Listek. Bistra glava vse izume. Ceski spisal dr. J. Štolba. (Konec.) In proč je bilo s prigovarjanjem. Mati se je spomnila svojih mladih let, oči so se jej tudi zalile — obrnila se je v kraj, da bi jo hčer ne videla, ali ta jo je zgrabila naglo okolu vratu in dejala: »0, vidite, mamica, da se ne čudite, da ga imam rada?« — Mati je poljubila Miliko vroče, ni rekla nič, odšla je iz sobe; ali Milika je vedela, da jej daje v duhu prav. ln Franek? — Nad vse je ljubil svojo mater! Kedar je pa sedel zamišljen, ne vedoč, kako bi obe rodovini in vso vas zopet pomiril, sedla je mati k njemu in ga tolažila mehko: »Ne muči se fant«, pravila je, »saj to Bog vse premeni. Milika ne privoli, in če ona stanovitna ostane, bode; če pa ne vztraja, nimaš nobene zgube obžalovati.« In Franek je povzdignil oči, pogledal v odkritosrCni obraz matenn. V prsih je čutil hkrati tako zaupanje v samega sebe in v bodoCnost, v glavi pa, kakor bi se bilo naglo zdanilo — skočil je po konci, popadel raater okolu vratu in zaklical: »Mamica — že imam!« Odšel je hitro v svojo sobico in se lotil goreče nekega dela. Rehak je imel doma zdaj žalostno življenje. Milika ves dan ni govorila. Rehakovej tudi za smeh ni bilo, in v celej hiši je bilo tako pusto in neprijetno, da ni mogel zdržati doma. Mudil se je sedaj ranogo v »gornjej« krčmi, kjer so se sosedje posvetovali, kako bi dosegli to, da bi sv. Florijan gledal k njim. Zaman. Po noči ga obrniti, bi bilo zel6 težko; brez odra to ne gre, in potem niso iraeli — Franeka. In ko bi iim nehotč prišel na misel Franek, pričeli so ga takoj psovati in obrekovati. Vsak {e vedel hkrati kaj slabega o ubogeai fantu, vsak je videl na njem tisoč grdih lastnosti, in ko ni zadostila sedajnost, posegli so z gibčno roko v minolost, in Franek je stal hkrati pred očmi Rehakovimi kakor piškav oreh v vsej malopridnosti. Ni se torej čuditi, da je ta poln srditosti tekel domov in še vse toplo Miliki donesel. Ali Milika je poznala Franeka kaj dobro; rekla je očetu v oči, da veruje Franeku, in ne tuiim ljudem, in da navzlic temu obrekovanju nobenega drugega neče kakor njega. In Rehak? Jezil se je sicer iznovič, a tu mu v čast moram reči, da sam ni verjel temu, kar je pravil. Saj je to govoril navlašč prav črno, da bi nekako sam sebe upokojil; toda globuko v srcu je odmevalo kakor oči- tanje, da bi mogel zaradi take malosti uničiti srečo svojemu otroku in mir svojega doma in vse vasi. Tega nihče ni vedel, da je Rehak gostokrat po noči, kadar ni mogel spati, težko vzdihoval premišliujoe, kako bi se mogla ta reč poravnati, ne da bi trpel njegov ponos. Res, bil bi dal mnogo za to. Prepir in svaja sta dosegla ravno najvišjo stopnjo, ko je Franek postavil neki dan okolu stebra štiri sohe in zaprl ga od vseh strani s starim platnom. Od vseh strani so kukale zvedave glave, in le vaška mladež v svoji radovednosti imela Je pravico približati se odru. Ali ondi je stal Nanek, pastir Franekov, s svežo Sibo, in ker so kmetski dečki vedeli, da se ni šaliti z Nanekom in šibo, ostali so rajši v dostoini daljavi. Franek je med tem zlezel noter, ko je bfl potegnil lestvo za seboj, in je delal nekoliko ur. »Aha, predelava glavo«, odzivalo se je po vasi, in s temi besedami je rastla jeza Rehaku in radost staremu Sekaču. Končno bil Je gotov; ko je izlezel in lestvo ven dal, naročil je Naneku oslro, da naj nikogar h kipu ne pusti; potem je odšel diimov, se oblekel praznicno in hodil po hišah in kočah, da bi se vsi sosedje po obedu sešli na vaškem trgu, ker je pripel že sv. Florijanu glavo. Sekači so ga pozdravljali povsod z radostjo in obljubili, da pridejo; ko je pa prišel k prvemu Rehakovcu, zapazil je same mračne obraze. To ga pa ni ustrašilo. Ko je skrivnostno razložil, da upa, da se Rehak in vsa njegova stranka zopet pomiri, — sosede je to bolelo, — je takoj obljubil, da pride. Tako se mu je godilo pri vseh. Konečno se je bližal Rehakovim. Stari Rehak si je basal ravno pri oknu pipo in je stal, kot bi strela poleg njega treščila, ko je videl Franeka priti. »Aha«, je dejal sam pri sebi, «ko se je spametoval, pride prosit odpuSčanja. Naposled vendar le čuti, kaj poraeni, Rehaka razžaliti.« Miliko ni to nič manj bolelo. Blisk nadeje je prehitel njena prsa; ali to je hitro minolo, ko jo je oče odpravil z rezkim glasom v drugo sobo. V tera je potrkal že Franek. >Naprej!« zaklical je Rehak. Franek je vstopil in pozdravil. Pogledal je okrog — Milike ni bilo. Upal je, da jo vsaj vidi. »Kaj novega?« vprašalje Rehak hladno. »Pripel sera sv. Florijanu glavo, oča, in pridem vas vabit, da bi popoludne prišli k odkritju stebra.« >Jaz?« zavpil je silno Rehak in hotel zakleti, ali Franek mu je segel mirno v be- sedo: »očka ne kolnite, pridite le; mislim, da boste z menoj zadovoljni. Z Bogom!« In z naglim korakom je zapustil sobo. Rehak je gledal za njim z odprtimi usti. Vsega na svetu bi "se nadejal; tega pa ne. Kakor omamljen je gledal nekoliko časa na vrata, skozi katera je Franek bil izginil; potem pa je zgrabil kapico in šel naravnofi v »gornjo« krčmo. Kakor bi se bili pogovorili, sedeli so ondi vsi Rehakovci. Franekovo povabilo jih je tako osupnilo, da je čutil vsak potrebo, da bi se o tem s sosedi razgovoril. Obdali so takoj Rehaka, eden je prekričal drugega s svojim mnenjem, in ni minolo četrt ure še, že se je vlegel vsem na usta sladek smeh: bili so prepričani, da je Franek obrnil steber, da bi pomiril starega Rehaka. Mnenje to se jim je zdelo naravno, in vse okolnosti so tudi na to kazale, da so bili o tem nenadoma čisto osvedočeni, in Franek je bil edina oseba v vsej vasi, katera si je mogla kaj takega dovoliti. Sekači so ga silno čislali, a Rehakovce si je takoj pridobil s takim činom. Niso mislili sosedje drugače, kot da \e prijatelje svoje pregovoril iz strahu pred Rehakovo grožnjo zaradi Milike. Seve", da so sosedje, kakor je navada, zdaj mnogo govorili o Franeku; vsi so začeli hvaliti njegovo odločnost in izkušenost, in vsak Je videl na njem hkrati zopet nekatere dobre lastnosti, in predenj so se razšli, bil je Franek zopet >kruc« in «tič.« Radovedno so pogledovali vsi k zagrnenemu stebru, okolu katerega je hodil Nanek s šibo. Pri vseh hišah se je danes pričelo kaditi iz dimnika prej, kakor navadno; in komaj je odzvonil cerkovnik poludne, lahko je pazljiv opazovalec videl, da je v vsakej hlSi pripravljena rodbina na odhod, in da vsak vedoželjno gleda, če je pri stebru že kak sosed, da ne bi bil prvi. Ko se pa nihče ni ganil in se je Franek oziral že nestrpljivo na vse strani, postavilo se iih }e nekoliko pred hišo in pričeli so kakor na dano znamenje od vseh stranij vkup teči. Velika je bila gnječa okolu odra. Na enej strani je stal Rehak z rodbino in s svoiimi privrženci, na drugej Sekač s svojimi. Sekači so se smejali, ker so bili prepričani, da bo njih zmaga kronana. Rehakovci so tudi upali, da jim pade v roke slavna zmaga. Smejoč se je gledal Franek okrog, ozrl se pomenljivo na Miliko, ki mu }e čitala v očeh, da si je svest svoje reči, — v tem je prijel za vrv, s katero je bilo platno pripeto, na enem konci, Nanek na drugem, platno je padlo — in steber se je prikazal napetim pogledom vseh navzočih. Občni oh! se je razlegal kakor na komando in takoj je postalo veselje v obeh protivnih taborih: sv. Florijan je obrnen k Sekaču, ali gledal je k Rehakovcem. Franek posadil mu je čisto mirnodušno glavo in jo obrnil. Bliskoma je priskočil Franek k Rehaku: »Oča«, zaklical je, »sv. Florijan gleda na vaSo stran, mir je obnovljen v obCini, želja vaša je izpolnjena! Odtrgate li Miliko zopet od mene, če zdaj pristopira k njej?« Ne rečem, kaj je odgovoril Rehak; le to povem, da je Franek veselo spremljal Miliko na njen dom, da se je sklenil mir na vaškem trgu med obema strankama, in da so v »gornjej« in »dolnjej« krčmi pili vsi složno brez ozira na to, zakaj so prišli k današnji slavnosti. Franek je bil junak, prva oseba v vasi. Danes ima že Franek Milico. Oh Bog, je to srečen par! In ko bi vedeli, kako srečna sta še-le roditelja obeh! Kolikokrat rece Rehak: »Sta drug za drugega stvarjena!« In če on tega prej ne reče, pove pa gotovo Sekač. Sveti Florijan stoji še vedno z obrneno glavo na omenjenem mestu.