TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrlfo In obrt,
*-  -   - ...   ,
Naročnina ib. Jugoslavijo, celoletno 180 Din, za */* leta 90 Din, za ‘/* leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ih toži se v Ljubi Jam
Uredništvo In uoravnlšr.vo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Llubljaiil St. 11.953. — Telefon At. 30-fiV
— ■ ...   .... ...
Leto XVI.	v	V	Ljubljani, v četrtek, dne 19. oktobra 1933*	štev.	119.
ludi ta ecudop m vd\a
Zagovorniki privilegijev, ki jih uživajo ®abavljailne zadruge državnih nameščencev Posebno radi navajajo v obrambo teh privilegijev, da so ti le nekako nadomestilo Habavljalne zadruge državnih nameščencev, Čeprav je to edini resni razlog, ki se na-vaja v obrambo teh privilegijev, moremo ve«dar reči, da je naravnost edinstveno napačen.
Kajti redukcija uradniških plač je že sa-toa po sebi poglavje, ki ga ni mogoče zagovarjati in ki ga tudi ne zagovarja prav floben gospodarski človek. Vsak, kdor se udejstvuje v gospodarskem življenju, hoče, deluje državna uprava točno in hitro. Vlasti pa, da je njeno poslovanje vedno °bjektivno, da ne veljajo zanjo nobeni dru-t» oairi, ko samo tisti, ki jih predpisuj« «a-k<m. Takšna uprava pa je mogoča de, če je Uradnik dobro plačan, da je prost vseh materialnih skrbi, da se more v resnioi ves Posvetiti svoji odgovorni službi. Ni slučaj, temveč nujnost* da jo državna uprava dobra le v onih državah, v katerih so uradniki dobro in redno plačani. V modemi dr-i'-®Vii pa se izplačujejo plače le v gotovini, ”e pa v naturalijah. V natunalijah pa bi se dejansko izplačevale plače, če bi se uradniku izplačeval del plače v privilegijih njegovih nabavljalnih zadrug. Mislimo, da že dostojanstvo uradnika zahteva, da odkloni naoin plačevanja njegovega dela.
. tem bolj, ker dejansko država z da-teh privilegijev prav nič ne zasluži, na primer ne hi imele nabavljal ne zadruge polovične prevoznine, bi imele železnice za ves ta popust višje dohodke, če M ne uživale nabavljalne zadruge raznih tkanih in davčnih olajšav, bi bila zopet država na boljšem za ravno toliko, kolikor Snašajo te olajšave. Vrhu tega pa bi imela država, če ne bi bilo teh privilegijev, tudi v'Šji dohodek od davkov, ker bi vse polno trgovcev zaslužilo, ki so sedaj vsled na-t>avljalnih zadrug brez posla. Ti privilegiji resnično samo dajanje denarja iz enega *epa v drug, od česar nima nič ne država ln ne uradniki, temveč kvečjem funkcio-"arSi »abavljalnih zadrug, Ali ne bi bilo za ra<iništvo boljše, da bd država ves denar, 1 Ra pomenijo ti privilegiji, uporabila za P°'rišanje uradniških plač, ker bi potem imeli od tega dobiček vsi uradniki, ne pa le Nekateri, kakor je dejansko danes.
Če pa že misli država, da je zanjo cedeje, če daje uradnikom nadomestek za reducirane plače v naturi mesto v denarju, Potem more to storiti na drug način mnogo °eneje in mnogo bolj praktično, kakor pa dogaja to po nabavljalnih zadrugah. Naj država dovoli enake ugodnosti, ko nabav-ialnim zadrugam tudi trgovcem za blago, ga dobavljajo državnim nameščencem in t®koj bodo dobivali ti vse blago še znatno 0jeneje, kakor ga pa dobivajo danes v svo-Jlh zadrugah, kajti odpadel bo nepotreben Posel zadružnih funkcionarjev in le premogi občni zbori zadrug so že dokazali, ^ je posel precej drag.
Naj se ne govori, da bi mogli trgovci te M vi legij© zlorabiti. Predvsem treba reči, , a je zelo malo verjetnosti, da bi jih sploh °teli zlorabiti, ker bi bili veseli, da je 6Ukrat teh krivičnih privilegijev konzuniov 1(1 nabavljalnih zadrug konec in bi zato skrbno gledali na to, da ne bi dali prav ^benega razloga, da bi ti privilegiju mogli *°Pet nastati v kakršnikoli obliki. Že za-rJ^dl samoohrane ne bi trgovci nikdar sku-^'i zlorabljati teh privilegijev. Neglede va to pa bi se moglo s strogimi kaznimi željo po zlorabi zatreti, davčna teh-(|;'fa pa je danes tudi že tako popolna, da
1	se mogla hitro odkriti vsaka zloraba, k J°d.a na drugi strani! Kje pa je tu ka-.Kokoli jamstvo, da ne zlorabljajo svojih fivilegijev zadruge same! Ne samo, da ni r1|cier nobenega takšnega jamstva, je na-
6	vse polno tehtnih razlogov, ki pravijo,
da je le malo verjetno, da zadruge teh privilegijev tudi dejansko he bi zlorabljale v prodajo svojega blaga tudi nezadružnikom. Tako so skoraj vse zadruge po vrsti spremenile svoja pravila, da morejo prodajati tudi nečlanom. Z razsodbo državnega sveta pa je bila praksa prodajanja tudi nečlanom sankoioniralia.
IDanes Smo torej že na tem, da se na debelo prodaja po nabavljalnih zadrugah tudi nečlanom* kar se pravd z drugimi besedami, da država ne plačuje s privilegiji samo svojih nameščencev, temveč tudi druge ljudi. Vsak tak privilegij pomeni zmanjšanje drž. dohodkov, ne da bi dobila država kakršenkoli ekvivalent.
Če pa teh privilegijev ne bi bilo, bi se povečali državni dohodki iin država bi mogla dati svojim1 nameščencem višje plače. Če bi pa veljali ti privilegiji tudi za blago, ki ga dobavljajo trgovca uradnikom, bi bilo
Stiska je najboljši učitelj, pravi pregovor, a vse kaže, da se ta učitelj pri nas ne bo izkazal. Saj vidimo, da nas na vseh koncih in krajih pritiska kriza, a mi ostajamo brezbrižni, kakor da bi šlo vse v redu.
In vendar vemo, da je kmet v stiski,
. ker ni izvoza in je zato cena njegovih pridelkov slaba. A ker je v stiski kmet, zadenejo zle posledice njegove zmanjšane kupne moči vse druge stanove. In kaj se stori, da se kmetovalcu dejansko pomaga?
Nad vse trpi tudi naša lesna produkcija. Izvoz je padel naravnost v velikanski meri, a še to, kar se izvaža, se prodaja v tujino za do skrajnosti znižano ceno. In. kaj se stori, da se pomaga lesnemu producentu in lesnemu trgovcu?
Velik del naših industrij dela le v skrajno reduciranem obsegu, vsled česar je delavstvo v največji stiski, ker ni zaslužka. Tolažimo sicer sebe, da je v drugih državah brezposelnost še večja, a pozabljamo, da v mnogih teh državah živi brezposelni boljše, ko pri nas zaposleni delavec. In kaj se stori, da bi zmanjšali z javnimi deli brezposelnost, ki se bo na zimo prav gotovo še povečala?
Trpimo vsled previsoke obrestne mere, trpimo vsled krize naših denarnih zavodov, trpimo zaradi cele vrste neprilik, ki nas tarejo. Nikakor ni res, da bi bile vse te neprilike nepremagljive, če bi le hoteli delati, če bi se le uiogli povzpeti do složnega dela, če bi bilo v nas le nekaj ustvarjajoče iniciativnosti.
Toda vse kaže, kakor da bi naša volja ohromela, da mladi jugoslovanski narod ne bi znal več de*lati. Pa to ni res, ker delavnost našega naroda je skoraj prego-
»Jugoslovansko-avstrijska trgovska zbornica na Dunaju« izdaja vsakih 14 dni bilten pod naslovom: »Mitteilungen der jug.-ostenr. Handelskammer — Izveštaji jugo-sIavensko-austrijske trgovinske komore u Beču«. Izhaja redno vsakih 14 dni in odgovarja za uredništvo posle vodeči podpredsednik Eugen Stirling. Naslov je: Wien I., Gauennanngasse 2.
Zadnja številka od 14. t m. prinaša na prvi strani naslednje naznanilo:
»Potovanje jugosl.-avstr. trgovinske zbornice v Beograd od 9. do 13. novembra 1938.
'V svrho, da bi se prijateljski odnošaji med Jugoslavijo in Avstrijo okrepili in poglobili in da bi se pospešil gospodarski promet med obema državama, priredi Jugosl.-avstr. trgovinska zbornica v izvrševanju svoje naloge z odobravanjem avstr, zvezne vlade in vlade kraljevine Jugoslavije, kakor tudi sporazumno z Zbornico za trgovino in obrt na Dunaju, poljedelsko
samo v Ljubljani mesta za okoli 60 novih kolonialistov in bi satno v Ljubljani imela država 80 novih in dobrih davkoplačevalcev, drž. nameščenci pa bi dobivali pri njih blago še ceneje kakor ga dobivajo danes v svojih zadrugah. Država bi imela večje dohodke, več trgovcev eksistenčno možnost, dbž. nameščenci cenejše blago, edino par funkcionarjev zadrug bi imorda bilo na slabšem. Ali pa je v redu, da se zaradi teh par ljudi trpi čisto napačna stvar?
Tako pada v nič tudi ediiiui razlog, ki se more navesti v prilog privilegijev nabavljalnih zadrug. Na celi črti postaja jasna popolna neupravičenost teh privilegijev, a kljub teinu naj se ti privilegiji še trpe in z njimi škoduje trgovini! Je res naravnost neverjetno, da more tako jasno dokazana stvar še obstati. Zato pa proč s temi privilegiji in s to nelojalno konkurenco!
vorna, le prave vzpodbude ni, da bi se pričelo delati in sicer na vsej črti.
Vsak se trudi in peha le v lastnem delokrogu, vsak se ukvarja le s svojimi težavami, nikjer pa ne pride do večjih skupnih akcij, ki bi edino mogle poživeti vse naše narodno gospodarstvo. Gledamo, kako v drugih državah po velikih načrtih izpopolnjujejo svoje gospodarstvo, prenašamo posledice gospodarske osamosvojitve, ki so jo druge države izvedle, a sami ne sledimo njih primeru, temveč ostajamo tam, kjer so bili naši očetje. In vendar je jasno, da nas čakajo nedogledne zle posledice, če zaostanemo mi za vsemi drugimi narodi.
Treba je zato, da naše gospodarske organizacije same poskrbe, da pride zopet naše gospodarsko življenje v živahnejši obrat. Na vsak način, pa najsi bi bilo to še tako težko, moramo postaviti tudi mi svoj gospodarski načrt in pripraviti potrebna sredstva. In ta gospodarski načrt mora potem postati temelj vse naše gospodarske politike in njej se mora podrediti tudi državna politika.
Res ni nič novega zahteva po tem gospodarskem načrtu, res tudi ni nič novega, da bi moral postati ta načrt os vsega našega javnega življenja, toda tudi to ni novost, da vsi spoznavamo potrebo izvajanja tega načrta, a da se dejansko nič ne stori. Te naše brezbrižnosti je že toliko, da postaja greh. In nič ni bolj žalostnega, kakor to, da nas ni niti težka stiska zganila iz mrtvila in da še vedno vse zastaja v tem mrtvilu.
Kes ni nič bolj žalostnega od človeka, ki si noče pomagati niti v stiski in temu človeku smo podobni mi. Ni ravno ponosno, da treba to konstatirati.
zbornico na Dunaju, glavno zvezo avstrijske industrije, glavno zvezo avstr, trgovstva, glavno zvezo obrtnikov in drugih gospodarskih ustanov Avstrije
potovanje v Beograd,
ki 9e ga udeleže prominentni zastopniki avstrijskega gospodarstva.
Svrha potovanja je: neposreden dotdk z oficialnimi krogi Jugoslavije, z gospodarskimi korporacijami in interesenti, da se stare veai okrepe in nove navežejo. (Slede razne določbe.)
V	primeru dovoljne udeležbe bo vozil poseben vlak. Stroški znašajo za potovanje, za stanovanje in prehrano po 200 šilingov na osebo, za spalni voz po vrhu še 32 šilingov. Prijave do dne 26. t. m. s poSiljatvo denarja. Natančen program dobe udeleženci pravočasno. V svrho sporeda v Beogradu biva naš dunajski poslanik in minister Nastaaijevič že več časa v Beogradu. Nameravane so avdience pri Nj.
Veličanstvu kralju, pri min. predsedniku, min. zunanjih del, slavnostna seja beograjske zbornice, banketi itd.
Kdor zasleduje številke o naši trgovini z Avstrijo, bo razumel važnost in pomen tega potovanja. Naša bilanca z Avstrijo je postala Zadnji čas močno aktivna, t. j. več izvažamo v Avstrijo nego iz nje uvažamo, kar nam dela čedalje večjih težav za, trgovske zveze. Ako kje, velja posebno tu latinsko pravilo: do ut des — dam da daš. Naša želja je pač, da bi mi svoj uvoz v Avstrijo še povečali; če pa hočemo to do* 9eči, se moramo tudi pobrigati, ali bi morebiti mogli tudi mi več iz Avstrije kupovati. Drugače bodo težave vedno večje, o tem si ne delajmo nikakih iluzij, kajti to je naravno.
*
Premalo je znana nared ba našega finančnega miinistrstva, po kateri takozvani »vezahi dinarji« niso dovoljeni le za izvoz svežega sadja, marveč tudi za izvoz: ječmena, rži, prosa, pšenične moke, ovsa, krompirja, suhih češpelj, sena, klobas, paprike, oljnatih hlebčkov, konoplje, železniških pragov in še nekaj drugih naštih pridelkov. Ta odredba je velike važnosti za trgovinski promet med Jugoslavijo in državami, za katere ne veljajo olicialni kK-ring ali kompenzacije.
Izvoz češpelj gre proti koncu. Cene so zdaj do 50 grošev. Silno veliko se je tudi letos grešilo. Morda pa bo prihodnje leto le bolje. Ali dokler ne bomo Imeli posebnih vagonov za sveže sadje, morda oelo s hladilnico, kakor imajo nekateri sosedje, ne bomo na višku konkurence! Grozdja iz Jugoslavije doslej ni še nič, dočim ga je bilo lani doslej že nad 100 vagonov. Jabolk je prišlo le nekaj vagonov iz 'Prekmurja, a še ta so bila manj sposobna za izvoz dn so doeezala ceno do 48 grošev. Je nade, da bo renetk in kanadk iz južne Star ferske par sto vagonov. Cene obetajo, da bodo zadovoljive. Ali paziite, kar je glavno: komu pošiljate blago na Dunaj.
*
Naša rečna plovba se je dobro pripravila za izvoz posebno suhih češpelj do Regensburga. Novi motorni vlačilci morejo sprejeti do 60 vagonov, kar pač jako olajša transportne stroške. Le tako bomo konkurenčni.
Kdor hoče biti dobro postrežen, naj se obrne na: Jugoimpex, Wien I., Gauer-manngasse 2 (v prostorih naše zbornice).
A. G-k.
--------------■	t	»	•	----
LETOŠNJA LETINA KORUZE
Po podatkih kmetijskega ministrstva je letošnja letina koruze kljub neugodnemu vremenu vendarle zadovoljiva. Po teli podatkih je bilo pridelane koruze v:
	zasejana	donos
banovini	ploskev v 1000 ha	v 1000 stotili
Vardarski	167-4	1,366-8
Vrbaski	230-9	2,393-4
Dravski	42-2	525-6
Drinski	308-3	3,613-6
Donavski	963-7	16,839-1
Zetski	85-9	816-5
Moravski	323-2	4,003-5
Primorski	57-8	517-6
Savski	437-6	6,479-0
Skupno:	2,617-4	36,556-1
Vsled pozne setve in neugodnih vremenskih razmer je koruza v zorenju zakasnila in ne bo čisto dozorela do žetve. Kljub temu pa je njena kvaliteta dobra in paziti bo treba le pri sušenju koruze, ker znaša vlažnost koruze povprečno od 30—35%.
Z ozirom na izjemoma neugodne razmere se mora letošnji donos koruze v količini 36,556.100 stotov smatrati kot zadovoljiv, tem bolj, ker je tudi kvaliteta dobra.
Iz zadružnega registra
Izbrisala se je Posojilnica za trgovce in obrtnike v sodnem okraju Kočevje zaradi končane likvidacije. Poslovne knjige hrani Združenje obrtnikov v Kočevju.
Ali mm M iaftiMnetuiC’ hiti Iteitsa?
fesp&datslta pisma % dunaia
(Izv. dop. 16. okt.)
Soglasne zaldeve tc^on/sUiU <zdcu<ze-ni
Resolucija konference trgovcev Savske banovine
Koncem debate na veliki konferenci trgovcev Savske banovine, katere so -se udeležili zastopniki trgovskih organizacij tudi iz vseh drugih banovin, je bila soglasno sprejeta ta resolucija:
Na konferenci zbrana združenja trgovcev konstatirajo z naj večjim obžalovanjem, da je sodelovanje gospodarstvenikov pri vodstvu gospodarske politike naše države tem manjše, čim bolj je zadeto gospodarstvo od splošnega gospodarskega in finančnega zastoja 'ter da se odločujoči krogi sploh ne ozirajo na predloge in na zahteve, ki prihajajo iz vrst gospodarstvenikov, zlasti pa iz vrst trgovstva.
Najodločneje se zahteva znižanje in maksimiranje obrestne mere, tako javne ko zasebne, in revizija vseh dolgov in njih znižanje za vse one zneske obresti, ki znašajo več ko deset odstotkov. Naše trgovsko gospodarstvo je naravnost obupno obremenjeno z obrestno službo ter bi po takšni reviziji bili mnogi dolgovi znatno znižani, nekateri pa bi sploh izginili.
V	zvezi z maksimiranjem obrestne mere zahtevajo združenja trgovcev temeljito revizijo devizne politiko. Postopno izdajanje zasilnih odredb je spravilo v nevarnost vse naše gospodarstvo in se zato z vso pravico zahteva, da se te odredbe odpravijo. Vse te odredbe pa bi bilo treba odpraviti vse hkratu in nikakor ne postopoma, ker bi se drugače obstoječe zlo samo še povečalo.
Splošen polom povojnega gospodarskega sistema v vsej Evropi tin morda tudi na vsem svetu zahteva z neizprosno logiko, da se postavijo gospodarski in socialni sistemi posameznih gospodarskih področij na novo podlago. V ta namen prilagamo spomenico, v kateri navajamo vsa nazira-nja lin mnenja, ki so bila iznesena na konferenci trgovskih združenj Savske banovine in ki so nastala na področju omenjenih združenj.
Spomenica trgovcev Savske banovine.
1.	Da se gospodarstvu in gospodarstvenikom omogoči na temelju svobode zboro-vau j a in dogovorov ter svobode tiska temeljito razpravljanje vseh za njih eminentno važnih vprašanj.
0. Da se vse zaščitne carine znižajo na najnižjo potrebno mero, da se prepovedo novi in odpravijo obstoječi karteli, ki našemu gospodarstvu ne donašajo nobenih koristi, temveč samo preprečujejo svobodo trgovine. 'Potrebno bi bilo, da državna podjetja, ki se nahajajo v kartelih, iz njih (izstopijo.
3. Da se sistem davčne odmere v naši državi zgradi po načelu individualne plačilne sposobnosti davčnega subjekta in da se vrše odmere po naprej določenih plačilnih razredih, k’ jih oblastem predlože pristojna obvezna združenja.
4. Da se ublaži način davčnega iztorja-vanja.
5. Da se rentnina odmeri samo na efek-
tuirane zneske ter da se blagovni davek na rente sploh odpravi, ker pomeni dvojno obdačevanje.
6.	Da se občinske in mestne trošarine temeljito revidirajo in unificirajo, ker v isvoj|i današnji obliki v veliki meri ovirajo blagovni promet.
Da se spremembe trošarinskega zakona z dne 18. aprila 1932 takoj odpravijo in na-domeste z novimi v smislu predloga, ki je bil predlagan v senatu dne 29. marca 1933.
7-	Da se denarni zavodi, ki uživajo kakršnokoli zaščito na podlagi zasilnih odredb, obvežejo s primernimi zakonskimi odredbami, da obvezno prevzemajo svoje dolgove s kompenzacijo za ureditev svojih terjatev. Denarni zavodi pod zaščito figurirajo kot aktivna podjetja in zato ni nobene ovire za takšne transakcije, za katere ni potrebno nobeno efektivno plačilo. Obenem naj store posamezni činitelji vse potrebno, da se naše denarništvo sanira in da se v bodočnosti omogoči zdravo poslovanje teh zavodov.
8. Izvede naj se stroga revizija poslovanja lin obdačevanja vseh podjetij, ki so obvezana k javnemu polaganju računov, zadrug, ki delajo z nezadružniki ter razni privilegirani uradniški, železničarski in podobni stalni in leteči konzumi, kd skrivajo pravo svoje poslovanje, oškodujejo državo za javne dajatve in zvale svoj manjši davčni prinos na druge, manj močne gospodarstvenike.
9. Da se industrijske prodajalne in ves podružnični sistem omeji in veže na vsa bremena in dajatve, ki jih morajo nositi samostojni trgovci in samostojna trgovska podjetja. Dosledno k temu, naj se razveljavi razpis trgovinskega ministrstva z dne
5.	avgusta 1933, ki nikakor ne odgovarja nameram lin duhu zakona o obrtih.
10. Da se prepove poslovanje vsem, ki se bavijo s posredovanjem med dolžniki in upniki in da se vse to delo prenese v pristojnost obveznih trgovskih združenj.
11. Vsa tuja podjetja naj se podvržejo strogi kontroli po pristojnih združenjih, ker je praksa dokazala, da ta podjetja samo spravljajo kapital iz države in. da tie donašajo niti državi, niti kemzumentu, niti nacionalnim gospodarstvenikom odgovarjajoče protikorlstii. 'Predlagamo zato, da se zaposlitev tujcev v naši državi veže na dejansko in ne samo na formalno reciproci-teto in da se vsi tujci nadomeste z domačimi ljudmi, če ni te reciprocitete.
Na konec navaja spornem:ca imena vseli trgovskih in gospodarskih organizacij, lrf so se udeležile konference in ki se strinja?-jo z njenimi sklepi. V vsem je bilo zastoj panih 44 trgovskih združenj iz Savske, Prit morske r.n Donavske banovine ter 7xlruže>-nja trgovcev, oziroma zveze trgovskih združenj, iz Ljubljane, Beograda, Osijeka ter cela vrsta drugih gospodarskih in stanov^ skih organizacij.
V
CešUasiat/aška	žitna	pcodukcifa
fstadkocM*
Češkoslovaška bo letos proizvela le polovico one količine sladkorja, ki ji gre po chadbournski konvenciji. Vsled tega je nastal v češkoslovaških uradnih krogih načrl, da se zmanjša produkcija pšenice in poveča proizvodnja sladkorja. Proizvodnja pšenice naj bi se znižala za 20.000 do
50.000	vagonov. Na ta način bi dobila češkoslovaška veliko trgovinsko kompenzacijsko zalogo, ki bi dovoljevala Češkoslovaški, da bi z uvozom pšenice povečala izvoz svojih industrijskih izdelkov.
V	enaki meri, kakor bi se proizvodnja pšenice zmanjšala, pa bi se povečala proizvodnja sladkorja. Po mnenju proizvajalcev sladkorne repe bi se mogla njena proizvodnja povečati le, če bi se dvignila njena cena. V uradnih krogih mislijo, da bi se to moglo doseči, ker bi večja proizvodnja znižala režijske stroške.
Rešiti pa je še drugo vprašanje, kje dobiti konzum za povečano proizvodnjo sladkorja. To vprašanje nameravajo rešiti na ta način, da bi se predelava sirovega sladkorja v špirit povečala. V ta namen naj bi ee spremenila odločba o prisilnem mešanju špirita z bencinom v tem smislu, da se ne bi dodajalo litru pogonskega bencina le 20 odstotkov, temveč 50 odstotkov. Strokovnjaki trde, da ni nobene omembe vrefdme težkoče za tako povečano dodajanje špirita bencinu.
Gre le za ceno. Pri tako povečanem dodajanju špirita bencinu bi se potreba na špiritu povečala za 900.000 hektolitrov. Pri sedanji ceni 500 Kč za hektoliter, od česar odpade 165 Kč na davščine, bi se moral podražiti liter mešanega bencina za 60 vinarjev do 1 Kč pri litru. Ta podražitev pa bi se mogla preprečiti z znižanjem davkov, ker bi se povečali carinski dohodki države od uvožene pšenice. Na ta način bi se doseglo, da bi se mešani bencin podražil le za 30 do 40 vinarjev. Pri tem pa je računati še s tem, da je tendenca za bencinske cene itak dvigajoča in da se bodo torej pogonska olja podražila.
Ce bi se večja potreba špirita krila s predelavo sirovega sladkorja, potem bi se povečala produkcija sladkorja za 1-8 milijonov stotov. Po chadbournskem kontingentu pa preostaja Češkoslovaški 2-8 milijonov stotov in bi torej tudi po povečani produkciji preostala Češkoslovaški še rezerva 1 milijona stotov. Sicer nizka cena sladkorja ne vabi preveč k večji produkciji, toda tudii ta težava bi bila premagljiva. Z znižanimi režijskimi stroški, kar bi se avtomatično doseglo s povečanjem produkcije, z izvoznimi premijami, tarifnimi popusti in drugimi ugodnostmi bi bilo mogoče povečati ceno sladkorju. To bi bilo še vedno ceneje, kakor pa bi povzročala prevelika proizvodnja pšenice in vnov-
čevanje pridelanega presežka. Seveda pa bi morala ostati cena sladkorja na domačem trgu neizpremenjena.
Iz češkoslovaških uradnih krogov zatrjujejo, da se je v pogajanjih z interesiranimi skupinami že našla podlaga za izvedbo tega načrta, čeprav pa je mogoče, da bi se ta osnutek še precej izpremenil. Toda važno je predvsem to, da bi se zmanjšala odvisnost Češkoslovaške od dovoza tujega bencina in že zaradi tega je novi osnutek upravičen.
If/OH JlcMc -
sed&ndesetfebtilL
Ivan Rebek, eden najzaslužnejših naših narodnih delavcev na Sp. Štajerskem je te dni praznoval svojo sedemdesetletnico. Posebne zasluge pa si je pridobil jubilant za razvoj našega obrtništva in za našo gospodarsko osamosvojitev ter bil na tem polju pionir, ki si je pridobil za naš narod trajnih zaslug.
Ivan Rebek je bil rojen 1. 1863. na Črnem vrhu pri Idriji. V svoji mladosti je preživel vse težave ubogega obrtniškega vajenca in pomočnika. S krepko voljo, vztrajnostjo in delavnostjo pa si je že zgodaj pridobil v obrtniških krogih v Ljubljani veljavno stališče. Sodeloval je pri Rokodelskem društvu, Sokolu, deloval pri pevskem društvu Slavec in pomagal pri Dramatičnem društvu ter bil v vsem mož, ki se je posvetil delu za narod. Njegov ugled je tako narastel, da je bil 1. 1803. poklican kot ekspert za novi obrtni zakon na Dunaj. Njegov jasno izdelani referat je vzbudil splošno pozornost, da mu je čestital celo dr. Luegger.
Leta 1894. se je preselil v Celje in tedaj se je začela nova in še plodonosnejša doba njegovega javnega delovanja. Organiziral je tu slovensko delavstvo in ga z ustanovitvijo Slovenskega del. podpornega društva osamosvojil cd nemške organizacije. Nadalje je ustanovil obrtniško društvo in Zvezo obrtniških zadrug, da je bilo tudi slovensko obrtništvo neodvisno od vplivov nemškega Gradca. Poleg tega pa se je udejstvoval tudi pri vseh drugih narodnih društvih in bil član narodnega sveta, celjskega občinskega sveta, član Zbornice za TOI in cele vrste narodnih in stanovskih društev v Celju in na Sp. štajerskem. Bil je ena centralnih osebnosti vsega našega narodnega življenja na Štajerskem.
Mnogo je deloval jubilant tudi na strokovnem polju in objavil tudi celo vrsto izvrstnih strokovnih člankov. Kljub svojim velikim in številnim uspehom pa je doživel tudi marsikatero razočaranje, ki je ]>o nepotrebnem zagrenilo njegovo jesen življenja.
Zaslužnemu poštenjaku in narodnemu delavcu ter odličnemu zastopniku naših gospodarskih ljudi iskrene čestitke k jubileju z željo, da bi mu bilo dodeljenih še mnogo srečnih in uspešnih dni.
PROGRAM MEDNARODNE TRGOVINSKE ZBORNICE V PARIZU
Na oktobrovi seji zbornice bo določen njen delovni program za prihodnji dve leti. Predvsem se bo skušalo rešiti vprašanje razdelitve produkcije. Ker še ni nobenega mednarodnega dogovora o pravicah tujcev in pravnega položaja tujih družb ter o dvojnem obdačenju teh družb, itd., bo skušala zbornica načeti pogajanja
o	teh vprašanjih. Nadalje je na dnevnem redu cela vrsta tehničnih vprašanj, ko devizna kontrola, razdelitev potrošnje, priprave za mednarodno konferenco za priredje gospodarskega življenja, razni zakoni o železniškem in avtomobilskem prometu ter brzojavne pristojbine, ki stopijo
v veljavo dne 1. januarja. Tudi se bo razpravljalo o poenostavljenju trgovskih pogodb in zaključkov.
VELIKE INVESTICIJE V NEMČIJI
Zavod za proučevanje konjunkture v Nemčiji poroča, da so investicijska dela v Nemčiji že dosegla obseg onih v letu 1930/31. So sicer investicijska dela še vedno manjša kakor so bila v dobi konjunkture, vendar pa so se za tretjino zboljšala. Za ta investicijska dela je prispevala država skoraj 4 milijarde, železnice pa 640 milijonov mark.
Narodna skupščina se je v torek sestal« k izrednemu zasedanju. Mesto umrlih po slancev Kandiča in Neudorferja prideta v skupščino Branislav Gavrilovič in župni* Juraj Cenkič. Na prvi seji je prišlo do viharne debate vsled interpelacije posl Lončareviča zaradi občinskih volitev. Lon-čarevič je bil izključen za pet sej. Skupščini je predložena med drugimi tudi konvencija o nenapadanju, sklenjena z Rusijo.
Novi nemški poslanik von Herren je prišel v Beograd ter med drugim izjavil novinarjem, da Hitler visoko ceni jugoslovanski narod vsled njegovih vojaških vrlin.
Zbirka ljublj. škofijskega ordinariata za poplavljence je dala doslej 134.977 dinarjev.
ltuinunski zunanji minister Titulescu in turški zunanji minister ltuždi bej sta v torek podpisala rumunsko-turško pogodbo o prijateljstvu, arbitraži in nenapadanju. Po godba velja za deset let.
Dr. Beneš se je na povratku iz Ženev« ustavil na Dunaju, kjer bo konferiral i dr. Dollfussom o ital. načrtu gospodarske ga sodelovanja podonavskih držav.
Gbmbiis in Kanya sta odpotovala v Sofijo. Gombos je v Sofiji izjavil novinarjem, da je z zadovoljstvom sprejel vest, da je Bolgarska odklonila vstop v Malo antanto.
Hitler je na zgodovinski seji nemške vlade osebno odločil, da Nemčija zapusti raz-orožitveno konferenco in izstopi iz Društvf narodov. Po njegovi izjavi so se takoj v=i ministri pridružili Hitlerju in je bil nato sklep vlade soglasen.
Pri »plebiscitnih« volitvah v Nemčiji bo kandidirala samo ena stranka — Hitlerjeva, ker so vse druge stranke prepovedane. Šlo bo torej pri teh volitvah le za to koliko glasov bo dobila Hitlerjeva stranka in koliko bo praznih glasovnic. Same te glasovnice bodo pomenile opozicijo proti režimu.
Nemški zunanji minister v. Neurath je
odgovoril na Sajmanov govor in dejal, da je Nemčija zapustila Ženevo, ker se Nemčiji v razorožitvenem vprašanju ni hotelo
priznati ravnopravnosti. Ne-mčija čaka §0'
daj na predloge zaveznikov in je pripravljena pogajati se, če se Nemčiji prizna enakopravnost.
Henderson, predsednik razorožitvene konference je odgovoril na izjavo v. Neu-ratha z daljšim govorom, v katerem po-vdarja, da ne more smatrati sklepa nemške vlade za utemeljenega.
Izstop Nemčije iz Društva narodov more povzročiti, kakor se po italijanskih informacijah govori v Ženevi, da bi bile Belgija, Anglija in Italija osvobojene vseh svojih obveznosti po Locamskem paktu in da ne bi bile obvezane priskočiti Nemčiji na pomoč, če jo Francija napade.
Za izstop Nemčije iz Društva narodov je vedela Italija že par dni preje in se zato italijanski delegat Aloisi ni vrnil iz Rima v Ženevo. V zvezi s tem se govori, da bo tudi Italija izstopila iz Društva narodov.
Bolgarski tisk skoraj brez izjeme odobrava korak Nemčije.
Nemška diplomacija se silno prizadeva, da bi pridobila za sebe in proti Rusiji baltiške države.
Nemška vlada se bo najbrže preosno-vala in bodlo iz nje izstopili vsi nehitler-jevski ministri. Zunanje ministrstvo bi prevzel Hitler, drž. podtajnik v ministrstvu pa bi postal Rosenberg. Goring bi prevzel letalsko ministrstvo, ker bi se odpovedal pruskemu ministrskemu predsedstvu.
Avstrijski soc. demokrati, ki so mnogo vrsto let odločno zagovarjali priključitev Avstrije k Nemčiji, so na zadnjem strankinem kongresu črtali to zahtevo s svojega programa.
Prvo koncentracijsko taborišče v Avstriji
je bilo odprto v Woellersdorfu na Nižjem Avstrijskem. Kot prvi neprostovoljni stanovalci pride 35 nar. socialistov.
Na avstrijskih univerzah je prišlo do težkih izgredov narodno-socialističnih dijakov, ker je vlada postavila pred univerze policijske stražnike za očuvanje miru. Pri teh demonstracijah se je izkazalo, da sta najmanj dve tretjini dijakov v Hitlerjevem taboru.
Sovjetska vlada je naročila na Češkoslovaškem 7000 ton jekla, ki ga bo plačala » svojim izvozom.
Češkoslovaški cementni kartel je razpadel, kar je imelo za posledico, da so padle cene že za 30%.
P
stai
uilc
S h\ zlal za i 118 1
6e
doi
24,,
I
Pa*
0.1
1
Ja
19’
ae
no
dc/iacsb/O-
STANJE NARODNE BANKE
Po zadnjem izkazu z dne 15. t. m. -se je je Narodne banke od 8. t. m. spreme-oilo tako-le (vse številke v milijonih Din): Skupna zlata in devizna podloga se je Povečala za 1,2 na 1,913,3 in isicer je padlo 4to v tujini za 3,9 na 1.794,9, tuje valute
23	0.07, devize pa so se povečale za 4,2 na 118,19.
Tudi devize, ki ne spadajo v podlogo so te povečale in sicer za 0,4 na 42,9. Kovan denar v srebru in niklu se je povečal za 24,6 na 191,4.
Posojila padajo še nadalje in so se zmanjšala za 1,5 na 2.200,8. Eskontna so Padla za 1,4 na 1.884,1, lombardna pa za ®.l na 309,7.
Prejšnji predujmi državi so se povečali Za 0.13 na 1.718, razne aktive za 4,29 na 107,2, račun nepremičnin je ostal skoraj Oeizpreinenjen na 160,5 in prav tako vrednosti raznih fondov na 6,7.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 25,1 &a 4.321,9, zato pa so se povečale obveze •ta pokaz za 50,6 na 1.012,8.
Drž. terjatve so padle za 1,0 na 5.9, depoziti po tekočem računu so se zvišali za
23.8 na 624,3, razni računi pa za 17,8 na 382,6.
Obveze z rokom so se zmanjšale za 34,8 ha 1,163,9, razne pasive pa so se povečale za 38,6 na 338,1.
Skupna vsota bankovcev v obtoku in ob-v»z na pokaz se je zvišala na 5,334,8 in se je zlato in devizno kritje znižalo od 3601 % na 35‘86 %, samo zlato pa od
8-86% na 33-64%.
Obrestna mera je ostala še naprej nespremenjena.
ANGLIJA FINANSIRA ŠPANSKO INDUSTRIJO
Na angleškem denarnem trgu vlada preobilica kapitala. Zato se je sedaj neka sku-Pina angleških kapitalistov odločila, da financira španska industrijska podjetja, ^rvo posojilo 2 milijonov funtov dobi neka ivornica ob meji, drugo enako visoko podojilo pa zadruga za izdelovanje šivalnih sbojev v Elbavi.
Posojila se bodo obrestovala po 6%.
*
Po zadnjem izkazu Csl. Narodne banke
So se menična posojila zvišala za 69 na 1.094, lombardna pa so se znižala za 166 ha 560 milijonov Kč. Zlata zaloga se je znižala za 0,1 na 1.706,9, devizna se je dvignila za 0,5 na 922,7 milijonov Kč. Obtok bankovcev se je znižal za 234 na 5.825,4 milijonov Kč. Zakonito kritje se j© Povečalo od 38.7 na 39.3%, dočim je znašalo v istem tednu lani 41.1%.
Italijanske banke in hranilnice so zopet '^nižale obrestno mero za proste konto-korentne terjatve od 2-50 na 2-25%.
, ,ztota podloga švicarske banke je v zadeto tednu narasla na 1.883 milijonov Svinskih frankov.
V	avgustu je bilo iz Združenih držav
'zvožemo zlata v vrednosti 81,07 (v avgustu ‘ani 18,07) milijonov dolarjev, uvoženo pa
1.08 proti 24,1 milijonov v avgustu lani. Obtok bankovcev je v USA padel od
4784 v aprilu na 4276 milijonov dolarjev v septembru. Zlate podloge v ame-Gških bankah pa so narasle od začetka hiarca za 659 milijonov.
Vse stare obveznice otomanskih posojil ©do po dogovoru med turško vlado in upravnim svetom javnih dolgov Otomanskega cesarstva zamenjane za nove 7 in Pol odstotne turške zadolžnice, ki se dele v tri različne serije. Prvi polletni kuponi topadejo dne 25. novembra.
nova poljska carinska tarifa
Te dni je stopila v veljavo nova poljska torinska tarifa mesto dosedaj veljavne še ^tore ruske carinske tarife. Nova tanifa je tolo obširna in mesto prejšnjih 1900 carinikih postavk ima nova tarifa 4500 postavk.
tem bo preprečenih mnogo sporov, ki so nli preje vsled nezadostne specifikacije jto dnevnem redu. Nova tarifa se deli na toavenqionalno in avtonomno. Konven-'tonalna tarifa velja samo za države, s kakimi je sklenila Poljska trgovinske po-sOdbe. Ta tarifa je aa 25% nižja od avtonomne. (Nove pogodbe je sklenila do-Poljska samo z Belgijo in Avstrijo.) ,®tog tega pa omogoča nova tarifa še skle-s ,^v začasnih kont urgentnih pogodb s polnima ugodnostmi, kar bo okrepilo po-ctio Poljske pri trgovinskih pogajanjih z rugimi državami.
našem (Mag-utujini
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je razvil sistematično akcijo, da zainteresira tuje uvoznike za naše blago, zlasti uvoznike, ki še niso v trgovinskih stikih z našo državo ali pa so imeli le začasne stike. Odziv tujine na akcijo Zavoda je odličen in so bile že dosežene nove trgovinske zveze naših producentov s tujimi uvozniki. Da bi se čim bolje izkoristil naslovni material Zavoda in da se nudi tujim uvoznikom čim bolj uporaben ponudbeni material, poziva Zavod naše interesente, da mu pri sklicevanju na številke tujih povpraševanj, pošljejo tudi konkretne ponudbe, ki naj obsegajo te podatke: Točno označbo vrste blaga in embalažo po tržnih uzancah, razpoložljivo količino blaga, ceno, ki naj bo po možnosti kalkulirana ali cif uvozno pristanišče ali franko naša mejna postaja, plačilne pogoje in rok dobave. Obenem naj pošljejo tudi vzorce, če to zahteva ponudeni predmet. Zavod bo že na podlagi te ponudbe sporočil interesentu, če ima njegova ponudba upanje na uspeh in bo v tem primeru spravil ponudnika v direktno zvezo s tujim uvoznikom. Pripominjamo pa, da Zavod ne prevzema nobenih jamstev za boniteto tujih tvrdk.
Les in lesni izdelki.
11854 — Dresden; hrastove doge, jelšo-vina;
13259 — Marseille: doge;
13685 — Holandija: kocke za tlakovanje, impregnirane s karbolinejem;
13695 — Barcelona: oglje in razen les;
14310 — Boitsfort (Belgija): les (orehov, bukov), furnirji;
14000 — Charleville: orehovina, bukovina, smrekovina.
Sadje.
12267 — Praha: pekmez, suhe češplje;
12338 — Argenteau (Belgija) — suhe češplje;
12537 — Pariš: sadni sok;
1270!} — Bruxelles: jabolka;
13393 — Milano: suhe češplje;
13110 — Lyon: zastop. za suhe češplje;
14374 — Podmokly: sadje, povrtnine.
Kmetijski proizvodi in zdravilne rastline.
12347 — Volo (Grška): hmelj, paprika, buhač;
12424 — Grace-Berleur (Belgija): zastopnik za zdravilne rastline in tobak;
12500 — Litomerice (CSR): ekstrakt iz povrtnine;
12537 — Pariš: grah;
12540 — Budapest: folia in radix bella-donae, folia hysciami	in folia	stramoni,
radix angelicae in radix calami;
12&06 — Milano, žito, živila;
12634 —	Le Pirše:	fižol	in	podobno;
13257 — Bruxelles: zastopnik za zdravilne rastline, parfimerija in podobno;
13695 —	Barcelona:	fižol;
13110 —	Lyon: zastopnik	za	zdravilne
rastline, konopljo in hmelj;
14000 — Charleville: konoplja, sirova svila, zdravilne rastline, hmelj.
Perutnina, živina in podobno.
12537 — Pariš: gosja jetra;
12587 — Newyork: kozje kože;
12846 — Pariš: gosja jetra in mast;
13237 — Bruxelles: gosja jetra in mast;
13695 — Barcelona: jajca;
13950 — Hagen (Nemčija): mor. gobe;
13952 — Ziirich: čreva.
Razno.
1227.5 Tunis: kalcijev karbid;
12424 Grace-Berleur (Belgija) : zastopnik za volnene predmete;
12695 Alexandrie:	žeblji (pariško
blago);
14000 — Charleville: razne rude, olje za parfimerijo.
Povpraševanja italijanskih trgovcev
Za časa zadnjega Vzhodnega velesejma v Bariju so se razne italijanske in druge tuje tvrdke zanimale za možnost izvoza teh predmetov iz Jugoslavije:
Lesni izdelki
1 Potenza: jelovina;
2 Pisticoi (Matera): fin les za pohištvo;
3 Bari: fin les za pohištvo;
4 Breganze (Vicenza): hrastovina in jelovina za tvornico kmetijskih strojev;
5 — Bari: razen gradbeni les;
6 Bari: uklenjen les, jelovina, kle-novina, hrastovina, parjena bukovina, stoli iz upognjenega lesa (pohištvena tvornica);
7 — Napoli: fin les za umetniško pohištvo, furnir, uklenjen les;
8 — Tel-Aviv: razen les, zlasti za izdelavo sadnih zabojev;
9 — Bisceglio: zastopnik za lesne izdelke;
10 — Bari: zastopnik za lesne izdelke:
11 — Jerusalem: zastopnik za lesne izdelke.
Žito in zelenjava:
12 — Bari: žito;
13. — Bari: koruza in beli fižol;
14 — Bari: koruza, oves, ječmen;
15 — Nocera Inferiore (Salerno): žito;
16 — Nocera Inferiore (Salerno): žito;
17 — Martignano (Lecce); koruza oves, ječmen;
18 — Martignano (Lecce): koruza, oves, ječmen;
19 — Bari: koruza, oves, fižol;
20 — Firenze: zastopnik za žito, povprašuje po ponudbah leče in otrobov;
21 — Bari: zastopnik za moko;
'22 — Bari: žito in krma;
23 — Jaffa: žito.
Živina, meso.
24 — Bari: goveja živina, zaklana teleta, zaklana živina, žive svinje (od 100 do 120 kg);
25 — Bari: zaklana živina;
26—31 — Bari: govedo (6 tvrdk);
32 — Bari: meso v konzervah, živa živina;
33 — Sant Agata di Puglia: konji;
34 — Bari: živina, meso (za občino).
Jajca.
35—37 — Bari: jajca v komisiji;
38 — Bari: jajca na čvrst račun.
Zdravilne rastline.
39 — Kodanj: razne zdravilne rastline;
40 — Padova: zdravilne rastline za farmacevtske namene.
Razno.
41 — Bergamo: odpadki bombaža;
42 — Avireale: kože, čevlji;
43 — Napoli: okovi, ključavnice;
44 — Bari: steklo, kristal za pohištvene tvornice;
45 — Tel-Aviv: seno, slama;
46 — Tel-Aviv: se ponuja za bančne posle v Palestini in za ustvarjanje zvez mod našimi in palestinskimi trgovci.
VcZeirgovina
A.ŠARABON
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
več vrsliganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno
rudninsko vodo
W
Lastna pražarna za kavo in mlini za dišave z električnim obratom
telefon 11 26-66 Ceniki no razpolago I
KARTELI NA POLJSKEM
Zavod za proučevanje konjunkture v Varšavi je ugotovil pomen kartelov v poljskem gospodarstvu. Pri tem je upošteval udeležbo kartelov pri domači proizvodnji in sicer na podlagi proizvodnje v letu 1930. Konstatiral je, da je 50 kartelov udeleženih v vsej poljski proizvodnji s 37 odstotki. V kartelirani proizvodnji pa odpade 73°/o na pet velikih kartelov (premog, železo, bombaž, sladkor in juta), 10 odstotkov na tri srednje kartele (med njimi cement) in na vse druge kartele 17 odstotkov.
Konkurzi in prisilne poravnave
V	stečajni zadevi zapuščine po Škorjanc Mariji, posestnici v Loki, se imenuje za upravnika mase odvetnik dr. Roš mesto dr. Flega.
Končani sta poravnavi trgovca z mešanim blagom Benjamina Berganta v Ljubljani ter trgovca z mešanim blagom Ko-šutnika Karla v Vrhovcih.
Potrjena je poravnava trgovca Kovačiča Franceta Rudolfa v Ljubljani.
0
CIKORIJA
Haš pravi domači izdelek
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 26. oktobra t. 1. ponudbe o dobavi 15 sodov masti za jamske vozičke; do 2. novembra t. 1. pa o dobavi 50 kg jekla za avtomobilne vzmeti, 5 plošč jeklene pločevine, 5 kg različnih ključev, 1 m gumijeve cevi in 1 m jeklenih verig ter o dobavi 150 kg minija.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 2. novembra t. 1. ponudbe o dobavi gumijevih cevi, orodnega jekla, izoliranih trakov in barvarskega materij ala.
Prodaja jutnih vreč se odda potom pismenih ponudb, katere je vložiti do 31. okto-ba t. 1. pri Direkciji drž. rudnika Velenje. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti
Oddaja raznih del. Dne 3. novembra t. 1. bo pri inženjerskem oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za oddajo raznih del (zgradba vodovoda, instalacija električne razsvetljave, zgradba šu-pe za gasilno orodje, zgradba žične ograje, instalacija električnih zvoncev itd.) — Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.
VEČJI IZVOZ AVSTRIJSKIH DOG IN SODOV V AMERIKO
Vsled odprave prohibicije je nastalo veliko povpraševanje po sodih in dogah. Avstrija je izvozila v prvih osmih mesecih t. 1. 19.000 centov sodov in dog v vrednosti 2 milijona šilingov, dočim jih je lani samo 280 centov. V Ameriko je šlo od te količine 14.900 centov.
DAVČNE OLAJŠAVE ZA ELEKTRIČNA PODJETJA NA POLJSKEM
Da pospeši elektrifikacijo Poljske, je ministrski svet sklenil, da uživajo oni, ki zgrade elektrarne, posebne ugodnosti. Oproščeni so državnih in občinskih davščin pri nakupu potrebnih zemljišč, pri nakupu in prodaji goriv in pri uporabi vodnih sil.
NOVI AVSTRIJSKI DRŽ. PRORAČUN
Novi avstrijski proračun za leto 1934 je definitivno gotov in določa izdatke na 1893 milijonov šilingov, za 33 milijonov manj, ko letos. Dohodki so proračunani enako visoko. Finančni minister dr. Buresch je izjavil, da ne bo potrebna nobena redukcija uradniških plač.
PASIVNOST ITALIJANSKE TRGOVINSKE BILANCE
Po uradnih podatkih izkazuje italijanska trgovinska bilanca za prvih 9 mesecev tega leta pasivo v višini 1,058 milijonov lir. V tem času je Italija uvozila blaga za 5.537, izvoaila pa le za 4.478 milijonov lir.
»SLUŽBENI LIST«
kr. banske uprave Dravske banovine z dn 18. oktobra t. 1. objavlja med drugim: Pra vilnik o opravljanju izpita za vozače mo tornih vozil in o izjdajanju vozaških listin
—	Pojasnilo o iznašanju denarja v obmej nem prometu. — Odredbo o imenovanji komisije za opravljanje izpitov za posluže valce parnih motorjev in kotlovskih na prav. — Imenovanje komisije za opravlja nje izpita za posiuževalce električnih na prav. — Razne razglase sodišč in urado' ter razne druge objave.
Vpisale so se nastopne
li	r m e:
Sedež: Celje.
Besedilo: Franjo Molan, trgovina z mešanim blagom, sadjem in deželnimi pridelki.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, sadjem in deželnimi pridelki.
Imetnik: Franjo Molan, trgovec v Celju.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 26. septembra 1933.
Rg A III 174—2.
*
Sedež: Ljubljana, Aleksandrova C. 4.
Besedilo: Elektroton, družba z o. z.
Obratni prčdmet: Pogojevanje in prodaja, zlasti komisijska prodaja gramofonov, gramofonskih plošč in radio-aparatov ter pripadajočih sestavnih delov.
Višina osnovne glavnice: 100.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini:
90.000 Din, stvarna vloga v vrednosti
10.000 Din donešena.
Poslovodje: Križanec Dragotin, trgovski poslovodja v Zagrebu, Praška ul. 6.
Za namestovanje upravičen: Družbo zastopa poslovodja in podpisuje družbi-no firmo samostojno.
Družbena pogodba ima naslednja določila glede stvarnih vlog (apportov):
Družabnica Volbenk Albina je prinesla v družbo kot stvarno vlogo vso zalogo gramofonov, gramofonskih plošč in sestavnih delov z vsem inventarjem ter sploh vsa aktiva in pasiva svoje trgovine v Ljubljani na Aleksandrovi cesti št. 4 v sporazumno dogovorjeni vrednosti 10.000 Din.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. septembra 1933.
Fi 516/83 Rg. C. V. 131/1.
*
Sedež: Maribor.
Besedilo: Mariborska tovarna svile družba z o. z.
Obratni predmet: Tvomiško izdelovanje in razpečavanje izdelkov svilnate robe vsake vrste.
Višina osnovne in vplačane glavnice: Din 500.006'—.
Poslovodje: 1. inž. Himmler Adolf, posestnik v Pesnici, 2. Kavčič Franc, trgovec v Mariboru, Rotovški trg 6.
Prokurist: Močivnik Franc, trgovec v Mariboru, Rotovški trg 6.
Za namestovanje upravičen: poslovodja zastopata družbo kolektivno. Ako je poslovodja Kavčič Franc zadržan, ga nadomestuje prokurist Močivnik Franc.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 12. oktobra 1983.
Fi 256/33 - Rg C II 101/2.
#
Sedež:	Vižmarje	pri Št. Vidu nad
Ljubljano.
Besedilo: škrbine & Co, stavbeno in pohištveno mizarstvo na tovarniški način, družba z o. z.
Obratni predmet:	Izdelava pohištva
in vseh v stavbno mizarstvo spadajočih del na tovarniški način.
Višina osnovne in vplačane glavnice: Din 100.000-—.
Poslovodje: škrbine Jakob, posestnik, Vižmarje 39.
Za namestovanje upravičen: Vsak poslovodja zastopa družbo samostojno.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd, III., dne 6. oktobra 1933-Fi 540/33 — Rg C V 132/1.
Vpisale so se izpremembe in d o <1 a t k i pri nastopnih firmah:
Sedež: Celje.
Besedilo: I. Novak nasl. Ramovš in drug, družba z o. z.
Besedilo firme odslej: Radioval — trgovina z radio aparati, gramofoni,
športnimi in sličnimi predmeti, družba z o. z.
Izbriše se poslovodja Ramovš Fran, vpišeta pa kot nova poslovodji Štrukelj Josip, trgovec v Ljubljani, Groharjeva cesta št. 29, in Komar Janko, trgovec v Celju, Prešernova ulica št. 24.
Glasom odstopne pogodbe z dne
2.	septembra 1933. se vzame na znanje prenos poslovnega deleža Ramovš Frana v nominalu 15.000 Din na štruklja Josipa, trgovca v Ljubljani, Groharjeva cesta št. 29.
Poslovodji Štrukelj in Komar Janko zastopata odslej družbo in podajata za družbo pravnoobvezne izjave oba skupaj kolektivno, istotako podpisujeta firmo družbe oba poslovodji kolektivno.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 3. oktobra 1933.
Rg C II 74—6.
*
Sedež: Nazarje.
Besedilo: Parna žaga, družba z omejeno zavezo v Nazarjih.
Izbriše se poslovodja Skaza Josip. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., dne 19. septembra 1933.
Rg C II 28—18.
*
Sedež: Domžale.
Besedilo: Tovarne klobukov in slamnikov Ladstatter, Kurzthaler, Oberwal-der, Stemberger, družba z o. z., Domžale.
Po sklepu izrednega občnega zbora dne 1. septembra 1933. se je dzpremenil odstavek »Prvič« družabne pogodbe.
Besedilo tvrdke odslej:
Tovarna klobukov in slamnikov Ladstatter, Kurzthaler, Oberwalder, družba z o. z., Domžale.
Izbriše se poslovodja dr. Stemberger Josip.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 29. septembra 1933.
Fi 537/33 - Rg C IV 287/8.
*
Sedež glavnega zavoda: Ljubljana.
Podružnica: Maribor.
Besedilo: »Desa« družba z o. z.
Izbriše se poslovodja Knez Aleksander.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 12. oktobra 1933.
Rg C II 74/11.
*
Sedež: Rudolfovo.
Besedilo: J. Picek, špecerija in železnina v Novem mestu.
Izpremeni se naziv sedeža firme.
Sedež odslej: Novo mešio, Kraljeviča Petra trg ši. 22.
Izbriše se dosedanji imetnik firme Picek Jvtrij, trgovec, tu, zaradi smrti.
Vpiše se kot imetnica firme J. Picek pokojnikova vdova Picek Antonija, trgovka in posestnica v Novem mestu. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 12. oktobra 1933.
Fi 56/33 Pos. I 168/3.
Izbrisali sta se nastopni firmi :
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Jadranska montanska družba z o. z.
Po končani likvidaciji.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. septembra 1933.
Fi 471/33 — Rg C I 78/33.
*
Sedež: Celje.
Besedilo: Brata Molan, trgovina z mešanim blagom v Celju.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, sadjem in deželnimi pridelki.
Zaradi razdružitve.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 26. septembra 1933.
Rg A II 65—5.
Statuti dunajske produktne borze bodo po nalogu vlade spremenjeni v tem smislu, da pripade v bodoče večina agrarnim organizacijam in mlinom.
Avstrijske železnice so uvedle posebne znamke za varčevanje, ki pa jih bo mogoče zapraviti na ta način, da se z njimi kupijo železniške potniške karte.
Bomba je bila vržena na stopnice čika-ške valutne borze. K sreči pa ni bomba eksplodirala. Imela je v sebi toliko razstreliva, da bi njena eksplozija razrušila vse borzno poslopje.
Nezlomljiva očala so iznašli v Parizu in jih te dni preizkusili. Poizkus se je obnesel. Očala so namenjena zlasti športnikom.
Poseben način sleparije si je izmislil
20	letni trgovski pomočnik Franc Lebinger z Dunaja. Po pošti je poslal 50 kg težak zaboj in ga zavaroval za 1500 šilingov. Zaboj je poslal vedno na napačen naslov in je zato prišel zaboj nazaj. Toda zaboj je imel vedno tri kilograme manj teže. Lebinger je nato tožil pošto in dobil lepo odškodnino. Ko je četrtič napravil to sleparijo, pa so mu prišli na sled. Njegov zaboj je imel namreč dvojno dno, v katerem so bile neke kemikalije, ki v treh dneh popolnoma izpuhte in zato je izgubil zaboj 3 kile na teži. Malo več bo najbrže zgubil na teži Lebinger v ječi, kjer bo imel sedaj priliko premišljevati o svoji ponesrečeni slepariji.
Najbolj zdravo mesto na svetu je avstralsko mesto Sidney, v katerem znaša umrljivost le 8-69 od tisoč. Pa še od teh •jdpade ena petina na nesreče.
Kongres ciganov iz vsega sveta je bil dne 8. oktobra v Bukarešti. Namen kongresa je bil organizirati cigane vsega sveta v eni organizaciji, da bi bili cigani potem priznanj 'kot narodna manjšina.
Že v 24 arah
klobuke itd, Bkrohi in avetlolika srajce, ovratnike in maniete. Pere, eufii, monga in lika domai« perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Selebnrgova ul. 3.
Telefon št. 22-72.
LJUBLJANSKI TftO
Zadnji trg v sredo je bil manj založen ko navadno. V veliki množini pa so pripeljali na trg Belokranjci svoje sadje, zlasti grozdje, ki so ga prodajali po 3—4 Din kilogram. Češpelj je že zelo malo na trgu in bo njih sezone skoraj konec. Prodajale so se po 3 do 5 Din kg. Zelo malo je na trgu jabolk. Posebno primanjkuje boljših vrst. Povprečno so jabolka po 4 Din in več. Več pa je hrušk, ki so večinoma zelo dobre. Prodajajo se po 3 Din. — Gob je na trgu precej in se prodajajo po 4 Din merica ali po 8 Din kg. Kostanja še ni na trgu mnogo. Prodajajo ga po 2—4 Din kg. Zadosti pa je na trgu zelenjave. Cene so ostale neizpremenjene. — Zelo dobro pa je bil založen kmečki trg na Sv. Petra nasipu. Bilo je na trgu okoli 100 voz zelja in krompirja. Krompir je ohranil svojo ceno, namreč 80 par za kg (na debelo), dočim se je zelje pocenilo in se prodajalo PO 50 par kg.
MARIBORSKI SVINJSKI SEJEM
Na svf.njski sejem z dne 13. oktobra 1933 je bilo pripeljanih 188 svinj in 13 ovc. Cene so bile te: Mladi prašiči 7 do 9 tednov stari 120—160, 3 do 4 mesece stairi 200 do
250, 5 do 7 mesecev stari 350—400, 8 do
10	imeseoev stari 450—520, 1 leto stari 580 do 650 Din, 1 kg žive teže 7—8, mrtve tež« 10—10-50 Din, ovce po 85—120 Din. Prodanih je bilo 59 svinj ih 2 ovci.
NASE SADJE NA TUJIH TRGIH
Poročilo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine z dne 16. t m.:
Dunaj. Včeraj in danes je prišlo na trg 23 vagonov naših svežih češpelj. Prodajala so se po 45 grošev ali po 3-90 Din za kg Deset odstotkov češpelj pa je bilo že prezrelih in te so se kupovale po 32 do 35 grošev. Staro blago iz hladilnikov pa se jo prodajalo po 38 grošev. Nekaj teh češpelj je bilo prezrelih in te so se mogle prodati le za pekmez po ceni 12 grošev. Bolgarsko grozdje se je prodajalo po 85 do 100 grošev.
Praga: Po današnjem poročilu je prišlo na trg danes in včeraj 20 vagonov naših svežih češpelj, ki so se povprečno -prodajale po 160 Kč, oziroma po 345 Din za sto kil. Polovica teh češpelj je bila prezrela. Jfg je s češpljami preobložen. Dovoz češpelj iz Madjarske je prenehal. Tendenca za naše češplje je še nadalje negotova. Naše grozdje se je povprečno prodajalo po 450 Kč, odnosno po 070 Din za Mo kil. Naša jabolka pa so' dosegla povprečno ceno 200 Kč, odnosno 430 Din za sto kil.
Varšava: Naše sveže češplje so se prodajale povprečno po 100 do 130 zlotov, odnosno po 825 do 1070 Din za sto kil. Vsi stroški in carina so v tej vsoti vračunani.
SEZONA SVEŽIH ČEŠPELJ SE JE V GLAVNEM KONČALA
Letošnja sezona svežih češpelj je v glavnem končana. V vsem srno izvozili 2082 vagonov svežih češpelj, od katerih je šlo skoraj 70 odstotkov na Češkoslovaško, 30 pa v Avstrijo, Švico, Poljsko in Nizozemsko. Letos so češplje dosegle mnogo boljšo ceno ko lani. Dočim je znašala lani povprečna cena 1 dinar, je znašala letos 1-66 Din. Najnižja cena za naše sveže češplje je bila 0-90 Din, najvišja pa 3-50 in to šele zadnje dnii. Sedaj prihaja na trg že posušena češplja in prvih 130 vagonov je bilo že poslanih v tujino. Suhe češpljo se prodajajo po 3 do 3'50 Din. Suhe češplje se pošiljajo večinoma v vrečah in ne v zabojih. Trgovina e suhmnui češpljama jo rninO-
go bolj mirna ko s svežimi, ker je njiih cena stalna.
Program ljubljanske radio-postaje
Petek, dne 20. okt.: 11.15: šolska ura: Pot gline do kamenite posode (Žabkar).
— 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13.: Cas, plošče. — 18.: Plošče. — 18.30: Kulturno predavanje. — 19.: Sokolstvo. — 19.30: Izleti za nedeljo. — 20.: Prenos iz Zagreba. — 22.: Čas, poročila, Radio-jazz.
— 23.: Konec.
Sobota, dne 21. okt.: 12.15: Plošče. — 12.45: Pbrdčila. — 13.: Čas, plošče. — 18.: Plošče, stanje cest. — 18.30: Zabavno predavarije (prof. Šest). — 19.: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber). — 19.80: Zunanji politični pregled (dr. Jug).
— 20.: Prenos iz Uniona: Koncert Trboveljskih slavčkov, pevskega zbora »Trboveljski zvon« in pianista Cirila Ličarja. — 22.: Čas, poročila, plošče. — 23.: Konec.
-----•	•	I	-	—	-	-	|	—
Narodno gledališče v Liubljani.
Drama, začetek ob 20.
Četrtek, dne 19. oktobra: V agoniji. Red Četrtek.
Petek, dne 19. oktobra ob 15.: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Izven. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Opera, začetek ob 20.
Četrtek, dne 19. oktobra: 01-01. Trode-janska opera Aleksandra Cerepnina. Začarani ptič, balet Nikolaja Cerep-nina. Red Četrtek.
Petek, dne 20. oktobra: Zaprto.
m
Pleskarsko in sobo-slikarsko delo £ izvršuje po najugodnejših pogojih 0
Ivan Genussi
Ljubljana
tariika ulica štev. 10
Telefon 22-67
‘Grgovci in industrija 1
Tvgevski lisi
s« priporoča ta
faicf Ie? srn j c 1
J.HLEBS, LJUBLJANA
DRUŽBA c o. Z.
CANKARJEVO N. 21 - MESTNI TRG 1«
Sobo-ftkoslikarstvo in pleskarstvo
Vsa dela Izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno In pod garancijo. — Telefon 30-70
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-induatrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0- MIHALEK. Ljubljana