Politični ogled. Avstrljske dežele. Cesarjevič naslednik Rudolf, sedaj 22 let star, je odpotoval na dvor belgijskega kralja v grad Laeken, kder je snubil za kraljevo b6er, 161etno princesinjo Štefanijo; bil je še isti den ž njo zaro5en, poroka bojeseni; cesarica vrača se iz Angleškega domov in obia6e pojdoč belgijsko kraljevsko rodbino. Nesre6ni nadvojvoda Maksimilijan, poznej cesar v Mehiki, imel je tudi belgijsko princesiujo za ženo, sedaj cel6 zblaznelo cesarico Charlotto. — Naši poslanci postajajo cedalje nevoljnejši z grof Taaffejevo vlado, ker jim ni6e8ar in nikder volje ne izpolni. V državnem zboru pa ovirajo liberalci z večnim ugovarjanjem : in praznim besedovanjem krepko in hitro delovanje. ! Vse bočejo zavleči, ministri liberalni pa žugajo, ' da od naše večine sklenjenih postav ne bodo cesarju predložili v potrjenje na primer: postave zoper posilno legaliziranje, zoper oderuštvo; to pa je naše poslance hudo razžalilo in so zlasti ministra Stremajerja ostro zavrnoli in hudo pokleatili, zlasti dr. Rieger in dr. Fuchs; slednji je rekel: 6e pa morajo poslanci le to sklenoti, kar ministri ho6ejo, potem ni treba poslancev, vsaj tako dragih ne. Močno piknilo je Stremajerja, ko mu je dr. Fucbs na o6itanje, da naši poslanci ne vedo, kaj delajo, ako bo6ejo posilno legaliziianje odpraviti, zavrnil, da rad Stremajerja v potrebni poduk vzame ter dobro ga poduči o nepotreboči posilnega legaliziranja, ki dela ljudem mnogo sitnib potov in velikih stroškov. Splob Stremajer govori tako srdito, da ne bode prej miru, dokler mu naša večina pri proracunski obravnavi krepko na nogo ne stopi in — odpravi! To tem bolj. ker se upira krvavo potrebnej postavi zoper nesramuo oderuštvo. — Novi bankovci izidejo brez grba, ker Magjaii na njib ne trpijo našega, mi pa magjarskega ne. Obresti za vzajemni državni dolg znašajo na leto uže 115 milijonov goldinarjev. Magjari doplačujejo le 30. mi pa 85 milijonov. Vrb tega so nam liberalci zadnja letaše 400 milijonov novega dolga nakopali, dače pomnožili, potroške pa tako nategnili, da je vsako leto več milijonov zmanjkalo vkljub silnemu iztirjevanju in moramo reči, čudovito marljivemu, vplačevanju dač; novi državui zbor pa dobi toliko oviranja od strani liberalnih poslancev, še bolj pa od liberalnih ministrov, da ne more nič zdatnega hitro dognati. Zato bode zopet 30 milijonov treba na posodo vzeti. To je res žalostno! — Praško mesto jemlje 2 milijona na posodo za šokke potrebe, bela Ljubljana je tudi najela dolg in ga s pomocjo loterijskega izžrebovanja dobitek hoče poplačati; mesta zaporedom lezejo v dolgove, kakor na Italijanskem in_ nalagajo potemcem neznosljivib bremen. — Ceski poslanec iu deželni odbornik Sladkovski je umrl; mož je dolga leta deloval za svoj narod in svojo domovino. Pogreb bil je sijajen. Prestopil je pred nekolikim časorn k pravoslavnej cerkvi, a na smrtnej postelji želel v katoliško Cerkvo nazaj, poslal je po župnika, a ta je prepozno doael. Bog bodi mil sodnik! — Ceska vlada dobi nov volilni red, ki bo českemu narodu baje pravičneji od sedanjega. Tirolsko mesto Nauders je pogorelo, 81 hiš je upepeljenih, 120 rodbin brez strebe; zgorelo je mnogo živine, krme, pobištva; škoda se ceni na 300.000 fl. — Italijani rovljejo ob naših mejah vedno drzneje in kupičijo vojsko ob njih; vsled tega moral je 15. lovski bataljon zasesti na Tirol8kem dolino Ampezzo in tndi v Bistriško dolino (Puster-Thal) treba je posndko djati. Tudi prihaja vedno več rogoviležev k nam; v Trstu so zaprli 5 takih nemirnežev, ki so trosili veleizdajskib listov med ljudi na Primorskem. V Gorici 80 prejeli in zaprli urednika laškega lista ,,Isonzou in tiskarja Mora-ja. Sad dolgoletnega božanja Labov zori. Letos k vajam pozvani so tudi vsi rezervisti vseh 25 artilerijskib naših regimentov. — Na Ogerskem se poslanci ukvarjajo z jalovim govorjenjem v državnem zboru. med tem se pa ljudje, zlasti Slovaki, zavolj davka in gladu selijo proč iz ,,sre6ne Ogerske"(?) v daljno Ameriko. Okoli Pančeve siri se trsova uš, filoksera. Zato nujno prosimo, naj nih6e ne kupi iz Ogerskega nobenega trsa, nobenega drevesa, da nam tega strašnega gosta ne zatepe v našo deželo, Žalostno in sramotno je, kar se iz Visokega v Bosni poro6a v Zagreb in Ljubljano, namreč: nda je tamoanji c. k. kotaiski predstojnik g. Raj6eti6 vsled navedbe visoke c. k. vlade za Bosno in Hercegovino od 6. oktobra 1879, štev. 12.252 mobamedancem prepovedal pokristijaniti se in bodo dotični kazuovani z župniki vred, ki bi kakega mohamedanca krstili." To je veudar več, kakor 6udno. Skoro bodemo državnemu poslancu g. M. Hermanu morali prav dati, ko je v državnem zboru nekokrat rekel, ,,da naša avstrijsko-ogerska vlada ne bode srečno roke kazala v Bosni in Hercegovini." Vnanje države. Ruski car obbajal je 2. marca 251etnico svojega carevanja sijajnise, nego smo se nadejali po groznem zadujem napadu. Vse, karje na Ruskem zdrave pameti iu blage volje, mu je presrčno čestitalo in po pravici: car Aleksander je Rusijo ukrepil in jej rane ozdravil vsekane po nesrečnem boji 1. 1855. ruskega kmeta je rešil rabote in tlake, carstvo okovaril pred poljsko zaroto 1. 1863 in kristijane Slovaue na Balkanu otel izpod turškega jarma, le euo je hudo, to je neusmiljeno preganjaDJe katoličanov, slepo širenje novošegne paganske šolske omike, iz katere se rodijo gidobni nibilisti. Dne 2. marca bilo je v Petersbmgu vse mirno, ali uže 3. marca je krščeui 211etni jud Mladecki ustrelil v generala Loris-Melikova na ulici; ni ga zadel, ter je bil od geuerala samega ugrab1 jen; dva dui potem so zločinca obesli. Ta napad na prvega carjevega namestnika je Ruse budo izuemiril, prosto Ijudstvo je srdito iu sluti v vsakem dijaku, profesorji, izobraženci in odli6niku, posebno pa pri judih, same nibiliste ter jib žuga raztrgati. Poljski velikaši bili so prijazno sprejeti od carja. Pravoč je, da se je Rusija z Angleži pogodila zastran Azije. — Grki in Turki so se zarad meje sprli. — Francosko starejšinstvo je zavrglo VII. člen nove šolske postave, ki je uameravala katoličanotn vzeti katoliške šole in pregnati jezuite itd. iz šol; to je velika zmaga! Nibilista in juda Hartmana pa Francozi niso boteli Rusom izročiti, ampak iz dežele zapodili. — Belgijski freimaurerji bocejo sedaj še vse gimnazije razkristijaniti in katoliškim mešuikom vse dobodke vzeti. — Bismark in jegov stari Viljelm sta zvita vrtoglavca; dnes Rusom iu Francozom kažeta piijazno lice, da jutri po novinah obojim bojv in pogubljenje naznanjata. Koga neki bočeta opebariti? Mesto bavarsko Donaustauf je do tal pogorelo. — V severnej Ameriki ljudje dobro gospodarijo ; samo mesenca januarja so letos za 3 milijone goldinarjev pridelkov prodali v Evropo več, nego lani; sedaj se pripravljajo na volitev novega predseduika. — Etijopski kralj Janez je zapleten v nesrečen punt, ki se je vnel zoper njega; moral je iz svojega kraljevskega mesta pobegnoti. — Afgani ne dajo Angležem miru; zopet ae zbirajo na boj. —- Veliko kitajsko cesarstvo dela znatne vojaške priprave pa ae ni znano, zoper koga!