Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Virtorio Veneto, 52 Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corrente postale): Videm, št. 24/7418 GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Leto XII. - Štev. 12 (242) UDINE, 1-15 JULIJI 1961 Sped. in abb. post. II. gpuppo NAROČNINA : Za Italijo : polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25.— lir Izhaja vsakih 15 dni Strahotna dokumentacija «Comunità Carni che » MASOVNA EMIGRACIJA Število prebivalstva stalno pada - Velikanski procenti stagionatili in permanentnih emigrantov Rekord ima Rezjan-ska dolina - Državna pomoč po kapljicah 11 ••• • |~f • •• v Kanuji m Reziji Karnijska skupnost (Comunità, comica) je pridna in nimar zbira statistične in ekonomske podatke. Pri nas v orientalni coni Furlanije, kakor pravijo geografsko Furlanski »Sloveniji, pa se nihče nič ne briga. G Lavno je. da se župani sukajo okoli Polizza in da jim ta komandira. V Kamiji je bilo v 36 občinah leta I960 n.463 sezonskih emigrantskih delavcev in 10.851 permanentnih ali skupaj 22.314. Ker je v karnijski skupnosti 84.306 ljudi, pomeni da ,'< bilo leta 1961 26,5% residenčnega prebivalstva na delu v emigraciji, od ljudi sposobnih za delo pa kar o7,9%. To so strašno visoke številke. Številke o prebivalstvu so iz lei a 1951, od takrat pa se je število prebivalstva zaradi vedno večjega števila permanentnih emigrantov še bolj zmanjšalo in je zato percent emigracije še večji. V znamenitih krajih Kami je, v Forni di Sotto, v Forni di Sopra, v Sanrisu, v Ampezzo, ki so obenem tudi turistični kraji, pa znaša per-ccnt emigrantov kar in media celili petdeset (xl sto. Kaj mislite, kdo nosi rekord emi-r racije, kje je največ emigrantov, iz katere občine? REZIJA. Rezijo namreč štejejo k komunità karniki, pa čeglih je čisto na drugem koncu, in geografsko ne spada pravzaprav v Kami jo. Rezijani pa. so vseeno rajši v Kamiji, kot da bi bili |>od go- Duh socialistične enakopravnosti za slovenske šole Italijanska komunistična partija *se je zavzemala, da bi bile slovenske šole v Italiji legalizirane. V osnutku zakona, ki ga je predložila parlamentu jo bilo predlagano, da se mora tudi v šole, ki so v slovenskih krajih videmske province, vpeljati slovenski pouk. Zdaj je vodstvo KPI izdalo dne 24. maja 1961 posebno resolucijo o Pravicah slovenske narodne manjšine. V tej je rečeno, da morajo imeti Italijani in Slovenci popolno enakopravnost na ekonomskem, socialnem, Političnem in kulturnem področju t'unprej morajo biti pravno urejene Kolo s slovenskim učnim jezikom in sicer enakopravno s šolo z italijanskim učnim jezikom. Italijanska dr-naj prispeva k razvoju slovenske demokratične kulture. Zato naj Podpira slovcusiie šole s st,venskim P<-nim jezikom in daje naj pomoč kulturnim ustanovam manjšine. spode v Čedadu. V Čedadu namreč pokličejo župane iz Nadiškib dolin kot neke eapitribu slovenskih plemen in jim rečejo podpišite te delibere proti slovenskim šolam, recite sedaj si, recite kasneje no in tako naprej. Tega Rezijani ne marajo. Torej, da se vrnemo k Reziji. V Reziji je reci in piši nič manj kot 83,9% permanentnih in stagionalnib emigrantov. Ali veste, ljudje božji, kaj to pomeni/! To pomeni, da je doma le župan in njegovi consilirji, njegova oštarija in botege drugih konsiljerjev in ne konsiljerjev, pa komunalni sekretar s svojimi uradniki in guardiani, pa karabininerji, pa še kakši laški učitelji. in dva tri laški farji, nekaj starih nonotov in non, pa nuncev, ki kašljajo in čakajo na zadnjo lopato zemlje. Ti predstavljajo rezijansko prebivalstvo, ti volijo, ti postavljajo gor občinske može. Tako ni težko, da nimar zmagajo ljudje od governa, od demokristjanov. Prijemajo se za glavo nekateri naši, ljudje in se sprašujejo, kako je to rnogpče. Večkrat smo že napisali v našem listu ogorčene besede, zakaj je do tega prišlo. Vsi vedo. toda nobeden noče tega vedeti. Zato pa bomo citirali danes sivolasega predsednika komunità karnike profesorja Gorta-nija, ki ga v njegovi partiji ne mara- jo, ker se preveč pošteno bori za svojo Karuijo in ker ne mara retorike in fraz. Profesor Gortani ima takšno mišljenje o vseh planih verdih in depressili, o vseh miljoramentih, o mon-tagni in vseh raznih kontributih : Si deve dedurre che nessun r saltato efficace ha avuto finora, dal punto di vista economi co-sociale, la moderna legislazione in favore della montagna, finanziata con troppa parsimonia, per poter dare benefici tangibili e qui da noi applicata con il CON-’1 AOOCC1E per quanto riguarda contributi sensibili e vantaggi concretiI». Nobena druga slovenska občina nima tako strašansko vjisokega precinta emigrantov kot Rezija, toda i-rnanio pa druge občine v Zahodni Furlanski Sloveniji in pa v Nadiških dolinah, ki imajo tudi med 40 do 50% stagionalnib in permanentnih emigrantov. Po torkih drugih pianih rnontanje in cone depresse in raznih rimboskimentih, imamo na vrsti piano verde. Tudi s tem pianom ne bo pri nas nič. Kar »o dajali doslej, je bilo res «contagoccie», kar bomo dobivali vnaprej ne bo niti contagoccie, bo čisto suho, prava Sahara naše bodočnosti. Od ljudi, od politikov, ki gonijo 15 let najboljše ljudi v emigracijo, ne pričakujemo ničesar. Pogled na Stolbico v Rezjanski dolini — V ozadju pa se dviga mogočno Kaninovo pogorje SEGNI-jev v obisk Potovanje italijanskega zunanjega ministra Segnija v Beograd pomeni n.(daljni korak pri zbliževanju in vedno bolj tesnem sodelovanju na raznih področjih med sosednima republikama Italijo in Jugoslavijo. Ta o-bisk, kot lanski obisk jugoslovanskega zunanjega ministra Koče Popoviča v Rimu, pomeni da so že rvv>oblieni časi. ko je na meji obstojala nestrpnost, ko sta se beograjski in rimska vlada kregali v glavnem zaradi Trsta pa tudi zaradi drugih mednarodnih vprašanj. Še do nedavnega Segnijeva potovanja, ki je bilo prvo povojno potovanje italijanskega zunanjega ministra v Beograd, je italijansko časopisje prikazovalo jugoslovansko neodvi-no in izvenblokovsko zunanjo politiko kot nekaj nemogočega in nevarnega. Daniš pa imamo popolnoma družačno sliko: velika večina istega časopisja, z izjemo nekaterih prenapetežev, med katere moramo na FUNKCIONARJEVO PISMO RBPAKCIJI Borba italijanskih nacionalistov proti slovenskemu jeziku Naši slovenski ljudje p,» vašer. Furlanske Slovenije dobro poznajo, kal»o teče birokratski in politični a-parat in zato so že govorili, kdaj se bodo spravili na naše občinske kon-siljerje, zdaj so oni na vrsti, kot :-o bili leta 1947 in leta 1953. Po listih je pisalo, da so socialistični in komunistični poslanci predlagali v rimskem parlamentu, da se zakon o slovenskih šolah v Italiji uveljavi ne samo na Trž škem in Goriškem, ampak tudi v videmski provinci Zakaj tudi v videmski p tov nei? Zitto, ker tudi tu žive Slo ertci, kot so pokazali uradni censimenti in kar vsi vedo: Slovenc so v Furlanski Sloveniji in Kanalski dol ni. Kot taki imajo po italijanski Ustavi in po vseh zakonih eiv liz'ranih držav pravico do šol v svojem materinem jeziku. Morajo dobiti in imiti takšne šole. V Vidmu in Čedadu je v političnih in birokratskih krogih še v navadi stara kolen albtična metoda : «Naročili bomo tem Slovencem, naj se odpovedo šolam v svojem materinem jeziku. Podpišejo naj se na delibero, ki jih jim bodo sestavili, da odbijajo te šole». Zelo pri prosto, ker vedo ti gospodje, da se naši con- Prifisk na slovenske konsilirje - Arbitri italijanske birokracije - Falsifikati volje slovenkega prebivalstva v Furlaniji. siljeri bojijo vsega in da store, vse kar jim ukažejo. Nekoč so takšne metode strahovanja držale. Zdaj ne več. Po Afriki je bilo polno takšnih akcij od strani kolonialnih oblasti, da črnci ne marajo neodvisnoti ali pa avtonomije. Kar zbirali so jih skupaj. A zdaj se v Združenih narodih temu smejejo. Resiu italijanski listi ne priobčujejo več takšnih naročenih deliber, kvečjemu kakšen provincialni «Gazzettino» ali pa «Messaggero Veneto». To ne gire, kratkomalo tega nihče ne vzame resno. Slovenci so, kratkomalo tu, niso jim dajali šol v materinem jeziku in so zato ZAOSTALI. Vidi se tudi po tem, kako so zaostali, da z njihovimi občinskimi konsiljeri pometajo kot z obe'nsko cunjo. V teh principialnih zadevah se ne sme v-prašati prestrašenega človeka, ki bo odgovoril zmeraj t:sto, kar oblast želi. V teh principialnih zadevah morajo dobiti Slovenci v Furlanski Sloveniji šole v materinem jeziku. Vse drugo je potvarjanje resnice, je še nadalje teror in persekucija slo-venskegia materinega jezika prebivalstva. To mora nehati in če se je delalo silo našim ljudem skoro sto let, se od sedaj naprej ne sme več. Preteklo stoletno eliminiranje slovenskega materinega jezika tega prebivalstva ni dokaz, da mora tako biti še naprej. Zaenkrat je neki funcionar opozoril nekegia poslanca, da so konsiljeri leta 1947 in 1953 podpisali delibere proti slovenskim šolam. Že sam fakt, da, so slovenski občinski svetovalci podpisali delibero proti temu da bi njihov materini jezik ,njihov slovenski materini jezik bil vpeljan v šole slovenskih vasi Furlanske Slovenje, je sramoten fakt za ravnanje oblasti, je skrajno sramotno spričevalo za vse polit ke in funkcionarje, ki bi si upali s takšnimi nemoralnimi dejanji pred. javnost. Časi ponarejanja volj občinskih svetov so minuli drugod in bodo morali tud' pri nas. Zaenkrat pa temu ne bo nihče verjel. /aiost prištevati ludi nekatere opozicijske liste, povdarja vrednost in važnost takšne jugoslovanske politike, ki bo dosegla vrhunec septembra meseca na konferenci držal. ki ne pripadajo ne vzhodnemu ne za padneinu bloku, kjer bodo med drugimi prisotni Tito, Sukamo, Nehru, Nasser, najbrž celo brazilski predsednik Ouadčos in številni afriški in azijski poglavarji. V skupnem poročilu italijansko-jugoslovan-skih razgovorov je bila povdarjena, če prav obe državi drugače gledata na svetovno politiko, važnost takšne jugoslovanske politike. Dolgoletna prizadevanja Jugoslavije so končno vzbudila tudi spoštovanje italijanske vlade. Na beograjskem srečanju nista Segni in Popovič govorila samo o tem. Sklenila sla povečati trgovinsko izmenjavo med obema državama (s tem v zvezi je nov italijanski kredit jugoslavanski industriji), povečati kulturne stike, in končno, govorila sta tudi o narodnostnih manjšinah, ki živila v sklopu obeh držav. lu na žalost ne moremo biti popolnoma zadovoljni. Italijanska vlada je res, pred tem srečanjem predstavila v Parlament zakon za slovenske šole, vendarle ta zakon ni upošteval žalitev in želja tn živeče slovenske manjšine, ki s0 bile izražene v zakonskih osnutkih opozicijskih poslancev, zlasti še socialističnega poslanca on. Marangona. Londonski memorandum ni še bil odobren s strani Parlamenta, medtem ko je isti sporazum jugoslovanski Parlament odobril že. pred leti. Na jugoslovanskem ozemlju, v Istri, ko se vršijo razne proslave in prireditve tamkajšnje italijanske manjšine, pridejo na te prireditve tako italijanske konzularne o-ldasti, ki celo podpirajo te prireditve. Pri nas pa se nas vladni predstavniki spominjajo le ko je treba loviti glasove za volitve in tn dobijo na žalost tudi vnete slovenske pomagače. Ministrski predsednik Fanfani je v Trstu ozorno sprejel slovenske župane s Tržaškega in Goriškega, tako da so ti odšli s tega sestanka nezadovoljni in s popolno negativno oceno te osebnosti. V Beogradu sta Segni in Popovič izrazila prepričanje, da je treba izvesti ukrepe «v skladu z obstoječimi obveznostmi in ustav, nimi določbami z namenom, da se doseže pravična in zadovoljiva rešitev nekaterih vprašanj, ki so še vedno odprta m ki se tičejo obeh etničnih skupini». Potrebno je torej gledati na sprejete mednarodne obveznosti Londonski memorandum) in na ustavna določila. Italijansko Ustava (Costituzione) predvideva zaščito etničnih skupin v državi s posebnimi zaščitnimi zakoni Zakon za slovensko šolstvo je eden izmed takšnih zakonov, čeprav ni popolnoma v skladu z znlrevami slovenske manjšine. Potrebno pa je, da izda italijanska vlada še druge ustrezne zaščune zakone, ne pa da podnira z milijardami tiste ustanove, ki želijo raznarodovati slovensko ozemlje z gradnjo stotin stanovanj, tiste časopise in društva ki tu, na meji, še vedno pihajo proti sodelovanju, preti mirnemu sožitju, proti sporazumevanju. Krščanska demokracija, ki drži že dolgo vrsto let v rokah vajeti italijanske vladne politike, mora spremeniti svoj odnos do s'ovenske manjšine. V nasprotnem primeru bo slovenska manjšina popolnoma upravičeno negativno gledala, kot je gledala in gleda še danes, na delovanje te na j več je itnlijapeke sirnnke. m, c. . //////ZŽ/ » * • : nimumi Že dostikrat smo povjc-dal v našem žernalu kaj škode d jela jo v Škratovem vode Arbeč in Kozieta, žaki ob vsakem večjem dažii preplavijo bregove in odnesejo za sabo pardjelke in /enijo, zaki ni rečnih nasipov (argini). Donàs pa muoramo povjedat dobro notieijo, da so z djeli že pričel tele dni in da bojo končana še ljetos. D jela- je prevzela «Impresa Vidoni» in bojo koštala 8 _ milijonov lir. Nj don go od tega, da je paršlo v našo vas nih 50 žornalistu iz Kopra, /hstfi, Gorice iu Ljubljane. Kar so si ogledali čedad,-ki muzej in druge zanimivosti so se ustavili v Škratovem, kjer so imjel .opoldanski obed. Zlo radi so se razgojvarjali z našimi ljudmi in jih opraševal o domačih razmerah, oni pa so jim povjedali svoje. Dopadla se jim je naša dežela in 'O obljubil, da se še povarnejo v šc večjem številu. Ta izlet (gita) je organiziralo društvo novinarjev v Kopru š sodelovanjem novinarjev «Primorskega dnevnika» iz Trsta. Izleta so se udeležili tudi novinarji «Radio Koper» in «Radio Televizije Ljubljana». HUDE THE IX TOČA — Toliko dežja in hudih ur, kot smo jih imeli letos v maju in juniju, jih že ni bilo dolgo let. Posebno hudo je bilo v sredini junija. Prva huda ura prve dni junija je pr'nesla točo največ Lombaju in Gornjemu Tarbiju Manj so pr zade e vasi preča pod Matajurjem v Mašerah,Trin-kih, Maršimi in Oblici. Gez nekaj . dni nato pa je lilo kot- jz kangle in so hudourniki razrili poti in njive. Ker uno imeli dva meseca same mokrote, ni čuda, da je zrasla trava, visoka do guljev,; Kdo naj jo pa poseče, ko še prejšnja leta je nismo mogli in tudi z Unej-k.g.i ni več toliko koscev kot pred leti. Deževje je precej škodovalo sadju., pa ga je vseeno precej ostalo, če ne pridejo na nas (noye hude ure. Naši brijegi so 'Mkor nalašč ustvarjeni za hude ure. Okoli poldne se začnejo zbirati oblaki okoli Matajurja ali Ivanca, okoli dveh je že kar tema, okoli treh potegne neki piš in že se bu ka in grmi ter toča ropota po njivah in strehah, kakor da hi stresal Ofche. Prež hudih ur ne pridemo skozi nobeno leto, gre se le za to ali pomendra toča vec procentov gli manj. ali poškrtaea več vasi ali manj. Drugi vel5k problem je letos, kdo bo šel z i pastirje v rezijanske pianine, v planine na Miji in Matajurju. Saj. kakor hitro odrastejo, mladi puobi gredo v emigracijo, čeče pa tudi kmalu po šestnajstem letu gredo v svet na razne službo. Ali naj sta,,; gospodarji bezlajo s svojimi starimi revmatičnimi nogami za junicami in cikami? struktura zemljiške posesti v Furlaniji Od 15. aprila do 5 maja letos je bil popis kmečkih posestev v vsej Italiji in tudi pri nas v Furlaniji. Zaenkrat priobčujemo podatke le za vso provinco. Kot poznamo naše komune, ne bodo publicirali nobenih podatkov, ker so preleni, da bi dali v javnost ne samo socialno strukturo, ampak sploh kakršnokoli reč. Podatke so sedaj zbrali, da jih bodo držali v predalih, da ta,m počasi strohnijo. No, eno je jasno glede naše dežele : pri nas ni ne kolonov, ne mezzadrov, ne salariatov ne drugih konducionov. Pri nas so samo navadni direktni obdelovalci zemlje, lastniki svojih posestev, ki jih morajo sami obdelovati. Nekaj je prišlo k nam v prav majhni obliki večjega posestva, z dvema ali tremi kmeti, toda je povečini vse propadlo, ker je kriza pri nas v agrikolturi prehuda, da bi obstal kmet in da bi kapitalist ulagal denar v tako nerentabilno zemljo. V Furlaniji imamo 91.560 kmečkih posestev. Od teh je 84.168 posestev, ki pripadajo direktnim obdelo- valcem, in imajo vsi kmetje skupaj 354.436 hektarjev zemlje. V Furlaniji imajo jmtemtakem kmetje 95''/< od vsega števila posestev od vse površine zemlje na dve tretjini. Velikih posestev, na katerih ne delajo lastniki, ampak kmečki delavci je še 1.905 z 142.533 hektarji zemlje. To je še precej, toda v primeri z drugimi provincami je pa malo. Posestev z «mezzadri», koloni in drugimi načini deljenja kolonstva pa je 4.248 z 47.293 hektarji zemlje. Je še končno 1239 posestev s 14.854 hektarji zemlje. V Furlaniji stoji torej na eni traili približno 2.000 velikih posestnikov im drugi pa 84.000 samostojnih malih kmetov. Mezzadrov in kolonov ni dosti. A-gvarna kriza v Italiji, slabi dohodki in beg kmetov z zemlje postavlja agrikulturo v Furlaniji pred nove probleme. è Nastaja problem, kaj bo mogel napraviti «piano verde» na posestvih samostojnih kmetov, ki imajo povprečno po štiri do 5 hektarjev zem- lje. Ali bo «piano verde» dal še več tistim, ki že imajo, to je 2.000 velikim posestnikom ali pa malim samostojnim posestnikom ’ Kdaj bo konec kolonstva in «mezzadrie» pri sedanjem propadanju kmetijstva? KANTI ER I ZA DELO IN POGOZDOVANJE — Kakor vsako leto, tako so tudi za letos, za 1961, določili toliko in toliko tisoč delovn'h dni za delavce, ki nimajo , dela. V Furlaniji bodo dobili olič ne v brijegih nekaj čez 110 tisoč delavnih dni. drugod po Furlaniji pa samo 36 tisoč, ker ni velika po' treba. To ni slabo in si bodo s tem pomagali, takšni, ki ne morejo it v emigracijo, žene, ki imajo doma otroke, slabotni in ne preveč trdni v zdravju. Res pa je, da v kant ieri h ne plačajo dosti, zato pa tudi ni treba dosti delati in gre le b d j za to, da sc ljudem pomaga. Ta stvar je toliko propadla, da si' uiti partiti od governa s tein ne hvalijo. Videmska provincialna adiii lustracija bo v kratkem poskarbjela' Za asfaltiranje e jeste, ki peje iz Sovodenj v Jeronišče. Ta c jesta je dolga 2.e kilometra, koštala pa bo 8 milijonov lir, ki jih bo v celoti krila provinca. Zaključ i se je kors (tečaj) agrikulture,'IV ga, je obiskovalo (frekveu-tiralo) 18 mladincev iz našega komuna, Kar so jim podelil diplome, je bla na komunu proslava (manifestazione), na katjeri, so bi i poleg snidilo: tud rapresentance federkonzor-cija :z Čedada ut lokalni reprezentanti kumetovskih organizacij. Mažcrole in Porčinj dobita dobri cesti Ljudje iz Mažerol in Porčinj upajo da bo držalo in da bosta ti dve slovenski vasi, ki so jih ves čas po vojski črnili in denegr rali, dobili kmalu dobri cesti. Tako je bilo sklenjeno na seji Comunità montana za če-dajski koleg j. Prva cesta bo šla iz Ahtena preko Subida v Porčinj, druga pa iz Njivice do Mostu Do-blas. Cesta v Porčinj bo koštala ‘24 milijonov lir, v Mažerole pa 13 milijonov. Kdor je po teh krajih hodil ali pa se vozil, ve koliko so se ljudje v teh krajdi namučili. Malo pozno delajo te ceste, toda «meglio tardi che mai». Ljudje že delajo večinoma v emigraciji, toda vsaj tistih malo, kar jih je osmio doma, bodo lahko pripeljali svoje pardel-ke v dolino in dobili robo iz doline. Pa tudi več ljudi bo prišlo obiskat Mažerolee in bodo videli, da niso takšni izgubljenci in depravati, kakor so pisali italijanski /.ornali. Tehnični uffici nuj gledajo, da ne bo prva huda ura odnesla i zemljo i ceste i vse cestne objekte kot se .je že večkrat zgodilo, Ubogi Porčinj in uboge Mažerole, koliko ste morali prestati po vojski sramote in zaničevanja. Naj ne mislijo politiki, da jih bodo kupili z postrojenjem dveh cest od vsega skupaj osem kilometrov. Potrebna bo še drugače pomagrati tem vasem, kot pa s cestami za stare ijudi in za gire automobilistov v naše lepe kraje med naše dobi e ljudi. KCKKI NEMŠKEGA JEZIKA — \ Vidmu so končali prejšnji mesec kurse nemškega jezika. Med drugimi je učil nemščino tudi Ivario Ogrheg. Kako dobro bi bilo, če bi pri nas držali takšne kurse nemškega jezika za naše mlade puo-be in čeče. Najmanj kakšnih deset do 20 tisoč lir na mesec bi več za-'lužili v emigraciji niši ljudje kot pa zdaj, ko jih učijo samo italijanski. Kakšna, je usoda in kakšna bo usoda, sorte, destino naših ljudi v prihodnj h letih? Živeti in delati bodo morali v emigraciji in kaj jim bo tam koristila samo italijanščina. Snu» zato dia znajo naši ljudje ita- 1 janski jezik, še bolj pa rabijo tuje jezike, francoski, nemški, holandski in druge jezike. Kot noben na-rod na svetu pa ne smemo tudi nit pozabiti.na svoj materini jezik.h' se gia učiti. lit te vi Pi ,’šnji tjedan se je smrtne pane* sreču 36 1 j et n;. Angel Caletto iz Re-kluža. Mož se ji peju s svojo mop.i-reto pruot Vidmu in kar mu je nek kamjon traversò, c.jesto se je spostimi preveč v kraj in s pedalom zadù ob lob «mardapieda». Padu ,ie z glavo naravnost pod kola kamjona in unirò na licu puošta. K inki Caletto je djelu mi fornažu v Čampe ju in je bi edini sošteujo b unì materi. Nesreča je uzbudila po vsej okuol:ci gjPboko žalost. Zadnj: dan junija so neznanci pozno ponoči nderli v lokale našega komuna "n vse okuol obarnili, zaki so pensai’, de bojo obrjetli kej denarja za odnesti ali kajšnlh drugih va-Icr.jev. Na srečo je bla komunska «Cassa» prazna in kradlivc’ so se. muorli kontentat’ z nekaj markami za valor 2.000 Pr. Iz Rečansk doline C>biii več drugih komunskih c j est. Asfaltiral bojo t’>to part ejeste, ki veže muost Sv. Kvirina z Dq-lenjem Barnasom, Saržento in Most v ideiijàh. Za t a ! jela'bo korlo špen-dat 15 milijonov 1 r, kaf.jere bo komun zaprosu kot po- .j lo «Ca ra De-j ositi e Prestiti». Nesreča ne počiva Trinajsti jetna Ivana Vogrič iy, Grmeka je padla z mlatilnice in si zlomila čampno roko. Ozdravila bo v adnim mjescu. Renzo Jusič iz Klenjà je nnioru biti pe-jan v čedadski špilal, zaki so se mu med košnjo zasadile vile v desno nogo in ga močno ranile. , Paskvalina Polavščak iz Konaluta v I-drijski dolini je muorala v spital, zaki se je par padcu urjezala v zapestje (polso). Avgust Sabbadini iz Tavorjane je bil zlo nepreviden, kar je ten zažgati nekšno trato. Naredn je veliko kopico, polil z bencinom in zažgal. Plameni so zajel tud njega ir, ga močno opekli po glavi in vratu. O-zdravu bo v adnim mjescu. Iz Sovodenjske doline Iz Idrijske doline Zvjedeli smo, da bojo v kratkem tu pejali vodovod (akvedot) v Brdo in Podrskije. Parvi bo koštu 1.750.000 l.r, drugi pa dva milijona. Za tiste stroške bo dala država kontribut; 75(7 na bazi leča (zakona) o bonifikaciji gorskih krajev. 25(7 pa bo dal komun. Z djeli bojo začel v tj el ili dneh. Prejšnji mjesae so tud v našem ko-muitit nard’1 censiment kmetij (censimento dell’agricoltura). Iz rizulfata so konstatiral, da je par nas 390 kmetij (posestev), ki so takole razdeljene: 303 direktnih obdelovalcev, 21 dninarjev (compartecipanti e salariati), 10 mezzadrov (polovinarjev) in 56 obdelane na razne druge viže. Konstatiral so tud’, da ima naš komun 2.909 hekatrjev zemlje, 229 hektarjev pa izven komuna (to je o-zernlje na jugoslovanskem teritoriju) in da je 116 hektarjev nerodovitnega sveta. S 30. junijem so spet odprli, ob- mejni prehod v Mei'ni ob reki Idrije'. Skucz ta blok, ki bo odprt do 15 julija, morejo iti vsi kmetje, k' imajo preko konfina za obdjelovat »voj o zemljo in imajo «dvola miško «tessero». Sub id Še nimar se ltobedan ne pogoni, da bi st» pokontodala ejesta, ki vodi iz Maline v našo vas in čeglih ditta SI AMI C grozi s suspendiranjem .avtobusne linjje Aliteli - Subid -Prosnid. Kaduò bi se muoru intere-sat. da bi se ejesta pokontodala ? Ko-liiunu nič ite interesa, če bojo muorli jttdje hodit po nogah, kar ne bo vozu več avtobus, zatuò bi blo jušto, de bi naši domači raprezéutanti v komunu šli naravnost k prefektu in mu obrazložili stanje c jest naših gorskih vasi.. Dobrò to bi tjelo stati, če bi jttdje firmali «protesto» in jo poslali centralnim autoritadam. Samo itako to more beti borno kej oten.jil. MA TAJLR Strati 3. Iz Nadiške datine Težke ekonomske razmere v komunu Podbonesec Iz Kanalske Val vročine, ki je zajel te dni skoraj vso Evropo, je pognal iz mestnih zidov dosti ljudi. Vsakdo išče sveže sence med smrekami v hladnih dolinah ped stenami mogočnih gora. Pri nas je nenavaden vrvež vseh mogočnih turistov, največ jih je pa seveda iz sosednje Avstrije in Nemčije, ki so takorekoi vse leto naši vsakdanji gostje. Ulice, ki so preozke za laico velik promet, so postale pravo mravljišče avtomobilistov, motoristov in pešcev, ki bj se radi sprehajali po mestu, pa ni prostora. Trgovci so zadovoljni, posebno ambulanti, ki prodajajo svojo kramo na štantih. Vsak večer so ti skoraj prazni : pisani slamniki, sandali, svilene rute, «kjantarice» in druge takšne stvari gredo v promet kot bi jih dajali zastonj. Na prvi pogled se nam zdi trg kot Shanghai, tako je vse živo in kriči na vse strani v vseh mogočnih jezikih. Ker se promet vsak dan veča, čutimo vsak dan večjo potrebo po prostoru. Res je, da so v zadnjih časih odprli nekaj novih trgovin, a to ni zadosti. Treba bo poiskati večji prostor za trg, kajti tuji kupci so najbolj navezani na stante. In še en drug problem bo treba, na vsak način čim prej rešiti : najti prostor za parkiranje prometnih vozil. Komun že študira kako bi se dalo to urediti, a. za letos ne bo še nič, morali se bomo se bolj stiskati, kot prejšnja leta. Ovčja ves Odkar imamo vzpenjačo, ki vozi na Višarjo, je v naši vasi dosti bolj živahno. Tudi poprej so k nam zahajal)' zimski, in letni, športniki, a sedaj jih je dosti več in imajo na razpolago tudi več časa za se pomuditi med nami, ker jim vzpenjača prihrani dosti truda in časa. Preteklo nedeljo je kar mrgolelo turistov in romarjev, ki so prišli na proslavo 600 letnice obstoja svetišča. Tisti, ki so prišli v popoldanskih urah, sploh niso prišli na vrsto pri vzpenjači in zato so se posedli po naših ošterijah in so z nami vred zapeli «la montanara uè». Izpod Kolo Večkrat smo pisal, da je dosti vasi v našem komunu, ki tarpijo pomanjkanje vode, posebno ob suši v poljetnem času. Te vasi so: Trušnje, Kras, Ocnebrdo in Laze. V naši o-kuólei je dosti izvirov in tudi daleč niso, problem je pa ta, da so ti onkraj konfina. Dolgo ljet je naš komun čaku, da bi bla rešena tista domanda za zajeti vodo na jugoslovanskem teritoriju, a na žalost so pratile" in dokumenti ležali ljeta in ljeta zaprašene v kasetih romanskih ministrstev. Vsi so obečuval, da se bojo interesa rali par kompetentnih oblasteh, bodisi naši domači poglavarji kot čedadski sena,tor, a nazadnje smo umorali zapustiti tist načrt (progetto) in se odločit za napeljavo vode iz doline. Prav te dni je komun predlo. s d vso potrebno dokumentacijo kompetentnim oblastem za nakup potrebnih makin, ki bojo črpale vodo v dolini in ojačile vodovod v vaseh, ki je nimajo zadost. Celotni stroški za tisto djelo bojo znašali približno 8 milijonov lir, ki j h bo delno krila država, ostalo pa komunska administracija. Gorjani Smo kudali, ke kar ve pridemo pod bardsko jurisdicion, čemò kej Ijou-še stati, almankuj itako so nam obe-cuvali. Na žalost pa to e ti. ke te bò prej če nè buj slabo. Majedan u se nas interesa. Obečuvali so nam r.ardit’ c jeste, ke na bi nas vezala s Fersko dol no anu druge reči, a sòme so uzabili. Autoritat na pravi, ke to se ne splača nard't ejesto za, našo vas, zaki vez par ljet itak to ne bo majednega ve». če ve von uzamemo kakega star-č.ča, ke o ne vje kam anu u čaka le, da bo parsila, smart ponj. Tuo to nje paj j usto; tej ke no obrenčejo sòute za narditi ejesto drugje, kjer to je še mankuj judi, no i»i muorli jih obrjesti še za dati naši vasi suo komoditiat. Mi ve ’dnako piačuvamo «tasse», kot težje, ke no majò asfaltane ejeste anu druge komoditadi. MATAJUR TEDOLDI VOJMIR odgovorni urednik Dovoljenje videmskega sodišča št. 47 dne 2(1. 1950 -S O I) K I. A V (. 1 Andrej Batistič, Jane* Bellina, P Cenò è, Renzo Culiini, Vanac Drekonja, Pavel Filip e, Jakob Colob, Giro Gu-kon, Ivan Gus, Anton Kravanja, Karlo Jušič, Franko Lavretič, Srečko Levati, Ivan Lendaro. Gino I.ess'zza, Ernest Makorič, Roberto Manzin, Negro Peter, Ilmnbert Nantor, Rihard Noacco, Ivan Oballa, Oviščak Karel, Emil Petričič, Štefan Petrič, Andrej Hvalica, Izidor Predan, Beniamin Rutar, Peter Skav-nik, Renaio Skubla, Alojz Tedoldi, Emil 1’erliker, Ivo Totnazetič, Jožef Tomasino, Vinko Šturma, Sturma Lucijan, Lucijan Trinko, Rihard Trušnjak, Maurizio Valen e, Marko Valtrič, Ivan Vazzaz, Karlo Velesič, Jakob Vendramini, Alojz Vogrič, Gino Zuodar, Vinko Zufferli, Aldo Zussino, Mirko Zua-nella, Ada Žvanut. Irena Zuodar. Ill-OORAFIA O. IlICCHl ■ I.ORI7U Società Agraria Friulana Macchine agricole, concimi, sementi Orna (obdelovalna) zemlja ha 405 —- 8% Travniki in pašniki ha 2940 — 65% Gozdovi ha 1292 — 27% Iz Terske Avtobusna linija, ki iz Cente vozi u našo dolino, bo vozila u poljetnem času usaki dan do Učje. U zju-tranjih urah bo paršla iz Učje, zvečer bo pa šla nazat. Če bi bla korsa «viceversa», tuo ile bi šla zjutra u Učjo anu zvečar nazat, bi se je sar-vijalo dosti judi, ke no bi šli iz Cente preganjat hude gorke dni v našo dolino anu dolino Belega potoka. Za-tuò bi tjelo beti jušto, ke no bodita dvje korse na dan, 'dna za te, ke no pridejo iz Bovškega anu domačine, -U no gredo zjutra u Cento anu se vamejo zvečar nazat, anu druga, ke «a gre iz Cente zjutra. »•* U zadnjem času smo muorli registrati kar štiri smarti tu našem komunu. Umar je Černo Fiorenco — Černič star 73 ljet, Cerno Zef star 7-1 ljet anu Bobbera Vigija - Menon sl ara 74 ljet, stara mati našega kon-silirja C h er Renata. Usii trije so dona iz Brda. U Sv. Ivanu ob Nadiži (San Giovanni al Natisone) ne uma "la par svoji hčeri Ana Tomas:no - Boroni-('pva, stara 73 ljet, doma iz Sedlišč. Vis korša Ro dougi boli ne za simpri zaperla sve trudne oči naša raščanka 72 lje-ti'a Maria Blasutto por. Novak •Noacco) — Ijožanova, mati našega *»nještrena Karleta. Ranca ne ha zlo stunana med svojimi vaščani anù po- znana po usej naši okuolici kot dje-louna žena anù mati ezemplar. Uzre-dila ne pet sinou anu ’no hčer. od ti-kerih so muorli kar štirji iti po svje-tti za djelom. Na njen funeral te par-šlo dosti judi še iz drugih vasi našega komuna anu Brda anu posuli njen zadnji duora z rožami. Vsej pareuta di nepozabne rance izrekamo nase sožalje! Iz Rezjansk doline Tele zadnje čas» je smrtna kosa pokosila največ ljud|ii v (Bojanih. Umrlo jih je kar šest: Di Lenardo Ana stara 85 let, Di Lenardo Ana stara 74 let, Madotto Jožef star 20 let, Clemente Marija stara 28 let, Madotto Vito star 60 let in Marja J.etič stara 48 let. Ta zadnja je obupala nad življenjem in se obesila. Zapusti la je moža in tri otroke. V Učji so umrli štirje: Buttolo Giovanni star 80 let, Clemente Simeone star 82 let, Di Lenardo Ivan -novorojenček. Izven komuna pa so umrli: Rai-srier Bianca vdova po Valente Gvidu stara 64 let, Buttolo Graziano star 27 let, Tosoni Nikolaj - novorojenček in Buzzi Franko. Rodili so se : Di Lenardo Ana iz Učje, Razza Ana iz Ravence, Giusti Adriano iz Stolbice in Di Biasio Clelia iz Sv. Jurija Vojaške servitù v naših krajih Moramo si biti na ja,sinem, da «servitù militari» pri nas ne bodo tako z lepa odpravljene. Gre šele za to, da jih omilijo in da plačajo škodo. ki iz tega nastaja. Mnoge iz teh «servitù» so brez pomena in koristi za vojaške stvari ali se vseeno izvajajo čisto po birokratski deterarna-eiji. Nekateri parlamentarci iz Furlanije skušajo doseči, da bi točno fiksirali, kolko mora država plačati za 'sako pe-amezno vrsto obdelovalne zemlje ali pa poslopij. Kot vse kaže živimo v čas h, ko bomo imeli še dolgo opraviti s «servitù militari». ( e mora biti, naj država plača naš tn ubogim krajem, kar jim pritiče. UDINE via del Gelso - tel. 53733/5613: V tem mojem dopisu bi rad obrazložil mizemo stanje našega komuna, da bodo mogli imeti čitatelji jasno fotografijo kje živimo in kakšne potrebe ima.jo naši ljudje. Upam, da bodo to kar bom povedal, autorità uze-h na znanje in da bodo parlamentarci naše province, ko bodo diskutirali pri governu tudi o drugih komiuiih naše cone, tam povedali, da je treba tudi pri nas izboljšati ekonomsko stanje. Komun Podbonesec leži prav na koncu Nadiške doline tik ob italijanski - jugoslovanski meji in se razteza nekoliko po dolini in potem se vzpne od 155 m na 1250 višine nad morjem. Teritorij komuna Podbonesca meri eirka 4.800 hektarjev, večina ga leži med 600-800 višine. Izračunano je bilo, da je povprečna strmina našega teritorija 35%. Pri zadnjem ljudskem štetju sc konstatirali, da šteje naš komun 3.713 ljudi, od teli jih je danes okoli 1.000 v emigracij’ po raznih državah Evrope, Amerike in Avstralije, nekaj pa jih je tudi v notranjosti Italije. Po ka-tasterskih podatkih le površina (superficie) našega komuna razdeljena na tele kolture : Mersàn, Arbeč, Gorenja vas. Špinjon, Vrh, Zapotok, Kal in drugi manjši zaselki. Te vasi, ki leže skoraj vse nad 500 metrov visoko nad morjem, bi morale biti popolnoma oproščene vseh dajatev (tasse), saj menda obstoja za take primere zakon. Ljudje, ki žive in se maltrajo v gorah, kjer ni nikakih komoditet, zemlja slaba, ceste skoraj nevozne, brez prometnih zvez z dolino, brez možnosti priti do zaslužka blizu doma, bi morali od države dobivati podporo, ne pa dajati. Naj poudarim, da je velik problem za naše ljudi pomanjkanje higijen-skih naprav in vodovodov (fonjatu-re, stranišča, ambulatorji itd.). Dosti je zaselkov, posebno v gorskih krajih, ki so še brez vodovoda, posluževati se morajo deževnice ali pa hoditi ponjo po dva tri kilometre k kakemu studenčku. Naj ne pozabim omeniti, da je pred leti obolelo nekaj ljudi za tifusom, prav zaradi nezdrave pitne vode. Še dosti drugih problemov, ki tare ,to naše uboge ljudi, bi lahko tukaj naštel, povrnil se bom drugič še na to vprašanje. Ljudje bi bili srečni, če bi zaenkrat bdi uslišani za te zgoraj povedane reči, ker so najnujnejše, in oblasti bi morale vzeti subit vse potrebne provedimente za olajšat ž vljenje našim ljudem. Alojz Čedermac Od skupne površine gozdov je nekaj manj kot polovica komunska last. ostalo pa je lastnina privatnikov, Ce izvzamemo nekaj kostanjevih gozdov, vse ostalo, to je 3/4 celotne gozdne površine, ,ie poraščeno le s frato in grmičevjem. V Roncu in njegovi okolici je razvito sadjarstvo, največ gojenje breskev, c, to ni na bogve kako visoki stopnji, kaj šele, da bi naši sadjarji mogli delati kon korenco velikim aciendam na Goriškem in v Brdih. Komunska cestna mreža ju poljske piti obsegajo vse skupaj približno 70 km, ki so pa zelo slabo vzdrževane, ker komun nima za to zadostnih ®>edstev na razpolago. Država alt provinca bi motal" na vsak način poskrbeti, da bi bila dobro vzdrževane vsaj glavne ceste. Najbolj zapuščene in oddaljene vasi so: Cmi vrh, Gorenji in Dolenji 'o si-ilei: Stara zena na poti na senožet. Pri nas so primoreme tudi stare žene opravljati najtežja deta, kajti mlada delavna moč je vsa po svetu PPozdvav iz inozemstva Tole fotografijo so nam poslali naši prijatelji v Franciji; so vsi iz Kr-natske doline in so zaposleni v tej državi kot zidarji ali težaki. Potom našega lista pošiljajo svojim domačim, prijateljem in znancem dosti srčnih pozdravov. Kakšno je Candolinijevo mišljenje narodni manjšini? Ž* v prijateljskih sklepov. Trgovinski krogi >o tisti ki gledajo na vse • probleme z realističnim očesom in zato od, njih s sigurnostjo' pričakujemo, da bodo spravili Furlanijo iz njene izoliranosti na širša pota mednarodnega sodelovanja. 0 «li nostro concetto di Buglione non può e nne dere col vostro. Voi concepite la. Begi uno come organo di lotta contro il potere democratico e anche a riguardo alle minoranze di lingua slava voi vorreste fine uno strumento antistatale. Su questo terreno non possiamo seguirvi». Za-Regione so vse stranke, samo ne missini n liberalci'. Meti njimi so pa tudi komunisti. Velikanska večina ljudi v Furlaniji je za Regione, ker bi ta prinesla več avtonomije v finančnih zadevah. Kakor stojijo stvari. v Furlaniji, bodo nekaj časa ime- senice na Gorenjskem v Sloveniji obiskali in vrnili obisk trbiškemu županu Lindaverju. Obiskali so trbi-ško županstvo. Ovčjo vas in se peljali s teleferieo na Višanje, kjer so imeli kosilo. Popoldne so obiskali Be-lopeška jezera, nato so bili na domu trfciškega župana, kjer jih je pogostila njegova žena. Bili smo zraven in sl mislili, kdaj bodo ti ubogi naši župani iz Nadiških dolin tako napredovali, da bi šli na primer obiskat slovenskega župana v Tolminu. Dne 4. junija so nogometaši iz š pet ra Slovenov ekipe «Val Natiso-ne» igrali nogometno tekmo na Jesenicah. Rezultat je bil m odločen Vseh oseb se je odpeljalo na Jesenice 60. Tekma je bila zelo prijateljska in sta si oba kapetana izmenjala šopke rdečih nageljnov. V zadnjem stoletju smo imeli razne dobe : dobo pare, lokomotiv in parnikov, nato dobo elektrike z električnimi centralami! iin mijli.jeui električnih aparatov, po vojni atomsko dobo, ki nas je zaenkrat še preplašila. Mislili smo, da bo atomska doba zaradi svojih virov ogromne moči trajala dolgo in da sc nobeno drugo odkritje ne bo moglo meriti z njo. In vendar je bila atomska energija prva na listi našega interesamen-ta samo od 1. 1945 pa do 1. 1957, ko so začeli ljudje spuščati v koztnos, v vesolje telesa, ki so z naglico, ki je ne poznamo na zemlji, prodirala čedalje bolj v prostor med planeti. Zdaj smo pa v enem mescu odpravili v vesolje že dva človeka. Samo tri leta so pretekla, da se je tehnika li Regione v rokah demokristjani in ne drugi partiti. Tudi drugod imajo Regione tako n:> pr. v Aosti in v Siciliji Tam so močni komunisti, pa ni opazili, da bi bili proti demokratični oblasti. Prvič slišimo, da bi hoteli komunisti iz «minoranze di lingua slava uno strumento antistatale». Mi ki smo nart dna manjšina, nič ne vemo. da bi komunisti to hoteli napraviti iz nas. Kes je, da so se komunisti zadnje čase zavzeli, da bi dobila slovenska narodna manjšina v Italiji legalizirano slo vensko šolo in je to pred realizacijo. Parlament in senat sta po svoji komisiji za javno edukacijo to odobrila. Čudi nas, da sta parlament in senat in še celo vsi demokristjanski senatorji in poslanci odobrili to akcijo, ki naj bi bila po Candolinjevem mišljenju «antistatale». Res pa je, da niso odobrili tistega predloga, socialistične in komunstične partije, da bi bil zakon o slovenski šoli razširjen tudi na videmsko provinco. Candolinijeva Ttalia, je razdeljena namreč na dva dela : vsa Italija brez videmske province na eni strani, in videmska provinca na drugi strni. V tej Candoli-nijevi Ttali.ji omejeni samo na videmsko provinco, je vsaka pravica nam Slovencem antistatale, Ker so torej komunisti in socialisti predlagali slovensko šolo, so antistatali. Sploh so antistatali vsi, ki priznajo kakršno koli pravico narodni manjšini v Furlanski Sloveniji. Na žalost za Cando-linija, je pa Candolini s svojim rasnim nacionalizmom, ki ne dovoljuje nam Slovenjem nobenih pravic, antistatale. On ustvarja malcontento, on je proti jasnemu določilu Costitucije, on škodi državnim interesom ; njemu ni več mesta kot predsednik provincia,luega sveta. On spada v passato, njega se drže še ideje intolerantnega nacionalizma. avstronavjike, potovanje med zvezdami tako spopolnila, da smo že poslali ljudi izven zemlje. Veseli nas, da ut i dve najmočnejši državi na svetu: Sovjetska Zveza in Zedinjene Ameriške Države, uspeli v majhni razliki v času, zgraditi takšne zračne ladje, ki bodo človeka pripeljale do novih odkritij. Ob tem razmišljajmo, kako zasta-ieli so naši pojmi o dižavnih mejili, o državni suverenosti, razlikah med narodi in o raznih ovirah umetnega e‘oreškega značaja, ki n:;-: ločijo. Smo na pragu nove dobe, dobe potovanj v vesolje, v kozmos. Upamo, da bomo v naših majhnih ra/men,h spoznali, da jo najbolj* biti dobri sosedi. Recipročni obiski in športne predstave med Furlanijo in Slovenijo Gagarin in Sheparn dva človeka novega časa VZPENJAČA NA VIŠ AR JE (Kanalska dolina) 1800 m nad morjem v 6 minutah Odhod iz postaje Ovčja ves (780 m nad morjem), kamor lahko dospele z. avtobusom iz in v Trbiž vsakih pol ure. Izredna romanja k slavnemu svetišču za 600 obletnico njegovega obstoja. NIa postajal v Ovčji vesi in Višarji restavracjia, topla in mrzla jedila, kavarna in buffet. FUNIVIA MONTE LUSSARI (Val Canale) a m. 1800 sul livello del mare in 6 minuti Partenza dalla stazione di Vaibruna (m. 780 s/m.) Servizio di/autobus da e per Tarvisio, ogni mezz'ora Pellegrinaggi straordinari per il sesto centenario della fondazione del suo famoso Santuario. Servizi alle due stazioni di Vaibruna e Lussari di ristorante, tavo'a calda e fredda, bar - buffet. (Foto E.P T. (Ente Provinciale Turismo) Udine in foto Malleoli!-likve - llgovizza) MA TA JUR Si ran 5 SOSEDNJI KRAJI IN LJUDJE pot Kdo m kaj so Dolenjska in Dolenjci? že samo ime pove, da je to pokrajina, provinca, ki leži nekje na dolenjem koncu, ali kraju, kakor tudi pri nas pravimo Gorenji Barna.s. Dolenji Barnas, Gorenji Grmek, Tako leži tudi Dolenjsko na dolchi em koncu Gorenjske, južno od glavnega mesta Ljubljane. Pied še komaj desetimi leti je niia Dolenjska uboga sirota, nekaj podobnega naši furlanski «montagni», n iši Karniji ali pa Beneški Sloveniji in -Reziji. Travnikov in njiv še preveč za obdelovati, denarja pa nikjer za vso tisto garanje in delo. Ljudje so delali ravno za hrano in za slabo o-bleko. §e prej, pred prvo in drugo svetovno vojsko so hodili v emigracijo, kot hodimo mi zdaj v Germanijo in tšvieero. Dolenjska je kar vebka. skoro za de-j set naših Beneških Sloveni j. Glavno mesto je Novo mesto, ki je približno tako veliko kot Čedad. Skozi Novo niesto teče rekt Krka, ki je dosti večja kot Nadiža pod Hudičevem mo-‘stom v Čedadu. Dolenjci so veseli ljudje. Imajo o-koli Novega mesta in naprej prot' Hrvaški velike vinograde. Iz raznih Jvinjik v teh vinogradih pridelujejo rdečkasto vino, ki mu pravijo cviček. Cviček nima velike gradacije in je bolj kiselkastega okusa. -Te prav podoben našim «merikanom». Zdravo vino, ki ne gre tako hitro v glavo. Večinoma so ga doma popili in nekaj Prodali v Ljubljano ali na Gorenjsko. S cvičkom je tako, kot pri nas z vini, Vi gredo. Naredijo in mešajo ga s Habšimi črnimi vini, tako ga ljudje .popijejo desetkrat več kot ga vinjike Kam pelje Dolenjske? na Dolenjskem sploh rodijo. V tej vinski stvari je, kot vidite, «Tulio il mondo è paese». Pred zadnjo vojno so imeli na Dolenjskem majhno fabriko vrvi (cordami) v Grosupljem, majhno tekstilno tovarno v Novem mestu in še majhno tovarno kož v Mokronogu. Ivo sem šel letos pomladi im obisk na Dolenjsko nisem skoraj poznal ne krajev, ne ljudi, ničesar, toliko se je vse spremenilo. Samo v Novem-mestu dela 6 tisoč delavcev v tekstilnih, farmacevtskih iti metalurških fabrikah, malo naprej imajo v .Stražah spet velike tekstilne in metalurške tovarne za vagone. V Ritmici, v Kočevju je po nekaj fabrik. V Miriu delajo makine za šivati. Povsod so pa še razni «impianti» velikih fati rile z Gorenjskega. Vlaki in avtobusi vozijo od vseli krajev delavce še v ljubljanske fabrike. Ena uajlepših avtostrad gre čez celo Dolenjsko. Po cestah je nimar več, motorjev In avtomobilov. Ljudje so lepo oblečeni, zadnje slamnate strehe zginjajo. Dolenjska z velikimi koraki dohaja zamujeno. Čakajo jo lepi časi. nr, APPARECCHI PESATORI A TIMBRO AUTOMATICI ED ELETTRO - OTTICI Premiata ed autorizzata fabbrica bil ance - pesi e misure ERMINIO MISSIO UDINE Piazza Garibaldi, 4 - Telefono 36.75 gl as €?ntigB*itmtuSUPIRMATIC <« CANZIANI Evropi primanjkuje delavcev. Od vseh strani se oglašajo države, ki i-ščejo delovno silo. Prva leta. nam je bila dobra Belgija, nato je prišla Francija, zanjo Švica. Zdaj pobere vse, kar je dobro za delo, Nemčija. Zadnje čase, se oglaša, še Holandija, kj bi tudi rada imela razne vrste delavcev. V Evropi drugod skoraj ni delavcev na razpolago kot v Italiji in zato sc obračajo na italijanske organe za emigracijo. Če že moramo mi furlanski Slovenci hoditi v emigracijo, potem je dobro, da, vemo, da nas iščejo in rabijo in da se nam ni treba ponujati kot poprej. Naučiti se moramo postavljati pogoje, ker imamo zdaj situacijo v rokah. Plače so v emigraciji takšne kot so. Če varčuješ in šparaš, lahko pošiljaš še kar dobre rimesse domov. Delati je treba v tovarni in zunaj pri zidanju hiš in drugih objektov, ker ti frankov, mark in goldinarjev uè dà nobeden zastonj. SELLA - NOS LADINS Ladinvi, ki spadajo k isti lingui-Mični skupini kot Furlani, žive v Alto Adige, oziroma Južnem Tirodu Mtoli prelaza Sella. Čeravno jih je H'ikrat manj kot nas furlanskih Slovencev, imajo svoj ctusopis «Sella — Nos Ladins, na katerem je naslikano hribovje Sella kot na našem listu ('Matajur». Vidite, da smo si glede 'dej podobni z Ladinci in da se tudi mi zbiramo kot oni okoli hriba, pod katerim stanujemo. Ladinci govorijo dalija,uski in nemški, ker so sosedje °beh teh narodov, imajo svoj ladinski muzej v Urtijci ali po italijansko Drtisei, ki je njihov glavni center. Usti ki razume furlanski bo razu* Del tudi ladinski. Takole pišejo v dvojem listu «Sella»; «Museum La-din» a Urtijei sta per giauri si pur-ton». Ali pa ko sporočajo, kako ir '•ilo na velikem festivalu ladinskih pesmi v Urtjeei : Gran festa per data nosta jent ladina dia valedes ’ntaur ’l Sella. Festival de cainties, sfileda de trochtes, giauri di museum y dia mostra d’ert. «Prišlo je tisoče ljudi gledat ladinski festival, vsaka dolina je pela svoje ladinske pelili. Šest muzik je godlo. In samo dobrih 12.000 je teh Ladincev in živijo v trikrat bolj visokih hribih kot so naši. Italijani in Nemci se kregajo med seboj, kdo bi jih pridobil zase. Ladinske vasi okoli Ortise-ia so najbolj znameniti turistični kraji severne Italije in mnog|i Ladinci imajo znamenite restavracije itn hotele. Med seboj govore ladinsko, v cerkvi molijo po ladinsko, pojejo svoje «eianties», večina pa so delavci in zlasti obrtniki (artigiani), ki so prej hodili po svetu, zdaj pa se drže doma. Še mnogo stvari pa je, ki niso v redu in ki delajo naše emigrantsko življenje strašno grenko. Ne spiš v redu, ne ješ v redu, ne piješ kot si navajen, kadiš zanič cigarete, stanuješ tako slabo in v tako slabih prostorih, da niso tega vajeni niti največji reveži v vasi. Vsak hoče ubogega, delavskega emigranta ponucati, ga izkoristiti. Plačevati moraš za posteljo, ne za posteljo, dostikrat za materase na tleli, težke švicarske franke. Kadar si prost, si sani ali pa mo raš biti s svojimi kbmpanji, s katerimi si delal ves teden. Zakaj tako, se sprašuješ? Tam kjer delaš, Germaniji ali pa šviceri na primer, domači ljudje strašno lepo živijo. Njihov standard, njihov livello, je najmanj za dva do tri klaftre višji kot, pri nas. Oni, ti Germani in Šviceri, bi radi gosposki način življenja obdržali. Nimajo pa doma dosti delavcev in kličejo nas. Nekaj sto tisoč delavcev iz Italije pomaga Švicarjem, da bi v sedanji ekonomski konjunkturi več zaslužili. Saj plačajo delo v redu, samo mi preveč trpimo. Zdaj ne gre več za iskanje dela m službe. Zdaj gre za izboljšanje življenja v emigraciji. Bolje moramo stanovati, bolje jesti, malo bolj po človeško živeti. Rabijo nas in ker nas rabijo, nam morajo dati boljši livello življenja. Končati mora kolonialno življenje, evropskih emigrantskih delavcev v evropskih državah. Rimesse" emigrantov V letih 1057, 1958 in 1059 so italijanski emigranti poslali svojcem v domovino 187, 267 in 247 milijonov dolarjev. Kakor vidimo je v letu 1959 bilo nekaj manj pošiljk in statistike, ki niso še uradno potrjene, pravijo, da jili je bilo v lanskem letu še manj. Kje tiči vzrok? Delavcev, ki odhajajo v tujino za delom, je vsako leto več. «rimesse» so pa vsako leto manjše. Nekaj ni v redu. & BERTOLLI Applicazioni oleodinamiche di precisione Costruzione riproduttori e macchine speciali LONATE POZZOLO - via Mmitesanto 4 (llarese) MAL DI CUORE MAL DI RENI ‘' DISTURBI FEMMINILI • ESAURIMENTI RAPPRESENTANTE E5CLUSIVO PER IL FRIULI! DITTA MINISINI SUGC. DI |______________________________________________E. CERA UDINE — Arance bevk Don Martino Čedermac Era un venerdì nuvoloso e quieto — non una foglia si muo-Vgva sugli alberi. Verso sera, tornando dalla sua visita alla ai)adre, Don Martino trovò seduti sulla panca davanti alla casa, ^ Tenente e il Brigadiere dei Carabinieri. Lo stavano aspettando. Il Tenente era ancora giovane, piuttosto asciutto, scuro di belle, gli occhi dal lampo cangiante. Il Brigadiere invece era Ltfisso, già calvo, ridente e di buona pasta — tutto il tempo non rise mezza parola. *Mi dispiace che abbiate dovuto attendermi», li salutò con fettata cortesia — in quei gliomi gli era toccato più spesso . ‘ fingere, nascondendo la sua montanina sincerità. Catina, M'chè non li hai invitati ad accomodarsi nel tinello.?» «E stato in visita, reverendo?», interrogò il Tenente, quando s! furono accomodati nel tinello. «Ancora qualche altra ^ URiuvh?». L’ufficiale era freddo, compito e bene educato; ’ f° la scorza delle buone maniere, si nascondeva la fermezza. •Vii 110 •*> e T)°n Martino sorrise forzatamente. «È stata aUto una breve passeggiala», le ^Plùamo molto coso», annunciò seccamente il Tenin- ’ lappiamo assai di più di quanto Lei sospetti». Dal suo tono di voce si capiva che la sua severità era premeditata. E Don Martino, pur fingendo di nulla, s’uniformò a quel tono. Era la seconda scena d’una stessa commedia, allo scopo di rendere il dialogo più animato ed il comportamento più ostinato. II fatto che Don Martino era riuscito in un istante a penetrare nel fondo dello spirito del poliziotto, gli diede dell’ardire. «Di me è ben facile che sappiate ben tutto Non temo nulla» rispose con fermezza. «Non nascondo, nè ho nulla da nascondere, nè a Dio e meno ancora agli uomini!» L’ufficiale sorrise ipocritamente. Poi prese un foglio dalla borsa o lo spiegò davanti al sacerdote, cercando con gli occhi il calamaio. •Suvvia ! Dopo non La molesteremo più !» «È tutto esattamente come l’ultima volta — solo che ha un tono più severo, oggi!», pensò Don Martino. Egli prese il foglio in mano e fece finta di leggerlo— ma non lo leggeva, c. noscenlcì: ormai bene. Da la commedia si era ] assati alla farsa grottesca. Avevano s-ùto un .vttivo gior o- i peumeiv che l’avevano tormentato e sui quali aveva ponderato per tutta la strada, l’avevano reso incrollabile e deciso. Il sangue gli sal,i\a alla testa: egli si tratteneva con sforzo dallo strappare il loglio, tanto era il desiderio che provava di gettare poi quei pezzetti di carta fra i piedi dell’ufficiale. No, no! Quella sarebbe una aperta dichiarazione di guerra, non desiderata por giunta. No, bisognava che si trattenesse. «l e ho dichiarato la mia intenzione già la volta precedente», disse spingendo da se i! foglio. «E non ho proprio nulla da aggiungere». L'ufficiale ebbe uno scatto nervoso. Diventò rosso in volto. «Noi non possiamo prestare attenzione alle Sue parole. La Bua è resistenza. Reverendo, è disobbedienza allo Stato . . .» «Permetta!,» Linierruppe .Don 'Martino. ■ «Ma orile faccende della Chiesa ...» «Mi scusi, Reverendo», e l’ufficiale non si lasciò interrotti pere, ma alzò la voce, mentre gli occhi gli balenarono adirati «Ma Lei, come cittadino, ha doveri di obbedienza anche all Stato. Voglia non dimenticare questo e sappia che jnon ha nuli da obiettare!» v «Nelle questioni riguardanti esclusivamente, la Chiesa,i Le dico che debbo obbedienza soltanto all’Arcivescovo . . . » «Si, nelle questioni puramente ecclesiastiche. E nessuno h; nulla da dire. Lo Stato non deve immischiarsi nelle question riguardanti l’istruzione religiosa, nè s’immischia. Ma quandi voi fate nelle chiese una propaganda anti-governativa, lo Stat non solo ha il diritto, ma ha anche il dovere di difendersi di porre fine a ciò una volta per sempre. E, badi, non esiter a farlo!» Erano parole dure, n)a non bruciavano, perché Don Martin' le aspettava ; non lo meravigliarono, nè lo scomposero. «Non creilo d'avere a rimproverarvi neppure la più pie cola mancanza contro lo Stato» , egli rispose tran • tu ilio. «In chiesa conversiamo di Dio e trattiamo delle verit; della tede, non di faccende politiche. Le Sue parole sono nient altro che delle pessime calunnie, perchè Lei non ha prove!» «Le prove, le abbiamo, Reverendo! Le abbiamo!» «Contro di me? No, non contro di me!» «Contro di Lei, e contro gli altri — ma questo per or non ha importanza. Le faccio solo notare, che il Governo b imamente deciso a raggiungere il suo scopo, perciò le autori!; 11011 avranno nessuna esitazione». E l’Ufficiale alzò aneon maggiormente la fronte. «Questo glielo posso confidare. Ed per questo clic qualsiasi discussione in proposito è del tutt inutile. Se Lei non s’arrende oggi dovrà pur Cedere domani Ha capito?» , - . ' • , « Sicuro! Don Martin© aveva .capito,-Egli aveva capito fu troppo bene! M. O A I Požvcplajtc klet V tem času je potrebno, da zažgete v kleti nekoliko žvepla, če imate še kaj vina. To je posebno važno sedaj v toplih mesecih, ko je prava gorkota, da se razmnožijo različne škodljive bakterije, ki vino lahko pokvarijo. Žveplo moramo zažgati večkrat in sicer vsakih 14 dni, posebno, če se vrata od Kien na široko odpirajo. Pa tudi prazno posodo moramo zažveplati. Ni dovolj, da ste jo po uporabi dobro oprali, posušili in zažveplali. Vsaj vsaka 2 meseca jo morate ponovno žveplati, če hočete imeti ob trgatvi zdravo in takoj u-porabljivo posodo. Malo kolesce žvepla zadostuje za 2 hektolitra, večje za 5, žvepleni azbestni r,rakec pa za 2 hi. POLŽI DELAJO ŠKODO Vse polno jih je, posebno po nekaterih vrtovih. Škoda na povrtnini je precejšna. Za uničenje polžev priporočajo: potrosite okoli gredic otrobe, ki ste jih zastrupili z barijevim fluorsilikatom (crusca avvelenata con il fluorsilicato di bario). Takšne otrobe prodajajo že pripravljene a agrarijah. Nekateri strokovni listi priporočajo tudi: obdajte gredice s tenkim pasom modre galice (solfato di rame). Takoj ko stopi polž v dotiko z modro gjalico se speče, se začne sušiti in pogine. POŠKROPITE JABOLKA IN HRUŠKE Če nočete pridelati piškavih jabolk in krušk, potem škropite sedaj v tem mesecu z arzenati. Piškavost povzroča črv ali ličinka, ki se uleže iz jajčka, katerega znese neki metuljček. Ta metuljček ima slovensko ime jabolčni al i hruškov zavijač. Vendar pa sta dva različna metuljčka, od katerih se je eden Specializiral na jabolka, drugi na hruške, a sta si podobna in jih tudi enako uničujemo. Najprimernejši preparat je arze-nat, bodisi svinčeni ali aluminijev ali bakreni. Vsi so dobri, ker so vsi enako hudi strupi. Za 100 litrov škropiva zadostuje 350 do 500 gramov svinčenega ali aluminijevega arzenala. Zadostuje, da premešamo v 100 litrih vode določeno količino dotičnega arzenatovoga prahu ali ar-zenatove maže in da poškropimo z navadno škropilnico celo drevesno krono. Ne zadostuje pa samo eno škropljenje, ker črvič ne zleze iz bube vse naenkrat ampak postopoma, začenši koncem prve polovice maja pa tja do srede julija. V tej dobi moramo škropiti jablane in hruške vsakih 20 dni, torej v celoti trikrat. ŽIVINOREJA'# ŠOL JE ŽIVINI POTREBNA Kravi, ki daje 50 kvintalov mleka letno, moramo pokladati dnevno okoli 30 gramov kuhinjske soli, čeprav jo prejme nekaj že s fuotrom, Živina ima drobno sol rajši kot v kosih. Drobno poje takoj, sol v kosih pa. mora lizati počasi. Kadar kravam ne dajemo zadostne kvantitete soli, čutijo kmalu pomanjkanje, ki se izraža v tem, da ližejo tuje predmete (jasli). Po več mesecih, kljub temu, da je ješčnost ostala dobra, krave in o-stala goveda zgubijo na teži in. istočasno dajejo manj mleka. Če bi krave še nadalje ostale brez soli, bi poginile. Koncentrirani fuotri (mangime), s katerim fuotramo krave mlekarice, morajo imeti v sebi najmanj 1% kuhinjske soli. Ker nismo sigurni, da bo sol v koncentratu zadoščala za potrebe goveda, dajmo živini še drugo drobno sol. Bol, ki jo pokladamo kravam mlekaricam, nadomestuje tisto, kar se izloča z mlekom. Pomniti moramo, da vsebuje vsak liter mleka okoli 0,80 gramov natrija in 1,2 grama klora, kar da približno 2 g|rama soli. Dognano je bilo tudi, da je meso koštrunov, ki so se pasli na travnikih bogatih s soljo, ostalo brez tistega neprijetnega okusa, ki ga ima >-bičajno meso koštrunov. vzhajal. Dobro pečen kruh je visok in okrogel, medtem ko je slabo pečen ploščat in ozek. Sredica dobro zapečenega kruha je suha in prožna (elastična), slabo zapečenega pa mokra in vlečljiva. Če hleb obrnemo in po spodnji strani potrkamo s prstom, bomo slišali čist in suh glas, posebno če je kruh pravkar pečen. Pri dobro zapečenem kruhu je spodnja stran dobro pečena, včasih celo rjava. Toda napačno bi bilo, če bi na podlagi barve kruha in debelosti skorje sodili, ali je dobro pečen ali ne, ker se lahko zgodi, da kruh, ki je na zgornji strani dobro zapečen in z debelo skorjo, vendar v celoto ni do kraja pečen. Če so zidovi vlažni (mokri) razto-pite v dveh litrih 600 gramov mila (žajfe). Ko voda zavre, vzemite krtačo in z gorko raztopino premažite zidove. Ko se bodo zidovi dobro posušili, jih premažite še enkrat z drugo plastjo in z gorko raztopino galuna. V osmih liti»h vode raztopite 400 gramov galuna (allume) S tem mažite zidove 6 do 7 dni zaporedoma. Postali bodo nepremočl jivi ( impermeabili). Če presajamo rastline v že rabljeno cietlično posodo, jo moramo prej dobro očistiti. To naredimo tako, da zdrgnemo posodo z ostro krtačo ali peskom, potem pa jo operemo z lugom in dobro posušimo. KAKŠEN JE DOBRO PEČEN KRUH Kadar držimo v rokah dobro zapečen kruh, se nam bo zdelo, da je lahek. To je od tega, ker je dobro DELO NA TRAVNIKIH IN SENOŽETIH Košnja mora biti skoraj v vseh krajih pri kraju. Poleti travnikov ne gnojimo s hlevskim gnojem. Če moramo gnoj speljati iz gnojišča, ga. zložimo v kupe in dobro pokrijemo z zemljo. Raztrosili ga bomo šele sredi jeseni, da ne bo izgubil toliko amo-nijaka. Če se na detelji, posebno na lucerni, kaže škodljiva predenica, jo uničimo najbolje takole: pokosimo deteljo na okuženem kraju in še vsaj pol metra daleč naokrog, jo posuš mo in sežgemo. Potem ves prostor globoko preorjemo ali prekopljemo, da pridejo ostanki predeniee globoko v zemljo. Prav je tudi, če predenične otoke včasih poškropimo s 25 procen-tno zeleno galico ali žveplene kisline. La vidna Jugoslavia terra di tradizionale ospitalità VI INVITA A PASSARE LE VACANZE TRA I SUOI MONTI, SULLE RIVE DEI SUOI LAGHI E SULLE SPIAGGIE DELLA COSTA ADRIATICA Per informazioni potete rivolgervi a qualsiasi agenzia turistica, alle autorità consolari jugoslave oppure all’ UFFICIO DEL TURISMO JUGOSLAVO ROMA — Via del Tritone 62 (Telefono 688.088) I due Paesi sono collegati da ottimi servizi di comunicazione per terra, mare e cielo. VISITATE L’ISTRIA E LA DALMAZIA L TQtSSTf tqsd OPATiJa BtJffA CRIKVENICA SENJ KAR LO B AG fì/OG R A o/m. • S/BfNUK AUTOSTRADA fi! JEKA - ZADAR 2 2 2 tur* STAGIONE 1961 : PREZZI DELLE STANZE E DELLE PENSIONI Stanza da un Ietto : aprile, maggio c ottobre 900-1200, giugno e settembre 1100-1500. luglio e agosto 1200'1700 din. Pensione completa : aprile, maggio e ottobre 1200'1650, giugno o settembre 1650-2250, luglio e agosto 2250-2600 din. per persona. Appartamenti : aprile, maggio c ottobre 6000, giugno e settembre 7000, luglio e agosto 8000 i J Pasti : Colazione aprile, maggio e ottobre 100-150, giugno e settembre 150-550, luglio e agosto 200-400. Pranzo rispettivamente 450-650, 500' 800, 550-1000 c cosi pure per la cena. Ma investito in pieno così dall’abbattimento e da una profonda consapevolezza della sua impotenza, egli impallidì e si sentì improvvisamente tanto debole da doversi appoggiare alla tavola. Aveva compreso che non esistevano possibilità di accordo. Erano poli opposti come il fuoco e l’acqua! Si trattava di punti di vista diametralmente contrapposti sia riguardo alla, vita umana, che riguardo alla morale — ogni suo intendimento veniva male inteso: Don Martino era disperato. L’asprezza di quelle parole lo irritò, perchè inaspettata. Ma la comprendeva benissimo — anche lui era stato soldato. L’ufficiale aveva ricevuto un ordine al quale il cappellano faceva resistenza —-ma lui doveva farlo eseguire. Era soltanto logico che perdesse la calma e che si mettesse quasi a gridare. Sii Don Martino era rimasto sorpreso ed addolorato e per un istante gli era mancata la voce e la parola. Ma ora non c’era tempo per ì sentimenti. Egli conosceva bene con chi aveva a che fare; sapeva bene come si doveva trattare. Alla cortesia bisognava rispondere colla cortesia; ma la durezza richiedeva una durezza ancor maggiore da parte sua. Non bisognava che scoprisse che aveva paura. Con calma e con enfasi, senza lasciarsi sopraffare dai suoi sentimenti ! «Signor Tenente!», disse alzandosi e mettendo un pugno sul tavolo. «Siete venuti ad arrestarmi ? Ebbene, allora amma-nettatem ed io vi seguirò. Siete venuti a discutere con me? Bene, allora parliamo con calma. In questo caso io non permetterò che Lei alzi la voce; questa è casa m a. Sono stato militare anch’io e so altrettanto bene quanto Lei cosa vogliano dire gli ordini che un soldato riceve ...» Ir'ufficiale resto di sasso per la sorpresa — il suo tono perentorio se ne andò. Alzandosi fece un gesto di pacificazione colla mano ed, abbassando la voce, disse: «Si calmi, Reverendo ! Si calmi ! È una mia brutta abitudine . . Non intendevo . . . Comprende? «Comprendo», brontolò rapidamente Don Martino. «Si sieda, prego !» E si sedettero di nuovo. «Allora parliamo con calma! Temo però che ogni parola sia del tutto superflua in questa faccenda, per la quale siete venuti. Queste questioni sono troppo profonde perchè si possano Esternare qui, fra noi due. Prima di tutto le debbono discutere e sistemare quelli che stanno al di sopra di noi» «E se le avessero già sistemate?», interpose il Tenente con un sorriso obliquo. «Non lo credo!» tagliò corto Don Martino. «Finó ad òggi non posseggo la minima prova che l’abbiano fatto». L’ufficiale sa mise a tambureggiare le dita sul tavolo; era evidentemente in dubbio sui da farsi. «Quel prete slavo!» tit. nel testo), se almeno non fosse tanto cortese e nello stesso tempo deciso! E poi lo intimidiva anche quella sua canuta vecchiezza! Davvero non poteva decidersi a suscitare un incidente! «Ma perchè, Reverendo, Lei è tanto ostinato? Naturalmente Lei può fare come megl’o crede, ma io La consigliavo . . . per il Suo bene. Io L'avverto che con codesta ostinazione Ella non si procurerà altro che guai e disgrazie ...» «Lei crede? Si?», e Don Martino si sforzò di sorridere piano. «E cosa mi potrebbe succedere, per esempio?» «Mm . . . Disagi diversi e guai, che Lei alla Sua età sopporterebbe malamente», e l’ufficiale cercava di penetrare cogli occhi quale effetto producessero le sue parole. «Per esempio —il confino ...» L’ultima parola fu pronunciata adagio, con chiarezza, onde avvesse piena efficacia ... e in realtà scosso Don Martino ò per benino, sebbene lui si sforzasse di non scomporsi. La PaU*t .•he l'aveva colto già il primo giorno, ora aveva una ba®-concreta. Uno strano interimento si formò intorno al Sl1 cuore. Tacque per un po’, per controllarsi; poi si ripr^' nascondendo dietro un sorriso la costernazione interna. «E va bene!». La voce gli tremava leggermente, ment® la mano cominciò a cercare la tabacchiera, come faceva sei®, pre nei momenti di agistazione. Faccia pure quello che P1 Le piace! Ripeto: prendo su di me tutte le conseguenze. 80®' a Sua disposizione ! f «No, no!», e l’ufficiale gli toccò piano il gomito. siamo ancora arrivati a questo punto, lo non ho ancora hy. ordini». E la parola «ancora» aveva una risonanza particol*1' <-B poi Lei ci ripenserà. Vede, tutti hanno già firmato, soltanto ...» _ . «Non tutti!, Don Martino interruppe aspramente. «Lei s1^ ganna! Ma se anche avessero firmato, dovranno da soli giorno rispondere a Dio. Io, per mio conto, preferisci sC giocarmi dall’accusa di ribellione davanti alle potenze tern che dinanzi a Lui». ' ,, Il Tenente »irrise con gentilezza, come se fra loro » passassero frasi negative. Po. egli si appoggiò al tavolo e sò il prete negli occhi. «E allora — niente!» Quello sguardo irritò Don Martino. «NO'» y «A nessuna condizione?» Ed il Tenente stiracchiò le Par0^ «A nessuna!», disse Don Martino, che insofferente y°l(| altrove lo sguardo, non potendo più sopportare gli òcchi poliziotto. «Non perd’amo inutilmente il tempo!» Sulle labbra dell’ufficiale giocava un sorrise mezzo tii®1 e mezzo astutOj MATAJUR Stran 7 Slovenske občine brez farmacije Ne sprašujemo se, kaj manjka v večini .slovenskih občin, ampak kaj sploh imajo. Že pre 1 dvema me-ece-lr‘» so diplomirani farmacist", ki nimajo svoje apoteke, ki se p ,tikajo sem Pa tja. brez službe, nastop'Ii na svojem zborovanju v Rimu, da m .ra i-. meti vsaka občina, ki ima dva tisoè PrebAalo.ev svojo testno apoteko. Izračunali so. da se z 2.000 prebivalci lahko preživlja apoteka. Tisti apote-kariji, k' že imajo svojo apoteko, Pa se seveda temu upirajo. V Furlanski Sloveirji so slovenski» obe ne Dre-ka, Sovodnje in Ti pa n a n Sre lnjc ®rez farmar .je, brez lekarne pa s « tute občine Montenars Prapetno in lavorjana. v katerih tudi živi veliko število Slovencev. Naše stališče je sledeče: Vse rod. kjer je toliko pac'entov. toliko ljudi ;'a lahko izdihujejo farmacijo, naj ')f' farmacija. Ljudje hodijo v sedanjih časih več k zdravnikom kot poprej, ker so vpisani v razne mutue in teiajo pravico do zdravljenja in medicin. Koliko prmerov katastrofe in Murti je bilo že v naš h krajih, ker ljudje ldso mogi’ dohiti pravočasno Medicine, če je bila kakšna kriza v Stianju starih ali pa drugih bolnikov. Sovodnje je ži’ tako velik kraj, da bi lahko vzdrževalo apoteko in prav ta- ko tudi Tipana. Zato zahtevamo, da se v interesu našega prebivalstva, postavi farmacija v vseh občinah iznad 2.000 ljudi. Naj občine ne posilijo ražouov lastnikov apotek, ki niso za nove apoteke, ker se boje, da izgube paciente. Knjige o Furlanih in o Furlaniji Pisali smo že o raznih publikacijah, ki jih je izdala trgovinska zbornica v Vidmu o socialnih in ekonomski!; problemih. Zdaj imajo v načrtu obširno delo v štirih zvezkih, ki bo o-biavnavalo življenje Furlanov skozi stoletja. 1' prvi knjigi, ki je že pripravljena za tisk, bodo obravnavali fizično-geografske karakteristike videmske province od pod Serenissimo, to je pod 1 »eneško republiko in kasneje pod Avstrijo. Upamo, da bo prva knjiga dobra in točna, ker jo je pripravil profesor Ferrari, na statističnem inštitutu univerze v Padovi. V knjigi bi moralo biti tudi precej podatkov o naših slovenski n krajih Ko bo izšla, bomo obširno poročali v našem listu. Električni «sovraccanoni» naj se razdelijo V Tolmezzu je sedež kouzcre'ja 53 «inunov Karnije, hribovsk h komu-?iov «Pedemontane», Kanalske doline te Rezije, ki bi si morali deliti med Seboj denar, ki se nabere iz sovraeca-Ptenov električn h družb, ki imajo električni centrale v furlanskih hri-jteh. To jun pr tiče no posebnem za-i^teiu iz leta 1953. Električne družbe te se temu upirale, toda zdaj sedem "i po tem, ko je parlament to določi. pa le prihajajo milijoni v kašo ( konzorcija. Tisti, ki '•■o v Tolmezzu, Prvijo, da bi bilo Veba s tem denarjem napraviti eno samo veliko stvar i'1' da ne bi bilo treba razdeliti posa-deožnim dolinam, ker bi vsaka pre- Publikacije o Terski dolini ?rtd kratkim ne dala stampati videmska speleološka società inteiesa.ii-‘n,t študijo o Završkih jamah. Knjiga Jkbjo) je debela nih 150 pagin mi d *8tjerinii je tud več fotografij z ja-tee in naših vasi anu dosti skic anu ■Planeti rij, ke no r’guardajo sestav baše zemje. To študijo je par prav /Tani geolog Feruglio, ki e bi dolga Ma profesor ordinario na univerzi h Torinu anu je untar pred parimi kleti. Naše jame, čeglih so zlo interesan- VASAH2E J centri turistici più rinomati : Bled malo dobila, da bi kaj napravila. Županj Rezije, Kanalske doline in doline Bele so se zbrali v Pontebi in so tekli, naj se denar razdeli periferno na vse doline po njihovih potrebah. Oni ne zaupajo, da bi s koncentracijo denarja sploh kaj dobili. Dolin. pravijo je toliko, da sploh ne kaže, da bi kdaj prišli na vrsto. Zato razdelite 300 milijonov, kolikor se jih je nabralo med vse komune. Vsak naj porabi tiste svoje milijone kakor ve in zna : ali za turizem, ali za cesto, ali za živino, kakor jim je pač prav. Mi jim damo prav, ker se koncentracija fondov ni nikjer skazala dobro. ' ■ Soggiorno climatico alpino. Altezza snl livello del mare 501 in. Lago alpino, lungo 2 kilometri, largo .1 e .mezzo. Mezzi di comunicazione: due-stazioni ferroviarie. Linea Trieste -Gorizia - Bled e Trieste - Ljubljana : Bled. Autostrada Trieste - Ljubljana - Bled. Un’altra strada va da Trieste - Gorizia - Podbrdo ed infi" ne, la più breve, segue l’intinerario Podbrdo - Petrovo brdo - Gorica -Bohinj - Bled. Alberghi : Hotel Toplice 313 letti, Park hotel 190 letti, albergo Jelovica 200 letti, Hotel Krim 60 letti, albergo Triglav 108 letti, albergo Lovec 25 letti. Diverse trattorie e ristoranti. Gite: Bled - Gorje - orrido del Vintgar - Dobrava. Due ore. Bled - Castello, 20 minuti. Bled: a piedi lungo la riva attorno al lago. Un’ora e quaranta minuti, in automobile mezz’ora. Bohinj tue, sa.j so edine te sorte u Italiji, če ven uzomemo te, ke no se obrenčejo tu Pugliah blizu Manfredome, so so malo poznane. Talcoviš bo s to publikacijo zvjedalo dosti judi še za naše kraje anu to če dosti žovati za inkre-ment turistik Terske in Karnahtske doline. Zvjedali smo, da bo u kratkem izšla tud u Vidmu še ’dua drugp. publikacija, ki bo opisala lepote anu karakteristike naše dolhie. Ta monografija. bo nosila titol «La Valle del Na sliki: Landarska jama - Zvon znamenite cerkvice Cerkev v Landarski jami razpada Vsak izmed nas furlanskih Slo vencev ve točno, kje leži Landarska jama. in da leži visoko gori v na. vpičnem robu. Lepa pot pelje do roba, potem začnejo stopnieé, ki j iti ni ne konca ne kraja. V jami teto voda in je tam mala cerkvica z lesenim oltarjem. Ta je star nekaj stole! ij. Notri je vlažno in zato vse skupaj razpada. Škoda bi bilo, da bi slavni monument furlanskih Slovencev tako razpadel. Nekateri so se angažirali, da bi morala država dati l-.akšen kontributo, da bi se cerkvica popravila. Znameniti slovenski pesnik Anton Aškerc, ki je hodil po naših krajih proti koncu prejšnjega stoletja, je napisal lepo pesem o slovenski kraljici, ki se je skrila v landarski jami pred Atilom, hunskim poglavarjem. To legendo so o tej jami pripovedovali, Aškercu d ombrìi ljudje. Zadnja yòjska, ko ,0'bil pri na.s Kozaki ih Nemci, pa si niso upali naši ljudje, da. bi se skrivali v jami. nifere, la via più breve verso o dal mare. Un’altra strada: Ljubljana - Kranj - Bled - Bohinjska Bistrica con servizio regolare di autocorriere. Alberghi: Zlatorog, Pod Voglom, Bellevue, Jezero, campeggio sulle rive del lago. Gite: alle foci ed alla cascata della. Savica. Servizio di autobus più mezz’ora di marcia. Kranjska gora Altezza sul 1. m. 810 m. Clima alpino, luogo di villeggiatura. Comunicazioni : stazione ferroviaria sulla Ljubljana - Jesenice - Kranjska gora, oppure Trieste - Udine - Tarvisio Rateče - Kranjska gora. Alberghi : Erika, Slaveq, Razor, Planika più 280 camere presso privati. Gite: fino alla piscina Jasna nella valle della Pišnica 15 minuti, fino all’albergo Erika 20 minuti, fino al rifugio sulla Krnica 1 ora e mezzo fino a Martuljk 4 km, fino a Podkoren 2,5 km. Escursioni: Kranjska gora — Špik (2472 m.). oppure sul 1 rš!č su cui sorgono i rifugi Erjavec, Tičarjev dom, Poštarska koča, Mihov dom, koča v Krnici, kota na Gozdu. Tre ore e mezzo. Luogo di villeggiatura e centro a. sport invernali. Clima alpino. In una vasta conca con l’ononomo lago e numerosi abitati. : Comunicazioni: linea ferroviaria Triste - Gorizia Piedicolle - Bohinjska Bistrica. Strada : Trieste - Gorizia - Piedicolle -Sorška planina - Bohinjska Bistrica, strada alpina tra vasti boschi di Co- Torre e del Cornappo». Za use te iniciative se muoremò zahvalit (ringra-eiati) Negro Petru - Daziar iz Zavrha, ki je pomagu s svojimi noticija-mi, ki jih je dan a disposieion škri-torjem tjeh publikacij. Planina BLED e dintorni jEStNICt Per Tein/is »o Dobrava Pod h oro irovnica begune Boh. Bola Radovljica \ SlammKo ^ 'ViLiubno V^Otoce N j - Lipnica O Gorjupe &Ai La9° ^ 0ohinj motel «DOM V PUNICI». a a ^Rateče Altitudine 950 metri sul mare Da Tarvisio km. 14 80 LETTI — ACQUA COPRENTE CALDA E FREDDA IN TUTTE LE CAMERE - PISCINA E CAMPO DI TENNIS Prezzi modicissimi Per informazioni rivolgersi • TURISTIČNO DRUŠTVO» KRANJSKA GORA »I ]K I O S O ”DOM POD GOLICO” PLANI1?A Altitudine 1.000 metri sul mare Da JESkNICk (Slovenia Superiore) 4 km. Da TARVISIO 45 km. . . . posizione incantevole alle falde de! monte Golica ne! cuore delle Karavanke. Pensione giornaliera da 800 a 1200 din Direzione — Redazione — Amministrazione UDINE - via Vittorio Veneto. 3::- Tel. 33.46 MATAJUR »01*0 40 Gioirvi IH S< fOf’f ftO Portavoce degli Sloveni della provincia di Udine Dalla Jugoslavia I CEMENTIERI DI CIVIDAEE «•*»<•'« hanno vinto! L’accordo strappato al monopolio riconosce le riven dicazioni fondamentali avanzate dai sindacati all’inizio della lotta : premio di produzione di 15.000 Lire, diminuzione dell’orario di lavoro a parità di salario I 10.000 operai occupati nell’industria cementiera Italiana hanno conseguito, dopo più di un meso di e-roieo e drammatico sciopero, una splendida vittoria. Essi con la loro tenacia e combattività hanno costretto i padroni del cemento ad accettare un’accordo che accoglie tutte le rivendicazioni avanzate dai Sindacati all’inizio della lotta: premio d* produzione nella misura di L. 15.000 annue, un premio «una tantum» di L. 8.000, la riduzione dell’orario di lavoro nella misura di una ora e mezza per settimana a parità di salario a partire dal 1. luglio (per quest’anno la diminuzione dell’orario verrà forfettizzata e corrisposta in danaro: ogni operaio percepirà circa 15 mila lire); per il 1962: il premio di produzione verrà corrisposto nella misura di L. 17.000, mentre la diminuzione di un’ora e mezza dell’orario di lavoro settimanale avrà efetto pratico sull’orario stesso. Questa importante vertenza sindacale che ha visto, m particolare, le maestranze del cementificio di Civi-lale, opporre una strenua resistenza culminata in episodi drammatici ; valga ad esempio l’episodio che avuto per protagonisti gli operai cementieri di Cividale, distendersi dinnanzi agli autocarri militari che intendevano asportare del cemento, dallo stabilimento stesso. Questo atto, ed altri, compiuti dalle maestranze dei cementifici Italiani, stanno a dimostrare l’alto grado di coscienza sindacale aggi i .-tu dai lavoratori. Essi, con la vittoria conquistata, hanno dato un significativo monito ai padroni del vapore è in paa-ti colare ai sig. Pesenti, il «magna pars» italiana perchè sta a dimostrare che nei nostro paese la libertà e la democrazia si consolidano qualora trovino la classe operaia sempre protesa a salvaguardare i suoi diritti e. a lottare affinchè il maggiore rendimento del lavoro vada a profitto della collettività tutta. Noi ci auguriamo che di codeste splendide vittorie, la classe operaia, abbia a conseguirne ancora molte. Il nostro augurio e plauso va ai lavoratori cementieri di Cividale in quanto Uo’uapetfu dolici lotia dei cementieri di Cividale della Ttaeenienti, dimostrando con i fatti che il tanto strombazzato «miracolo economico ladano» rischia di tradursi esclusivamente in maggior profitto della classe imprenditoriale italiana se, la classe operaia mercè la sua unità nella organizzazione sindacale unitaria, non saprà combattere al fine ai dare maggiore dignità e libertà alla classe lavoratrice. La vittoria dei cementieri è un po la vittoria di tutta la classe operaia siamo certi che essi hanno, con il lo-» .•-empio, dimostrato alla classe operaia friulana (piale è la via da percorrere per arrecare un notevole contributo al sollevamento della nostra misera economia e per garantire ad essi un avvenire migliore fatto di pro-gresso e di libertà ; libera innanzitutto dal bisogno e dal triste retaggio che li vuole raminghi per il mondo a guadagnare un tozzo di pane in terra straniera. Si è tenuta in varie località del ristretto di Capodistria la, più grande manifestazione culturale -della minoranza nazionale italiana in Jugoslavia, organizzata dall’Unione degli Italiani dell Istria e di Fiume. Ad essa hanno preso par': ultra mille esecutori e le giornate più intense dal punto di vista politico -culturale si sono svolte sabato 17 e domenica 18 c m. con la parteupa-znne del Console generale d’Uaha a Capodistria dott. Zecchin, dei presi-dei Comitato distrettuale di Capodistria Albino Dujc, di Miro Bertok, segretario del Comitato dello stesso distretto, di Oscar Venturini, presidente della commissione delle minoranze e di molte altre personalità del mondo politico e culturale della regione. Quello che più ha impressionato durante questa, «Rassegna» è l’organizzazione solida e finanziariamente molto ben sostenuta da parte dello stato jugoslavo, contrariamente a quanto ha sempre voluto dimostrare certa stampa della nostra provincia. Le rassegne delle scuole e dei C ircoli Italiani di Cultura e il festival della canzone costituivano i pezzi più importanti dell’intera manifestazione in quanto sui palcoscenici di Isola e di Capodistria si sono alternati qualcosa come 36 gruppi e complessi artistici culturali con un totale di 810 esecutori e precisamente 7 complessi corali, 7 compagnie filodrammatiche, 11 balletti, 3 gruppi mandolinistici, 4 orchestre da ballo, 2 gruppi fol-kloristici, 1 orchestra melodica, 1 orchestrina tipica e ben 13 solisti in rappresentanza di 15 scuole, 6 Circoli Italiani di Cultura e 6 (Società artistieo-culturali operaie e studentesche. A questi sono da aggiungere i partecipanti al convegno artistico -culturale di Capodisana, alle gare di quiz (16 squadre di altrettante scuole) e al raduno dei giovani esploratori della minoranza, italiana che ebbe luogo ad Ankarano. % PER CLI EMIGRANTI IN (RANCIA In merito alla situazione in cui vivono alcune decine di migliaia di lavoratori italiani emigrati in Francia, il senatore Renato Bitossi, presidente nazionale deli' I N C A ( Istituto Nazionale Confederale Assistenza), ha presentato al Ministro degli Esteri la seguente domanda : « Il sen. Bitossi interroga il Mini -stro degli affari Esteri per sapere quali provvedimenti e quale azione intende intraprendere per garantire ai lavoratori italiani emigrati in Francia e ai loro familiari, l'integrale applicazione degli accordi e norme vigenti in materia di alloggio. « In particolare, come viene se -gnalato da più parli, per quei connazionali occupati nelle miniere del Nord e del Pas-de-Calais, che in numero notevole sarebbero alloggiali a volte anche con le loro famiglie in baracche, costruite in parte nel 1941, anlì igieniche, sconnesse, prive a volte di acqua corrente e dei servizi igienici necessari che spesso nel periodo della cattiva stagione anche per lo stato delle fognature e delle strade, in alcune località verrebbero ad essere letteralmente circondate di fango ed acqua. « Una tale situazione, che a quanto viene fatto presente, sarebbe motivo di vivo malcontento, disagio ed amarezza tra i nostri lavoratori emi -grati e loro familiari, contrasterebbe sia con le stesse norme in materia di alloggi, sia con quanto previsto negli accordi bilaterali di emigrazione. » Denunciato per diffamazione il «Messaggero Veneto » Una denuncia per diffamazione a mezzo della stampa è slata presentata contro il direttore responsabile del quotidiano «Messaggero Veneto». Nel numero uscito il 1. giugno, in un articolo dal titolo «-4 Ila proposta dei bilinguismo secca risposta di Monteaperta», un anonimo articolista accusava i componenti del Consiglio comunale di Taipana che avevano proposto che «negli, uffici fosse ripristinata la libertà di usare ila Tn-gva parlata dalla popolazione locale», di essere dei figli degeneri e di avere con la loro richiesta insultato la memoria di duecento Caduti in guerra. Ritenendosi diffamati i predetti amministratori comunali hanno sporto querela contro il direttore responsabile del sopracitato giornale. Dopo aver gettato fango a piene mani su cittadini che hanno servito lealmente lo stato italiano per tutta la durala della guerra e senza neppure riflettere che alcuni di essi contano fra ì loro congiunti di famiglia e nel proprio parentado, caduti ed invalidi della prima e della seconda guerra mondiale, l’anonimo articolista ha avuto la spudoratezza di affermare che «a. lavare lo insulto arrecalo ai Caduti con l'irriverente proposta del bilinguismo», sarà erette a Monteaperta un monumento in loro onore. In attesa del processo e della inevitabile condanna, i diffama ori faranno bene a riflettere sulla condanna a otto mesi di reclusione, 60 mila lire di multa, al pagamento delle spese processuali ed al risarcimento Saranno denunciati aìl’ autorità giudiziaria, non appena identificati, tutti i membri del «comitato» di Monteapertà. I diffamatori dei conirgi Marchi condannati da! tribunale di Udine a otto mesi di reclusione. dei danni alla parte civile inflitta recentemente dal tribunale di Udine al signor Arturo Manzano del «Me sag- flessione nelle rimesse gv . degli emigranti Uno dei pilastri della bilancia italiana dei pagamenti è costituito dalle rimesse degli emigranti. Esse contribuiscono in misura determinante all» copertura dei: disavanzi commerciali ed all'accresci mento delle riserve dell’oro. Le entrate dovute dagli invii degli emigranti sono state pari a 187, 267 e 246 milioni di dollari rispettivamente negli anni 1957, 1958 e 1959. In quest’ultimo anno vi è stata una d minuz'one delle rimesse non dovuta ad una flessione degli emigranti. Analogo fenomeno si riscontra nel 1960. I fogli italiani che viglano per conto del governo su questi fenomeni, affermano che i motivi della flessione sono dovuti alla diminuita solidità del pilastro concernente le limesse degli emigranti, con eh non corr sponde se teniamo conto dello aumentato flusso degli emigranti. della minoranza italiana Le finalità, 1 attività e i problemi dell 'organizzazione sono stati illustrati sabato 17 c. m. dal presidente dell’Un’one degli Italiani dellTstrk e di Fiume, Ner.'no Gobbo, deputato della minoranza nazionale italiana aJ parlamento sloveno, il quale, dopo a-ver passato in rassegna le strutturo organizzative dellUnione degli Italia-ni in Jugoslavia, ha illustrato l’attività della stessa ed ha sostenuto e-splicitamente che uno dei maggiori compiti è quello di essere fedele alk tradizioni linguistiche e culturali i italiane attraverso l'organizzazioni di festivals per la «conservazione 1 lo sviluppo delle caratteristiche etniche». L’onorevole Gino Gobbo h8 inoltre ribadito la necessità di maggiori collegamenti con la vita culturale italiana, non solo attraverso k stampa e la radio, come ora aw’ene» ma anche con scambi culturali d] gruppi e. di personalità artistiche. Laroratort ! Abbonatevi e raccogliete ab' bonamenti ai periodico • ndiarde e di opere irrigue Perj,-miliardi e 385 milioni, presegtte**lfj importanti iniziative in corso diversi comprensori della Val f’il na.