Leto II. Poštnina - 'S?*1 - pavialirana. Ljubljana, torek 3. februarja 1920. Stev. 2b. Cene po poiti: ii »io ie?8 . I SiT-M pl Ista . K Z5'— m žstrt iz ia. B 13’— alnessG..! 4’SB m številka 30 vin« NEODVISEN DNEVNIK ilKfciSfta (n ipn*: SspltapjNa slin tt. I Buda, felefoB itn. ■ Posamezna številka 30 vin. Parlament bo razpuščen! . UXJ Belilui, 2. februarja. Uradniki biK narodne skupščine so do- danes plače samo do 15. februarja. V “•Rodilen* predstavništvu jim je bilo na-'"•ttfesiiu, da je računati s tem, da vlada 15. t. m. parlament razpusti. Zato so uradniki, stenografi in tipkarice ostali sedaj brez mesta, ker za njih v zakonu ni predvideno, da bi se jim zagotovili dohodki. Dr. Žerjav zapira. Maribor, 2. febr. V soboto opoldne so , f*anbaru odpeljali v zapor Franca Že-j. j’ tajnika Kmetske zveze, časili naj- med potovanjem, i« umrl v Brindizu, v Dubrov-Pa trije. Do Dubrovnika častniki ^0 aateu s aMiši\im govoriti. Italijanska vlada je sklenila, da pošlje vse jugoslovanske »prižije« (ujetnike) v osmih transportih domov. Prva dva sta že došla in sicer ujetniki tarantske in napuljske divizije. Prihodnjič pride rimska divizija na vrsto. Vsi vračajoči ujetniki pripovedujejo o slabem ravnanju ž njim, o slabi hrani in velikem pomanjkanju, ki vlada sedaj v Italiji. Ako bo Jugoslavija količkaj konsolidirana, se ji ni treba bati revne in domišljave Italije, ki zmerja vedno in vedno svojo dobro sosedo z »stato tre Jettere »enza. confine« (država s tremi črkami brez mej). Italijanska propaganda med vojnimi ujetniki. ^ Mttbdjana. 2. februarja. Vračajoči iu nam poročajo o italijanski ni** . tovi propagandi j ned našimi m^ki sledeče: petkom decembra so Italijani p*kli iz luzuih taborišč tri trans-Hrvatov v taborišče Casino. Med Casi> bil° tudi nekaj Slovencev. V *lah?° pa ao LaM daH- ujetnikom .še c»sw° ^ano, zastražili so jih mnogo \a, ;je ž. njimi postopali še grše. ni k ,J<‘ došel med nje bivši podpolkov-t*eki avsJLriiske armade Stevo Dujič z Caj rn stotnikom Petričevieem. Pokli-1 tu, ^ ^ sebi vse častnike tar jim ražnjiJ’ du »o v Jugoslaviji slabe ra/.-•*» da se .Slovencem« posebno pa Hrvatom godi slabo. Pripovedovat je, da se v Jugoslaviji nihče ne briga za ujetnike ter da bo poteklo še pol leta, preden pojdejo domov., Dosegel ni nobenega uspeha. Drugič, ko je prišel, so vse Slovence izločili. Hrvatom je pripovedoval, da. ima on pravico poslati jih domov, če se vpišejo v legijo, ki jo on organizira. Vsi Hrvatje so izprevi-deli, da imajo opravka s plačanim agentom bivšega črnogorskega, kralja, Nikite, ki hoče uboge ujetnike porabiti za to, da se v Črni gori bore za njegov prestol. Ker tudi to pot. ni dosegel Dujie nobenega uspeha, je odšel in ni ga bilo več. Se le sedaj so se zganili. * LDU Belgrad, 2. februarja. Na mini-»&jv ' S6’ail zadni'^ dni se je razpravljalo ° v°l‘vneiu redu. Kakor se do-*? s°cialistični ministri gg. Kristan, ^ora^ podali danes ministrske-P^dsedniku Davidoviču pismo, v ka-zahtevaj«} žensko v oliv n o pravico, j proporc, a to ne po srbskem .’ temveč po Fontovem načinu. Kon-SO P^di z ostavko, ako se mi- ' ti*. kl svet i ne bi strinjal z njihovim sta- italijanskemu nasilju. Maribor, 1. febr. Te dni se je v okolici vršilo več shodov, na s° udeleženci protestirali proti na-* Materini namerava Italija s po-zaveznjkov izsilili rešitev jadran- vPra*iUija. Tako so priredili v četr-V s 23 dravsko dolino, v Hi ^ za Gornjie Slovenske gorice, vče-v Prostorih Križevega dvora v Stu-Mariboru. Slednjič se je vršil •• sfaod županov iz obte^ ruiev. Na vsoh teh shodili, na ka- v navdušenih besedah '? ^otestirali proti načinu, kako ni'rovna konferenca rešiti ja-;.VJ^‘a‘^axt*e’ 801 »oglasno sklcn- vnc Piotesrtne resolucije. ^•seljevaas^c milaršev. ^ cleželr« a*?eu' *• (Brezžično.) Pru- c*1 je v soboto jSrvič raz- ! predlogi o naselje- i hteva za to 500 milijonov mark kredita-V ruhrsko okrožje se naseli 150.000 rudarjev, To je naj več ja naselitev, kar jih je Nemčija doslej izvedla. Stroški se bodo pokrili s povišanimi cenami za premog, kar bo zneslo letno milijardo mark. S to odredbo se produkcija znatno zviša. Noblova nagrada Wllsono* LDU Berlin, 2. febr, (Dim. KU) Kakor poroča iVossische Zeitung« iz Stockholma, je interparlamentaraa skupina švedske zbornice sklenila, predlagati komiteju za, Noblovo nagrado švedskega stortinga predsednika Wllsona in generalnega tajnika interparLamentarne zveze Langeja z* mirovno nagrado za leti 1919 in 1920. Katere može bo morala Nemčija izročiti. l*DU Pariz, 2. februarja. (DKU) »Marin« javlja, ita bo posluuiški svet v poned(*ljek .-*<■•>tavil spremno pismo, kjer se bo poslalo Nemčiji listo onih. ki se moiaji> teročiti. Usta vsebuje P1-1" bližno S90 imen. Izmed teh zahteva Francija izročitev 200 oseb, Belgija isto število, Anglija približno 100. ostale pa Rumuni.ia, Srbija, Poljska in Italija. Med drugimi .-v nahajajo na listi i-n* den d or f i', II:i nd en bu iy:. Fa!kenhavn, nemški kronprinc, princ Oskar Pruski, Tiriiiiz, admiral Scheer t«» Beth-manu Holi^eg. Širite ..Večerni li$i“! Diktatura svobodomiselstva. Svobodomiselstvo celega sveta gre v boj proti krščanstvu. Svobodomisel-ci, ki bogate z izvoznicami, kapitalisti in izsesovalci delavskega ljudstva, so našli pokorno orodje v svobodomiselnem socializmu. Socialna demokracija je že davno pozabila, na boj proti velekapitalu. Sedaj je od njenega, programa ostalo le nekaj starega papirja ter lepa. četa dobro rejenih socialnodemokratskih voditeljev. Vsi ti vlečejo za seboj zapeljano množico delavstva. Mesto kruha ji dajo boj proli klerikalizmu. Mesto demokracije prinašajo absolutizem kapitalističnih strank. Sedaj oznanjajo listi jugoslovanskega kapitalističnega meščanstva diktaturo svobodomiselstva, ki danes vlada jugoslovansko ljudstvo. Te dni so se v Belgrad u vršila pogajanja radi sklicanja parlamenta. Uspeh teh pogajanj je tak, da kapitali-stično-demokratsko časopisje pričenja groziti z diktaturo. Kaj ta gospoda razume pod tem imenom, znamo predobro! Najprvo cenzura. To je uvajal pri nas dr. Žerjav bolj vneto in bolj brezobzirno kot kak Tiszin pandur. Za cenzuro listov pridejo aretacije. Kdor ue trobi v vladni rog, naj bo zaprt. Za Marinčkom je seda.j prišel na vrsto Že-bot. iz Maribora. Kdor liberalno-socia-listični korupciji preveč gleda na prste, v luknjo ž njim! Dobro vemo, da s tem diktatorska sredstva te kapitalistične gospode še niso izčrpana. Poskusili. bodo še druga nasilja, da potla-žijo ljudsko voljo. Jugoslovanski svobodomiselcd so zvesti in pokorni učenci čeških. Tudi xam dela jo svobodomiselni socialisti s terorjem, meščanski in kapitalistični svobodomselci pa z diktaturo ječ in zaporov proti krščanskemu ljudstvu. Vemo pa tudi, da je ta svobodomiselna diktatura na Češkem in v Jugoslaviji plod mednarodnega .svobodomiselstva, ki ima nalogo, uničiti krščansko misel v mladih državah srednje Evrope, katere si je ententni velekapital namenil za svoje kolonije. Zato so započeli to gonjo povsod, da bi delavsko ljudstvo s temi svobodomiselnimi puhlicami omamljeno, ne čutijo preveč, kako mu veliki kapital vleče kožo čez ušesa. Kaj draginja, kaj pomanjkanje — pivo je, da se izvrši stara želja svo-bodomiselcev: Ubijte krščanstvo! Kristanov »Naprej« in Žerjavova »Domovina« — oba vneto tulita v ta svobodomiselni rog. Skupaj sede na Vladi zastopniki velfkapitala in tako-zvani zastopniki raztrganih in bednih. Druži jih edino ona misel: sovraštvo do krščanstva. Diktaturo oznanjajo ter izvajajo tisti ljudje, ki so se še pred tedni zgražali nad diktaturo v Rusiji Diktatura je smrt, demokracije. Toda, kaj je gospodu Kristanu in njegovim sovodite-ljem demokracija, če pa nič ne nese. Če bi v njegovi stranki vladala, demokracija, bi ga že davno ne bilo. Zato na dan z diktaturo kapitalizma, da socialistične glave še dalje lahko nosijo cilinder in njihova ministrska telesa ministrske frake! Zato je socialna demokracija tudi v tem vprašanju postala ponižna dekla mednarodnega svobodomiselstva, ki ga vodi mednarodno oarga nizirani velekapital. Kdor pa misli, da se bo naše ljudstvo dalo vezati roke in si vleči kožo 8ez glavo in pri lem kričati slavospeve socialističnemu in liberalnemu svobodomiselstvu, se bridko vara. Naši- krščansko ljudstvo bo govorilo in se hranilo do .skrajnosti! Valutna reforma, prehrana in obleka — vse to odpira ljudstvu oči. Krma n in Žerjav bosta med slovenskim ljudstvom doživela poraz, ka-kršnoga ne pričali ujeta. Ne bodo pomagali ne žandarj«, ne ječe! Prevarano lj.ud»tvo bo ostar Prestrašeni gospodje Belgrajska vlada, v kateri sede trije socialisti, je izdala volivni načrt za občine, ki jemlje delavskim in kmetskim ženskam volivno pravico. Poročilo iz Belgra-da je svoj čas izrecno povdarjalo, da so socialisti zahtevali volivno pravico tudi 2a ženske, ki opravljajo samostojno gospodarstvo ali obrt. V tem smislu so kapitalistični gospodje, rumeni in rdeči, izdali volivni red za Hrvatsko, kjer so delavke in kmetice izključene od volivne pravice. Po navodilih belgrajske libeialno-so-cialistične vlade je tudi njen ljubljanski minister dr. Gregor Žerjav izdal načrt votivnega reda, po katerem so ženske delavke oropane volivne pravice. Tedaj je završal vihar, ki ga Kristani in Žerjav nista pričakovala. Na tisoče iai tisoče glasov se je dvignilo proti tej krivici. Krščanska delavska in ljudska organizacija je organizirala odpor proti tej nečuveni krivici. Socialna demokracija je bila v veliki zadregi. Morala je preklinjati delo svojih ministrov ter je na shodu v Ljubljani tudi zahtevala žensko volivno pravico. Cel svet se je smejal zadregi tde-čih hlapcev kapitalistične gospode, Id nimajo niti toliko moči, da bi svoje tri ministre odpoklicali iz vlade. Preveč toplo je sedeti doli na mehkih ministrskih stolcih. Toda vihar je naraščal. Groza je objela družbo, ki pravi, da bo izvedla nad osleparjenim ljudstvom diktaturo. Zgodilo se je, da je ljuidi, ki šarijo z diktaturo, postalo strah pred ljudstvom. Danes nam javlja vladni dopisni urad, da so trije socialistični ministri vendar let zahtevali, naj se vsem ženskam de vojiv-na pravica. Ginljivo je to! in kako energični »o naenkrat poštah gospodje. Celo z ostavko groze, Ko je vlada sklenila, d* oropa delavke volivne pravice, tedaj ai-so grozili z ostavko. Šele sedaj, ko imajo strah v svojih kosteb, so izjecljali zahtevo po splošni ženski volivni pravici. Pred seboj imamo tedaj to uradna vest iz Belgrada. Bomo videli, koliko časa bo trajala »korajža« teh socialno - demo-kraskih ministrov, in kaj bo uspeh te komedije. Krščansko žeaslvo poživljamo, da vztraja pri svoji zahtevi, da še z večjim povdarkom in odločnostjo zahteva svojo pravico. Naj se ne da, premotiti takim brzojavkam iz Belgrada, ki jih je rodil strah pred ljudstvom. Prvi uspeh odločnega nastopa je tu.‘ Strah se kaže. Na delo, da dosežemo Še končni uspeh, ko bo preplašena gospoda morala dati ženskam pravico, ki jim gre! Konec stavke v Italiji. LDU Trst, 31. januarja. Glasom objave »Agenzie Stefafii« z dne 30, jan. se je železničarska stavka končala o polnoči, Stavkajoče osobje se je vrnilo na delo. Prometni minister je sporočil gievnemu železniškemu ravnateljstvu v svrho izvršitve naslednje vladne ukrepe: 1, vse osebje, ki se je udeležilo stavke, se sprejme na mesta, kjer je bilo piej. 2. Mezde za čas stavke sc vložijo v obrokih v prvo skupno glavnico, last železničarjev. 3. Pritrjujoč načelu osemurnega delavnika za vse delavce v privatnih in državnih podjetjih, se udejstvi osemurni delavnik za strojnike še pred 30. aprilom, za osebje na vlakih še pred 30. junijem, a za druge kategorije po veljavniii določbah v najkrajšem roku sporazumno z upravrum svetom. 4. Način udejstitve osemurnega delavnika določi upravni svet, pri haterera bodo sodelovali trije člani vsake kategorije, ki bodo imeli pravico tlo svetovalnega glasa, le člane izvolijo katelorijc name z organičnih seznamov, vključili v plače in mezde nagrade in doklade, izključivši draginjske doklade in začenši s proučevanjem vprašanja akordnega dela.'Ti seznami s spomenico železničarske iveze se predlože zbornici v odobritev, 6. V upravnem svetn bo zastopanih 5 zastopnikov, izvoljeni v razrednih volitvah z jamstvom manjšinskih pravic. Upravni svet bo poskrbel pri sestavi nove uredštve za ustanovitev krajevnih komisij. Mezde za čas aa s*? «>$lač«jo. Tozadevne daeVae Sffan 7t /vVečerni liste, dne 3. febrtiarfa 1920/ Btev. 26« plače se nalože dvakrat na mesec v skupno glavnico. Minister priporoča največjo naglico in točnost v izvrševanju vladnih določb in pošilja glavnemu ravnateljstvu spomenico vseh železničarskih udruženj, ki se bodo morale predložiti zbornici. Minister se končno zahvaljuje osebju, ki je vztrajalo v svoji službi, častnikom in vojakom in upokojenim železničarjem, ki so nadomestovali stavkajoče osobje ter izraža upanje, da se bodo prihranili oblasti strogi ukrepi za slučaj,' da bi se vršila ta tej ali oni strani nasilja in motilo delo. 80.000 delavcev brez dela. LDU Stockholm, 2. febr. (DunKU) Delavci v tvornicah za stroje bodo dne 2. februarja izprti, in sicer v 430 tvorni-cah. 80.000 delavcev ostane zaradi tega brez dela. PolItKne novice. 4-; Shod »Delavske zveze« v Devici Mariji v Polju. V nedeljo popoldne se je vršil v Dev. Mariji v Polju dobro obiskan shod »Delavske zveze«. Govoril je na shodu Ivan Gostinčar o bodočih občanskih volitvah. Delavstvo odločno protestira, da se ne da splošna volivna pravica ženskam in sicer brez razlike na stan in izobrazbo. i-J- Z amerikansko šminko farbajo ljud etvo. O dr. Korošcu prinašata »Domovina« in »Jugoslavija« gorostasne telegrame. Pravita, da je naročil v Arperiki šminke, pudra in naramnic za hlače in drugih nepotrebnih reči Z ginljivo ogorčenostjo pripovedujeta ta dva poštena lista, da bo en par naramnic za hlače stal več kot tisoč kron. Kdor hoče ljudi farbati s tako »atme-rikansko šminko«, naj bo saj toliko moder, da ne bo prodajal naramnic po tisoč kron. Tem ljudem se je menda iz strahu pred ljudstvom ter obračunam zmešala pamet. Sicer bi ne mogli kaj takega pisati. !-H Samo cajtenge tako pišejo, »ljudstvo ni razburjeno 1« (ker se mu da za štiri stare novčanice eno novo), tako se je prezirljivo izrazil kraljevi minister Kristan na zadnjem posvetovanju ljubljanskih bankirjev in industri-ijalcev o rešenju valutnega vprašanja. Kristan seveda ne bo občutil, da se Tumi odvzame tri četrtine denarja, ker ije svoje novce naložil v hišo in v inozemstvu. Socialpatrijotje, vprašamo vas, ali tudi vi niste razburjeni, da se Zamenjava vrši v vašo škodo? Po listu »Naprej« soditi, je socialpatriotom precej vseeno ali pa so tiho, ker se bolijo Kristanove nagajke. 4~ Kristanova lokomotive. Ko bi tTurčičevega Krjavlja postavili v zadnji vojski za šefa admiralitete na katerikoli vodi, bi ne mogel toliko kozlov ustreliti, kakor Kristan v par tednih, ko je zastopal železniškega ministra. Železniški Krjavelj je kupil tudi lokomotive za ozkotirne proge v Bosni, toda — s preveliko distanco. Lokomotive go morale romati nazaj. Na centimetre pa bi se star konsumarski svederc že lahko spoznal. 4- Rusija koraka, pod tem naslovom je napisal socialpatriot »Naprej« članek, v katerem slavi zmago boljševizma v Rusiji. Samo to so pozabili v članku povedati, da ruski boljševiki niso nikdar podpirali kapitalističnih strank in da Ljenln in Trocki nikdar nista sedela kot ministra v carističnih vladah. Tudi naš socialpatriot koraka, toda s socialističnega stališča gledano, kakor rak. 4- Teorija in praksa. Berlinski »Vorvvarts« prinaša par zgledov, kako tudi neodvisni socialni demokrati drugače govore in drugače ravnajo, ko gre za oživotvorjenje socializacije. Tako je občinski zastop v Engelsdoriu pri Lipskem, v katerem imajo večino neodvisni socialisti, dovolil, da se je ta-mošnja plinarna izpremenila v družbo z omejenim jamstvom ter je sam pre-vzel velik dri teh delnic. — V Schkeu-ditzu imajo neodvisni socialisti v občinskem zastopu istotako večino. Tu so celo meščanski demokrati glasovali za to, da občina sama prevzemi plinarno. A socialistična večina je odločila, da ostane plinarna kapitalistični Tu rinški družbi ter je sklenila z njo dolgoletno pogodbo. Tako pometajo socialisti s svojimi lastnimi načeli, za katera pa zahtevajo od delavstva in osta lega sveta, da bi veroval vanje kot v najsvetejšo resnico. Socializacijo zahtevajo, kapitalizem podpirajo. Soeia listi pač nimajo več pravice, da bi veljali za resno stranko. •!-' ?, diktaturo groze, -Riječ« prinaša uvodnik pod naslovom Država nad vse«. Tu govori o demokratskem delu za izvršbo ftcuan sga narodnega zedinjenja, v tako zmagoslavnih besedah, kakor bi se bila ta imsel pod demokratsko vlado nad vse mere razvila in okrepila ter prevzela vse dele in sloje našega naroda. Temu pa ni triko, a kriva je ravno demokratske -jdaiislična vlada, ki je s svojo ne- sposobnostjo ki narftiem ustvarila v državi neznosne razmera. Ni najmanjšega dvoma, da je v dnu are* ves narod za edin-stvo, a ako se mn to edinstvo vsiljuje na način, kakor to delu sedanja vlada, mora to roditi v zdravih plasteh ljudstva odpor. Zato na grožnjo, ki jo čitamo v istem članku, da se namreč vlada ne bo plašila niti sredstva začasne diktature, ne moremo druzega reči, nego da so današnji oblastniki slepi, A slepe jih dela želja, da ohranijo oblast v svojih rokah, ne pa želja, da izvedejo narodno edinstvo. + Proti napovedani zameni kron. Povodom zadnje ministrske objave o zameni kron z novimi novčanicami v razmerju 4: 1 je objavil Narodni klub v »Hrvatu« sklep, s katerim proti tej zamenjavi znova protestira in odklanja vsako odgovornost za vse socialne, gospodarske in politične posledice te zamene, s katero se ljudstva brez razloga odvzemajo tri četrtine njegovega premoženja. Narodni klub je na merodajnem mestu zahteval, da se rešitev valutnega vprašanja odgodi. ;4- Posledice polovičarstva v valutnem vprašanju. »Jugoslav. Lloyd« opozarja na goljufije z denarjem, ki se vrše na našo škodo: Iz Mažarske importirane tisočake in stotake Avstroogrske banke kolekujejo s potvorjenimi znamkami in pečatijo s po" narejenimi pečati ter vtihotapljajo v našo državo. Delo se izplača, ker se dobi za 1000 jugoslovanskih kron 2650 avstrijskih kron. Tako nam preti velika nevarnost, da kirrs naš krone zopet pade in pride na stopnjo nemške in mažarske krone. Za to se imamo zahvaliti finančnemu ministru, ki je dal krone kolkovati, namesto da bi bil uvedel nove novčanice, 4- Kaj pravijo Italijani. »Edinost« poroča iz Rima z dne 30. jan.: Včeraj je imel ministrski predsednik Nitti pogovor s francoskim poslanikom Barrerejem, ki odpotuje v Pariz. Pogovor je trajal nad eno uro. Pogovoru se pripisuje z ozirom na jugoslovanski odgovor velika važnost. Ob 17.30 se je nato sestal ministrski svet. Ministrski predsednik je poročal o jugoslovanskem odgovoru. Pojasnil je vsako točko posebej, toda ministrski svet baje ni sklenil ničesar, V Rimu je naredil jugoslovanski odgovor velikanski vtis, kar je najbolj razvidno iz časopisja, ki se, naravnost rečeno, ne more odločiti, kakšno stališče naj zavzame in bruha svoj bes, kakor po navadi: z retoriko bi hotelo prikriti svojo zmedenost. Edina rešitev, ki jo nasvetuje, je udejstitev londonske pogodbe, čeravno ve prav dobro, da je tej nesrečni, preživeli pogodbi odzvonilo v času, ko se je zrušila bivša monarhija. V tem smislu pišejo vsi listi, ki tekmujejo medsebojno, v pomanjkanju stvarnih ugovorov, v zasmehovanju »balkanske diplomacije«, ki pa se jim zdi z druge strani tako pretkana, da prihaja »Idea Nazionale« celo do sklepa, da je bil jugoslovanski odgovor, ali kakor pravi list: manever, sestavljen s sodelovanjem diplomacije v Quayju d' Orsayju. • Agencija »La Corrispondenza« smatra, da bo Italija odločno odklonila jugoslovanski predlog o ponovni razpravi o vseh jadranskih vprašanjih, toda dostavlja naglo, »da se ne zdi neverjetno, da Italija pristane, seveda le v svrho informacije in kot dokaz svoje popustljivosti, na zaslišanje stvarnih jugoslovanskih predlogov.« -j- Kdo bo bodoči škof v Sarajevu-»Novosti« poročajo iz Sarajeva, da je med duhovščino v Bosni-Hercegovini močna struja, ki želi, naj bi vrhbosen-sko nadškofijsko stolico zasedel dr. Mahnič, škof na Krku, ki je še vedno interniran v Italiji. -f-Proti komunistom v Nemčiji. V vseh svojčas zatvorjenih železniških delavnicah v Nemčiji so zopet začeli z delom. Priglasilo se je več delavcev, nego jih potrebujejo. Delavcev, ki so poprej hujskali, uprava ne prevzema na delo. stranke tozadevno ne bodo sprejemale, na kar se opozarjajo posebno stranke z dežele, — Pasteurjev zavod v Zagrebu, ki je edini te vrste v Jugoslaviji, se je preselil v javno bolnišnico na Jelačičevem trgu, — Aretacija vlomilske družbe v Zagrebu. Zagrebška policija je zadnje dni pozaprla člane nevarne vlomilske družbe, ki je izvajala najpredrznejše vlome in tatvine. Zlikovci so že doslej priznali nad 15 vlomov. V neki vili so našli skladišče ukradenega blaga. Lastnika vile — brivca Mokroviča — so zaprli. — Ljudsko štetje za celo Hrvatsko in Slavonijo z Medjimurjem izvrše tekom letošnjega leta. Delo naj bi bilo kolikor mogoče natančno in popolno, da se dobe vsestranski zanesljivi statistični podatki, — španska bolezen. »Nieinve Rotter-damsehe Courani« javlja iz Londona, da je v zadnjih 24 urah umrlo tamkaj 150 oseb za špansko boleznijo. — Valute na zagrebški borzi dne 30. januarja: Dolarji (100) 11.200 K; nemške marke (100) 160—173 K; rumunski leji (100) 190 Kj dinari (100) 395 K; italijanske lire (100) 730 K. UubUansk« novice. Dnevna novic«. — Socialno politični delavski tečaj se je 1. in 2. t. m. vršil v Ljubljani. Udeleževalo se ga je nad 30 delavcev iz raznih krajev Slovenije. Tečaj je lepo uspel in bo brez dvoma imel obilega uspeha. — Izvoznice za živila. Ministrstvo za prehrano in obnovo dežel je odredilo, da sme odslej izdajati izvoznice za manjše količine živil izključno le odsek za prehrano v Ljubljani, Politična okrajna oblastva ustavijo izdajanje izvoznic z dne 10. februarja t. 1„ z 11. februarjem začne izdajati izvoznice izključno odsek za prehrano. S 15, februarjem izgube veljavnost izvoznice, ki so bile izdane od političnih okrajnih oblastev do vštetega 10. februarja t. 1, Odsek bode izdajal izvoznice le na pismene, pravilno kol kovan e prošnje, katere morajo vložiti stranke pri pristojnem političnem okrajnem oblastvu. Prošnji mora biti priložen ovitek z naslovom stranke ter z znamkami, pravilno kolkovan bankovec za 10 K ter popolnoma vidiran potni list. Izvoznice, oziroma rešitve bode do stavijal odsek strankam neposredno po pošti. Osebne intervencije v zadevi izvozu živil bode odsek dosieduo odklanjalse Ij Vsi, ki se radi postečo zabavate, pridite v soboto dne 7. februarja ob pol 8. uri zvečer v »Ljudski dom«, kjer priredi »Prometna zveza« krščansko mislečih železničarjev svoj zabavni večer s sledečim sporedom: Šaljivi prizori, kupleti, sre-čolov, šaljiva pošta, prosta zabava in ples, Svira dijaški orkester. Vstopnina 3 K za osebo. Predprodaja vstopnic v pisarni Jugoslovanske strokovne zveze v Jugoslov, tiskarni, II. nadstr. — Prijatelji organizacije, pridite! lj Zveza uradnic in trg, nastavijenk bo imela jutri v sredo ob pol 7. uri zvečer1 občni zbor. Vse članice nujno prosimo, da se zborovanja gotovo udeleže, —> Jožica Ašič, predsednica, lj 25 letnico svojega službovanja pri veletrgovini A. E. Skaberne je praznoval 1. februarja trg, potnik g. Alojzij Pirnat. Iskreno čestitamo! lj Dramatična šola na Ljudskem odru se vrši danes ob 8. uri zvečer, na kar opozarjamo vse gojence. lj Dr. Žerjav ne sprejema. Uradno javljajo: G. predsednik deželne vlade dr. Žerjav ta teden radi mnogoštevilnih poslov ne bo sprejemal strank. Kdor ima kako nujno željo v stvareh, za katere je pristojen deželni predsednik, se naproša, naj svojo željo s kratko utemeljitvijo pismeno sporoči nai osebni naslov predsednika deželne vlade. lj Vaja orkestralnega društva Glasbene Matice je preložena radi praznika na torek 3. t. m. Prosim vsi in točno! lj Invnlidi-dobrovoljci, pozori Da bi moglo društvo Jugoslovanskih do-brovoljcev za Slovenijo voditi točno evidenco invalidov - dobrovoljcev ter ugoditi njihovim željam in zahtevam, posebno glede služb, naj se vsi invalidi-dobrovoljci ustmeno zglase vsak torek od 4. do 6. ure popoldne v društveni sobi, Kolodvorska ulica št. 3. (Gostilna pri Mikužu.) lj Rešilna postaja ljub. proštov, gas. društva opozarja vse merodajne činitelje, da jo kličejo le v resnih slučajih na pomoč. Ob vsakem pozivu je treba v bodoče natančno povedati kli-cateljevo ime ter obrazložiti nesrečo, ki se je dogodila. Nikakor ne gre, da bi se reš. postaja zlorabljala in klicala v nočnih ali jutranjih urah na pomoč v svrho odvažanja gnusnih pijancev iz veseličnih prostorov. To ni stvar reš. postaje, ampak dotične organizacije, ki veselico priredi, in pa policije. V prihodnje se bo vsaka zloraba reš. postaje naznanila merodajni oblasti, da krivca po obstoječih zakonih kaznuje. lj Predpustno norenje in beda. Pred-pust v Ljubljani se r ciz vi ja v krokanje, kakršnega Ljubljana pred vojsko še ni poznala. Saj se je predpustovalo tudi prejšnje čase, toda tale e ga veseličenja, kakor zdaj, še ni bilo. Vse pleše in zapravlja, mestna, zastavljalnica pa dela sijajne dobičke. Na Svečnico zjutraj se je pričelo v mestu o polnoči rjovenje. Tolpe so prepevale po mestu, mirni Ljubljančani so nevoljno vstajali iz postelj, ker jih razgrajači niso pustili v miru počivati. Nekega Ljubljančana so prebudili krokarski roji ob polnoči, ob dveh, ob treh, ob štirih. Nevoljno s« je dvignil iz postelje, odprl okno in poslušal neubrano petje. Mož hitre odločitve je pograbil za krompir, katerega je imel v sobi in ga je pričel rae-„tati v pevski zbor, kateri je obiskan po tej toči hitro utihnil in odjadral proti Trnovem. Več pijancev je še zgodaf^zjutraj ležalo na cesti. Na eni strani največ je razkošje, na drugi trn j večja beda. Na Svečnico zgodaj zjutraj so pripeljali na policijo ; več popolnoma treznih mo/, ir, enega ian-ta. Dobili so jih speče v šapah Mestnega \ Joga. Vsi so dokazali, da. si s trdim delom j služijo kruh. l am je pa bil bolan; bledih, velih lic, španska ga je obiskala. »Stanovanja nismo mogli dobiti, gospod, kar se nam je ponujalo, je za naš zaslužek predrago.« Ali misli kdo v Ljubljani na zgrad* bo delavcu potrebnih cenenih sianovanj? Ali je res zabava in ples glavni smoter v naši .Jugoslaviji? Ali imamo odredbo prot pijančevanju samo na papirju? lj Posledica vojske. Mamica je umrla 9 letni deklici Matildi Srbčičevi. Nesrečna vojska je dekletovo mamo in sorodnice h solnčne Gorice odnesla v Brno, Pov smrti mamice so mlado dekle poslali domov. Na Svečnico se je dekle pripeljalo v Ljubljano. Dekletce je vedelo le povedati, da t je rajna mamica pripovedovala: »Matilda, iz Gorice smo doma.« Dekletce je s seboj lepo zavite šolske knjige, zvezke in tablico; tudi obleka je bila čedna, lepo zravnana in zavita. Gospoda na policij j® bila ljubeznjiva s siroto, katera potuje ia Brna, »ker je v Gorici doma«, lj S socialno demokraške veselice * zapor. Državni varnostni stražnik Lavrenčič je aretiral ponoči L februarja že večkrat predkaiznovanega Franceta Žagarja iz Iške vasi, Ob eni uri zjutraj je prišel na socialno demokraitško veselico v Ljudske?1 domu, kjer se je pričel brez vzroka prepirati, reditelji so ga odstranili, grozil je nato in udaril je vsakega, kdor se mu je P*®* bližal, pričel je metati kamenje in je razbil šipo, Le s težavo so nasilneža aretirali ga odvedli do Mestnega doma. Tam so ga trije stražniki zvezali v prisilni jopič in ga v odgonskean vozu prepeljali na policijsko ravnateljstvo. Žagar, ki je zelo nasilen čk>^ vek, je tudi v odgonskem vozu razbil še trf šipe. lj Mazanje plakatov. Svoječasno sc bili grdo pomazani plakati za dijaško pr®*' stavo »Divjega lovca«. Tedaj smo prinesli notico, v kateri smo dolžili tega dejanja tamb. društvo »Triglav«, ker so podobna grožnje že par dni prej izhajale od ljudi; ki so stali v stikih s tem društvom. D0" gnali pa smo, da podobne grožnje ali po' dobnega dejanja ni izvedel noben tedanji član omenjenega društva, radi česar te notico radevolje popravljamo. lj Kaj se vse izmislijo tihotapci. Ker stopajo državni varnostni orgadi tihotapcem trdo na prste, da po navadnih potih ni več lahko iztihotapljati tobak, s© tihotapci iznašli novo zvijačo, katero so odkrili organi varnostne straže na Viču, Tihotapci, ženske so bile tudi med njimi, 30 markirali železniške nočne čuvaje; s siv&-tilkami so šli po progi proti demarkacijska črti, toda neprijetno so bili presenečen1, ker jih je straža ustavila, preiskala in P?1 zaplenila tobak, katerega so nosili podrtega v obleki lj Nepričakovana aretacija. Bosanci Memišovec Smajo, Hnibič Ibro in Mestro-basič so se pripeljali iz Bosenske Dubice v Ljubljano po kupčijah. Ambrožič Jože V&1 je prodal vojaške odeje in siamnjake, k3' tere je izročil Milenu Bodloviču, da jih se Bosancem, Bodlovič je to storil in je se pri tem Ambrožiča ogoljufal za 50 K. Vs® reč se je pa tako le odkrila. Pred pisarno kolodvorske policijske ekspoziture je stal njen šef gospod okrajni nadzornik Ljubic« h kateremu pristopi eden Bosancev in Ža vpraša: »Ali imaš kaj naprodaj?« — »Sto- S'va notri v sobo,« se je glasil odgovor . tatvina se je odkrila. lj Kuhinjska posoda brez lastnik?1 Detektivi kolodvorske policijske ekspoziture so 31. m. m. pregledovali vagone dobili poln zaboj kuhinjske posode. Ko vprašali, čegavo je to blago, se ni nihc® zgjlasiL Posodo so izročili mestnemu maž1 stratu. narodno gledišče. OPERA. Iz gledališke pisarne. Radi obolelo^ g. Rumpla smo primorani spremeniti op&' ni repertoir. »Mignon« v sredo na E ** »Bohčme« v četrtek nai C odpad®1®’ Vprizori se v sredo, dne 4. L m. »Bohčffl®* za abonm. »C«, V četrtek, dne 5. t. . »Rigoletbo«, uradniška predstava, izveJ\ abonm. Rigoleto je 3. uradniška predstava, se vrši v četrtek dne 5. t. m. ob pol 8. u ^ zvečer v opernem gledališču. Vstopnic?, znižanih cenah se dobe v predkrddaji ^ pisarni Društva zasebnega uradnišiva, . sposvetska cesta 12/11, ob navadnih lir nih urah, februar 3., torek: Zaprto. » 4,, sreda: Mignon. Abon. E/3L , « 5., četrtek: Boheme, Abon. v/ DRAMA. februar 3., torek: Brezdno. Abon. » 4., sreda: Na dnu. Abon. D/32, Nočni čuvaj. Abo* 5., četrtek: E/32. MARUONETNO GLED14.CE-Marijonetno gledališče, Ob^ajn* ^ ob 4. «ri tor- kova predstava ss danes n nja predstava,jV četrtek pop, v Meslnem domu. t. m. Odgovorni urednik Jože RttU1-. Izdajatelj konzorcij »Večernega Taka »Jugosiovantko lukama« v Ljub*/