120. številka. (t Trsta, ▼ torek zjutraj dne 6. oktobra 1896.) Tečaj XXI. Uhaja po trikrat na teden v ieatih rt-danjih ob torkih, 6«tvtklh i« •obot»h. Z jutranje indanj« izhaja ob 6. nri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno izdanje »tane : ■a Jedan metao . f. 1.—, ir.v«n Av«t,rii« f. 1.60 ■a tri meaac. .,3.— , . , 4..M) m pol lata . . . 6.— . , . 9__ u vse lato . . „ 12.— . , „M.— Ntrtčdlno le plačevati napre) u naredbe ferei priložene naročnine te uprava na ezlra. Posamične štorilke hu dobivajo v pio-dajalnlcth tobaka v lritn pa 3 nvč. izren Truta po 41 nvč. EDINOST Oglaai M radona po tarifa ? petita; ta naslove i debelini črkani ae pladnja froator, kolikor obaega navadnih vratic. oalana, osmrtnice in javne zahvale, do« raafli oglasi itd. ao računajo po pogodbi. Vai dopisi naj se poiiljajo uredni*tvn □ lica Caserma 13. Vanko piano nora hiti frankovnno. k< r nefrankovana ao na apreprnaja. T!<>kopiai ae no vra&ajo. Naročamo. roklurnucijo in oglase apre-jena ttpr iMvniitvO ulica Molino piten In h*t. 3, U. uadst. Naročnino in oglaae je plačevati loco Trut. Odprte reklama eije ao proata poAtnine. ,t mM»««M Jt mM". Jezik, najlepša dika narodnosti in domovine. (Po knjigi župnika Jemeršića : Bog i Hrvatska.) Svaka zviezda tvojim svjetlom sieva, Svaka ptioa svojim glasom apieva, Ti jezikom svojim zbori l Sladkim glasom materinim Odlikuje se medju inim 1 Preradovi<5. Jezik je njgsveteja posoda narodnega duha. Politiško urejenje, gospodarski red, proizvodi roke, kakoršnesibodi iznajdbe narodnega duha: vse to se pogosto nahaja in v jednaki meri v raznih narodih in je primerno za vsako narodnost; jedini jezik je izključljiva last naroda, koja ne pripada nobenemu drugemu narodu in s ko jo se označuje samo jedna, posebna narodnost. Na vsem svetu ni dveh narodov, koja ne bi se kolikorsibodi razlikovala med seboj v svojem govoru. Vsaki narod se mora zavedati Bvoje duševne ukupnosti, pojavljajoče se v svajem jedru v tem, da se koja misel z vso svojo svrho, po kateri teii — kaže v isti čas ali se more kazati v gotovem Številu pojedinčev jed-nega in istega naroda, z drugimi besedami: duševna narodna ukupnost se nahaja tam, kjer misel ali duševno stanje, pognalo v jedni glavi, prehaja na vse ostale člene naroda, da na ta način deluje v vseh jednako. Prvi pogoj narodnega bitstva in glavni činitetf narodnosti sestoji v tem, da so pojedini členi, ustvarjajoči narodno društvo, razumejo med seboj in izmenjavajo svoje misli. Tako sporazumijevanje — odkar obstoji Človeška družba — je mogoče le po govoru ali jeziku, kajti ni dvomiti, da je ljudski govor jedino sredstvo, kojim »o tAui^uje društveni duh ter da se z glasom, izuščenim od pojedinčev, Še-le v družbi dosežejo gotove svrhe. Jednako povdarjanje misli in ukupno sporazumijevanje ustvarja jedinstvo duha, a vse to je posledica vzajemnega in daljega občevanja ljudskega, in povsodi, kjer več ljudi živi skupaj dlje časa, nastaja jednakost izraza v besedah — to je: društveni jezik. PODLISTEK. T Gospod Josip. Humoreska Gospod narednik ni mogel dalje govoriti. Preril se je na ne baš fin način skozi trumo gospodov, gospa iu guspic, ki so ga okroževali, in odišel je v tretjo sobo, kjer se je zvalil na zofo ter zaspal v kratkem času. Dokler je gospod Josip Oblak v tretji sobi spal, do tedaj »o se gosti pogovarjali o povabilu gospoda narednika, smejali se, a naposled se je Človeku zdelo, kakor da kujejo kako zaroto. Oospod Josip je med tein trdno spal. Sanjal je, da je spet izborna jedila in da pije dobro vino. Torej ni čudno, da je bil jako nejevoljen, ko ga je nekdo zbudil okolu polnoči. Bil je hišni gospodar. „Kaj bi radi ?• vprašal je gospod Josip še v spanju. „Gostje se razhajajo, in čas je, da tudi vi greste !* Gospod Josip je sel najprvo na zofo in se delal, kakor da kaj premišljuje. „Ali je moj kočijaž tukaj ?• „Kedaj že !u * • Jezik je od Boga dan* orodje za izražanje misli, ki se porajajo v družbi; je vnanja posoda, v koji je nameščen družbeni duh. Človek govori tako in ne drugače, ker se je v društvu, v kojem j se on giblje, tako govorilo od nekdaj. Kakor je bitje vsacega pojedinega človeka le dete društvenosti, takoisto je tudi jezik proizvod društvenega duha. Ker pa je rodbina, v koji nastaja iz človeka ! človek, najprvo in nqbližnje društvo vsakemu od { nas, smatramo tudi navadno rodbinski jezik svojim 1 lastnim rojstvenim jezikom. j Iz tega izhaja, da takozvani narodni jezik, j označujoči pojedino narodnost, mora biti jedino rod- | binski jezik. A ta rodbinski jezik je za dete materini jezik, v kojem govori mati z otrokom. To se razume samo ob sebi v družinah, kjer sta oče in mati jedne in iste narodnosti, kjer istim jezikom izražata svoja čutstva pred Bogom ; v rodbinah pa, kjer oče in mati nista iste narodnosti, se otrok navadno drži matere, to pa tem bolj, čim več časa oče prebija izven rodbine. Zares je mati — kakor pravi Herbert — v hiši magnet vseh src in zvezda vseh očij. Vrhovna je njena moč nad malimi podaniki. Na njo se ozirajo v vsem; ona je pred njihovimi očmi izgled in stalni uzor, kojemu sledć tudi nehote. Njeno uplivanjeje stalno iu splošno. ljubav materina je vidljiva previdnost, skrbeča za naše potomstvo. Kar ima nekdaj postati iz deteta, to je v bitnosti odvisno od vzgoje in izgledov, dobljenih od svojega prvega in najznamenitejega vzgoje vatel j a. S tega stališča je narodnost matere važneja od narodnosti očeta. Po očetu, kakor tako veleva društveni zakon, podeduje otrok ime, a po materi podeduje po pri-rodnem zakouu uarodnost z jezikom. Reči se more, veli Smiles, da potomstvo leži pred nami v osebi deteta ob krilu svoje matere. Upliv matere na razvoj duha in jezika je mnogo veči — kakor dokazuje glasoviti jezikoslovec Mtlller — nego pa delovanje in upliv moža, oziroma očeta. Izven vsakega dvoma je torej, da je za razvoj prave in žive narodnosti najnujneje pred vsem, da bo žene in matere navdušene domoljub- „Eh, torej pojdem pa takoj. Lahko noč!" „Lahko noč!" 3. Na Sil vestrovo je obedoval gospod Josip nekoliko suhega, svinjskega mesa. Ko je ravno dovršil svoj kratki obed, priletela je v sobo, vsa tresoča se, stara Neža in zaklicala: .Gosti gredo !a Glas je se jej tresel zbok iznenađenja, strahu in jeze. .Gosti ?" Gospod Josip je poskočil, kakor da bi ga kaj zbodlo. — „Koliko jih je?« ,Pet vozovi" „Za božjo voljo! skrij me, Neža, kamorkoli! Jaz nisem doma*. „Kam, kam ?• • Kamorkoli!" .Dobro 1 V klet, tam je toplo!" .Dobro je! Toda hitro, hitro!" Neža je stekla za gospodom Josipom, ki je hitel v klet z zimsko kape na glavi. „Ko odidejo gosti, te odprem zopet", je rekla Neža, zaklepajoča vrata z ogromnim ključem, ki jej je visel ob pasu z drugimi ključi vred. Hvala Bogu! sedaj je skrit! Kmalu potem je pridrdralo pet kočij na dvorišče. Od kedaj jih že ni bilo toliko na Strugi! ke, napojene narodnim duhom, pa da se svojimi malimi golobiči in ponosnimi možmi ne-ustrašljivo in zaresno delajo na polju narodnega blagostanja in domovinske sreče. Mož, ki ne skrbi za tako rodbinsko soglasje in ki iz raznih ozirov ne goji narodnega duha v svoji rodbini, tak mož ni vreden sin dvojega naroda. Tudi v našem slovenskem naroda imamo, žal, tu pa tam takih izgledov. Je mož, ki tu pa tam zavzemljejo tudi častna mesta v našem narodnem življenju, ki pa vendar, zbok osebne koristi, imetja ali dobre službe, rekli bi, nekako harmoniSki potiskajo razvoj narodnega duha v družini, a s tem škodujejo izdatno interesom svojega naroda. Neredko se dogaja v takem domovinstvu, da se družina odtujuje od naroda, d o č i m se glava iste družine proslavlja radi nje delovanja v službi narod a. To je žalostno zares. Učenje tujega jezika je že zato nevarno za narodnost — pravi BOck — ker isti ti\ji jezik lahko poBtane jezikom rodbinskim. Radi tega treba paziti, da pojedinci v narodu le ted^j govore tujim jezikom, ko zahteva tako najnujneja potreba izven kroga družinskega; smrten greh zoper svoj narod pa je, ako se? rodbini govori tujim jezikom in neguje istega. Kakor se moramo protiviti temu, da nam šola odtujuje deco, takisto se moramo odločno boriti zoper vsakogar, ki nam odnaroduje družine, ali ki v istih bodisi katerimkoli načinom širi mlačnoot do narodnega duha. Glasoviti ruski učenjak in profesor na vse* učilišču petrogtajskem, Vladimir Ivanovič Lamanskij, je napisal v fistu „Ž i vaj a starina" važen članek, v kojem odločno zagovarja pravice mačjih narodnosti ter pouk v materinem jeziku v ljudskih šolah. Omenjeni učenjak piše: „Ako menimo, daje velike važnosti svoboda ljudskega duha, moramo priznati tudi, da treba zaresno poštevati tudi različnost kulture in izobražbe. Vaaki jezik se širi na svoj način. Jezik, ki ima bogato književnost in Neža je stopila pred goste in jim začela ponižno govoriti: »Ah, kako V6lika čast, da ste nas obiskali! A še kako bolj se bo žalostil gospod Josip, da ga ni danes doma!" „Da ga ni danes doma!?" vprašala je neka gospa. ,In vendar nas je povabil na ta dan ▼ goste I* „Meni ni nič rekel o tem", je povedala Neža tiho. BIn kje je gospod ?" je vprašal neki posestnik. „Šel je obiskat gospoda Juriniča na Brdo*, se je hitro zlagala Neža. „To ni resnica", se je oglasil iz kočije močan glas gospoda Juriniča, „kajti jaz sem tu !• Neža je stala kakor poparjena. „Jaz sedaj ue grem več domov!" je rekel jeden gostov ostalemu društvu. „Kjer sem povabljen, tam bom tudi obedoval 1* „To se razume!" so se oglasili ostali gosti. „Jaz mislim", je začel zopet ta gost, „da najdemo v hiši vsega, česar potrebuje lačen želodec... Kokoši se sprehajajo po dvorišču... pur tudi vidimo... in vina je menda tudi v kleti... Potem imamo tudi mnogo kuharic, kajne, milostive gospe?" kulturo, se učimo rudi potrebe. N<», v nizih ljudskih učilnicah moral bi vladati samo narodni jezik. Kdor v takih šolah ući tuji jezik, ta uliva vodo »kozi sito. Otroci se ne nauče tega jezika, in če se ga kaj nauče, pozabijo to zopet doma. Prazna je zahteva, da vsakdo mora znati državni jezik. Kdor ga potrebuje, se ga že nauči. V svojem lastnem jeziku se človek poprej nauči ljubiti in spoštovati svojo domovino. In naj je materini jezik priprost in siromašen, vendar j« mil roditeljem in otrokom; radi šole z materinim jezikom bodo še b.dj ljubili Rusijo in njenega carja. Ne sme se pozabiti, da je človek, prezirajoči svojo narodnost, najodurueji pojav, in da je vsak priprost sHjak druge narodnosti, k.ji „e ume ruski, stokrat koiistneji za Rusijo, kakor pa odpadnik, če tuli dobro govori ruski. Ne spoštovati koje narodnosti, je nekrš&ansko, velika nesreča... Priznati treba, da raznolikost Jpopolnjnje in oplođuje jedinstvo. Vsaki predpostavljeni, koji ne ume narodnega jezika, je gola ničla". (Pride še.) d o pTs i. 81, 197 res. Slavnemu uredništvu ,Edinost" v Trstu. V zmislu §. 19. tiskovne postave vabim slavno uredništvo ponatisniti v list .Edinost" sledeči popravek: Vsled uradnih poizvedeb je dognano, da ni res, kar se trdi v dopisu .1» Buzeta" natisnjenem v številki 113. lista „Edinost" z dne 19. Septembra t. 1., da so namreč Buzečani dne 15. p. m., ko je šel tamkajšni kapelan po opravkih skozi mesto k cerkovniku, kičali za njim med drugim tudi „Eviva Italia, Dante Roma". Res je samo, da so nekteri nekaj vinjeni buzetski fantje in nekteri otroci, ki so za kapelanom hodili, kričali .Eviva 1'Istria italiana" .Eviva 1'Austria" „Eviva Badeni". Ni res, da je tekla kri, ko sti prišli kapela-novi sestri po^j, in da je kamenje iu palice letelo za njima in jedno njiju dobro ranilo na glavi; Ni res, da je omedlela cerkvenikova iena samega strahu pred rogovileži. Uzrok te omfcdle-vice je bil temveč prepir, ki ga je imela z enim Buzečanom v le privatnih zadevah; Ni res, da je kapelan sedel v hiši postarne ženice, pri kateri se je skril, 4 ure, ampak samo pol ure ; Res pa je, da so Hrvati, ko se je vračal gospod ministerski predsednik grof Badeni iz Pulja, Buzečane z buzetsko godbo vred na železniški postaji zasramovali, strahovali, in tako prisilili zapustiti postajo. Ces. kr. okrajno glavarstvo v Kopru, dne 2. oktobra 1896. G. k. nameH.ni&tTeni svetovalec Schaffenhauer. Politiike veatl. V TRSTU, dne 5. oktobra 189«. Državni zbor. (Poslanska zbornica.) Poslanska zbornica je v svoji seji minole sobote zavrgla nujnost obeh predlogov — Nemca Pergelta „O, me bomo rade kuhale!" so odgovorile gospe jednoglasno. Neži so se lasje ježili, ko je slišala ta razgovor. Ali je mogoče, da se bo gostila vsa ta gospoda v tem siromašnem gradu P Ali to pristoji gospodi ? Dokler je stara Neža tako premišljevala, so začeli gosti že izvrševati svojo osnovo. Zapo-vedali so odpreti vsa vrata in si tu uredili kakor da so doma. Kočijaži so odveli konje v hlev, kjer so jih po gospodsko krmili se senom in ovsom. Gospoda je zapovedovala fdužinčadi, da naj zakolje sa obed lepo in veliko kokoš, miljenko Nežino, in dva najdebeleja purana. Neža je gledala je vse to, prekrižavala se in klicala Boga na pomoč, toda še črhniti ni se upala. Gospe so si zasukale rokave, privezale predpasnike in prale, čistile, pekle 1 Našle so veliko masti in sira. Bodejo torej tudi tečne gibanice 8Č sirom — no, popolnoma gospodski obed. Naposled je imela Neža toliko posla, da je pozabila na gospoda Josipa v kleti. Vsaki čas je bilo treba kaj pokazati, kaj prinesti. „Kje je sol, kje je mast, kje je voda, kje so jajca, kje je sir?" vpraševale so jo gospe neprestano. Bilo je dosti posla, vendar je bil kmalu pripravljen obed. (Zvrsetek pride.) i in Ceha dra. Herolda — o čeških oduo*ajiii. Bila j je seveda precej viharna razprava. Dobro je posl. Pacali označil taktiko nasprotnikov, ki vedno kriče liki be/ečemu tatu: Primite tatu. Po nase bi rekli, da se Nemci ravnajo po pravilu : Reci mu, da ti ne poreče on. (Tako delajo tudi Italijani po Istri. Kadar-koli so provzročili oni sami kako rabuko, hitro drugi dan prinašajo dunajski listi obširna poročila, kako so izzivali — Hrvatje. Žal, da navadno vspevajo s to svojo taktiko.) O položaju. V popolnem soglasju z našo sodbo o najnovejšem manevru nemške levice v poslanski zbornici na Dunaju, piše tudi navadno dobro poučeni dunajski poročevalec praške .Politike", da na vse zadnje bode ogromna večina nemške levice glasovala za proračun. Drnzega pa si ne želi grof Badeni za sedaj. Da ima le proračun pod streho, potem bode že „vodil" stvari naprej, dokler ne poteče zadnja minuta zakonite dobe te poslanske zbornice. Precejšnjo gotovostjo moramo računati, da se mu to tudi posreči. Poljaki, konservativci iu druge manje skupine so že izjavile, da hote glasovati za proračun; Čehi se drže sicer rezervirano, a je že sedaj gotovo, da ne bodo delali družbe levičarjem, ako bi le ti hoteli uporabiti najostreja Bredstva zoper grofa Badenija in slednjič je tudi gromenje levičarskih topovrsainil^čuti vedno v veči daljavi. Mi že takoj od prvega začetka nismo prece* njevali ropotanja nemške levice. Premnogokrat so že igrali komedijo se svojimi izjavami, napovedujočimi „najstrožjo opozicijo", da bi človek mogel verjeti v zaresnost takih groženj. Mi razumemo te grožnje iz dveh vzrokov. V prvo je res, da so navadno preplašili vlado se svojimi grožnjami, v drugo pa so volitve onkraj praga bližajočega se novega leta. Ko pa se bližajo volitve se pa tudi levičarski poslanec mora spomniti na volilce. Volilci pa so postali nekam čudni in zato je nemškoliberaluo kljuse jelo zopet delati drzovite skoke. Volilci naj bi videli, daživinčeje še skokonogo in da bi še rado prenašalo cel tovor državnozborskih mandatov. Sicer pa govore, da ima grof Badeni — za vse slučaje — že v žepu dovoljenje za razpuščanje državnega zbora. V potrdilo gori označenega menenja, bodita navedeno še najnoveje današnje poročilo z Dunaja : .Vse vesti o razpuščenju zbornice so neosnovane. V pogovorih z rasnimi poslanci je grof Badeni zatrdil opetovano, da napne vse sile v to, da zbornica reši proračun še v sedanjem zasedanju. Vspre-jem proračuna je zavisen od Mladočebov, koji so izjavili svojedobno, da ne bodo glasovali za istega". Car na Francoskem. Predvčerajšnjem zvečer je carska dvojica ruska ostavila Balmoral na Angleškem, poslovivši se najljubeznjiveje od kraljice Viktorije. Car stopi v Cherbourgu na francoska tla. Predsednik francoske republike je odpotoval včeraj v Cherbourg. Navdušenje v Parizu je že sedaj veliko. To navdušenje se je pokazalo že ob vožnji predsednika iz elizejske palače na kolodvor. Množica je viharno pozdravljala predsednika. Zopet klanja v Carjemgradu. Iz Carjega-grada poročajo dnć 3. t. m. privatno: Minolo noč je v Stambulu zopet tekla kri. Turška vlada bode sicer skušala utajiti te dogodke, toda njih resničnost je neovržua. .Softi" (dijaki) hoteli so v Stambulu prirediti demonstracijo pred Yldiks kioskom (cesarsko palačo) Toda vojaki so jih obkolili in v na vstav-sem pretepu bilo jih je nekaj ubitih. Ostale so vojaki razkropili. — V glavni n>ošeji, baš na onem kraju, kjer vršć mohamedauci svoja verska umivanja, našli so danes na zidu pribite ustrojene ovčje kože, na kojih je bilo stavkov, pisanih z rudečo barvo ščuvaj oči h zoper kristjane in zoper evropske vladarje. Soltan želi uvesti reforme. .Neue Freie Pressi" od m. petka javljajo iz Pariza: „Journal de8 Debats" objavlja pogovor, ki ga je imel minole nedelje neki francoski politik sč sultanom. Sultan je povdaril, da je bil imenoval samo kristi-janske paše v komisijo, ki je imela nalogo preiskovati poslednje dogodke, kajti na ta način da je hotel doseči popolno nepristransko postopanje. Med temi kristijanskimi pašami da je bil tudi Madjar Szechenyi. Sultan je izjavil zajedno, da je pripravljen uvesti reforme, določene v Berolinski pogodbi. Toda Evropa naj uvaži, koliko zaprek se zoper-stavlja u vedenju preosnov v cesarstvu, ki je sestavljeno u tolikih plemen in tolikih nanodaostij, želečih ravnopravnosti, a ue hotečili nositi tudi bremen. Posebno, kar se dostaje vojaške službe, je rekel sultan, vrši isto izključno le mohamedan-sko ljudstvo. Slednjič je izjavil sultan, da je uva-žil prošnjo armenskih prvakov in dovolil imenovanje novega armenskega patrijarke. Razgovor je dovršil »iiitan zagotovilom, da goji najiskreuejo željo, da se povrne red v njegovo cesarstvo. Različne veatji. Umrl je v Pragi lastnik glavnega lista češkega, »Narodnih listov", gosp. Julij Gre gr, brat državnega poslanca dra. Edvarda Gregra. Julij Gregr je dovel svoj list do take dovršenosti, da je šteti istega med prve liste monarhije avstro-ogerske. S časnikarskim delovanjem pok. Julija Gregra je tesno spojen tudi velikatisk preobrat, ki se je izvršil v parlamentarnem zastopstvu naroda češkega. Julij Gregr je bil svojedobno tudi državni poslanec. Pokojnik je bil v dobi 65 let. Časten mu bodi spomin ! Vladika Šterk je včeraj popoludue obiskal cerkev oo. kapucinov. Cerkev je bila natlačeno polna vernikov. Povračujofiega se ob 7. uri zvečer v katedralko sv. Justa so spremljali premilostnega vladiko navdušeni vskliki množice ; zajedno so se prižigali bengalični ognji po vsej poti. Mestni svet trlaiki in pa vodovod. V poslednji seji našega mestnega svćta pojavila se je jako zanimiva prikazen: večina našega občinskega zastopa vrnila se je gledć vodovoda po dolgem tavanju in tapanju slednjič tje, — kjer smo bili pred leti. Po tolikih „študijah" in načrtih in stro-škili, vrgla j« večina dotle priljubljeni ji načrt Reka-Bistrica v koš, iu se poprijela „novega" vo* dovoda — Pivke, koji načrt sta izumila iu sestavila inženirja Schmick, oče in sin. Na vsak način je obsojati in obžalovati, da se je zavrglo toliko denarja za vodovodue .študije44, kajti že pred leti čula se je sodba, da ta načrt ni izvedljiv. Toda tolažimo se pa s tem, da se morda uresniči načrt Schmikovih. Uvažiti je, da bi po tem načrtu bilo napeljati dva zelo obilna vira iz Planinskih gozdov. Ta vira sta last kneza Schwarzenberga, torej privatno lastništvo. Zatorej ne bi bilo težavno pridobiti si pravo izkoriščanja teh virov, ker ne bi se s tem kršila prava tretjih oseb, ali strank. Raz ven tega pa je tudi vpoštevati, da so viri pri Planini mnogo bliži Trstu, nego-li Bistrica in pa Reka. Vsled tega morajo biti tudi stroški za uapeljaqje vode manjši. Po našem menenju je tudi povsem umestno, da se ni v poslednji seji zasnoval poseben hi dra v** liški odsek, dasi se magistratovo glasilo nekako jezi na tem. (Morda so imeli ravnatelji že pripravljenega kojega „benjamina" za kako dobro službo? Stavec.) Ta odsek je bil vendar namenjen izrecno le zato, da bi pripravil podrobne načrte za vodovod Bistrica-Reka. Ker pa so gospoda vrgli ta načrt v koš, kakor so to hoteli storiti že zdavna, umevno je samo po sebi, da ni treba občini nakladati brezpotrebnih bremen. Vsakakor pa je značilno za naš mestni svet, da te okolnosti niso hoteli uvideti v poslednji seji vsi svetovalci. Nepopolne volilne lietna. V tržaških italijanskih listih čitamo, da je tukajšnje c. kr. namest-ništvo zaukazalo občinskemu načelništvu posebnim dekretom, da je obustaviti objavljenja prvotuih volilnih listiu. Vzroka temu obustavljenju je baje iskati v okolnosti, da niso bili vpisani v volilne listine državni upokojenci in je bilo izpuščenih mnogo pomorskih kapitanov dolge vožnje in cel6 nekatere kategorije državnih uradnikov, n. pr. c. kr. državnih železnic. Vsled tega obustavljenja bodo volitve v tržaški občinski zašto p še-le koncem novembra ali početkom decembra meseca. Resolucije pol. društva „Edinost" in ,Lf lltria" Od kodi ta čast ? Res nenavadna čast 1 Poreška .L' Istria-, to glasilo deželnega odbora istrskega in zagovornica one največe krivice, koji pravimo .italijansko nadvladje v Istri", je bila tako milostna in dobrotna, da je ponatisnila resolucije, vsprejete na zadnjem občnem zborn društva „Edinost". To je prav in lepo, saj mi moramo le želeti, da se tndi italijansko ljudstvo seznanja z našimi zahtevami. Seveda je .L' Istria- napisala tuili komentar k tem resolucijam. Na tem ki mentaijn pa smo strmeli. Tako podtikati in zasnkavati zna pač le oni, ki hoče zagovarjati slabo stvar, ki mora lagati, ker resnice govoriti ne sme, ako noče pred vsem svetom obsoditi samega sebe. Pravi, da mi v svojih resolucijah govorimo nekak* tako, dakor da bi Italijani sleherni (lun pobijali vsaj dvanajstorico Slovanov. Kar pa se r*j, da bode volitev res to, kar mora biti, poskrbeti treba, da vsakdo čim najložje pride na volišče in da more oddati svoj glas brez moralnega ali fizičnega pritiska. Svobodna volitev ja vogelni kamen parlamentarnemu in konstitucijonelnemu življenju. A le za svobodno volitev — brez razlike narodnosti — se je potegnila dotična resolucija polit, društva .Edinost". Kako za božjo voljo prihaja torej „Istria" do tega, da pravi, da mi zahtevamo za-se privilegij. Resolucija ne govori ne o Slovanih, ne Italijanih, ampak zahteva le, da naj se v oleličanje volitev v kmečkih občinah zasnujejo volilue sekcije na primernih mestih. „L'Istria" se zgraža na tej zahtevi. Ona že ve, zakaj, mi pa — tudi! Zgraža se, ker se b o j i svobodnih volitev. Ona ve iu mi vemo, kako se „delajo- volitve, kjer mora siromašni istrski seljak na volišče med Špalirjem laške gospode. Po osnutju volilnih sekcij na primernih mestih, bi seveda postalo nemogoče tako strahovanje volilcev in potem bi bili drugačni tudi — vspehi volitev. Tega se boji „L' Istria*. Altro che privilegio. Pač, privilegijev bi že hoteli ta gospoda, toda — zase. Saj se živ6 in redć o satnih privilegijih. Po takem moramo res vprašati: ali je možna odurneja lažnjivost in neiskrenost nego je ta, da pravi „Istria1, da treba vsem zagotoviti pravo glasa, a se zajedno upira sredstvu, ki bi le po-vspešilo izvrševanje tega prava?! Ljudje, ki tako postopajo, morajo že biti v strašni moralni dekadenci. Res: v komentarju „Istrie* k resolucijam društva „Edinost* je obsežena najhujša obsodba onih, kojim služi ta list! Listine porotnikov za Trat. V zinislu določeb zakona bodo prvotne listine porotnikov za leto 1897. javno izložene na mestnem magistratu, II. nadstropje (zadej), soba št. 14, od 10. do 17. t. m., vsak dan od 9. ure predp. do 2. pop. — Slehernemu je svobodno reklamovati v omenjeni dobi ali ustno na zapisniku ali pismeno, če bi opazil, da so iz listin izpuščene osebe, ki so po zakonu poklicane vršiti porotniški posel, ali pa da so vpisane take, ki so izključene po zakonu. Posebna občinska komiBija bode razsojevala o uloženih reklamacijah in o vzrokih, navedenih za iste. Proti razsodbam te komisije je dovoljeno uložiti morebitne pritožbe mestni magistraturi tekom 3 dnij. Izlet „Tržaškega Sokola* v sv. Kri2 je bil impozanten vzlic dejstvu, da je motilo deževno vreme. Uhod in odhod impozantna. Veselice se je udeležilo gotovo nad 2000 oseb. Daljie poročilo ▼ nocojšnjem večernem isdanju. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu septembru 1896 je 57 strank uložilo 11.530 gld. 92 nč., 15 strank vzdignilo 2.301 gld. 04 nč., 14 strankam se je izplačalo posojil 5.984 gld. 12 nč., stanje ulog 47.874 gld. 47 nč., denarni promet 35.579 gld. 85 nč. Ogerski dostavljavci brzojavk na biciklu. Ravnateljstvo ogerskih pošt javlja, da od 1. oktobra naprej dostavljavci brzojavk dostavljali brzojavke na biciklu. Baš tako listonoše pisma „ekspres*. Dotična dvokolesa bodo pobarvana rdeče in črno ter bodo imela primeren uradni napis. Italijanski prestolonaslednik na Črnigori. „Glas Črnogorca" od uiinole sobote javlja službeno, da pride princ Neapeljski danes, 6. oktobra, na Ce-tinje. Isti list dostavlja, da kraljevič ostane na Črnigori, dokler ne odpotuje s princezo Jeleno k poroki. — Isti službeni list povdarja — govori o smrti pnncezinje Olge —, da so tem povodom izrekli knezu Nikoli svoje sožalje vsi evropski dvori Na oglas mednarodne razstave opozaijamo naše čitatelje. Ta razstava je res vredna, da si jo človek ogleda. Turika vojska. Dandanes, ko se evropa grozi Turčiji, in le-ta pa mirnodušno — obeča reforme, ne dn bi storila kaj bistvenega, zanimivo je vsakakor, ako si ogledamo nekoliko pobliže moč Turčije, kojo bi v skrajnem slučaju mogla uporabiti za obrambo — svojega življenja. Vojna sila Turčije sestoji iz pravih Turkov, kajti Kurdi in Arabi se ne novačijo, kristjani pa se morejo odkupiti od vojaštva. Vsi sposobni Turki morajo v vojake z 20 letom in ostanejo vojaki do Štiridesetega leta. Čim so unovačeni, uvrstft jih v „nizam" (stalno, redno vojsko), kjer ostanejo 0 let. Potem se premestijo za 8 let. v • !:f" (do-no branstvo, rezerva) in zadnjih 6 let služijo v „niu-slatifuz" (črna vojska). Povprečno število novincev je 140.000 na leto. Vsenknpna turška vojsk* šteje 700.000 mož. Vojaki so oboroženi s puškami Mauser, ki nosijo do 3.000 metrov dalee. Topništvo, koje so nedavno reorganizovali nemški častniki, ima 1400 topov, izmed katerih je 900 novega zistema Kruppovega, ostalih 500 je starih. A turška vojska nima konj za svojih 200 eskadronov konjištva in za topništvo na planetu. Uvažiti je tudi, da težavna komunikacija z oddaljenimi azijatskimi pokrajinami ne dopušča hitre koncentracije vojske. Vojska je urejena (kakor avstrijska) na teritorialnem zistemu ; vs« cesarstvo je razdeljeno na 6 velikih vojaških okrajev. Vsak okraj ima jeden voj, sestojegi iz dveh divizij pehote, jedne divizije konjištva in drugih čet, pripadajočih stalni vojski. Redif (domobranstvo) pa sestoji iz 22 divizij, razdeljenih v 6 okrajev. Kakor se vidi, ima sultan močno vojsko za seboj, katere pa — žal — plačati ne more. N«>, priznati pa je treba kijubu vsemu, da se Turki bijejo hrabro, kadar gre za obrambo celote države in nje nezavisnosti. To so Turki pokazali leta 1877. v rusk i-turški vojni. Štraik v Mostu na Češkom Gibanje se je pomirilo. Noč taed nedeljo in ponedeljkom 'je prošla mirno. Nadejati se je, da so se delavci povrnili na delo. Oblasti so zaplenile več anarhističnih proglasov, ki so se bili trosili po noči. „Mlad" dijak. Na vseučilišču v Hallu studira sedaj medicino 53letni doktor bogoslovja Ivan Linke. Ta luteranski cerkveni učenjak, ki si tako-rekoč na stare dni hoče plemeniti poklic, je bil doslej arkidijakon v Altenburgu. Pač važni so morali biti v/.roki, ki so določili doktorja, daje osta-vil visoko cerkovno službo ter se posvetil novim študijam! Modri Salomon nove dftbe. Nekje na tem svetu sta se pravdala nedavno dva gospoda pred sodiščem. Vzrok pravdi je bil dežnik, pozabljen v neki gostilni. Oba sta ga reklamovala in hotela imeti za svojega, uavedši celo vrsto dokazov, »tvar je spravila sodnika nekolik » v zadrego. In ker vendar ni mogel razsoditi po vzgledu modrega Salomona starega testamenta, prisodivši namreč prepirajočima se gospodoma vsakemu polovico dežnika, rešil se je začasno s tem, da je odložil razpravo za teden dnij. Dežnik je ostal v pisarni sodnikovi. In tu se je dogodilo, da je nekega dnć, ko je sedel sodnik v uradu, pričelo liti kakor iz škafa, a gospod sodnik ni imel dežnika 9 seboj. Uradne ure so potekle. Sodnik se ni premišljal dolgo, ampak „izposodil* si je dežnik, ki je bil predmet prepira. Sodnik je šel v gostilno, zatem v kavarno. Med tem se je z vedrilo in gospod sodnik vrnil se je zvečer — brez dežnika domov, A to ni šala. Zatorej je šel sodnik urno iskat izgubljenega dežnika, toda vse iskanje in poizvedovanj* je ostalo brezvspešno. Jojineue, to je kočljiva stvar t Toda bistroumni gospod sodnik se je kmalu rešil iz zadrege. Naslednjega dnč je kupil nov dežnik, ki je bil prilično podoben izgubljenemu, ga vzel s seboj v urad iu ga postavil v kot na mesto ,pre-pirnega*... . Došel je zopet dan razprave zaradi dežnika. Tožečima se in prepirajočima se gospodoma pokazali so dežnik z vprašanjem, čigav da je. Oba sta odgovoorila soglasno: „Moj ni 1W— „Moj ni !" In na temelju te izpovedi je sodišče konfiskovalo prepirni dežnik, prepirajoča se gospoda pa obsodilo zaradi „lahkomiselnega nadlegovanja sodišča* vsakega na 10 gl. globe. Oba gospoda sta šla iz dvorane zelč poparjena, toda pomirjena. Kužne bolezni v tržaški obćini. V tednu od 26. min. do 3. t. m. je bilo prijavljenih v tržaški občini: 14 slučajev dspic, 6 si. škrlatioe, 12 si. daviee in 2 si. legArjeve mrzlice. Umrli sti 2 osebi za ošpicami, 4 za skrlatico, 2 za d&vicu, 1 za le-gArjevo mrzlico in 1 za porodniško mrzlico. Koledar. Danes (6.): Bruno, spoznav.; Fida, devica, mučenica. — Jutri (7.): Justina, devica; Marko, papež. — Mlaj. — Selnce izide ob 6. uri 7 min., zatoni ob 5, uri 30 min. — Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj 18'5 stop., ob 2. pop. 22 stop. C. Loterijske itevilke, izžrebane dne 3. t. m.: Dunaj 80, 47, 35, 37, 16. Gradec 69, 55, 78, 43, 54. Književnost. Matica Hrvatska razpošilja ravnokar svoje letno poročilo za upravno leto 1895. Knjige za 1. 1896. bodo dotiskane skoro in se bodo razpošiljale okolo Božiča. Vseh matičnih knjig bode letos trinajst. Deset njih kakor redni, vsakoletni dar društveni ko m, tri knjige pa se bodo prodajale členom ,Matice" po znižani ceni. Društvene prinose za leto 1896. je uplačati najdalje do početka decembra. Členi so torej opozorjeni, naj čim prej store svojo dolžnost, kajti v interesu reda in gospodarstva .Matica* ne more odstopiti od določila: da se kajige „Matice" ne pošiljajo nikomur, ki ni plačal členarine. • Matica Hrvatska* reče lahko, da je v tem letu storila vse, da kar najobilneje obdari svoje člene in z ozirom na najrazličneje književne potrebe. .Matica" ima sedaj 11.500 členov in se nadeja, da se to število le pomnoži. Zajedno pa prosi „Matica Hrvatska* svoje imoviteje Člene, n^j bi jo podpirali z naročevanjem knjig, koje izdaja v svoji založbi. Posebno opozarja še na izdanje .Hrvatskih narodnih pjesama11. Uprava „Matice Hrvatske*. Zola - realizem in „portretne karikature". (Zvršetek.) Vi, go9pica, pa navzlic temu še vedno zahtevate, da posnemam Vas, pa pišem le o idealnih zaljubljencih, o „8tankotihu, oz. Jankotih ... ali 0 .strtih perotih" nesrečnih devic ? ? Li morda t o nazivljate čisto vino 1 ? Toda ne. Strupen nočem biti l ie kakor dijak sem Vas z veseljem pozdravil, ko ste prijela za pero ... pozdravljam Vas sedaj tem srčuejše, ker ste začela — čujte I - nagibati se k moji struji, k — realizmu. Povestici „Iz naše dobe* in o perici Mariki (,S 1 i k e i n sličice". III.) sta vredni vseh Vaših ostalih sentimentalnih novel. Zato želim prav toplo, da jemljete še nadalje take snovi za svoje povesti iu romane I Potem — menim — Vas ne bodo čitale več le gospioe, nego tudi možje in matere ... Kamorkoli se ozrete, povsod so na krmilu — realisti. Pri Rusih n. pr. Potapenko, Bobyrkin, Korolenko; pri Nemcih Spielhagen, Sudermann, Voss, Fovotte; pri Francozih Prevost, Bourget, Daudet, Hervien ; pri Italijanih Neera, d' Annunzio; pri Angležih Hali Caine itd. itd. — povsod zmaguje realizem, zatiraje tudi pretirani idealizem. (Blebetanje o „renesanci idealizma" je nazval cel6 g. Stritar — bedarijo ...) Realizem pa zmaguje tudi že pri nas, ne le med možkim, nego tudi med ženskim čitateljstvom, ter si pridobiva polagoma čim več pristašev 1 med pisatelji, ki so še mlajši od mene. (Čitate „Hrast" Orla in .Trnje in lovor* Nigrina v »Zvonu*, pa .Sin", „Iz ljubezni", „Vzori in boji" v „Domu iu Svetu* I) In da zmaga realizem povsem, zato se hočem truditi z vsemi svojimi duševnimi močmi, navdušeno, neutrudno, dokler bom gibal 1 Vem, da kom imel še nekaj hudih borb, a to me ne straši. Nasprotno t Napadi, razprave in pesmi, katere prinaša .Slovenec" in „Rim. Kat." proti realizmu, me le utrjujejo ▼ svetem prepričanju, da sem na edino pravem potu 1 Ne bojte se torej, gospica, da se .ustavim sredi pota" 1 Ustavil se ni niti marsikdo, kateri je žel in kateri žanje za Bvoje pisarenje le — igno-rovanje l —■ Konečno pa naj Vam povem še za eventu-velno novo in pravo sliko mene, da sem bil rojen že 1. 1871., vsled čegar se Vaša „karikatura" v „Ed." 113. št. ne krije z menoj. Na vse zadnje prosim čitatelje „Ed.", naj mi oproste, da sem jih dolgočasil s tolikim odgovorom. Nu, izzvali ste me Vi s silo. Upam pa, da je to mgina poslednja polemika. Jaz imam namreč dru-zega posla v izobilju 1 Zato sklepam za vselej! V Ljubljani, dne 22. septembra 1896. Fran Govekar. I TMti. Budimpešta 4. Njeno Veličanstvo cesarica je dospela sem ob 8V> nri zjutraj. Budraipeftta 5. Posebnim prestolnim govorom je kralj danes zaključil zasedanje zbornice. Pre-stolni govor povdarja, da naša monarhija je v najboljih odnošajih do vseh držav, in da je opravičena nada, da se vzdrži mir. Budimpeita 4. Danes je kralj otvoril nov most čez Donavo. Most je lepo odičen. Mesina 4. Velike poplave so provzročile strašna opustošenja. Cuneo 4. Vsled povodanj se je pornšila cesta in kos mostu Čez reko Po. Hiše v Castelgrosso so v nevarnosti. Tvgovlaahe bnojftvk« in vaitl. Budimpešta. PŠeniea *a jesen 7*29 7 31 PAnnin* ca spomlad 1896 7*49 do 7 50—.—. Oves za jesen 5*85—S'8t Ki sa jeaen 6*24—6*15 Kornsa aa sept -okt. —*---- Pfieniot. nova od 78 kil. f. 7*26-7 30 od 79 kilo. 7.35—7*4».. od 80 kil. (. 7*40—7*45 od 81. kil. f. 7*50 765 , od «9 kit. fo'. --. Ječmen 5*90-8'— proso 5*65* —6*—. Pienioa. Zmerno povpraševanje in ponudba omejene. Vreme : megleno. Praga. Nerafinirani aladkor for. 1215, oktober« december 12*22 mirno Bavre. Kava Santo* good average za oktober —''— ia februvar —.-- Prag*. Centrifngal novi, poatavljne v Trat a carino vred odpošiljater precej f, 34 75 —*— Concasse 85*75—'— —Četvorni 86 —V glavah sodih 49---•— Hamburg. Santoa good »verage na oktober 49.— ca december 50 25. ta mare 1897. f. 50*50. Trdno. Daaajekaboi Državni dolg v papirju „ „ ▼ arebru . Avstrija k a renta v zlatu „ „ v kronnh Kreditne akcije . . , . London 10 Lat. ... Napoleoni.........9.53 80 muk .......11.73 ion italj. lir .... 44.46 S. o let ob pre d včeraj . . . 101.85 . . . 101*50 . . . 129.80 . . . 101.80 . . . 871.10 119.70 isoe. danea 101.35 101.AO 189.75 101.10 368.90 119.70 9.63'/, 11.73 44.45 Tvin« oan« (Cene •• raziaeje aa debela ia « carine vred.) Somati pridelki. Cena rtlol: Koks...........100 K. Mandoloni.............„ BTetlorudeči.........„ temnorudeči .............„ kanarček..................„ bohinjski......... beli veliki......... • »»M..................w teleni, dolgi . .............„ N okrogli................„ mešani hrvatski............„ „ štajerski............„ Kulo fino štqereko ............... Jičnen it. 10....................„ Selje kranjsko....... Bepa „ ....... Krompir, Proco kranjsko......• . Lada, kranjska....... Spoh ogerakl....... aait ......... Sava Mocca......... l/uyiou i'iuUt. Unu . . . . „ Perl....... Java Malang...... Portoricco....... Guatemala....... San Domingo...... Malabar Plant...... „ native...... Laguajra Plant . . . , . „ native..... Santos fini . ...... „ srednje fini . . . . „ srednji...... „ ordinar ...... Kio oprani...... , „ najfiniji....... „ srednji....... 8lf dkor Centrifugal I. vrate . . ConcassA....... v glavah ....... razkosani...... Rit italijanski fini..... „ srednji . . . . , Japan fini AAA...... „ srednji...... Raugoon extra ...... I....... II. . . . Petrolej ruski t sodih .... v zabojih od 29 kil. Olje italijansko najfinoji . . . „ srednjefino . . bombaža o, amorik. . . . dalmatinsko...... Limoni Mesinski ..... Pomaranč« „ ..... Mandeljni Dalmatinski ( Bari . . ( Pinjoli .......... Bolidi Dalmatinski novi . . . „ PuljeŠki....... S..okv« Pulješke ..... „ Grške v venoih, SultanIne1 ....... Vamperll} novi....... Oibobe I......... Polenovke srednje velikosti . „ velike . ... . male...... Blaniki v velikih sodih . . . Žveplo 100 K zaboj 100 K od for. do for. 11.75 19.25 11.'- 11.26 10- 10*25 7^50 7.76 65.' - 70*— 8.75 9.- 9.75 12.- 11.50 11.76 . 5.50 6.— 2.25 2.50 8,- 8.26 ea- 64!— 51. 52.— 165. — 166.- J12.-* 173,- 182.-- 184.- 147.- 149.— 168.— 164.— 14H.— 147.- 156* — 157— 194. - 126!— 119.- 121.— 112.- 114.- 106 — 108.— 12"!— 128!— 110.- 114.— 85.25 35.75 86.'5 36.65 38.50 39.— 36.50 87.— 21.50 22 — 20.— 20.75 16.76 17.- 16.— 16.26 12.25 12.50 10.50 10.75 9.50 9.76 20.- —.— 6.15 —. — 69.- 62- 54.- 56.- 29.— 31.- 81.— 32.— 6.- 10.- 62!— 87,— 89.— 7*— 7.25 4.75 5.— 9.75 io!— 44. - 52 — 26,— 27.- 47.— 48.— 47.- 48.— 47,— 48.- 14— 15- Podpisani javljam, da ne prevzamem nobene odgovornosti za dolgove, ki bi jih naredila moja sinaha Ivana Brišček. Barko vije, 29. kimovca 1896. Andrej Brišček. Spodaj podpisani, raznaŠalec našega lista, ki je zajedno urar, priporoča se toplo p. n. občinstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani Friderik Cojja, vratar hiše št. 8 ulica Solitario. Ivan Tureo — Via Campanile št. 9, jtelefon N. 687 — oddaja belosietlobne svetilke s katerimi se ne boji nobene konkurence. Postav ljenje na mesto z garancijo in v potreb! tudi popravke in čiščenje izvršuje brezplačno. M______ x Zdravljenje krvi . Čaj „T I a e če r n I cvet- (MHIefleri). vdati kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, že poče t želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji 60 nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni HMMMEI „Ai in Miri" Trti, uliti trg- Borzni trg št. 14. Sedanja razstava: II serija Matava z novimi reprodukcijami bitk pri Amba-Aladzi, Abba Garima, Do-gali, L'Alba baterija Miohelini dne 26.maroa, itd. Rujav, pristen, naraven sladkor dobiva se edino v mojej zalogi po jako nizki ceni. Piporočaje se Bem udani Anton Godnig, trgovec Via Nuova. IZLOŽBA POHIŠTVA Trst in Dunaj. Via Torrente Št. 32, /. nstr., f Stric gl^daJiSčn Armonia. Ima salogo poh štva za delavce, uradnike, zares dobro blago, neverojetno nizko oene. Postelje od gld. 13 do 14. omarje gld. 14.50, ponočne omarice, fine, po 6 in 8; chifoniers, na jedna vrata, fini, gld, 18. Umivalniki gld. 19; svete podobe in Blike krajev, jako fino delo, po gld. ogledala, stoli, slama, lesovje, indijsko trsje. Bogat izbor pohištva in tapetarij za gosposka stanovanja.* spalnice, sobe za obed, za vsprejemanje, kabineti, po najniši ceni. Za Jstro in Dalmacijo se ne raiuna ambalaža. Assicnrazioni generali v Trstu (društvo je ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svojo delovanje na vse veje zavarovanja posebno pa: nt. zavarovanje proti poiaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje. Društvena glavnica in reserva dne 81. decembra 1893. Premije za potnrjati v naslednjih letih Glavnica 7 a zavarovanje £i-venja do Hi. decembra 1894 Plačana povračila: a) v letu 1894 b) od začetka društva do 31 decembra 1894 f f. f. 58,071 673-84 80,541 700-64 169,999.625 03 9.787.614-48 f. 262,401.706-51 plačan'11 od- Letni računi, izkaz dosedaj . ikodvanj, tarife in pogoje za zavorovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila so dobe v ritu v uradu društva: Via deli« Stazion- o83/l Instnei hiši. Zaloga pohištva tvvdkc Alessandro Levi Minxi Trat, Via Rlborgo, 21 In Plazza Veochla št. 2 Zalo«a pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega i*-delka Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje iluBtrovan cenik zastouj in franko. Naročeno blago Btavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi sa to računil stroške. ^^^^ Lastnik kensorcij lista „Edinost«. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.