. Podjetniki in fabrikantje te obrti so skoro izključljivo sami tirolski Nemci. To kaže, kar je uže sploh znano, da Slovenec, dasi »prebrisane glave za uk“, nima prave energije, nima podjetnosti in menda nima tudi veselja do velike obrtnije. To je bridka resnica, katere si pa sami sebi ne smemo prikrivati in zato ne bodimo neprijazni in ne žalimo poštenega, mirnega tujca, ki se je naselil med nami in ki daje našemu kmetu obilo zaslužka. Z veseljem moramo konstatirati, da se to pri nas zelo redko ke-daj zgodi in bi se sploh nikdar ne zgodilo, da bi nekateri gospodje na javnih mestih malo bolj tolerantni bili. In ker sem tak — zato se klanjam gorki želji čitateljev svojih! Zato sem se tudi tam pri „plankah“ na zelenem vratji pri „Pruli“ vzdramil iz svojega epigonstva ter ozrl se okolo, iskajoč svojih prijateljev. Pa — Maži-brk in Danilo — oba sta bila izginila. Hvala Bogu — sem vzdihnil in potoval sem dalje; pa ne za drugimi uzori nego sam po svoje in kar preko srede ljubljanskega mesta. Pa še jedno nenavadno srečanje mi je bilo namenjeno. Blizo rotovža tam na Mestnem trgu ustavi me, kakor bi bil z neba pal, Spec-tabilis. »Obžalujem te“, dejal je odličnim, rezkim, nikakor neelastičnim glasom. Pa roko mi je vendar pomolil. In jaz sem jo krepko stisnil, to prijateljsko roko, pa dejal sem itak, se ve da ne rezkim in odličnim, toda tem bolj elastičnim glasom: »In jaz obžalujem tebe!" Oba sva se ozrla gori proti rotovžu, — on z levim, jaz pa z desnim očesom, potem pa sva krenila vkupe čez most na Dunajsko cesto. „V čitalnico pojdiva", dejal je Spectabilis. Jaz nisem ugovarjal in šla sva. Tako je naše prepričanje. Ne vsilujemo ga nikomur, še radi se damo poučiti in prepričati, samo da se to zgodi primerno, dostojno. —ne- O cesarici Mariji Ani. Povodom smrti Nj. veličanstva cesarice in kraljice Marije Ane se je glede pogrebnih slo-vesnostij določilo sledeče: Truplo umrle cesarice in kraljice se je danes 7. maja v grajski kapeli v Pragi javno razpostavilo. Jutri se bo po slovesni črni maši prepeljalo na kolodvor in preneslo na Dunaj v cesarski dvor. Na Du-naji bo razpostavljeno v petek celi dan in v soboto dopoludne v zaprti krsti. Soboto po-poludne se bo vršil sprevod k oo. kapucincem po navadnih ceremonijah. Slovesne vigilije bodo se obhajale 11. maja popoludne, zaduš-nice pa 12., 13. in 14. dopoludne v cesarski dvorni cerkvi. O mrtvašni sobi se poroča „Prager Tag-blattu": Nj. c. in kr. visokosti nadvojvodi Lu-dovik Viktor in Viljem sta šla skup v sobo bolne, kjer je ravno duhovščina molila Salve Begina. Zdravnik, dvorni svčtnik Ehmig, koji se od četrtka naprej ni skoro za trenutek ni ločil od cesarice, je naznanil, da je blago življenje ugasnilo ob 5. uri in 10 minut. Lahko in mimo je zaspala cesarica. Gospoda nadvojvodi opravila sta na to kleče kratko molitev, poljubila umrli roko, na kar so ravno to storili vsi navzoči. Globoko presunjena sta potem zapustila sobo. Otožno zvonenje v stolnici sv. Vida je naznanjalo prebivalstvu pre-žalostno vest. Pozneje se je začulo tudi po družili mestnih cerkvah mrtvaško zvoneuje. Od vseh stranij je drlo ljudstvo na cesarski dvor ter izražalo svoje neomejeno, globoko sočutje. Kmalu potem so razobesili na dvorni palači cesarsko zastavo obdano s črnim trakom, enako se je zgodilo z zastavo dvorne straže. Iz namestniškega poslopja, iz druzih cesarskih, mestnih iu deželnih poslopij vihrajo črne zastave. Uro po smrti cesaričini se je vršil po okrajnem zdravniku dr. Iloučeku mrtvaški ogled. Cesarica je umrla na hypo-statičnem vnetji pluč. Mrtvaško truplo se je na večer belo opravilo ter dalo provizorično na pare na nek divan. Tu so opravljali Li-gurijanci celo noč molitve; danes jih opravljajo kapucinci. Truplo se ne bo raztelesilo, ker je cesarica sama tako želela. * * * Včeraj so se predstavile deputacije deželnega odbora, mestnega zbora, kupčijske in obrtnijske zbornice z dotičnimi svojimi predsedniki gosp. deželnemu predsedniku in mu izjavile najglobokejše sožalje in sočutje povodom smrti cesarice Marije Ane s prošnjo, da naj naznani ta čutila Najvišjemu prestolu. Tudi visokočestiti stolni kapitelj ljubljanski je danes odposlal deputacijo, obstoječo iz 'foda v veži postanem, ugledavši na steni nemški napis, kazoč, da se tu prodaja pun-tigamsko pivo. Spectabilis je ostrmel. »Jaz pojdem naprej, ker sem elastičen", dejal sem jaz. »Jaz pa ne,“ razsrdil se je Spectabilis. »Beživa, beživa!" In prav zaradi elasticitete sem tudi bežal. Zašla sva v Zvezdo. Velik črn pes je klal tam nekoliko malih pinčev ter razkopaval gredice poleg sprehajališča. »Kje pa je mestni odbor?" klical je Spectabilis. »Kje je redarstvo? Kje je odbor za olepšavanje mesta?" Sedaj sem pa jaz zavpil: »Beživa, beživa! — Če boš zabavljal, počrnili in proskribirali te bodo zaradi sakrilegija sandissimae nationis, ker si se ujezil in zamahnil nad tem črnim psom!" In bežala sva, kakor sva mogla — proti Lattermannovemu drevoredu. Tam je bilo pač žalostno. Gospodičine, dične krasotice in mladi gospodje, ki se še prištevajo narodnjakom, — narodni koncipijentje in narodni trgovci — mil. g. stolnega prošta Jos. Zupana in stolnega vikarja g. dr. Henr. Pavk e rja pleni, z Glanfelda k g. deželnemu predsedniku s prošnjo, da blagovoli ponižni izraz najglobokejšega sočutja povodom smrti Nj. veličaustva cesarice Marije Ane predložiti presvetlemu vladarju. Tržni red živinskim semnjem v deželnem stolnem mestu Ljubljani. (Daljo in konec.) § 15. Za vaganje na trg prignane živine so določene mestne vage v mestni klavnici. Na trg prignana živina se na mestni vagi brezplačno vaga tistim obiskovalcem semnja, ki so za dotično živino plačali po cenovniku ustanovljeno tržno pristojbino. Vaganje se mora vršiti vpričo uradnega nadzornika, kateri mora posledek vaganja vpisati v uradni vagalni zapisnik ter strankam, ako to želijo, izročiti uradni vagalni listek. V uradni vagalni zapisnik je postaviti tudi dogovorjeue cene za dotično prodajalno jednoto. § IG. Tržno policijo zvršuje in za red na živinskem sejmišči skrbi po § 75 provizoričnega občinskega reda mesta Ljubljane z due 9. junija 1850. 1., dež. zak. št. 27G, mestna občina ljubljanska, oziroma mestni magistrat. § 17. Prigled na živinskem semnji ne-posrednje zvršuje klavnično nadzorstvo pod višjim nadzorom mestnega magistrata in s sodelovanjem organov, katere klavničnemu nadzorstvu pridodaje mestna občina, oziroma mestni magistrat. § 18. Nadzorstvo mestne klavnice je tedaj posebno dolžno: vidirati živinske popotne liste, izdavati nove živinske popotne liste, in sicer v slučaji § 4 tega tržnega reda za živinske semnje, kakor tudi za živino, ki je bila na trgu prodana, ako je tako živino gnati na druge semnje; dalje na trg prignani živini prostore odkazovati, pobirati tržne pristojbine ter izdavati dotične plačilne listke po posebnih v to postavljenih organih; zvrševati nadzor pri mestnih živinskih vagah, pisati vagalni zapisnik ter izdavati vagalne listke (§ 15), potem voditi zapisnik o živinskih cenah. Vrhu tega je naloženo nadzorstvu mestne klavnice, poravnavati prepire, ki bi morebiti na semnji nastali. § 19. O pritožbah proti naredbam, katere ukaže nadzorstvo mestne klavnice, zvršujč naloženo mu nadzorovanje živinskih semnjev, razsoja mestni magistrat. Toda od nadzorstva mestne klavnice ukazane naredbe ostanejo toliko časa veljavne, in stranke so dolžne ravnati se po njih, dokler mestni magistrat ne razsodi, da jih je dejati ob veljavo. § 20. Prestopki zoper ta tržni red o živinskih semnjih kaznujejo se, ako s prestopki niso žaljena tudi druga zakonita določila, po vse je govorilo nemški ■— akopram se prištevajo vsi ti gospodje in morda tudi gospodičine in gospč — radikalcem. In klopi, one lepe, priležne klopi ob shajališčih tudi še niso — priklenjene. Onokraj drevoreda, gori v Šiški, obdal naju je stoprav prijeten naroden duh. »Tu je lepo, tu je vse narodno!" izdihnil je Spectabilis. »Pa li veš, prijatelj, da tukaj ob času deželnozborskih ali državnozborskih volitev ne volijo niti jednega narodnega volilnega moža?" Spectabilis je ostrmel. Potolažil se je stoprav, ko sva pri Dalmatincu izpila dva litra »črnega" in ko sva bila trčila na zdravje »elastičnega radikalstva." P. S. Gospa, Kretoslav Prostanov je končal svoje potovanje, pa spomin na nemški govoreče gospice in na nepriklenjene klopi ga je tako razjaril, da je domov prišed v kuhinji svoji soprogi vse lonce pobil — in zato podpisuje se danes jedini Vaš mirni Per. § 111 provizoričnega občinskega reda mesta Ljubljane z dnč 9. junija 1850. 1., dež. zak. št. 276, z globami do sto goldinarjev, in ako bi prestopnik ne mogel plačati globe, z zaporom jednega dne za vsakih pet goldinarjev. Dotično kazensko opravilo pristoji mestnemu magistratu. Z osebami, katere motijo red na semnji, ravnati je po obstoječih zakonitih predpisih, iu take osebe sme nadzorstvo mestne klavnice odpraviti s semnja. § 21. V §§ 3 do 20 tega tržnega reda predpisana določila veljajo tako za 17 pravih, v § 1 pod točko 1 do 6 navedenih živinskih semnjev, kakor tudi za semnje, ki so vsak teden ob navadnih tržnih dneh za prašiče in drobnico. Priloga A k tržnemu redu za živinske semnje mesta ljubljanskega. Cenovnik o tržnih pristojbinah, katere se v deželnem stolnem mestu Ljubljaui plačujejo ob 17 živinskih semnjih in ob semnjih, ki so vsak teden navadne tržne dni za prašiče in drobnico: 1.) tržna pristojbina od konja, bika ali vola po . . 40 kr. 2.) „ „ „ krave, junca ali telice po 30 „ 3.) „ »n teleta ali pra- šiča po . . 15 „ 4.) „ „ „ kozla, koze, kozliča,, ovna, skopca (koštruna), ovce ali janca 10 „ Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Vsi listi so polni srčnih pojavov one globoke žalosti, s katero je avstrijske narode prešinila smrt nepozabljive cesarice Marije Ane. Tudi pri tej žalostni priliki se razodeva tesna zvez, ki prebivalstvo našega širnega cesarstva v jedno nerazrušno celoto združuje s presvetlo vladujočo rodbino. Žalost je odkrita in splošna, najbolj žalujejo po umrli preblagi dobrotnici bratje Čehi, med katerimi je prebivala skoraj 36 let in koje je obsipala s svojimi dobrotami. Ginljivo sočutje vseh krogov bode sigurno olajšalo bolesti, prizadejane cesarski obitelji po bridki izgubi! Uradni list priobčuje zakon o konzularnem sodstvu v Tunisu, zakon o dodatnem kreditu za poravnanje troškov protestantskih generalnih sinod ter koncesijsko listino za železnico Dunaj-Stammersdorf, Floridsdorf-Grossenzersdorf. Severna železnica — to je dandanes ono imenitno vprašanje, katero absorbuje vso pozornost političnih krogov. Razpravljajo ga po vseh časnikih, vsi klubi se posvetujejo o tem predmetu, in železnični odsek naše zbornice je uže imel obširen razgovor v tej zadevi. Psiholog, ki z živim zanimanjem opazuje, kako na nazore posameznih poslancev vplivajo dogodjaji izven parlamenta, našel bode interesantno gradivo v dotičnih debatah. Mi moremo danes le konstatovati, da je sedaj uže po polnem gotovo, da bode od vlade predložena pogodba v državnem zboru zavržena, ako jo vlada sama prej ne umakne. število onih, ki se navdušujejo za podr-žavljenje te proge, raste od dnč do dne; mogoče je cel6, da se v zbornici sprejme predlog, ki direktno na to meri. Ako pa tudi ne obveljajo nazori takih narodnih ekonomov, kakor sta gg. Schonerer in Richter, bodejo se skoraj gotovo delničarjem Severne železnice stavili taki pogoji, katerih upravni svet ne bode mogel sprejeti. Potem bo Severna železnica sama z veseljem privolila v državno razsvojitev in radovedni smo, kake koristi da bode državi donašala njena eksproprijacija, kojo izvedenci cenijo na 243,6 milijonov troškov. Vederemo\ — Železniški odsek odobril je predlog glede železnice Mostar-Metkovič ter pooblastil vlado, da v svrtio nameščenja poštnega in brzojavnega urada v Gradci kupi prikladno poslopje ali pa da se sezida novo. Tuje dežele. Srbsko-bolgarska komisija, katera ima določiti, kje se bodo stikale srbsko-bol-garske železnice, dovršila je svoj posel ter zaključila zapisnik. Železnice stikale se bodo tik meje. Kakor se javlja iz Carigrada, rešeno je tudi vprašanje o priključju turške-srbske železnice pri Vranjem. Upati je torej, da se bodo linije Niš-Pirot in Niš-Vranje-turška meja v kratkem dovršile. Gotovo pa je, da bode Srbija gradbo svojih železnic dovršila v dobi, določeni po berolinskem ugovoru. — V timoški dolini, posebno okolo Negotina, napravila je povodenj veliko škodo. Vlada je zaukazala potrebne naredbe, da se ponesrečenemu prebivalstvu pride v pomoč. O priliki občinskih volitev na Francoskem prišlo je na mnogih krajih do krvavega tepeža. Posebno na otoku Korziki morali so se kon-signirati vojaki. Nek Ettori je bil celo vstreljen. Nemški državni zbor razpravljal bode jutri o zakonu proti socijalistom. Pričakuje se, da poseže tudi Bismarck v debato. Iz Sudana prihaja žalostna novica, da se je Berber moral udati. Najbrž se tudi Kartum ne bode mogel dolgo držati. Dopisi. Iz Vipave dne 5. maja. (Izv. dop.) V 52. številki „Ljublj. Lista" ste objavili veselo novico, da je ministerstvo notranjih zadev v zvezi s poljedelskim ministerstvom na prošnjo kranjske deželne vlade dovolilo 6000 gold. podpore za reguliranje hudournika Močiluika v okraji vipavskem in da je tudi deželni odbor izročil vladi v ravno ta namen 1000 gold. — Ta novica je v istini razveselila dotične kroge, iu po vsi pravici, kajti reči moramo, da je preteklo mnogo mnogo let, odkar je Vipava neprenehoma klicala po pomoči, a pomoči le ni hotelo biti. Med tem pa je Močilnik pustošil s svojim divjim elementom, razdiral ceste — ceste državne, in zgodilo se je ob vsaki povodnji, in sicer večkrat na leto, da je bil promet med Vipavo iu Št. Vidom po vsem vstavljen. Vipavec pa je bridko zdihoval, in sodbe, katere smo o priliki sleherne povodnji čuli iz ust veljakov in prostakov, bile so ostre, a bile so več ali manj opravičene. Vendar obupali nismo, trkali smo vedno z nova in nismo se brigali za opazke nekaterih sebičnih oseb, katere so se nam zaničljivo posmehovale, ko smo se trudili s peresom za dobro stvar. Zmenili se nismo za njih porogljive ugovore, da vlada ne bode ničesar storila, da se naše „ekspektoracije“ imenujejo v kompetentnih krogih Schwindel, da so naša poročila ubertrieben in iiberspannt. No — sedaj lahko ponosno gledamo na vse one, kateri so se našemu početju smejali. Visoka vlada je spoznala istinitost naših trditev in uvidela neobhodno potrebo regulacije. Hvala za veledušno podporo nji in sl. deželnemu odboru. Včerajšnji praznik sv. Florijana je naša prostovoljna požarna bramba slovesno praznovala. Zjutraj ob polu 9. uri bila je sv. maša v starodavni cerkvici sv. Marka poleg graščine. Prisotna je bila požarna bramba in cor-pore in nje znani pevski zbor je izborno pel. Tu se je zopet lahko vsakdo prepričal, kako priljubljen da je gosp. pevovodja Hrabroslav Pernč — ta vzgledni, vse hvale vredni učitelj. Popoludne napravila je požarna bramba izlet na Zemono in zvečer je bila zabava v ožjem krogu. Obče se je hvalilo izvrstno petje, red in disciplina, katera vlada v krogih požarne brambe. Vodstvo požarne brambe: gg. grof Lanthieri, Josip Mayer, Josip Žvokelj in H. Perne — zasluži največo zahvalo, da se mu je posrečilo, požarno brambo tako urediti, kakor je. Vsi štirje gospodje so tako na sro-jem mestu, da bi se jih težko pogrešalo na | svojem mestu. Zato je želeti zaradi stvari same, da bi gospodje načelniki, ne zmenč se za razne neprilike in za neprijetnosti, katerim se človek nikjer izogniti ne more, vztrajali in da bi tudi v bodočnosti na raznotere napade vedno odgovarjali le z isto slogo in harmonijo, katera jih tako krasno diči in ki je pravi trn vsem sovražnikom vzgledno urejene prostovoljne požarne brambe v Vipavi. Domače stvari. — (Štipendije) za izobraženje učiteljev na tekstilnih šolah. Ministerstvo je ustanovilo za prihodnje leto dve štipendiji po 420 gld. za absol-virane realce, ki se hočejo izobraziti za učitelje na tekstilnih šolah srednje vrste. Prosilci morajo biti avstrijski državljani in priložiti morajo spričevalo zadnjih 3 semestrov zgornje realke, maturitetno spričevalo in zdravniško potrdilo, da so zdravi. Štipendija se zamore vživati 4 leta; v zadnjem letu se povekša na 900 gld., da omogoči prihodnjemu učitelju pridobiti si na popotovanji praktičnega znanja. — (Pogreb dr. Janeza Gogale) včeraj popoludne bil je v istini velikansk, in redko kedaj se vidi tak sprevod v Ljubljani. Dasi je močno deževalo, bilo jo po vseh ulicah na tisoče občinstva, katero je čakalo na sprevod. Truplo dr. Gogale nesli so najprej v stolno cerkov, in iz iste zvrstil se je sprevod. Pričeli so ga dijaki moške pripravnice, za njimi sirote, potem učenci velike realke in gimnazije in Mahrov kupčijski zavod; za njim so nesli obilo vencov, med druzimi od ljubljanskega mesta, bogoslovcev, gospodov in gospej Vin-cencijevo družbe, od profesorjev gimnazije, od dijakov zgornje gimnazije itd. Potem je prišla zastava katoliškega društva, za katero so se zvrstili odborniki Vincencijevega društva; sledila je nadalje dolga vrsta gospoj Vincencijeve družbe, vse v črnih oblekah, potem nosilec modre blazino, na kateri je ležal red železne krone III. vrste; čestiti oo. frančiškani s križem , gg. bogoslovci, črno zagrnjen kapitelski križ in za njim nad trideset pevcev bogoslovcev, ki so peli Miserere; oo. Lazaristi, gg. kanoniki in duhovniki stolne cerkve črno opravljeni, na čelu jim milost, prošt g. J. Zupan z mitro na glavi. Potem so nosili krsto, okrog katere so gg. bogoslovci v duhovni obleki svetili z gorečimi voščenimi bakljami. Za krsto šli so najprvo sorodniki, za njimi pa dolga vrsta žalujočih; gotovo ne pretiramo, ako trdimo, da več ko 3000 ljudij. Težko jo navesti vse odlične osobe, katere smo videli; omenimo le gospoda deželnega predsednika barona Winklerja z dvornim svetnikom grofom Chorinskyjem, mnogimi c. kr. deželnimi svčtniki in uradniki c. kr. deželne vlade, finančnega vodstva in prokurature; deželni glavar grof Thurn z deželnimi odborniki in deželni poslanci; predsednik kupčijske zbornice g. Eušar z mnogimi svetovalci, mestni župan g. Grasselli z mestnimi odborniki, magistratni svetnik gosp. Perona z magistratnimi uradniki, mestni učitelji; vsi mestni župniki in mestna duhovščina, jako mnogo gospodov duhovnikov z dežele, med njimi dekan Mežnarec in vojaški župnik Ziz, predsednik odvetniške komore dr. Supan-tschitsch z odborniki, predsednik c. kr. notarske komore dr. Zupanec z odborniki, predsednik kranjske hranilnice g. Dreo z mogimi udi hranilnice in uradniki itd. itd. Na pokopališču je stolni prošt Zupan, sam jokajoč, opravljal mrtvaške molitve in ko so gg. bogoslovci res ginljivo zapeli Be-surrexit — takrat ni ostalo nobeno oko suho. Sprevod je, kakor vsikdar, izvrstno vsporedil gosp. Doberlet, po ulicah in pri sprevodu pa je skrbela mestna policija pod nadzorstvom g. Bertola za red. — (Razpis službe.) Pri politični upravi na Kranjskom jo razpisana služba stavbenega svetnika s postavnimi dohodki VII. službenega razreda. Prosilci imajo svoje prošnje izročiti do 31. maja 1.1. pri deželnem predsodništvu. — (Nova dopolnilna volitev.) Ker seje letos izvoljeni mestni odbornik g. Pr. Fortuna odboruištvu odpovedal, razpisuje g. župan vslod sklepa mestnega zbora z dne 5. t. m. novo volitev jednega odbornika v I. razredu in določa, da se bo ta volitev vršila dnč 13. t. m. od 8. do 12. uro dopoludno v mestni dvorani. Glasovni listki so bodo volilcem o pravem času razposlali. — (Učiteljska konferenca) šolskega mestnega okraja ljubljanskega bode v četrtek dne 29. maja v magistratni dvorani ob 8. uri zjutraj. Na dnevnem redu je poročilo okrajnega šolskega nadzornika, potem predavanje, kedaj in kako naj se poučujo drugi deželni jezik (poročevalec gosp. Bele), razgovor o šolskih knjigah, katere naj se rabijo prihodnje leto, volitev odposlancev v deželno učiteljsko konferenco in posamični nasveti. — (Ljubljanska plinarna.) Ljubljansko delniško društvo za plinovo razsvetljavo ima svoj 21. redni občni zbor v sredo 11. junija dopoludne ob 10. uri v tovarniški pisarni. — („Ljubljanskega Zvona") peta številka prinaša čitateljem zopet mnogo, deloma vsaj prav zanimivega berila. Poezije so zastopane s štirimi pesnimi, med katerimi omenjamo Gorazdovo „ Vesni “, ki se bralcu prikupuje po srečno izbranem rhythmu in pomenljivi ideji. Dr. Tavčar nadaljuje svoj roman „ Mrtva srca Trdina svoje „Bajke in povesti o Gorjancih“ in Stritar nam podaje v svoji črtici „Oče za sina" ginljiv prizor iz velikomestnega življenja. Naš marljivi geograf in Statistik Evg. Lah opisuje prelepo „Dolino", podolnico Save od rateškega razvodja do Jesenice, K. G laser se trudi, da bi neukim Slovencem vsaj nekoliko pojmov pridobilo „Početkihslovničarskega delovanja v Indih", Štrekelj nadalje opisuje velikega ruskega pesnika Turgeneva v izborni literarni študiji, Wiesthaler objavlja rezno in dobro zabeljeno oceno Elzejeve knjižice o slovensko-protestantov-skih pesmaricah, in, kar je nas posebno zanimalo, Sim. Rutar razpravlja starodavno Akvilejo. Ako še prištevamo, da jo Gašpar Križnik iz Motnika priobčil dve narodni povesti, da jo Andr. Kragelj spisal dodatek Miklošičovemu životopisu z naslovom „k Miklošičevim spisom" in Fajgol naše muzike razveselil z glasbenimi recenzijami, povedali smo toliko, da gotovo no bode nikomur žal, ako so nam da zapeljati ter se pogumno naroči na izborno uredovani mesečnik. V škodo mu sigurno ne bode! — (Včerajšnji veliki semenj) bil je mnogoštevilno obiskan. Goveje živine in konj prignalo se je 1704 glav. Konj jo bilo do 800 in med njimi mnogo lepih. Kupci z Laškega, Koroškega in Tirolskega pokupili so kakih 200 konj in jako dobro plačali. Cene za govejo živino so bile tudi jako visoke. Tudi kmetovalci so med seboj mnogo kupčevali za živino, posebno za konje. Po prodajalnicah je bilo ves dan dokaj kupcev, ki so kupovali obleko. — (Ukraden konj.) Na živinskem sejmišči našel je kmetski posestnik Pran Jurjevec s Kapla, okraj Vranjsko, konja, kateri mu je bil vkraden 13. marcija. Prodajal ga jo Lovre Jereb iz Petkovca v logaškem okraji. Jereb je trdil, daje konja kupil od ciganov, kar se vjema z Jurjevčevo izpovedbo, ki je trdil, da so mu najbrže cigani konja ukrali. Jereb se je zavezal, da konja ne proda tako dolgo, dokler se sodnijska preiskava ne izvrši. — (Najdene stvari.) Na sv. Petra nabrežji našli so te dni dvo beli škatlji. V jedni je bil lep rjav žensk klobuk z rjavimi čipkami in rumenimi cvetlicami olepšan, v drugi pa je bilo šest jako elegantnih čepic, kakoršne nosijo gospe na domu in modri Zavratnik za gospe, s srebrom tkan. — V Šelenburgovih ulicah našli so 2. t. m. dva elegantna ključka skupaj zvezana. — (Nesreča.) Včeraj opoludne odpeljal se je na prostoru pred Slonovo kavarno fijaker in prehitro obrnil, tako, da so mu ni mogel ogniti kmetski fant Nace Pečnik iz Denic blizu Št. Vida; konj mu je stopil na nogo ter mu zmečkal levi palec. — (Tatvine.) V Nunskih ulicah pokradel je neznan tat dvema hlapcoma obleke in perila. — V kazinski restavraciji pa je bilo včeraj ukradeno raznih smodk za 5 gold. in velika steklenica vina. — (Obesil) so je 5. t. m. oženjeni Anton Zajec iz Pešate. Dobro uro poprej je še pil žganje in pravil, da se bode obesil — kar mu seveda nihče ni hotel verjeti. Pravega uzroka za samoumor ljudje ne ved6; sodi se, da je šel v pijanosti na oni svet. — (Nesreča pri zvonenji.) V Hotema-žah zvonili so 5. t. m. zgodaj zjutraj kmetski fantje. Jakob Verbanček pa je premalo pazil in padel je skozi zvonikovo „lino“ na tla, več kakor 8 sežnjev visoko. Nesli so reveža domov, in čeravno se menda ni nič polomil, je vendar težko, da okreva, ker se je bati, da so poškodovani notranji doli. — (Požarna kronika.) V Kostanjevici je 3. maja popoludne nastal požar, ki je uničil hlev in skedenj g. del Cotta iz Brežic in gospodarstveua poslopja g. Ivana Kuntariča. Skupne škode je 2300 do 2B00 gold. Vzrok ognja ni znan. Domačini so ogonj pogasili, predno so jim prišli na pomoč krški ognjegasilci, ki so bili brzojavno v to naprošeni. — Preteklo nedeljo (sv. Florijana dan) nastal je v Dolenji Vasi pri Selcih v poslopji Prana Pogačnika ogenj, kateri je razen pohištva in orodja tudi poslopje Antona Eanta uničil. Kakor se sumniči, je nek nepoznan človek, kateri se je takrat po vasi klatil, ogenj zanetil. Pogačnik ima škode blizu 400 gold., Rant pa 450 gold. Zavarovan za 300 goldinarjev je bil samo Rant. Zločinca iščejo. Telegrami »Ljubljanskemu Listu/1 Duuaj, 7. maja. V gosposki zbornici je predsednik z ginljivimi besedami slavil umrlo cesarico Marijo Ano. Zbornica ga je po oblastila, da izjavi najudanejše sočutje pred Najvišjim prestolom. Na to se je seja takoj zaključila. Dunaj, 7. maja. Žeieznični odsek je sprejel predlog Bil inskega ter izročil pogodbo s Severno železnico pododseku v natančno pretresanje in natančno poročanje. V podod-sek so bili izvoljeni Bilinski, Tomaščuk, Hlavka Javorški in Tonkli. Ob enem se je sklenilo, temu subkomiteju kot podlogo njegovemu posvetovanju odkazati Herbstov predlog, ki nasvetuje, naj se pogodba zavrže, ker ne ugaja niti gospodarstvenim niti finančnim koristim države in ker bi nova koncesija le tedaj bila opravičena, ako se dajo državni interesi v večji ali vsaj jednaki meri varovati tem načinom kakor s podržavljenjem. Praga, 6. maja. Truplo cesarice so prenesli iz mrtvašne sobe v dvorno kapelo ob 9. uri po predpisanih ceremonijah. Ko se je pomikal sprevod po dvornem trgu, so vojaki dvorne straže prezentirali. Po dvorišči se je nagnetilo brezštevilno ljudstva, na koje je napravljala žalostna ceremonija globok vtis. Budimpešta, 6. maja. V zgornji in spodnji zbornici sta se spominjala prvosednika v toplih besedah umrle cesarice Marije Ane. Poslanci so ju naprošali, izraziti globoko sočutje na Najvišjem mestu. Sklenilo se je poslati deputacije k pogrebnim slavnostim. London, 6 maja. Po cesarici Mariji Ani se je določilo desetdnevno žalovanje pri dvoru. London, 6. maja. Vlada objavlja iz Kartuma od 16. aprila brzojav generala Gordona na sira Evelyna Baringa, v kojem se oni pritožuje, da noče vlada nič vojakov poslati v Berber in da je zoper odposlanje Zobheir paše. Gordon dostavlja, da si pridržuje, postopati, kakor bodo nanesle razmere. V Kartumu se bode držal, kolikor časa bov mogoče, ter bo punt podušil, če bo možno. Ce pa ne bo mogoče, se bo nazaj pomikal proti ravniku in prepuščal vladi neizbrisljivo sramoto, da je vojaštvo v Senaaru, Kassali, Berberu in Don-goli pustila v nemar, v gotovi svesti, da bo konečno prisiljena, če bo hotela v Egiptu vzdržati mir, Mahdija z velikimi težavami uničiti. Telegrafično borzno poročilo z dnč 7. maja. Kld. Jednotni drž. dolg v bankovcih.................80'45 » » » » srebru........................81-30 Zlata renta...........................................101-45 5°/p avstr, renta.......................................95-95 Delnice n&rodne banke.............................. 856- — Kreditne delnice.......................................317-90 London 10 lir sterling.................................121-60 20 frankovec........................................... 9-646 Cekini c. kr........................................... 5-72 100 drž. mark..........................................59-60 UiTitliii glasnik z dnč 7. maja. Razpisane službe: Na štirirazredni ljudski Soli v Višnji Gori služba četrtega učitelja z letno plačo 400 gold. Prošnje do 20. maja okr. šolskemu svetu v Novem Mestu. Razpisane ustanove: Elizabete baronice Sal-vayeve ustanova v znesku 750 gold. za ubožne plemenitaše ljubljanske. Prošnje v štirih tednih c. kr. dež. vladi; ustanovo, ozir. obresti podeljuje škofijski kon-sistorij. Eks. javne dražbe: V Postojini posestvo Alojzija Dekleve (9630 gold.) dn6 27. avgusta, 29. sept. in 30. oktobra; zemljišče Jos. Sedmaka iz Nadanjega Sela dne 18. julija. — Na Vrhniki zemljišče Primoža Kovača iz Pake (5555 gold.) dn6 20. jun., 22. jul. in 19. avgusta. — V Novem Mestu zemljišče Jos. Kobeta iz Riglja dne 15. maja (2. narok); zemljišče Jan. Setine iz Zgornje Straže dnč 15. maja (3. narok); posestvo Jan. Sekule dn6 23. maja, 27. junija in 25. jul. (prenos). Vknjižene tvrdke: Izbrisana je pri trgovinskem sodstvu tvrdka: «A. Lavrenčič, trgovina z mešanim blagom v Postojini* — a vknjižena tvrdka: «J. Lavrenčič, trgovina mešanega blaga v Postojini > in ime Jos. Lavrenčiča, trgovca v Postojini, v trgovinski zapisnik posamičnih tvrdk. Tiijci. Dn6 5. maja. Pri Maliči: Bohm, potovalec, iz Hamburga. — Niki-tovicz, uradnik; Kunz in Kraus, potovalca, in Tip-pel z Dunaja. — Dr. Gobane, c. kr. dež. šol. nadzornik, s soprogo iz Celovca. — Bamberg, c. kr. sodnijski pristav, iz Vipave. — Schollmayer, logarski tajnik, iz Sneperka. — Vitez Langer, graščak, z Dolenjskega. Pri Slonu: Schmaler, potovalec, iz Dusseldorfa. — Mossmann, potovalec, z Dunaja. — Stare, c. kr. uradnik, z Brda. — Gilbert, gledališarica, iz Ljubljane.— Bolti, posestnik, iz Dalmacije. — Walmarin, trgovec; Castenetti, konjski trgovec, in Jerše, kaplan, iz Trsta. — Sušnik, kaplan, iz Selc. — Romč, kaplan, iz Rudolfovega. — Zdražba, kaplan, iz Cerkelj. — Belec, kaplan, iz Fužin. — Brencč, kaplan, iz Starega trga. — Mervec, kaplan, iz Kranja. — Luser, kaplan, iz Rudolfovega. Umrli so: V bčlnici: Dn6 4. maja. Marija Klinar, soproga kolporterja, 52 1., plučna tuberkuloza. Dne 6. maja. Marija Marinčič, gostinja, 54 1., plučna tuberkuloza. Meteorologično poročilo. i o Čas opazovanja Stanje barometra v ram Tompe- ratura Votrovi Nobo Mo-krina v mm 6. maja 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 733 13 733-57 734-49 + 6-7 + 7-6 + 7-8 zp. sl. jzpd. sl. szp. sl. dež > » 14-5 dež K Premenja stanovanja. stanuje v Židovskih ulicah štev. 5 v I. nadstropji. Doma je — kakor doslej — od 9. do 10. ure dop61udne in od 3. do 4. ure popoludne. (38) 3—3 Omarine napise za- trgovce imata vedno v zalogi ijK Kleinmayr & Bamberg Kongresni trg. Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e. Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamborg v Ljubljani.