Tržaško gledališče Miela bo jutri proslavilo 20. rojstni dan m / 27 Sport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski TOREK, 2. MARCA 2010 št. 51 (19.758) leto LXVI. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Če bomo pritegnili tovore, bo dela za vse Vlasta Bernard O sodelovanju med pristanišči v severnem Jadranu se govori že dve desetletji, podpisanih je bilo tudi že nekaj načelnih sporazumov, predvsem med Koprom in Trstom, a konkretnega doslej ni bilo praktično nič. Nasprotno, konkurenca med sosednjima pristaniščema, ki se drug drugemu fizično vse bolj približujeta, se je v zadnjih letih še zaostrila in posebno v Trstu sprožila tudi nič koliko polemik. Z včerajšnjim podpisom ustanovnega akta za združenje štirih pristanišč se, tako je vsaj upati, začenja novo obdobje. Pristanišča v Kopru, Trstu, Benetkah in Ravenni si bodo sicer še naprej konkurirala, kar je za odjemalce njihovih storitev dobro, a bodo skupaj vabila ladjarje, ki prevažajo tovor na trge srednje v vzhodne Evrope, naj se poslužujejo njihovih storitev. Zdaj namreč večina tovorov, ki prihajajo v srednjo Evropo z Daljnega ali Srednjega vzhoda, prepluje Sredozemsko morje in se skozi Gibraltar usmeri proti se-vernoevropskim pristaniščem. Če bomo uspeli ta tok pretrgati in tovore privabiti v naše morje, potem konkurenca med nami ne bo problem, ker bo dela za vse, je bilo rečeno na včerajšnji predstavitvi novega združenja v Trstu. Podpisniki sporazuma se ob tem dobro zavedajo, da brez hitrih železniških povezav tovori ne bodo mogli do destinacij hitreje, kot iz nizozemskih ali nemških pristanišč. Zato bo eno prvih dejanj novega združenja sensibilizacija Evropske unije in obeh vlad, kajti brez prometnih infrastruktur niti ta projekt ne bo kronan z uspehom, ki bi si ga zaslužil. RIM, MILAN - Zaradi nespoštovanja pravil pri predstavitiv kandidatnih list »Mrk« desne sredine v Laciju in Lombardiji V Rimu zamujen predpisani rok, v Milanu pa neveljavni podpisi PRISTANIŠČA - Včeraj v Trstu ustanovitev združenja NAPA Pristaniški lok od Ravenne do Kopra za večjo globalno težo TRST - Pristanišča v Kopru, Trstu, Benetkah in Ravenni so včeraj v Trstu formalno ustanovila Združenje severnoja-dranskih pristanišč NAPA (North Adriatic Ports Association), katerega glavni cilj je sodelovanje in ustvarjanje sinergij za uveljavljanje severnojadranske pomorske poti na globalnem trgu. Ustvarjen je torej institucionalni okvir za sodelovanje, ki ga bodo štiri pristanišča uveljavljala tudi na ravni EU, saj želijo postati evropska logistična platforma za blagovne to- kove med Daljnim vzhodom in srednjo oz. vzhodno Evropo. Tako zastavljeno sodelovanje sicer ne izključuje konkurence med štirimi pristanišči, so poudarili na predstavitvi sporazuma v Trstu. Na 4. strani RIM, MILAN - Kot kaže, bo desna sredina zaradi nespoštovanja zakonskih določil o predstavitvi kandidatnih list nepopolno prisotna na skorajšnjih deželnih volitvah v Laci-ju in v Lombardiji. V rimski pokrajini skoraj gotovo ne bo kandidatne liste Ljudstva svobode, ker je njeni predstavniki niso pravočasno predložili, v Lombardiji pa bo po vsem sodeč izpadla kandidatna lista predsedniškega kandidata Roberta For-migonija, ker njeni predstavniki niso preložili zadostnega števila veljavnih podpisov. Na 28. strani V Trstu kriza v začetku leta dosegla dno Na 4. strani Tržaški kongres Cgil za izhod iz krize Na 7. strani v V VI • , • v Tržaški turni smučar podlegel poškodbam Na 7. strani Prva stavka tujih priseljencev uspešna Na 8. strani V Gorici obsodili šoferja avtobusa Na 24. strani V Novi Gorici sameva gradbišče Eda centra Na 23. strani GORICA - Slovenska skupnost Obeležili 35-letnico ustanovne skupščine TELEFON 040 412399 cenTRO RGVisioni Rpiano TEHNIČNI PREGLED ZA VOZILA Z DVEMI. TREMI IN ŠTIRIMI KOLESI Preveri zapadlost tehničnega pregleda UL. TOR SAN 2 Torek, 2. marca 2010 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Prvič v zgodovini samostojne države Državni zbor bo danes odločal o ustavni obtožbi predsednika Turka Predlog vložili poslanci SDS in SLS zaradi podelitve odlikovanja Tomažu Ertlu LJUBLJANA - Poslanci bodo danes prvič v zgodovini samostojne države odločali, ali bodo predsednika republike obtožili pred ustavnim sodiščem. Na očitke iz predloga ustavne obtožbe, ki so jo zoper predsednika Danila Türka sprožili v SDS in SLS, bo Türk predvidoma odgovoril na seji, glede na napovedi pa ni verjetno, da bo DZ ustavno obtožbo izglasoval. Predsednik Türk je namreč 30. novembra lani s srebrnim redom za zasluge odlikoval Tomaža Ertla, ki je v času priprav na preprečitev t.i. mitinga resnice leta 1989 vodil republiški sekretariat za notranje zadeve in akcijo Sever. Proti podelitvi priznanja Ertlu so tedaj protestirali poslanci SDS, ki so v pismu predsednika republike pozvali, naj spremeni odločitev ali pa odstopi s funkcije. Ker je Türk vztrajal pri svoji odločitvi, so poslanci SDS in SLS, konec januarja proti njemu vložili predlog ustavne obtožbe. Predsednik je po njihovem mnenju z odlikovanjem Ert-la, ki naj bi bil odgovoren za sistematične kršitve človekovih pravic, kršil ustavo. V obrazložitvi in 22 prilogah k predlogu je po mnenju predlagateljev dokazano, da je podelitev odlikovanja Ertlu groba kršitev ustavnega reda in neposredna kršitev večine členov drugega poglavja ustave. Türk naj bi s tem dejanjem po njihovem prepričanju kršil kar 34 členov ustave. Kot predlagajo pobudniki ustavne obtožbe, bi DZ moral ustavnemu sodišču predlagati, naj Türku preneha funkcija predsednika republike. Kot je ob vložitvi predloga dejal predsednik SDS Janez Janša, je Türk s podelitvijo odlikovanja nekdanjemu šefu Udbe «ne-posredno kršil pravico do osebnega dostojanstva vsem žrtvam te represivne institucije, tako živim kot mrtvim». Predsednik SLS Radovan Žerjav pa je menil, da je podelitev odlikovanja v temeljnem nasprotju z osnovnimi vrednotami slovenske demokratične družbe in osamosvojitve Slovenije. Po Türkovem mnenju pa je predlog ustavne obtožne neutemeljen. Prepričan je, da ni kršil ustave, obtožbo o simbolnem zaničevanju človekovih pravic pa je označil za neresnično in zato žaljivo do institucije predsednika republike. V uradu predsednika so še poudarili, da daje ustava predsedniku pristojnost podeljevanja odlikovanj. Predsednik republike, ki je izvoljen na splošnih in neposrednih volitvah, spoštuje slovenski ustavni red in svoje dolžnosti opravlja skladno s podano prisego ob nastopu funkcije. Predsednik Turk je sicer že večkrat pojasnil razloge za podelitev odlikovanj zaslužnim za izvedbo akcije Sever, ki je po njegovem mnenju zavarovala Slovenijo pred agresivnim veli-kosrbskim nacionalizmom Slobodana Miloševica. Kot opozarja, je odlikovanje, podeljeno za konkretno akcijo, priznanje za konkretne zasluge na področju varnosti in obrambe in ga preprosto ni mogoče razlagati kot kršitev človekovih pravic. Svoj odgovor na predlog obtožbe sicer predsednik lahko predstavi pisno ali ustno na seji DZ, po neuradnih podatkih pa naj bi se Türk odločil, da bo poslancem odgovoril osebno. V uradu predsednika sicer te informacije niso želeli potrditi in so napovedali, da bo Türkova odločitev znana danes. Ni sicer pričakovati, da bo državni zbor predsednika obtožil pred ustavnim sodiščem, saj obtožbe razen predlagateljev ne podpira nobena druga poslanska skupina. Prepričani so, da je obtožba nesmiselna, saj predsednik s podelitvijo odlikovanja ni kršil ustave ali zakona. Poudarjajo tudi, da je Türk odlikovanje Ertlu podelil za prispevek k osamosvojitvi oziroma dejanje obrambe slovenske demokracije, ne pa za »življenjsko delo«. Tudi predsednik DZ Pavel Gan- Predsednik R Slovenije Danilo Türk ansa tar meni, da predlog ustavne obtožbe predsednika republike v DZ nima veliko možnosti za uspeh. To, da so predlagatelji v svoji obrazložitvi vloge navedli kršitev 34 členov ustave, kaže na zadrego pri opredelitvi, kaj je ključna kršitev, meni Gantar. Sam sicer ne verjame, da bi bila podelitev odlikovanja Tomažu Ertlu tako huda kršitev ustave, da bi se DZ odločil, da sproži postopek obtožbe pred ustavnim sodiščem. Po mnenju premiera Boruta Pahorja pa je ustavna obtožba v času, ko je v ospredju izhod iz krize, manj pomembno vprašanje. Kot je pojasnil premier, «ima predsednik republike pravico do svojega stališča in njegovo stališče, tudi če se jaz z njim ne strinjam, v ničemer ne ogroža ustavnega reda in zakonito-sti». »Mislim, da se tukaj opozicija odloča za korak, ki ga težko razumem, ker je pretežak za neko odločitev, s katero se pač ni mogoče strinjati,« je dejal Pahor. Če pa poslanke in poslanci sklep o obtožbi izglasujejo, ga predsednik državnega zbora posreduje ustavnemu sodišču. To opravi javno obravnavo, na kateri ima pravico biti navzoč tudi predsednik republike, obtožbo pa zastopa od državnega zbora pooblaščeni predstavnik, imenovan izmed poslancev, ki so predlagali uvedbo postopka. Ustavno sodišče o kršitvi ustave odloča z dvotretjinsko večino. Lahko tudi odloči, da predsednik republike do odločitve o obtožbi začasno ne sme opravljati svoje funkcije. Če ustavno sodišče ugotovi, da obtožba ni utemeljena, z odločbo oprosti obtoženega. Če pa ugotovi kršitev ustave ali hujšo kršitev zakona, z odločbo ugotovi utemeljenost obtožbe, lahko pa odloči tudi, da predsedniku republike preneha funkcija. (STA) VIDEM - Nove programe predstavila Collini in Molinaro Po konvenciji med RAI in deželo nadaljevanje radijskih oddaj vfurlanščini VIDEM - Potem ko sta deželna uprava in državna radiotelevizijska ustanova RAI pred dnevi podpisali konvencijo, se bodo tudi v prihodnosti nadaljevali radijski programi, ki jih v furlanskem jeziku pripravlja deželni sedež RAI. Nove programe so včeraj v Vidmu predstavili direktor deželenga sedeža RAI Roberto Collini, programska šefinja Paola Spinelli in deželni odbornik za kulturo Roberto Molinaro. Programi, ki zadevajo aktualnosti, kulturo, teritorij, zgodovino in socialne probleme širšega interesa, se bodo nadaljevali do 31. decembra 2010. Gre za pet tedenskih rubrik od ponedeljka do petka v časovnem pasu od 12.20 d0 12.30 in drugih pet v času od 15.15 do 15.30 Roberto Collini Roberto Molinaro kroma prav tako od ponedeljka do petka na frekvenci Radio Uno. Skupno bo torej deset krajših oddaj tedensko za obdobje 43 tednov, razen ob praznikih in v mesecu juliju in avgustu. Odbornik Molinaro je povedal, da je deželna uprava za kritje konvencije zagotovila 200 tisoč evrov, kroma obenem pa je poudaril obvezo dežele, da okrepi raven zaščite furlanskega jezika v televizijskih oddajah, tako kot je predvideno po italijanskih in evropskih normah. Odbornik je tudi povedal, da je v teku obnova pogodbe med RAI in predsedstvom vlade. CELOVEC - Včeraj in danes Nad 26.000 podjetnikov na volitve v gospodarsko zbornico Koroške CELOVEC - Včeraj in danes potekajo na Koroškem volitve v Gospodarsko zbornico. Volilno pravico ima 26.300 podjetnikov in podjetnic, za glasove pa se potegujejo štiri politične grupacije: gospodarska zveza (Wirtschaftsbund) ljudske stranke (ÖVP) na čelu s predsednikom Franzom Pacherjem, ki brani absolutno večino v tem zakonsko zasidranem stanovskem zastopstvu, svobodnjaški gospodarstveniki (Wirtschaftstreibende - RFW), socialdemokratska gospodarska zveza Wirtschaftsverband (SPÖ) in gospodarska lista Zelenih »Wirtschaft«. Poleg na Koroškem bodo volitve tudi še v petih drugih zveznih deželah. Slovenska gospodarska zveza (SGZ) svojim članom ni dala nobenega volilnega priporočila. So pa volitve za njenega predsednika Benjamina Wakouniga izrednega pomena, saj gre tudi za vprašanje, kam bo vodila bodoča gospodarska pot na Koroškem. To pa je odvisno tudi od rezultatov teh volitev, je prepričan predsednik SGZ Wakounig, ki je prepričan, da »bomo na Koroškem morali strniti vse gospodarske moči«. Rezultati volitev, pri katerih je povsem odprto, ali bo gospodarska zveza ljudske stranke ubranila absolutno večino v zbornici, bodo znani v torek ponoči, za sredo pa je predsednik zbornice Pacher sklical tiskovno konferenco za medije. (I.L.) Visoko odlikovanje za zamejska novinarja DUNAJ - Dva ugledna novinarja iz vrst slovenske manjšine na Koroškem sta v preteklih dneh prejela visoka odlikovanja. Dolgoletni urednik slovenskih sporedov Avstrijske radiotelevizije (ORF) v Ce- lovcu Horst Ogris je v prostorih zveznega ministrstva za pouk, umetnost in kulturo na Dunaju prejel srebrno častno odličje za zasluge za Republiko Avstrijo, nekdanja sodelavka istega oddelka ORF v Celovcu in sedanja stalna dopisnica Avstrijske radiotelevizije v Pekingu Cornelia Vospernik pa je prejela posebno nagrado strokovnega magazina »Der österreichische Journalist« (Avstrijski novinar). Na slovesnosti ob odlikovanju Horsta Ogrisa je bilo izpostavljeno, da je »posebno tankočuten posrednik med kulturami,« saj se je v zadnjih desetletjih zapisal predvsem poročanju kulturnih, družbenih ter političnih dogodkov v celotnem slovenskem kulturnem prostoru. Cornelio Vospernik pa je žirija strokovnega magazina „Der österreichische Journalist» izbrala med osebnosti leta 2010 v kategoriji „zunanja politika«. (I.L.) SLOVENCI V DS Za milijon manjšini zavzetost DS bistvena bumbaca GORICA - Slovenska komponenta Demokratke stranke z zadovoljstvom pozdravlja podpis odloka predsednika ministrskega sveta, ki zagotavlja slovenski manjšini manjkajoči milijon evrov državnih prispevkov. Dekret je nedvomno diplomatski dosežek slovenskega predsednika vlade Boruta Pahorja in vseh ministrov, ki so se veliko trudili za dosego tega rezultata, v prvi vrsti ministra za Slovence v zemejstvu in po svetu Boštjana Zekša in ministra za zumnanje zadeve Samuela Zbo-garja. Istočasno gre poudariti vlogo in polno zavzetost parlamentarne skupine Demokratske stranke v korist naše manjšine, saj so tako senatorji kot tudi poslanci te skupine aktivno podprli popravek večnamenskemu odloka, ki ga je predlagala senatorka Tamara Bla-žina. To je dosežek, ki zgovorno priča, da se Demokratska stranka v celoti zavzema in podpira reševanje odprtih problemov naše skupnosti in še enkrat dokazuje, da je sozvočje s političnimi akterji in institucijami v Rimu in Ljubljani za našo skupnost vitalnega pomena. Finančni prispevek nam gotovo pomeni pomoč v tem splošno nelahkem kriznem obdobju, še bolj pa se moramo danes zavzemati za pridobitev jasne sistemske rešitve,ki nam bo omogočala resno in perspektivno načrtovanje dejavnosti naših organizacij v smeri razvoja in ne samo obstoja. Pri tem seveda moramo biti tudi sami protagonisti, tako politični akterji kot civilna družba, v konkretnem naprezanju za posodobitev naše organizirane skupnosti, ki mora še bolj delovati v korist številnih uporabnikov naših struktur. To predpostavlja veliko pripravljenost do odprtega soočanja med vsemi manjšinskimi protagonisti, kjer imamo sicer vsi enako dostojanstvo, kjer pa tudi vedno bolj potrebujemo preverjanje kakovosti in uspešnosti vseh naših ustanov, organizacij in nasploh dejavnosti. Samo na tak način bomo lahko zagotovili naši skupnosti razvojne perspektive, kjer bomo znali nagraditi uspešnost in kakovost ter reorganizirati vse tiste dejavnosti, ki v današnjem času niso več dovolj smotrne in zanimive. Obdelovalna površina, kjer gojimo našo dejavnost je precej omejena in če rastejo vedno iste rastline, žal ni dovolj prostora za inovativne pristope in nove pridelke, ki bi bili danes prej kot slej potrebni za večji užitek naših ljudi. Obnovljena slovenske koordinacija Demokratske stranke je pripravljena na aktivno soočanje z vsemi tistimi, ki čutijo potrebo po določenih korakih v smeri modernizacije naše organiziranosti. V tem smislu pričakujemo, da bomo vsi znali strniti vrste, odločno ubrati pot reform in reorganizacije ter pripraviti tudi določen pravilnik za porazdelitev sredstev, kjer bodo še posebno upoštevani kriterji kakovosti in nasploh uspešnosti, ne glede na pretekle zasluge, poudarja v svojem sporočilu slovenska komponenta DS. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 2. marca 2010 3 ŠPETER - Predzadnje srečanje v okviru letošnjih kulturnih dnevov V obdobju fašizma Cerkev KOPER - Preiskava Domačin in partnerica povsem podrejena volji oblasti izkoriščala ■ ■ # # rlnUnta Zgodovinar Faustino Nazzi o jalovih prizadevanjih beneških duhovnikov, da se ohrani slovenščina dekleta ŠPETER - Obdobje fašistične nadvlade je bilo v ospredju predzadnjega srečanja v sklopu letošnjih zgodovini namenjenih Beneških kulturnih dnevov, ki jih je že drugič zapored organiziral Inštitut za slovensko kulturo pod pokroviteljstvom Pokrajine Videm in Občine Špeter. O odnosih med državo, cerkvijo in civilno družbo v Beneški Sloveniji v obdobju fašistične nadvlade je predaval zgodovinar Faustino Nazzi, ki je o tem vprašanju napisal tudi knjigo (in je avtor številnih drugih publikacij, op.a.), številna publika, ki se je zbrala v občinski dvorani v Špetru, pa si je nato lahko ogledala še dokumen-tarno-igrani film RTV Slovenija »Šola pod fašizmom« scenarista Jadrana Sterleta, ki je v njem tudi pripovedovalec. Italijanski zgodovinar je poslušalcem razložil, kako se je s časom spremenil odnos cerkvene oblasti do Benečanov, oziroma kako je nanjo vplival fašistični režim, posebej pa je izpostavil vlogo, ki jo je v tem obdobju odigral mons. Ivan Trinko. Še leta 1920 je Vatikan v zvezi s pole- BOVEC Letos dobra smučarska sezona BOVEC - V ATC Kanin letošnjo smučarsko sezono glede na število smučarjev ocenjujejo kot dobro. Povezano smučišče Kanin Sella Nevea je pripomoglo k večjemu obisku, je STA povedal direktor marketinga v družbi Aleš Šuligoj. V letošnji zimski sezoni, ki jo bodo predvidoma zaključili v maju, na povezanem smučišču pričakujejo skupno prek 100.000 smučarjev.Najvišje ležeče smučišče v Sloveniji in tudi daleč naokoli se razprostira med dolino Selle Nevee na višini 1100 metrov pa vse do 2300 metrov nad morjem na slovenski strani. Smučišči s slovenske in italijanske strani so po večletnih prizadevanjih povezali konec minulega leta, pozitivni učinki povezave pa so že vidni. Na Kaninu so na slovenski strani v minulih nekaj letih v povprečju našteli okoli 50.000 smučarjev na sezono, na italijanski strani pa okoli 25.000. Primerjava tekoče sezone s preteklimi v skupni številki kaže na boljši obisk, ugotavljajo v Alpskem turističnem centru (ATC) Kanin. Trenutno sicer povezava med smučiščema na slovenski in italijanski strani ne deluje, ker je pred tednom dni po obilnejšem sneženju plaz delno zasul pogonsko postajo štirisedežnice Prevala, ki tako še ne obratuje. «Želimo si obratovanje čim prej vzpostaviti, predvidoma bo to v prihodnjih dneh,» je dejal Šuligoj. Trenutno je v osrednjem delu smučišča na slovenski strani na višini 2200 metrov 350 centimetrov snega, v dolini Selle Ne-vee, ki je najnižja točka smučišča, pa je snežna odeja trenutno debela okoli 80 centimetrov. Na Kaninu je na 70 hektarjih urejenih za 30 kilometrov prog. Kaninsko smučišče ponuja 12 naprav skupaj z najdaljšo gondolsko žičnico v Sloveniji, ki prepelje smučarje s 436 metrov nadmorske višine v bovški dolini na osrednji del smučišča, ki leži na 2200 metrih nadmorske višine. (STA) nja imeli predvsem otroci, ki se italijanščine naučijo šele v šoli in torej pridig dolgo ne bi razumeli. Dosegla sta le dovoljenje za delno uporabo slovenščine z otroki, v pridigah, ki so bile namenjene odraslim, pa so bili odtlej prepovedani tudi slovenski povzetki. Tudi sam Trinko takrat ni imel večjega uspeha in Cerkev se je takrat popolnoma podredila volji fašistične oblasti. Veliko zanimanje je med gledalci požel tudi film o šolanju otrok v času fašizma na slovenskih ozemljih. V šolstvu je italijanska oblast izvajala močan asimilacijski pritisk, ki se je spremenil v popolno italijani-zacijo z Gentilejevo šolsko reformo leta 1923. V filmu so zbrana pričevanja nekdanjih učencev s krajev od Obale do Tolmina in od Pivke do Beneške Slovenije. Med protagonisti do-kumentarno-igranega filma so tudi Benečani Giorgio Banchig, Alfonso Trusgnach in Renzo Gariup. (T.G.) Faustino Nazzi in Giorgio Banchig miko, ki se je razvnela med škofom Rossijem in duhovniki v Benečiji zaradi različnih pogledov na pridiganje v slovenščini, poudaril pomen maše-vanja v slovenščini, oziroma v tistem jeziku, ki je vernikom najbolj razumljiv. Prav zaradi tega bi se morali tudi italijanski duhovniki v semenišču učiti slovensko, tako da bi lahko tudi ti svoj poklic primerno opravljali v krajih, kjer živi v glavnem slovensko prebivalstvo. Tri leta kasneje se je v Špetru odvijal velik evharisti-čni kongres, na katerem se je zbralo kar 8000 vernikov. Prevladovalo je veselo vzdušje in navdušenje, po maši pa so vsi skupaj zapeli slovensko pesem »Bog bodi zahvaljen«. Razmere pa so se v naslednjih letih hitro spreminjale. Leta 1928 je semenišče v Vidmu sicer prejelo prispevek 9.000 lir za učenje slovenščine, namen tečaja pa je bil ta, da se usposobijo italijanski duhovniki za pridiganje v pretežno slovenskih vaseh in da bi ti s časom začeli maše-vati le v italijanščini in tako prispevali k poitalijančevanju prebivalcev. Že leta 1931 je prefekt Motta prijavil župnike, ki so še vedno maševali v slovenščini, nadškof Nogara, ki se ni želel zameriti fašistični oblasti, pa je samo previdno predlagal, naj bi bil pri pridigah prehod s slovenščine na italijanščino postopen, saj bi sicer tve- nm gali upor župnikov in prebivalcev. Takrat je ostro nastopil mons. Trinko, ki je poudaril, da bi s pridi-ganjem v italijanščini v pretežno slovenskih vaseh, katerih prebivalci so vsekakor že večkrat dokazali svojo predanost Italiji, delovali v popolnem nasprotju s kanoničnim pravom, ki predpisuje maševanje v jeziku, ki je vernikom najbližji. Kasneje je Trinko opozoril tudi na nasilje in pritiske, ki so jih fašisti izvajali nad prebivalci, zato da bi jih prisilili, naj podpišejo dokument, s katerim bi podpisniki zahtevali, naj bodo pridige le v italijanščini. Poleti leta 1933 je fašistična oblast, ki jo je v Vidmu predstavljal prefekt Temistocle Testa, prepovedala ponatis slovenskega katekizma in napovedal, da bodo vse kopije, ki jih bodo našli, zasežene. Zahteval je tudi, naj župniki do konca leta ob nedeljah izmenično mašujejo v slovenščini in italijanščini, nato pa le v italijanščini. Duhovniki so upali, da se bo cerkvena oblast temu uprla, a nadškof Nogara je, v pričakovanju navodil iz Vatikana, ukazal, naj župniki pridigajo v italijanščini, v slovenskem narečju pa naj bo le kratka obnova. Takrat sta tudi v imenu ostalih župnikov posegla don Zufferli in don Cramaro, ki sta v Rimu predstavila težave, ki bi jih s tako obliko maševa- www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Bliža se 8. marec. Ali so ženske pri nas enakopravne? O POVSEM O DELNO O NISO O NE VEM KOPER - Koprski kriminalisti so pretekli teden prijeli 34-letnega slovenskega državljana iz Kopra in njegovo 26-letno partnerico iz Slovaške, ki sta z oglasi novačila dekleta iz tujine in jih zatem silila v prostitucijo. Po ugotovitvah policije, ki je rezultate preiskave predstavila včeraj v Kopru, so bila štiri od petnajstih deklet mladoletna. Mlade ženske iz Madžarske, Slovaške, Češke in Dominikanske republike je osumljeni par pridobival prek oglasov v elektronskih in tiskanih medijih, objavljenih na Madžarskem in Češkem. V oglasih sta dekletom obljubljala delo promotork, spremljevalk, plesalk in varušk. Ob prihodu v Slovenijo sta jih namestila v najeto stanovanje in jih kasneje z ustrahovanjem, grožnjami in fizičnim nasiljem prisilila v nudenje spolnih uslug. Osumljena sta sobe najemala v hotelih in najetih stanovanjih na območju Obale. Pri novačenju deklet jima je pomagal 41-letnik iz območja Nove Gorice, ki je skrbel za dotok novih deklet in zahteval svoj del provizije. Dekleta sta Koprčan in Slovakinja vozila tudi v nočni lokal, kjer sta od njih zahtevala, da strankam ob izvajanju plesa nudijo še spolne usluge. Od deklet sta zahtevala plačilo v gotovini, izročiti pa so jima morale polovico denarja od vsake spolne usluge. Za pol ure trajajoč spolni odnos so dekleta od strank zahtevala 60 evrov in več, za enourno »zabavo« pa dvakrat toliko ali več, odvisno od vrste spolnega odnosa. Od julija 2008 do dneva prijetja, torej v približno dvajsetih mesecih, sta osumljena po podatkih koprskih policistov pridobila najmanj 130.000 evrov. Kriminalisti so Slovakinjo, Koprčana in Novogoričana prijeli v četrtek, 25. februarja, v hišnih preiskavah pa zasegli več mobilnih telefonov s številkami, ki so bile v tujih medijih oglaševa-ne v kategoriji zasebnih stikov. Trojico so v soboto privedli pred preiskovalnega sodnika, ki je zanje odredil pripor. Po kazenskem zakoniku jim za kaznivo dejanje zlorabe prostitucije grozi od eno do deset let zapora, za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi pa od tri do 15 let zapora. V Sloveniji je bilo lani obravnavanih 27 kaznivih dejanj zlorabe prostitucije in eno kaznivo dejanje trgovine z ljudmi. Po podatkih policistov je veliko deklet, vključenih v prostitucijo, Slovenk, sledijo pa Madžarke, Slovakinje in Čehinje. (STA) SEŽANA - Roparja sta v soboto zvečer napadla varnostnika in streljala v zrak Oborožen rop v supermarketu Tuš Plen naj bi bil sobotni dnevni izkupiček, približno 30 tisoč evrov - Koprska policija obravnava primer, zaradi tajnosti preiskave pa informacij ne daje Supermarket Tuš v Sežani kroma SEŽANA - Slovenska policija obravnava primer oboroženega ropa, do katerega je prišlo v soboto zvečer v sežanskem supermarketu Tuš. Neznanca sta nekje pred službenim vhodom prodajalne napadla varnostnika, streljala s pištolo v zrak in mu iztrgala dnevni izkupiček, baje okrog 30 tisoč evrov, policija pa ju do včeraj popoldne ni našla. Supermarket Tuš se nahaja ob Partizanski cesti. Ob sobotah se vanj odpravlja veliko kupcev, tudi z italijanske strani, po poročanju Primorskih novic naj bi plen, dnevni izkupiček, znašal približno 30 tisoč evrov. Vse kaže, da je bil rop skrbno načrtovan. V soboto ob 20.30 je varnostnik vstopil skozi zadnji vhod in uslužbenci so mu izročili dnevni izkupiček. Skozi isti vhod je nato zapustil prodajalno, nakar sta ga naskočila roparja. To naj bi se zgodilo, še preden bi varnostik prišel do avtomobila. Med napadom je prišlo do fizičnega obračunavanja, varnostnik se je poškodoval, roparja sta s pištolo (baje dvakrat) streljala v zrak in zbežala s plenom. Policija je obkolila območje, storilca pa sta izginila v neznano. Ni znano, ali je storilcema pomagal še kdo, npr. voznik ali straža, pri policiji pa včeraj niso pojasnili, ali vedo, kako naj bi roparja zbežala. Tiskovni predstavnik koprske policijske uprave Marko Kastelic je zaradi tajnosti preiskave potrdil samo to, da kriminalisti obravnavajo primer in da je do ropa res prišlo v soboto zvečer. Odgovorni za stike z javnostjo pri podjetju Engrotuš včeraj ni bil dosegljiv. Primorske novice poročajo, da je letos v Sežani že prišlo do ropa, in sicer na poštnem uradu na terminalu. 4 Torek, 2. marca 2010 GOSPODARSTVO PRISTANIŠČA - Predstavniki štirih pristanišč ustanovili združenje NAPA Vzpostavljeni pogoji za sodelovanje v globalni igri Pristanišča v Kopru, Trstu, Benetkah in Ravenni bodo kljub sodelovanju ostala v konkurenci TRST - Sodelovanje med koprskim in tremi italijanskimi severnoja-dranskimi pristanišči ima od včeraj institucionalno podlago. Po lanskih pripravah in novembrskem podpisu pisma o nameri, so predsedniki pristaniških uprav v Kopru, Trstu, Benetkah in Ravenni včeraj na sedežu tržaške Pristaniške oblasti podpisali ustanovno listino za North Adriatic Ports Association - Zadruženje severnoja-dranskih pristanišč, s kratico NAPA. Predsedovanje novemu združenju bo izmenično, prvi pa je »žezlo« včeraj prevzel predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko. Ustanovno listino so podpisali direktor pristaniške oblasti v Ravenni Guido Ceroni (v zastopstvu zadržanega predsednika Giuseppeja Parrella), predsednik pristaniške oblasti v Benetkah Paolo Costa (ki je tudi evropski poslanec in predsednik komisije za transport v Evropskem parlamentu), predsednik tržaške pristaniške oblasti Claudio Boniciolli in predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko. S podpisom so se predstavniki štirih pristanišč formalno zavezali, da bodo sodelovali in vzpostavljali sinergije za skupno promocijo severnojadranskega prostora in torej razvoja pomorske dejavnosti v smeri sever-jug skozi severni Jadran. Ustanovitev združenja NAPA je v sozvočju z evropsko usmeritvijo o vzpostavljanju večpristaniških hubov. V NAPA vključena pristanišča so si zadala pomembne investicijske načrte, ki bodo financirani tako iz javnih kot zasebnih skladov, na osnovi katerih se bodo infrastrukturno in tudi konkurenčno okrepila. Kot so predstavniki štirih pristanišč, ki upajo, da se jim bo z vstopom Hrvaške v EU pridružilo še peto, reško, povedali na novinarski konferenci po podpisu ustanovnega akta za NAPA, je Z leve Claudio Boniciolli, Gregor Veselko, Paolo Costa in Guido Ceroni kroma sporazum o sodelovanju korak naprej tudi iz evropskega zornega kota. Se-vernojadranska transportna pot naj bi se namreč v prihodnosti razvila v evropsko logistično platformo za blagovne tokove z Daljnega vzhoda proti srednji in vzhodni Evropi. Pristanišča združenja NAPA so v ta namen že pripravila načrte za povečanje infrastruk-turnih zmogljivosti, kar jim bo zajam-čilo večjo konkurenčnost, prva naloga novega združenja pa so priprave na skupno predstavitev na največjem svetovnem sejmu transporta in logistike junija v Šanghaju. Poleg promocije združenja na svetovni ravni je po besedah predsednika uprave Luke Koper Gregorja Veselka zelo pomembno tudi to, da dobi NAPA podporo Evropske unije. Pristanišča severnega Jadrana na- mreč potrebujejo učinkovito in moderno mrežo prometnih povezav, predvsem kopenskih. »Zato upamo, da bo EU podprla ta naša prizadevanja. Le na tak način bo združenje lahko izkoristilo vse večje zanimanje Bruslja za sredozemski prostor v smislu alternative severnoevropskim pristaniščem,« je menil Veselko. Tudi Paolo Costa je prepričan, da bodo blagovni tokovi med Daljnim vzhodom in Evropo še naprej tekli skozi Sredozemlje in torej prek Sueza. »Naša naloga je, da ustavimo te tokove v Sredozemlju, da ne bodo odhajali skozi Gibraltar proti bolj oddaljenim se-vernoevropskim pristaniščem. Na tej točki konkurenca med nami ne obstaja, smo eno samo pristanišče, še posebno, ko nas gledajo na tako veliko raz- Antonio Paoletti (v sredi) s člani odbora Trgovinske zbornice na srečanju z novinarji kroma TRST - V Trstu je gospodarsko krizo res čutiti nekoliko manj izrazito kot v drugih pokrajinah Furlani-je-Julijske krajine, vendar kriza je in še naprej kaže svoje učinke. Tako nekako je trenutni gospodarski položaj v tržaški pokrajini opredelil predsednik lokalne Trgovinske zbornice Antonio Paoletti, ki je včeraj popoldne na novinarski konferenci postregel z obdelanimi statističnimi podatki za lansko zadnje četrtletje in za celotno leto 2009. Odslej bodo na zbornici redno moni-torirali gibanje gospodarskih sektorjev v pokrajini, tako da bodo podatki osveženi vsake tri mesece. Preden je podrobneje orisal statistične kazalnike, je Paoletti povedal, da je bilo v Trstu dno gospodarske krize doseženo januarja in februarja. Predvidevanja za marec tudi niso ugodna, tako da je znatnejšo poživitev gospodarskih gibanj mogoče pričakovati šele v drugem polletju oziroma po koncu po- letja, ocenjuje predsednik Trgovinske zbornice. Hkrati pa dodaja, da potrošniške mrzlice, kakršno smo poznali v letih pred krizo, definitvino ne bo nazaj. Ta kriza nas bo oziroma nas je spremenila, s spreminjanjem navad potrošnika pa se bo nujno morala spremeniti tudi ponudba, ki bo morala biti bolj kakovostna in cenejša. Ob tem je Paoletti omenil, da enak (negativen) tred kot splošno gibanje v trgovskem sektorju kažejo tudi sezonske razprodaje, ki so po prvem bolj živahnem tednu tednu skoraj povsem zamrle. O tem, kakšno je stanje v denarnicah kupcev, govori tudi nenavadna eksplozija na področju zasebnega kredita, kajti število finančnih družb, ki ponujajo potrošniške kredite oziroma obročno plačevanje nakupa blaga in anticipacijo denarja na račun plač in pokojnin, se je lani povečalo za tristo do štiristo odstotkov, je povedal Paoletti. Morda je ravno to kazalnik, ki najbolj ver- EVRO 1,3525 $ -G,3 daljo,« je prepričan predsednik beneškega pristanišča, za katerega so bili včeraj »ustvarjeni institucionalni pogoji, da smo lahko ob globalnem omizju«. Na sestanku štirih predsednikov pred podpisom ustanovnega akta sta bili po Boniciollijevih besedah izpostavljeni dve pomembni ugotovitvi. Prvič, da ne more biti uspešnih pristanišč brez učinkovitih železniških povezav, zato bo NAPA pozvala k sodelovanju obe vladi in Evropsko unijo. In drugič, da se pristaniški pretovor ne sme omejevati le na kontejnerskega, ampak mora zajemati vse vrste tovorov (kot so razsuti, trdi, sipki in tekoči, posebni, industrijski tovori itn.), kar pomeni, da morajo biti pristanišča struk-turirana tako, da lahko sprejemajo najrazličnejše vrste tovorov. (vb) TRST - Predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti o gospodarskih razmerah V Trstu je kriza dosegla dno januarja in februarja, za marec ni znakov izboljšanja no odseva dimenzije te krize, ki je lani zahtevala kar 358,7-odstotno povečanje števila ur redne dopolnilne blagajne za zaposlene v odvisnem delovnem razmerju, medtem ko je število ur izredne dopolnilne blagajne zraslo za 83,4 odstotka. Če ljudje ne služijo, seveda ne morejo niti kupovati, vendar tudi ko bo kriza mimo, vrnitve k nekdanjemu »zapravljanju« ne moremo pričakovati, je bil jasen Paoletti. Tudi on sicer misli, da ima Trst več možnosti, da se prej izvije iz krize kot druge pokrajine v deželi, vendar se mora odločno osredotočiti na pristanišče, na raziskovalne dejavnosti in na turizem in vse z njim povezane dejavnosti, vključno s kongresi, trgovino in storitvami. Po podatkih za lansko zadnje četrtletje so najbolj trpela individualna podjetja, katerih število se je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2008 zmanjšalo za 2,25%, medtem ko je bil osip v celotnem letu 2009 5,21-odstoten. Povečalo pa se je število kapitalskih družb v obrtnem sektorju (+2,045% v zadnjem četrtletju in +9,89% v letu 2009), ker so se bila podjetja prisiljena povezovati in združevati, da bi si olajšala dostop do financiranj, ki individualnim podjetjem niso dostopna. Sektorji, v katerih so bili trendi najbolj negativni, so trgovina na debelo in na drobno (-3,77%), transport in logistika (-3,16%), kmetijstvo (2,80%), medtem ko so vzdržali sektorji izobraževanja (-2,56%), zdravstva in ribištva. Na področju turizma se je Trst odrezal najbolje v FJK, saj se je število turistov v prvih desetih mesecih lani povečalo za 11,54%, in to predvsem po zaslugi domačih gostov. Ravno turizem je po prepričanju predsednika Trgovinske zbornice eden od treh stebrov tržaške razvojne strategije, zato bo zbornica povečala investicijska vlaganja v ta sektor, še posebno v izobraževanje za potrebe lokalnega turizma. To nalogo bo zbornica zaupala svoji enogastronomski izpostavi Expo Mit-teschool, kjer bodo stekli strokovni tečaji za hotelirje, gostince in druge profile, ki imajo opravka s sprejemom turistov. Drugo področje ukrepanja pa bo vzpostavitev kongresno-turističnega pola, ki bo združil vse tisto, kar v tem mestu pomeni turizem. (vb) EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1. marca 2G1G valute evro (povprečni tečaj) 1.3. 26.2. ameriški dolar japonski jen 1,3525 120,67 1,3570 120,92 ruski rubel 9,2326 40,5471 9,2629 40,7305 62,5640 danska krona 7,4427 0,90670 7,4428 0,89270 švedska krona 9,7649 9,7260 8,0435 češka krona 25,933 25,970 estonska krona 15,6466 269,45 15,6466 269,90 poljski zlot 3,9400 1,4266 3,9926 avstralski dolar 1,5105 1,9558 1,5240 romunski lev 4,1110 3,4528 4,1145 3,4528 latvijski lats 0,7092 0,7092 islandska krona 290,00 2,0879 290,00 hrvaška kuna 7,2568 7,2756 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 1. marca 2G1G 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,22813 0,25169 0,38375 0,83938 LIBOR (EUR) 0,3825 0,6 0,91125 1,1975 LIBOR (CHF) 0,09167 0,25 0,3175 0,6175 EURIBOR (EUR) 0,415 0,655 0,959 1,216 ZLATO (999,99 %%) za kg 26.482,79 € -2,37 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 1. marca 2G1G vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,17 IMTTIDCI IDDDA C31 -0,23 -5 18 KRKA 1 1 IKA KOPER 64,04 -0,71 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 22,40 160,02 -5,88 -0,01 +0 87 TELEKOM SLOVENIJE 303,82 116,20 -0,91 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 52,00 AERODROM LJUBLJANA 30,00 DELO PRODAJA - CTni -0,13 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTÜADCM7 Q CD NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 11,73 c: "M -0,17 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO Dn7A\/ADn\/AI MirA CA\/A 25,06 -1,03 PROBANKA - - CAI 1 K 1 II IDI 1A M A ylCl m ±(111 SAVA ' TERME ČATEŽ 236,52 -2,68 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 102,00 23,49 +2,10 +1,03 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 1. marca 2G1G +1,19 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATLANTIA ATLANTIA 1,266 86,20 1736 -0,24 +2,05 BANCO POPOLARE BCA MPS BCA MPS 4,56 1 091 +2,48 -2,46 BCA POP MILANO EDISON EDISON 4,3425 +0,28 +0,40 ENEL ENI 1,013 4,0175 1684 -0,69 +0,88 +1 63 FIAT nmmcrramira 7,94 o i^A +2,72 _L 1 GENERALI 16,66 -' mu INTESA SAN PAOLO 1 OTTOMATICA 2,62 13 35 +1,45 LOI lOlVlAIICA LUXOTT1CA MEDIASET 19,71 +0,98 +2,66 MEDIASE T MEDIOBANCA PARMAIAT 5,71 7,685 1 898 +2,70 -0,84 PAnMALni PIRELLI e C PRYSMIAN 0,387 13 07 +2,43 +5,31 Pnl SIVIIMN SAIPEM SNAM RETE GAS 24,45 3 51 +3,32 +0,66 SNMIVl RE !E GAS STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 6,54 1 07 +1,01 +2,59 TENARIS TERNA 15,80 +2,29 +3,61 +1 41 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,06 0,1559 918 +2,10 UNICREDIT 1,857 +0,38 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 78,73 $ +G,G4 IZBRANI BORZNI INDEKSI 1. marca 2G1G indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.928,08 956,44 -0,63 -0,37 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIPQ 2.144,87 +0,32 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç SRX, Beograd BIFX Saraiev0 296,14 1.713,55 -1,29 Dir/\, Jal ojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.849,49 -0,79 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt ftçf mn 1 nnrlnn 10.403,79 2.273,57 1.115,71 1.133,34 5.713,51 +0,76 +1,58 +1,02 +0,83 +2,06 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.405,94 3.754,62 2.453,61 +0,96 +1,24 +0,60 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.148,00 2.772,70 +0,82 +1 62 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.172,06 2.774,06 21.056,93 3.087,84 16.429,55 +0,45 +0,84 +2,17 +1,18 +1,08 / MNENJA, RUBRIKE Torek, 2. marca 2010 5 ISTRSKI ZORNI KOT Žal tudi v Istri raste brezposelnost Miro Kocjan_ Novi hrvaški predsednik Ivo Josi-povič je sprejel na pogovor predstavnike vseh opozicijskih strank. Obravnavali so predvsem gospodarske poglede in vprašanja, na koncu pa je predsednik dejal, da bosta morali policija in opozicija združiti napore, da bi izboljšali razmere v državi. Naglasil je, da nima namena voditi enostranske politike. O srečanju pri predsedniku niso objavili nobenega poročila, predsednik je sam dejal, da ne bo ponavljal stališč, ki so jih zavzeli gostje, češ, to ni moja naloga, do izraza pa je prišlo, da si bo treba skupaj prizadevati, »da bi živeli bolje«. Predsednica vlade Jadranka Kosor pa se je v Zagrebu sestala s predstavniki Italijanske unije potem, ko se je srečala z italijanskim predsednikom Ber-lusconijem. Rekla jim je, da Italija ceni napore Hrvaške, da bi se vključila čimprej v Evropsko unijo in da je kajpak zainteresirana zlasti za krepitev vzajemnih gospodarskih odnosov. Pogovori so bili ta-korekoč na visoki ravni in tudi s tega vidika je pričakovati, da se bodo razmere še naprej izboljševale v korist italijanske skupnosti. Kosorjeva je še ugotovila, da je bilo zadnje čase navsezadnje doseženih kar več pozitivnih rezultatov. Na srečanju so zlasti razpravljali o vprašanju dvojezi-čnosti, pri čemer je bilo predlagano, da bi se manjšinci čimprej sestali z odgovornimi ministri Božidarjem Kalmeto, Davorinom Mlakarjem in Radovanom Fuchsom. Med drugim so se pogovarjali o tem, da bi podpisali hrvaško-itali-janski sporazum, po katerem naj bi stike in izmenjavo blaga finančno reševali v duhu pravil, ki veljajo v Evropski uniji, skratka, ravnali naj bi že tako, kakor da je Hrvaška že vUniji. Rešitev naj bi seveda bila recipročna. Pogovor je zajel tudi vprašanje dvojnega glasovanja, pri čemer je Kosorjeva dejala, da je ustrezno vprašanje že rešeno, saj italijanska skupnost spada med tiste, katerih pripadniki ne prekoračujejo 1,5 vsega prebivalstva in imajo potemtakem pravico do dvojnega glasovanja. Predsednica je tudi zagotovila, da se bo pozanimala, da bi rešili vprašanje televizijskega repetitor-ja zaradi večje slišnosti na opatijskem področju. Kosorjeva je prav tako prisluhnila željo »Italijanske unije, da bi zgradili poseben Dom starejših članov v Pulju ter izrekla prepričanje, da bi sama že položila temeljni kamen. Italijanski mediji opazno optimistično in sploh razpoloženjsko zadnje čase poročajo in komentirajo stike med manjšino in oblastjo. V velikem trgovskem središču »RI« na Reki so te dni namestili »Internet Corner«, digitalno napravo, ki naj bi bila na razpolago zlasti študentom in dijakom. Pero Lučin, rektor univerze na Reki, je med drugim naglasil, da se v mestu vidno stopnjuje želja po študiju in da je omenjeno internetno središče dragoceno. Na razpolago bodo interesenti imeli 23 osebnih komputerjev. Lučin je tudi dejal, da za študenta ni dovolj, če »študira«, če ima univerzo in vse, kar neposredno sodi k njej, marveč jim je treba nuditi širše možnosti, skratka, mesto mora biti z njimi življenjsko povezano. Na sedežu regionalne gospodarske zbornice v Pulju so imeli okroglo mizo, na kateri so se po sili razmer morali seznaniti tudi z nekaterimi podatki, ki zadevajo zaposlovanje in niso ugodni. Nasprotno. Ustrezni urad sporoča, da je v regiji zdaj okrog 10 tisoč brezposelnih, medtem ko jih je bilo lani v tem času 6700. Država seveda finančno pomaga toda ugotavljajo, da bo njena letošnja vsota, ki zadeva brezposelnost, najbrže nekoliko manjša. Lani so na Hrvaškem v ta namen razdelili 39 milionov kun, od tega pa je istrska regija prejela milion 39 tisoč kun. Za letos sicer pričakujejo nekoliko več, pa vendar vseeno manj kot so predvidevali, ni pa še znano koliko naj bi prejela istrska regija. Z omenjeno vsoto nameravajo nekako po vrsti poskrbeti za zaposlitev tistih, ki še niso bili zaposleni, za pomoč tistim, ki so že dolgo brez dela, za osebe, ki so starejše od 50 let ter za nekate- re druge manj pomembne primere. Določeno vsoto pa nameravajo tudi letos, to pa več kot lani, predvideti za dodatno usposabljanje pri delu, za nekatere vrste zaposlitve, ki sodijo v srednjo ali malo industrijo, ki ju bo treba odločneje razvijati. Problem tehničnega usposabljanja je zlasti pereč, saj se vrsta podjetij le smelo odloča za nove tehnološke programe. Na Reki, pri vprašanju industrijske problematike še vedno prednja-či podjetja »3 maj«, za katerega se tudi vlada, pravi župan Vojko Obersnel, premalo zanima, če se sploh. Na občini pričakujejo vladno ali posebno bančno jamstvo za izgradnjo štirih ladij, kar naj bi skupaj stalo okrog 50 milionov kun. Kritike je deležen med drugimi minister Djuro Popijač, ki se je še nedavno oglašal in zagotavljal pomoč, zdaj pa ga ni več. Stanje »3 maja« dovolj zgovorno ponazarja podatek, da podjetje dnevno tako-rekoč proizvaja izgubo v višini 80 tisoč dolarjev. V Pulju pa zadnje čase izstopa delo italijanske višje srednje šole »Dante Alighieri«, kjer organizirajo vrsto »delavnic«, posvečenih posameznim predmetom. Tako so med drugim imeli delavnico pod naslovom »Pesnik se oglaša«, ki jo je vodil pesnik in časnikar Ales-sandro Villa. Villa se je odrezal, kakor sam pravi, tudi z »opero omnio«, to je za ustanovitev centra za mlade pesnike v mestecu Triuggio v Italiji. Poznajo da ga tudi v tujini. Na vrsti je vprašanje, ki zadeva upravo, to pa povezano s tem, da so na temelju zakona o delavcih v javni upravi sprejeli poseben pravilnik o ocenah teh delavcev. Iniciator takega pravilnika je vlada. O njem je bilo govora tudi na seji občinskega sveta v Labinu, kjer je župan Tulio Demetlika opozoril na ta dokument, oziroma formular, ki ga bo treba izpolnjevati letno s strani posameznih šefov oddelkov, naposled pa tudi župana. Odbornikov je v Labinu 45. V La-binu se sliši, da so tem občinski svet spremenili v nekak šolski razred, pravilnik pa da ima vlogo nekakega šolskega redo-valnika. Ocene poznavalcev so dokaj pikre. Višek pa je v tem, da je trenutno stališče župana o občinskem svetu dokaj slabe. Piker na račun te novosti ni malo. Po njej naj bi upravni delavci, ki se ne bi odrezali, bili preprosto odpuščeni. Tudi v Istri na široko poročajo o požaru v koprskem podjetju »Kemiplas«. Vemo, da je stališče koprske občine, da se tovarna, tam kjer je, ukine in da okolj-ski funkcionarji, začenši z ministrom, žal še niso sprejeli pogrebnih ukrepov. Obratovanje pa je zavoljo vrste mašine-rije tako zapleteno, da so se morali gasilci in ostali kar sila potrdili pri gašenju. Na seji mestnega sveta v Rovinju pa so končno sprejeli sklep o dodelitvi vrste zemljišč, katerih lastnik je država, posameznim kmetovalcem. Zaenkrat gre za 214 katastrskih zemljišč, od katerih so tokrat podelili 178, skupna površina pa znaša 74 hektarov. V občini so sprejeli sklep da dodelitev sme zaenkrat trajati 20 let, občinska uprava pa naj bi za plačilo prejemala letno 310 tisoč kun. Na Reki pa so se lotili vrste študijskih pobud, posvečenih Sredozemlju. V zgodovinskem in pomorskem muzeju so preučevali načrt »Identiteta in spomin Sredozemlja« skupaj s predstavniki Pomorskega muzeja v Neaplju in univerze v Salernu. Seveda sta tudi ti dve nadvse znani obmorski mesti del Sredozemlja. Namen preučevanja je dvojen: z ene strani kako so prebivalci z leti postali pomorščaki in kakšni naj bodo cilji. Med drugim kaj sedanja pristanišča in ustanove nudijo mladini, da bi se še intenzivneje vključevale v pomorski svet. V zvezi s tem je zanimiv komentar, ki ga je objavil Milan Rakovac pod naslovom »Pozabljeno sredozemlje«. Med drugim naglaša širino Mediterana, v zvezi s tem potrebno sodelovanja med lukami in kraji, ki jih obliva to dragoceno morje, avtor pa izrecno pojasnjuje, da so tudi severnoafriški kraji del Mediterana, po svoje pa tudi Evrope. Miro Kocjan JEZIK NA OBROBJU Petič in zadnjikrat o prometnih predpisih in vzgoji. Pri vprašanjih v Galebovem dnevniku (str. 181) je treba popraviti še nekaj težjih napak. Pod št. 10. Znak za prepovedan promet v obeh smereh je vprašanje: Katerim vozilom je prepovedano nadaljevati vožnjo po tem prometnim znakom? Pravilno: Katerim vozilom je prepovedan promet za tem prometnim znakom? Napačen je predlog po! Pod št. 11. Znak za prepovedano polkrožno obračanje stoji vprašanje: »Katero ravnanje je po tem prometnim znakom prepovedano?« Pravilno je: »Kaj je na mestu, kjer stoji ta znak, prepovedano?« Poleg napačnega predloga po, je napaka tudi pomenska, saj nam odgovor pravilno pove, da ta znak označuje mesto na cesti, kjer je prepovedano polkrožno obračanje, torej ne za znakom, ampak, kjer stoji znak. Pod št. 12. Znak za omejitev hitrosti je vprašanje: S kolikšno hitrostjo lahko vozite po tem prometnim znakom? Napačen je spet predlog po, kar je v naših krajih pogosta napaka. Italijanščina pozna samo eno obliko tega predloga: dopo. V slovenščini smo dosti bolj natančni. Predlog po čem smemo uporabljati samo, ko gre za čas (npr. po peti uri, po kosilu). Za označbo kraja moramo uporabiti predlog za kom, čim (npr. za ovinkom, za prometnim znakom; za šolo zavijem levo). Na 60. strani bi bilo prav, da bi spremenili odgovor na vprašanje: Ali veš, da (pouk prometne vzgoje) vsebuje navodila za pravilno obnašanje... ? »Pouk ne vsebuje navodil, ker navodila niso vsebnost pouka, ampak le snov obravnave. Lahko rečemo: Ruda vsebuje veliko železa, vsebnost rude je torej železo in druge snovi. Pri pouku pa se obravnavajo navodila za pravilno obnašanje učencev na cesti. Več popravkov bi bilo potrebnih tudi v poglavju Pogled v preteklost. Današnje ceste ne sledijo strukturi rimskega omrežja, ampak trasam ali potem, ali pa tečejo po trasah ali poteh rimskega omrežja. Struktura je sestav ceste (tlak, makadam, beton itd.). Milj-ni kamni so stali ob cestah ne po cestah. Po cestah hodimo, se vozimo, prevažamo. Prvo večje rimsko cestno omrežje ne sega v leto 300 pr. Kr., ampak je takrat nastalo. Po padcu rimskega cesarstva cestno omrežje ni začelo razpadati, ampak propadati. Razpadati pomeni prehajati v dele, v kose, razpadati na več delov ali v prvotne sestavine. Tako razpadajo trupla in listje. Ogljikov dioksid razpade v ogljikov oksid in kisik, snov prehaja v spojine ali elemente. V fiziki razpade atomsko jedro, lahko pa razpade tudi država (npr. Jugoslavija). Stare civiliza- cije pa so propadle, ker so izgubile za svoj obstoj potrebne lastnosti. Propadejo lahko banke, tovarne, obrtniki, ko zaradi neugodnih razmer izgubijo za svoj obstoj potrebne sposobnosti. Človek lahko duševno ali moralno propade, propadejo lahko poskusi, da bi pomirili sprte strani, zaradi pomanjkanja denarja propade marsikateri načrt. To letos občutijo vse zamejske organizacije. Mc Adam ni uvedel posebnega postopka tlakovanja, ampak je uvedel novo vrsto tlaka, nov način tlakovanja, to je vodoodporen tlak, pripravljen z zdrobljenim kamenjem in cementnim vezivom. V Dnevniku piše: Razvoj cest se je hitro razširil v prvi polovici 20. stoletja. Razvoj se ni razširil, ampak je hitro napredoval, ceste pa so se začele hitro širiti. To je le nekaj pripomb k objavljenemu tekstu, še marsikateri manjši spodrsljaj pa v torkovih kotičkih ni bil omenjen, popravljeni so le v neobjavljenem lektori-ranem Galebovem dnevniku. S.L. PISMA UREDNIŠTVU Informativni center v Narodnem domu Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika! Oglašam se v zvezi s pismom uredništvu »Informativni center v Narodnem domu« Vere Tuta Ban, ki je bilo objavljen v Vašem dnevniku 26. februarja. Povsem soglašam z avtorico, tako v zvezi z Narodnim domom (ki mora biti pri srcu vsem Slovencem v zamejstvu in tudi v matici), kot tudi z oceno vloge informativnega centra in, nenazadnje, s kritiko finančnega kritja določenih kulturnih manifestacij, do česar sem tudi sam precej kritičen in ne v skladu z krovnimi, oziroma drugimi organizacijami. Z Vero Tuta Ban pa se ne strinjam, kot se spotika ob tri koncerte skupine Carmina slovenica z enakim programom v Gorici in Trstu. Tržaškega koncerta se ne dotikam, saj ne poznam podrobnosti, ampak o goriških dodajam naslednje: krovni organizaciji nista nič odšteli za koncerta; oba, čeprav je šlo za ponovitev, sta bila v celoti razprodana, kar pomeni, da sta organizatorja dobro unovčila prireditev in z vstopnino krila stroške prireditve. Osebno si želim ducat in več tovrstnih kvalitetnih koncertov Carmina slovenica, v Gorici in tudi v Trstu, s polno dvorano zadovoljnih obiskovalcev in pozitivnim finančnim obračunom. (V Sloveniji smo priča dogodkom, ki so dosegli 400 ponovitev, pri nas na Goriškem pa je rekordno število 10). Želim poudariti, da izražam le osebne poglede v tej zvezi in se dobro zavedam, da je to le ena plat medalje naše vsesplo-sne kulturne dejavnosti. Vsekakor pa sem trdno prepričan, da obstajajo še »kulturne iniciative«, ki bi s skupnim naporom vseh organizatorjev »obrodile« potrebni letni prispevek za Informativni center v Narodnem domu v Trstu in zakaj ne tudi v Trgovskem domu v Gorici. Kot primer naj omenim le tradicijo »brezplačnih« Prešernovih proslav (s sprejetim sklepom nisem nikdar soglašal). Izkupiček od vstopnine bi bil lahko namenski in gotovo bi vsaj delno zagotovili sredstva za »slovensko okence« v Narodnem domu v Trstu. Veri Tuta Ban se zahvaljujem za izziv. S spoštovanjem. Igor Komel - Gorica Zbirna stranka Stranka Slovenske Skupnosti si je nadela dodatek k svojemu imenu, ki naj bi pokazoval njen cilj, se pravi zbrati in zastopati čim več Slovencev ali kar vse! Lepo bi bilo vedeti katere Slovence bi rada zbirala in če bi jih res rada zbirala. Njena zdajšnja usmeritev je namreč izrazito desna, primerljiva z Janševo stranko v Sloveniji ali s Ljudstvom Svobode (Ljubezni?) v Italiji. Kot vemo pripada tej smeri v zamejskem svetu približno 25-30% Slovencev. Težko si je zamišljati, da bi si gospodje kot so Terpin, Štoka ali drugi voditelji današnje Slovenske Skupnosti želeli, da se vpišejo v stranko Slovenci z izrazito levičarskimi težnjami, saj bi bilo današnje vodstvo kmalu v manjšini. Če si to želijo, kot trdijo, da bi radi združili vse Slovence v eni stranki, potem bi postala Slovenska skupnost neke vrste bivša stranka Levih Demokratov z manjšinsko strujo izrazite desnice (če bi ta sploh ostala v taki stranki in si nebi poiskala sebi primernejših zaveznikov) in manjšinsko strujo skrajne levice. Še bolj so čudne izjave gospoda Štoke, ko pravi da bo mogoče združiti krovni organizaciji, šele ko bodo vsi Slovenci združeni v SSk. Tega si vsekakor ne moremo želeti! Saj vendar nočemo, da bi se vrnilo komunistično enoumje! In vendar bi prišlo do tega, če bi prisilili vse zamejce da se združijo v eni stranki. Kaj pa pluralizem? Ali je za nekatere pluralizem takrat, ko vsi trobijo v njihov rog? Mislim, da je treba ločevati civilno družbo od političnih opcij, ki jih je mnogo in se z leti menjavajo. Saj je prišlo celo do tega, da pripada SSk tako imenovanemu levemu bloku! Izjave o zbirni stranki so torej iz trte zvite in skušajo ribariti v kalnem, da bi si pridobili tisto težo, ki je nimajo. Tako skušajo pristaviti svojo skledo, ko je govora o predstavništvu civilne družbe, da bi poleg obeh krovnih organizacij imeli še tretji glas. Če primerjamo težo SKGZ in SSO dobimo 5 : 1, če dodamo še SSk pa 1 : 2 in računica se prevegne, tako da ima manjšina dvakrat več besede od večine. Zato imamo tudi dve katoliški prosveti proti eni laični, ki pa ima neprimerno več članic in še večja je razlika če štejemo številčnost društev. Isto je pri dveh glasbenih šolah. In še je takih anomalij, a naj bo dovolj. Če hočemo torej res dobro naši zamejski skupnosti, moramo vse to upoštevati. Številke lahko vrtimo kakor nam drago, a dejstvo je, da ima levica v manjšini večino. SSk ne zastopa niti ene tretjine Slovencev. Če pa res želi zastopati celotno manjšino ali vsaj večino v njej, pa mora korenito spremeniti svojo miselnost in predvsem svoje voditelje, da bodo vsaj malo v sozvočju z miselnostjo večine zamejcev. Da bi lahko zastopali večino zamejstva, je treba vsekakor več odprtosti in posluha za celotno stvarnost naše zamejske skupnosti. Primož Možina MU Dar za jezike Morda bi se kdo vprašal: kako lahko napaka nekega naroda - kot je na primer hlapčestvo za Slovence - konkretno postane nekaj pozitivnega? Lahko bi navedli zelo enostaven primer: dar za jezike. Za tem tičita posebna radovednost in odprtost, ki vzbujata dojemljivost za drugačno kulturo. Določena dejstva kažejo, da ima dar za jezike svoje temelje predvsem v psihologiji človeka. To se pravi, da ni dar za jezike - kot pravijo zakoreninjeni ste-reotipi - toliko odvisen od kompleksnosti materinskega jezika (kot naj bi bili slovanski jeziki), kot tudi ne od pripadnosti tako imenovanemu manjšinskemu narodu. Angleško govoreče prebivalstvo našega planeta se je v zadnjih letih iz etnocen-tričnega naroda spremenilo v narod, ki postaja vedno bolj zainteresiran in dojemljiv za tuje jezike. V primerjavi z njim, italijanski - veliko manj številni - narod, poleg drugih latinskih narodov, zaostaja. Oz. ostaja etnocentričen narod, t. j. nezainte-resiran in nedojemljiv za tuje jezike-kul-ture. V tem smislu torej težnja po vključevanju v neko tujo stvarnost, ki od nas terja, da se ji primerno prilagodimo, ter želja ustreči nekomu, da bi se čutil bolj sprejetega ne izvirata iz neke potlačene potrebe po suženjstvu, marveč iz pristne radovednosti in odprtosti do drugih. Stvar pa je v tem, da, če nam ni jasno kaj je hlapčestvo in se bomo sprenevedali, da nismo v neki meri deležni te dediščine, se radovednost in odprtost lahko zelo hitro sprevrneta v hlinjenost in pe-tolizništvo. Ko znamo prepoznati skrajnosti, smo sposobni najti zlato sredino. Konec koncev se skrajnosti vedno srečajo med njimi. Tako se za napako, ki po navadi pripada nekemu drugemu narodu, na pr. italijanskemu, kot je obnašati se neob-zirno in hrupno v nedomačih krajih, ne upoštevajoč tujih navad, lahko skriva občutek manjvrednosti, ki ni prav nič daleč od tiste karakteristike, ki jo poimenujemo hlapčestvo. Občutek manjvrednosti se lahko v hipu sprevrne v arogantnost in pre-potentnost do drugega. Pomanjkanje zavedanja nas prisili, da se premetavamo iz ene do druge skrajnosti z vsemi možnimi negativnimi občutki. Zavedanje pa nas postopoma osvobaja in nam daje tudi možnost, da konfliktne situacije sprejemamo vse bolj s humorjem in avtoironijo. Adam Selj 6 Torek, 2. marca 2010 BHrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu BAZOVICA - V športnem centru Zarja Radosten »rojstni dan« mladih pevcev zbora in skupine Slomšek Praznovali so 40-letnico organizirane otroške pevske dejavnosti - Prireditev je pripravila Zdenka Kavčič Križmančič Širiti pevsko kulturo med mladimi je med neštetimi možnostmi izvenšolskega kulturnega, športnega ali razvedrilnega udejstvovanja vedno težje poslanstvo. Zato je praznovanje visoke obletnice delovanja zborovskega sestava nezanemarljiv dosežek, predvsem če praznik ni spominska formalnost, ampak sledi novejšim izzivom in izraža voljo do dela motivirane skupine otrok in mladih. Tako je bilo v nedeljo v Športnem centru Zarja, kjer sta otroški pevski zbor in mladinska pevska skupina Anton Martin Slomšek počastila štirideset let organizirane otroške pevske dejavnosti v Bazovici. Kot velja za vse dolgoletne zborovske sestave, ki so v zadnjih desetletjih postali zrcalo družbenih sprememb in predvsem postopne preusmeritve pozornosti na druga področja, se je tudi število pevcev zbora Slomšek krepko zreduciralo, zbor pa je našel nove in sodobnejše spodbude. Raz- več fotografij na WWW.primorski.eu nolikost programskih izbir in predvsem vznemirljiva izkušnja postavitve muzikla s scenami, kostumi, glasbo in petjem sta bili ključ novega zagona zborov Slomšek, ki sta za praznovanje obletnice pripravila prikaz svojega pisanega pristopa k petju in glasbi. Mladi pevci so bili glavni in edini protagonisti proslave, saj jim je mentorica, avtorica zamisli, scenarija in glasbenega sporeda Zdenka Kavčič Križmančič v celoti prepustila oder. Da so otroci začutili praznično priložnost, je postalo jasno že od prvih besed in not, ko so najmlajši pritekli na oder in vzkliknili »Mi imamo rojstni dan!« s spontanim navdušenjem in iskrico v očeh, ki je dala celotnemu nastopu prepričljivo noto občutene, ne pa le »naučene« prireditve. Zato so tudi prepričali publiko, ki je delila z njimi praznik ob poslušanju vrste otroških pesmic, a tudi duhovitih dialogov v pogovornem stilu, s katerimi so obudili spomine na nekatere, bistvene etape v zgodovini zbora, a so tudi postavili na oder nekatere standardne situacije zborovskega zakulisja, med katerimi so tudi medgene-racijska trenja oz. želja odraščajoče mladine, da bi se razlikovala od otrok. Veliki in mali so samostojno oblikovali vsak svoj del programa, a so skupaj, navdušeno zapeli himno zbora. Mladinska skupina je nato ponudila prikaz široke palete pevskih izrazov, katerih se je zbor lotil v teh letih, od bolj običajne slovenske umetne in ljudske pesmi do malega presenečenja z razigrano, skoreo-grafirano izvedbo popevke Mamma mia skupine ABBA. Med šaljivimi pogovori so pevci spletali spomine na prve korake zbora, ko je gospod Marjan Živic leta 1969 predlagal ustanovitev otroške pevske skupine poleg že obstoječega ansambla, na nastope, gostovanja, dobrodelne projekte, nenazadnje na delo petindvajsetih zborovodij pred prihodom Zdenke Kavčič Križ-mančič, ki zbor vztrajno vodi že štirinajst let. Del programa so sestavljale tudi izbrane točke iz najnovejšega podviga pevcev, Nedeljska prireditev je bila predvsem praznik mladih pevcev kroma muzikla Moje pesmi, moje sanje, katerega so tudi posneli na dvd. Sklepna, voščilna pesem je zazvenela v zahvalo vsem staršem in sodelavcem, ki so podprli delo zbora in predvsem zborovodkinji za strokovno, pedagoško dragoceno in ustvarjalno delo. Gostje, ki so prišli z voščili in darili, so bili deležni javne zahvale, pred mikrofon pa sta stopila le predsednik Slomškovega doma, župnik Žarko Škerlj, ki je pohvalil požrtvovalnost in vztrajnost vseh zaslužnih soustvarjalcev štiridesetletne zgodovine, in sodelavka zbora, pianistka in zborovodkinja Tamara Ražem, ki je v lastnem imenu in v imenu zbora Lipa zaželela zboru, da bi ga praznični pogled spremljal tudi v bodoče. Z zborom Slomšek že več let sodeluje tudi harmonikar Marko Manin, ki je prerasel v dejavnega glasbenika z bogato koncertno dejavnostjo in tekmovalnimi dosežki, kot je zlata plaketa na Avsenikovem mednarodnem tekmovanju v Begunjah. Zbor Slomšek mu je ob jubileju izkazal hvaležnost in prijateljstvo tako, da je enakovredno delil program večera z njegovim triom, s katerim so tudi pevci zapeli splet narodnozabavnih viž. Ob koncu dvourne-ga sporeda, ki sta ga povezovali Lucija Ciac in Petra Križmančič, so vsi pevci prejeli spominsko darilo v zahvalo za ves trud, ki so ga koristno vložili v originalno in mladostno razigrano praznovanje. Rossana Paliaga NABREŽINA - SKD Igo Gruden Prešernu v čast in Nadi Perot v spomin Ob dnevu slovenske kulture so se spomnili preminule šolnice, ravnateljice in vsestranske kulturne delavke, domačinke Nade Pertot Slovenski kulturni praznik so preteklo soboto slovesno obeležili tudi v Nabrežini, in sicer v prostorih domačega društva SKD Igo Gruden s posebnim pevsko-besednim večerom, ki je bil posvečen spominu preminule šolnice, ravnateljice in vsestranske kulturne delavke, domačinke Nade Pertot. Gledalci, ki so napolnili vse razpoložljive sedeže v dvorani, tako da so morali nekateri izvajanju sporeda slediti kar stoje, so uvodoma prisluhnili zborovskemu nastopu domačih pevcev, ki so pod vodstvom Mire Fabjan občinstvu večglasno podali Grudnovo pesem Sinku, ki jo je uglasbil Adi Danev. Sledilo je branje odlomka iz govora Nade Pertot, ki ga je pripravila ob božiču pred dvajsetimi leti in ki je v nekaterih pogledih aktualen še danes. Perto-tova je na božič leta 1990 poslušalcem, ki so tedaj sedeli v nabrežinski cervi sv. Roka, zaželela predvsem miru. V vsakdanjem življenju so namreč potrebni predvsem dobra volja, samospoštovanje in spoštovanje bližnjega, pa tudi poštenost in optimizem. Pertotova je v svojem govoru nadalje spregovorila o gospodarskem blagostanju, ki je pred dvema desetletjema vladalo v naših krajih, hkrati pa se vprašala, če se znamo ljudje v preobilici vsega sploh še pogovarjati. Stike z drugimi je treba namreč čedalje krepiti, pri tem pa ostajati zvesti predvsem samim sebi in lastnim koreninam. Svoje spomine na pokojno profesorico in ravnateljico Nado Pertotovo so nato iznesle pro- Na nabrežinski prireditvi so zapeli domači pevci kroma fesorice Majda Artač, Marija Češčut in Tatjana Rojc. Artačeva je v lastnem posegu poudarila predvsem sledove neutrudnega didaktičnega in šolskega dela Nade Pertot, ki so se ukoreninili v našo stvarnost. Dijakom je vsako leto posredovala informativno gradivo o prešernovih nagrajencih, spodbudila je nastanek šolskega glasila Pot, ki se je nato preimenovalo v Novo pot. Po njeni smrti so se profesorice, ki so poučevale in še poučujejo slovenščino na znanstvenem li- ceju Franceta Prešerna, odločile, da v spomin na Nado Pertot ustanovijo poseben sklad. V nekaj šolskih letih je sklad izdal pet priložnostnih bro-šuric z literarnimi prispevki dijakov, pred nekaj leti pa je te v knjižni izdaji ponatisnila založba Goriška Mohorjeva družba. Marija Češčut je v začetku svojega posega izrazila predvsem zadovoljstvo ob poimenovanju občinske knjižnice po Nadi Pertotovi, hkrati pa poudarila pomen sodelovanja, ki se je spletel med preminulo šol- nico in goriško založbo. Leta 1997 je Pertotova pri GMD izdala poseben jezikovni priročnik z naslovom Pomagajmo si sami, ki je bil v kratkem razprodan, poleg tega pa je uredila cel kup drugih knjižnih izdaj. Tatjana Rojc pa je o Nadi Pertotovi dejala, da je spadala v tisto generacijo šolnikov, ki so po drugi svetovni vojni pomagali obnavljati slovenske šole v zamejstvu. Njena vnema je bila tolikšna, da je mlade hodila iskat od vrat do vrat. Pertotova se je rodila v številni družini, ki se je po prihodu fašizma na oblast zatekla v Jugoslavijo. Upokojena nabrežinska šolnica je začela nekaj let pred svojo smrtjo urejati pisma, ki so bila namenjena Srečku Kosovelu, njeno delo in poslanstvo pa je po njeni smrti ob koncu devetdesetih prevzela in zaključila prav Rojčeva. Literarni hommage so Pertotovi podali dijaki drugega razreda nižje srednje šole, ki nosi ime po pesniku Igu Grudnu, in sicer z branjem odlomkov iz del Franceta Bevka, Cirila Kosmača, Ljubke Šorlijeve, ki so zaobjeta v antologiji Nekoč, Danes, Jutri, katero je Nada Pertot sestavila prav za srednješolsko mladino. Petkov nabrežinski kulturni večer se je sklenil s pesmijo, in sicer iz grl pevk domačega zbora Kraški slavček, ki vadi in nastopa pod taktirko Mirka Ferlana, ter Mešanega pevskega zbora Iga Grudna. Na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku pa žal tokrat ni bilo slišati nikakršne uglasbitve Prešernove Zdravljice. Primož Sturman / RADIO IN TV SPORED Torek, 2. marca 2010 7 PADRIČE - Prvi del pokrajinskega kongresa sindikata Cgil Za ponoven razvoj mesta nujno sodelovanje vseh Tajnik Sincovich pozval lokalne uprave in delodajalce k skupnemu boju proti krizi Poziv lokalnim upravam in delodajal-skim organizacijam k sodelovanju za skupen izhod iz krize in ponoven razvoj mesta je zaznamoval poročilo pokrajinskega tajnika sindikata Cgil Adriana Sincovicha na prvem delu pokrajinskega kongresa stanovske organizacije, ki se je začel včeraj popoldne in se bo zaključil danes v prostorih raziskovalnega centra AREA na Padričah. Na kongresu so bili v polni dvorani mnogi predstavniki lokalnih uprav, javnih institucij in delodajalskih organizacij. Med udeleženci so bili senatorka Tamara Blažina, organizacijski tajnik SKGZ Marino Marsič in deželni svetnik SKP Igor Kocijančič, ki so pozdravili v slovenščini in nato posegli v italijanščini, ter pokrajinski podtajnik VZPI-AN-PI Edvin Švab, ki je govoril dvojezično. Poleg teh so bili na kongresu pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat in od-bornica za delo Adele Pino, tržaški župan Roberto Dipiazza, predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti, pokrajinska tajnika sindikatov Cisl Luciano Bordin in Uil Luca Vi-sentini, tajnik DS Roberto Cosolini in predstavniki drugih političnih strank. Na kongresu so se spomnili tudi priseljencev, ki so jim uvodoma posvetili branje nekaterih dramatičnih pričevanj ob predvajanju diapozitivov. Nato je Sincovich v daljšem posegu analiziral hudo stanje v državi in na Tržaškem. Če bo Cgil s splošno stavko zahteval od italijanske vlade, »da končno kaj ukrene«, so v Trstu nujni ukrepi skupaj z delodajalci, je povedal, ker bodo posledice krize na zaposlitvenem področju (in ne samo) letos še hujše kot lani. Za zajezitev težav je potrebno, da si vsi skupaj zavihajo rokave, glavni poudarek pa mora biti na kakovosti, od kakovosti podjetij ter dela in njegove organizacije do kakovosti naložb in načrtovanja ozemlja. Le učinkovita mreža oz. resno delovno omizje med javnimi institucijami, podjetniki in sindikati (v tej zvezi je Sincovich pozval k sindikalni enotnosti) bo lahko na osnovi programskega sporazuma kos hudim težavam in bo prispevalo k ponovnemu razvoju tržaške pokrajine. Sodelovanje pa mora zadevati prav vsa področja, od gradbeništva do pristanišča, trgovine, turizma, znanosti in industrije, začenši z »jasnostjo« glede škedenj-ske železarne in plinskega terminala. Morebitno zaprtje železarne mora biti v okviru resne gospodarsko-industrijske alternative. Kar pa zadeva uplinjevalnik, je nujna jasnost, je še povedal Sincovich in vprašal, ali je njegova gradnja sploh v skladu z mestom, ki je v oči nekaterih »turistično« in »trgovinsko«. Vsaka izbira, je dodal, zahteva vsekakor popolno informiranje občanov. A.G. Pokrajinski kongres sindikata Cgil se je začel včeraj in se bo zaključil danes v raziskovalnem centru AREA na Padričah kroma ŽELEZARNA - Kocijančič Zahteva po zaprtju Dejavnost škedenjske železarne je treba iz previdnostnih razlogov začasno ustaviti, medtem ko je treba integrirano okoljsko dovoljenje (it. kratica AIA), ki ga je izdala Dežela Furlanija-Julijska krajina, temeljito pregledati na novo. To so zahteve, ki jih je včeraj naslovil na predsednika Dežele FJK Renza Tonda in na njegov odbor deželni svetnik Stranke komunistične prenove Igor Kocijančič. Ta je poleg tega poudaril, da so nujni resni ukrepi za rešitev okoljskega in zaposlitvenega vprašanja, obenem pa je treba od lastništva železarne zaradi škode, ki jo je povzročilo družbi, zahtevati ustrezno odškodnino, pravi svetnik SKP. Kocijančič nenazadnje sprašuje Tonda, ali je po napovedih, da bo skupina Severstal prodala družbo Lucchini, še aktualna zamisel o gradnji elektrarne na območju železarne. Kocijančič je še dodal, da je bilo o železarni v zadnjem obdobju mnogo govora zaradi preiskave o upravljanju s posebnimi oziroma strupenimi odpadki na državni ravni, ki jo je pred meseci sprožilo javno tožilstvo iz Grosseta. Temu gre dodati stalno zračno onesnaževanje, saj so med novembrom in decembrom lani merilne naprave po nalogu javnega tožilstva zabeležile, da je koncentracija strupenih snovi v zraku v 16 dneh kar 13 krat prekoračila od zakona predvideno mejo. 8. MAREC - Mednarodni dan žena Žensko srečanje na meji pri Kaštelu Članice krožka Kavarna žensk Zveze italijanskih žena (UDI) iz Trsta in društva za enake možnosti Poem iz Kopra se bodo tudi letos ob 8. marcu ob 10.30 srečale s hrvaškimi ženskami na mejnem prehodu pri Kaštelu. Pozneje jih bo sprejel tudi podžupan Občine Buje, kjer bodo poskrbele za branje odlomkov iz knjige Dva svetova ... ena pot. Tudi tokrat jih bo vodila želja po odpravljanju meja, predvsem tiste s Hrvaško. Gardenija solidarnosti V soboto, 6., in nedeljo, 7. marca, se na tržaške trge vrača pobuda Italijanske zveze za multiplo sklerozo AISM - gardenija za financiranje raziskav o tej hudi bolezni osrednjega živčnega sistema, za katero boleha v Italiji več kot 58 tisoč oseb, predvsem žensk med 20. in 30. letom starosti. Samo v Trstu je kakih 360 bolnikov multiple skleroze. Ob tradicionalni mimozi torej tudi vabilo k nakupu gardenije, simbola solidarnosti žensk z ženskami. Tržaška sekcija AISM bo namestila več stojnic po središču mesta: v soboto - na Trgu sv. Antona, pri Stari mitnici, pod Portiči, pri trgovini Pam v Ul. Stock in na Opčinah pri baru Vatta, v nedeljo - Trg sv. Antona, pri trgovini Pam (Miramarski drevored) in na Opčinah pri baru Vatta, v ponedeljek pa samo pod Portiči. CELOVEC - Tržačan Fabio Scabar Smučar umrl Posledice sobotne gorske nesreče so bile prehude V celovški bolnišnici je izdihnil 36-letni Fabio Scabar iz Trsta. Izkušeni turni smučar in član tržaške jamarske reševalne službe je podlegel poškodbam, posledice sobotne gorske nesreče so bile prehude. V soboto se je s tremi prijatelji, prav tako Tržačani, odpravil v Avstrijo, na turno smuko po južni strani gore Po-linik, ki se s svojimi 2331 metri vzpenja severno od karnijskih krajev Timau in Paluzza. Popoldne je skupino nenadoma zasul velik snežni plaz. Dva turna smučarja sta se plazu izognila, eden se je sam izvlekel iz snega, Scabar pa je ostal zakopan pod metrom snega. Sami prijatelji so ga s pomočjo lavinske žolne našli in ga približno pol ure po nesreči potegnili na površje. Ponesrečenec je bil v nezavesti, prijatelji so ga oživljali in poklicali avstrijsko gorsko reševalno službo ter zdravstveno službo. Sca-barja so obdržali pri življenju, ostal pa je nezavesten. Hudo je bil premražen, pri padcu pa se je poškodoval. Prepeljali so Fabio Scabar ga v bolnišnico v Celovec, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo. Dva dni je bil v umetni komi, naposled pa je žal izdihnil. Fabio Scabar je bil obrtnik (v Se-sljanu je imel podjetje Alternative ver-ticali za vzdrževalne gradbene in vrtnarske posege z vrvmi) in član tržaške jamarske reševalne službe. Tako kot njegovi prijatelji, je bil izkušen turni smučar. Kljub nevarnosti plazov je po južni steni Polinika v soboto smučalo precej ljudi, saj baje ni kazalo, da bi bile razmere nepovoljne. OBČINA TRST - Seja občinskega sveta Omizje o centru Ervatti Vprašanje Ukmarja (DS) - Napoved seje za določitev slovenskega člana komisije za okolje Občina Trst bo poskrbela za omizje, ki bo vzelo v pretres preureditvena dela v športnem centru Ervatti pri Briščikih. To je župan Roberto Dipiazza na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta dejal svetniku Demokratske stranke Stefanu Ukmarju s priporočilom, da se dela izvedejo v celoviti obliki, tako da za prihodnjih deset let ne bo težav. Ukmar je v okviru tistega dela seje, ki je bil namenjen aktualnim vprašanjem svetnikov, izpostavil problematiko centra Er-vatti, kjer je za izvedbo del predvidenih 1,5 milijona evrov v dveh tranšah po 750.000 evrov. Dela prve tranše bi moral dati v zakup proseški odbor za ločeno upravljanje ju-sarskega premoženja, pri čemer je svetnik DS opozoril na nekatere nejasnosti, saj so mu iz občinskih uradov prišle vesti, da naj bi nekatera dela izvedli, drugih ne. Ukmar-ja to skrbi, saj če že pri prvi tranši del ne bi šlo vse, kot bi moralo iti, se boji tudi za drugo tranšo, v katero je vključena preureditev dveh igrišč. Zato je predlagal ustanovitev omizja, kar je Dipiazza sprejel skupaj z že omenjenim priporočilom, pri tem pa napovedal še sestanek za določitev predstav- nika slovenske manjšine v posvetovalni komisiji za okolje, kot to določa zaščitni zakon. Dipiazza je v odgovoru na vprašanje svetnikov Igorja Švaba (DS-SSk) in Brune Tam (DS), ki sta pozvala k čim hitrejši izvedbi popravitvenih del v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu, ki je zaradi slabega stanja strehe trenutno zaprta, tudi napovedal novo krožišče pri Sv. Ivanu in izrazil pričakovanje, da bo fundacija CRT prispevala pomemben delež k popravilu cerkve. Drugače je na sinočnji seji, ki je bila v glavnem namenjena obravnavanju resolucij svetnikov v zvezi z nedavno sprejetim proračunom, občinski svet z enominutnim molkom počastil spomin na nedavno umrlega kubanskega disidenta Orlanda Zapato, ki je preminil po 85 dneh gladovne stavke v zaporu. Za-pate se je spomnila svetnica Ljudstva svobo-de-Nacionalnega zavezništva Angela Brandi, ki je med drugim opozorila, kako na Kubi še vedno vlada »krvoločen komunistični režim.« Svetniki so molče in stoje počastili spomin na Zapato z izjemo zelenega Alfreda Racovellija, ki je ostal na svojem sedežu, in komunista Iztoka Furlaniča, ki je pred tem zapustil dvorano. Obvestilo izletnikom našega dnevnika Izletnike, ki so se prijavili za izlete Primorskega dnevnika v organizaciji agencije Aurora, in sicer v Rusijo in v Nemčijo prosimo, da poravnajo drugi obrok potovanja (isti znesek kot ob vpisu) danes med 9. in 13. uro v našem uredništvu v Trstu, Ul. Montecchi, 6. Za prijavljene na potovanje v Indijo bo informativni sestanek isti dan, se pravi danes ob 17.30 v dvorani Slomedia. Univerza in zadružna zveza sodelujeta Rektor tržaške univerze Francesco Peroni in predsednik deželne zadružne zveze Confcoo-perative Franco Bosio sta včeraj podpisala novo bilateralno konvencijo, na podlagi katere bodo lahko študenti in diplomiranci tržaškega vseučilišča opravljali delovno prakso v podjetjih, ki so člani združenja Confcooperati-ve. Cilj dogovora je nuditi inštrumente za olajšanje zavestnih poklicnih izbir s pomočjo neposrednega spoznavanja sveta dela. Sodelovanje, piše v sporočilu za javnost, bo zadrugam v FJK omogočilo, da se bodo z akademskim svetom soočale kot protagonistke in da bodo privabili mlade in motivirane poklice, študentom pa dale možnost stika s pisano zadružniško stvarnostjo in svetom dela. SKP o deželnem finančnem zakonu V Novinarskem krožku bo danes ob 17.30 javno srečanje o krčenjih v zadnjem deželnem finančnem zakonu. Srečanje prirejata Stranka komunistične prenove in Stranka italijanskih komunistov. Na srečanju bosta govorila deželni svetnik SKP Igor Kocijančič in pokrajinska tajnica SIK iz Vidma Isabella Sartogo. Predsedovala bo članica državnega vodstva SIK Bruna Zorzini Spetič. Dan spomina in bazovski šoht V petek, 5. marca, bo ob 17. uri v dvorani Tessitori (Trg Oberdan 5) predavanje »Dan spomina in bazovski šoht«, ki ga prireja Tržaški antifašistični odbor in Deželna svetniška skupina mavrična levica. Posegli bodo zgodovinar Sandi Volk (o težavah zakona o dnevu spomina), raziskovalka Claudia Cernigoi (bazovski šoht od rudniškega jaška do državnega spomenika), raziskovalec Fakultete za humanistične študije in Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem Gorazd Bajc (Pomen zgodovinskega raziskovanja - predstavitev novih anglo-ameriških dokumentov o Bazovici). Sledila bo razprava. Pozor na tramvaj! Prevozno podjetje Trieste Tra-sporti obvešča, da semafor na Vi-colo delle Rose, ki urejuje promet med prehodom openskega tramvaja, zaradi del na električnem omrežju deluje le delno. Točneje semafor ne bo deloval do četrtka od 9. do 12. ure. Ukradli so vino in žgane pijače Policisti kvesture so pod obtožbo kraje prijavili na prostosti tu-nizijska državljana Z. H. (37 let ) in M. R. Tujca sta v nedeljo v su-permarketu na Miramarskem drevoredu skušala odnesti nekaj steklenic vina in žganih pijač, ki sta jih skrila pod jopič. 8 Torek, 2. marca 2010 TRST / IMIGRACIJA - Uspešna stavka tujih priseljencev ob podpori krajevnih združenj Z bobni in plesom zahtevali svoje pravice Sprevoda, koncerti in brisanje sovražnih napisov -»Italijanski sistem integracije ne spodbuja, temvečjo ovira« Prvi marec je bil v Trstu zelo živ, mesto se je prebudilo ob prvi stavki tujih priseljencev, ki so v številnih italijanskih mestih zahtevali enakopravnost in spoštovanje ter zavračali vladno migracijsko politiko in rasizem. Celodnevni protest in stavka, ki sta ju podprla sindikata Cobas in USI-AIT (pridružila so se številna združenja in organizacije, kot sta ARCI in Emergency), je bil uspešen, poleg dveh sprevodov in večernih koncertov pa je bilo na vrsti tudi skupinsko brisanje sovražnih napisov po mestnih ulicah. Afriški bobnarji, ki so zaznamovali cel tržaški dan, so začeli igrati že dopoldne, ko je pisana množica priseljencev z vseh celin, skupaj z italijanskimi in tudi slovenskimi prijatelji, preplavila mestno središče. S piščalkami in zastavami so zborovali na Velikem trgu, kjer so zahtevali svoje pravice in nasprotovali kriminalizaciji tujcev. Popoldanski del programa se je začel na Trgu sv. Antona, kjer se je po ocenah tajnice Cobasa Daniele Antoni zbralo kakih petsto ljudi. Priseljenci in ostali so v Tere-zijanski četrti brisali rasistične napise, ki se pojavljajo na stenah mestnih poslopij. Eden od udeležencev je na koncu čistilne akcije povedal, da je bilo dela kar precej, izstopalo je na primer kar nekaj napisov proti Kitajcem. Po začetnih dvomih se je skupina odpravila tudi na Drevored XX. septembra, kjer je rasističnih in skrajno desničarskih napisov veliko, napetosti pa baje ni bilo. Osrednji dogodek je bil velik protestni sprevod, ki je okrog 17.30 krenil s Pon-teroša. Afriški, vzhodnoevropski, južnoameriški in azijski priseljenci, pa tudi številni tržaški »domorodci«, so ob ritmu bobnov zasedli Korzo Italia in nadaljevali pot do Goldonijevega trga, ulic Carducci in Ghega ter do železniške postaje in nabrežja, končna postaja pa je bila pred prefektu-ro. Protest je bil razposajen in miroljuben, brez izgredov, razgibano dogajanje je kvečjemu mrmraje negativno komentirala kaka priletna Tržačanka. Afriški plesi so prevzeli še Kitajce in Kurde, plapolala je tudi kosovska zastava. V sprevodu so bili tudi razni predstavniki opozicije v tržaškem občinskem svetu. Kvestura je poročala o 700 do 800 protestnikih, organizatorji pa so jih našteli nekaj čez tisoč. Sklepni dogodek je bila večerna prireditev v krožku Etnoblog, s koncerti in video posnetki. Sredi sprevoda nam Kamerunka Winnie Dossi razlaga, da se je dokopala do dovoljenja za bivanje, že mesece pa čaka na obnovljeno zdravstveno izkaznico. Elena Va-tavanjuk in Aleksandra Manolii sta pred tremi leti prispeli iz Moldavije. Gospe sta zaposleni kot negovalka in gospodinjska pomočnica pri krajevnih družinah. Spočetka nista imeli potrebnih dokumentov, po enem letu pa so ju redno zaposlili. Z delodajalci imata odlične odnose, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju. Redno zahajata k maši v srbsko pravoslavno cerkev, kjer sta spoznali člane srbske skupnosti. Na koncu mi na plašč prijazno pripneta marčni cvet, simbol pomladi. V Moldaviji si ga po tradiciji pripnejo na obleko ravno prvega marca, nosijo pa ga do konca meseca. 32-letni Senegalec Assan Kebe že osem let živi v Trstu, dela kot zidar. Zgovoren je in dobro pozna italijansko politiko. Po začetnem težkem obdobju, ko je bil tako kot vsi rojaki ulični prodajalec, ima zdaj pogodbo za nedoločen čas, avto in stanovanje. Assan, ki se ima za srečneža, me- ni, da je italijanski sistem zgrešen, ker sploh ne spodbuja integracije: »O integraciji veliko govorijo, a jo v resnici ovirajo, Severna liga pa žanje volilne uspehe s podpiho-vanjem sovraštva.« Začasno zaposlenim ob poteku pogodbe zapade tudi dovoljenje za bivanje, vsaka prošnja stane sto ali več evrov, življenje v tem začaranem krogu pa postane neznosno. V času krize so tuji delavci še bolj na prepihu kot domačini. »Tujec, ki živi recimo že 10-15 let v Italiji, a izgubi delo, postane po šestih mesecih brezposelnosti ilegalec. Oblasti ga izženejo, on pa je 15 let plačeval davke in prispevke za pokojnino, ki je ne bo nikoli prejemal,« pripoveduje Assan. Poudarja še, da so Sene-galci zelo pošteni ljudje, to pa velja tudi za veliko večino drugih priseljencev: »V našem podjetju je deset delavcev, sedem od teh je tujcev, štirje so Romuni. Vsi ogromno delajo in plačujejo davke, televizijska poročila pa jih pogosto potrejo ... « Aljoša Fonda V FJK je vsak peti zaposleni tuj državljan V Furlaniji-Julijski krajini je tujih priseljencev 94.976 in predstavljajo 7,7% deželnega prebivalstva. 82 odstotkov tujcev je zaposlenih, vsak peti zaposleni v deželi pa je tuj državljan. To so nekateri podatki, ki jih je Karitas zbrala v svojem poročilu o imigraciji, nanaša pa se na uradne statistične podatke iz leta 2008. Največ tujih priseljencev je v videmski in pordenonski pokrajini, kjer je pač največ gospodarskih dejavnosti in torej delovnih mest. V deželi FJK predstavljajo tuji delavci 19,7% celotne delovne sile, zaposleni pa po večini v sektorjih storitev (46%) in industrije (45%), sledi kmetijstvo (7%). Največja je romunska skupnost, ki šteje 16 tisoč ljudi, sledijo Albanci (12 tisoč), Srbi (devet tisoč), Ganci in Hrvati (oboji po štiri tisoč). V šolah je desetina vseh učencev in dijakov iz tujih družin (15.528 mladoletnih), tretjina pa se jih je rodila v Italiji. AcegasAps Pokopališka in pogrebna služba Preklic za opuščene grobove na pokopališču pri Sv. Ani in na bivšem vojaškem pokopališču v Trstu Obveščamo, da je Občina Trst sprožila postopek za izgubo pravice do oz. za preklic opuščenih grobov, ki se nahajajo na pokopališču pri Sv. Ani in bivšem vojaškem pokopališču. Na podlagi zahteve upravičencev je možna prekinitev postopka. Uredbe in seznam zadevnih grobov so na razpolago v Uradih za pokopališke storitve in pri Občinskih okrožjih. Obvestilo je v skladu z zakonom št. 241 z dne 7. avgusta 1990 in sklepom odbora št. 305/2003. Dopoldanski shod na Velikem trgu in bobnar. Afriški ritmi so zaznamovali prvi marec v Trstu kroma PRVIČ V FJK Na obisku generalna konzulka ZDA Včeraj se je na svojem prvem uradnem obisku v Furlaniji-Julijski krajini mudila generalna konzulka Združenih držav Amerike v Milanu Carol Perez, ki sta jo spremljala konzul za politične in gospodarske zadeve Benjamin Wohlauer in konzularna agentka ZDA v Benetkah Megan Jones. Perezova, ki je doma iz Clevelanda v zvezni državi Ohio, je karierna diplo-matka, mesto generalne konzulke v Milanu pa zaseda od lanskega maja, pred tem je bila sodelavka bivših ameriških državnih sekretarjev Madeleine Albright, Colina Po-wella in Condoleeze Rice, generalna konzulka v Barceloni in funkcionarka na ameriških veleposlaništvih v Rimu in Madridu. Generalna konzulka Carol Perez se je na tržaškem županstvu srečala z županom Robertom Dipiazzo in podžupanom Pari-som Lippijem, ki sta ji orisala gospodarske priložnosti, znanstvene ustanove ter zgodovinske in kulturne značilnosti mesta, poleg tega so sogovorniki poudarili prijateljske odnose med Tržačani in Američani ter pričakovanja o sodelovanju v prihodnosti. Župan Dipiazza je konzulki izročil tudi srednjeveški pečat mesta Trst, Perezova pa je včeraj v programu imela tudi srečanji s predsednikom deželne vlade FJK Renzom Tondom in tržaškim prefektom Alessandrom Giacchettijem, obisk Znanstvenega parka na Padričah in predavanje študentom visoke šole Mib o ključnih tematikah administracije predsednika Baracka Obame. Danes bo gostja Italijansko-ameriškega združenja, jutri pa bo v Gorici tamkajšnjim študentom diplomatskih in mednarodnih ved govorila o svoji diplomatski izkušnji. DOLINA Drevi se spet začenja vadba pilatesa Po nekajmesečnem premoru se danes ob 18. uri spet začenja vadba pilatesa v organizaciji Skupine 35-55 pri SKD France Prešeren. Kot doslej bo potekala v Trubarjevi dvorani nižje srednje šole Simona Gregorčiča v Dolini. Uporabo dvorane omogočata Občina Dolina in ravnateljstvo šole, zato se jima članice tudi javno zahvaljujemo. Vadba je izredno koristna za vse, ki bi radi kaj več naredili zase in za svoje telo, saj s pomočjo pilatesa vplivamo na izboljšanje telesne drže, oblikujemo postavo ter krepimo hrbtno in trebušno mišičevje. Z redno vadbo preprečujemo pojav bolečin v hrbtenici, povečujemo gibljivost, izboljšujemo ravnotežje in koordinacijo, saj krepimo vse telesne mišice. Vadbo vodi izkušena in strokovno pripravljena vadite-ljica. Z njeno pomočjo so redne tečajnice iz klasičnega pilatesa že prešle v njegovo nadgradnjo in sicer body tehniko (to je aerobni pilates) in pilates jogo, pri vadbi pa uporabljajo tudi razne pripomočke, kot so elastike, palice in glidinge. Na prvih vadbenih urah bomo zaradi večmesečnega mirovanja, najprej telo spet privadile na napor z raztezanjem mišic in lažjo vadbo. Drugo uro (začetek ob 19. uri) pa bo na vrsti klasični pilates. Vse interesentke vabimo, naj k vadbi pridejo vsaj četrt ure pred pričetkom, da se pogovorimo in izpolnimo vpisne pole. Obenem sporočamo, da se lahko prve vadbene ure udeležijo tudi začetnice, ki niso pi-latesa nikoli vadile, saj bo vadba potekala kot normalna telovadba, s poudarkom na raztezanju. (so) Četrtkov koncert hornistke Jasne Komar V dvorani tržaškega krožka zavarovalnice Generali (Trg Duca degli Abruzzi 1, VII. nadstropje) bo v četrtek ob 18. uri nastopila hornistka Jasna Komar. Koncert se vključuje v niz četrtkovih koncertov, ki jih prireja prof. Doriana Dorligo. Pri klavirju bo hornistko spremljala pianistka Maja IKinar, ki je diplomirala na Akadeliji za glasbo v Ljubljani, kjer je sedaj zaposlena kot kore-petitorka. Program vključuje tri skladbe za rog in klavir - Beethovnovo Sonato v F duru op. 17, Saint - Saensovo Romanco v E duru op. 67 in Krekov Koncert (Andante semplice, Lento, Vivo) ter solistični Oliverja Messiaena Des canyons aux étoiles (zvezdni kanjoni) Appel Interstellaire (Medzvezdni klic). Vstop je prost. V petek, 12. marca, pa bo Jasna nastopila s trobilno skupino in kvartetom rogov študentov Akademije za glasbo Ljubljana v Babni hiši v Ricmanjih ob 20.30. Koncert sodi v sklop Ricmanjskega tedna, ki ga prireja domače društvo SKD Slavec. Film o ugrabitvi in umoru Alda Mora Kulturno združenje Tina Modotti vabi danes v svoje prostore (Ul. Pon-ziana 14) na filmski večer niza o državnih tragičnih dogodkih in skrivnostih. Ob 20. uri bodo predvajali film Renza Martinellija Piazza delle cinque lune (2003) o ugrabitvi in umoru Alda Mora. Bielinskyjeva Avra in grozljivka From Beyond V prostorih združenja La Cappella Underground se nadaljujejo filmski večeri v originalnem jeziku in italijanskimi podnapisi. Drevi bodo ob 21. uri predvajali dramatični film Avra (El Aura) argentinskega režiserja Fabiana Bielinskega. Večkrat nagrajena filmska pripoved o nenavadnem Espinozi in njegovih načrtih, kako storiti popoln zločin, je pretresljiva in napeta zgodba, ki bo gledalca presenetila in osupnila. V četrtek pa bodo ravno tako ob 21. uri vrteli grozljivko From Beyond, ki je povzeta po noveli H.P. Lovecrafta. Predlog za srečanje pustnih predsednikov Pust je sicer krepko za nami, predsednik tržaškega pustnega odbora Roberto de Gioia pa je včeraj izrazil željo po skupnem srečanju s predsednikoma kraškega in milj-skega pusta. V prostorih Trgovinske zbornice bi se lahko pogovorili o finančnem stanju vseh treh odborov, ne da bi pri tem oškodovali zgodovinske pustne tradicije, ki je pri nas zelo zakoreninjena. Iz Kavkaza v Ameriko V dvorani Baroncini zavarovalnice Generali (Ul. Trento št. 8) bo danes ob 17.30 srečanje z naslovom Iz Kavkaza v Ameriko. Na srečanju bodo posegli arhitektka in kulturna delavka Donatella Ruttar, zgodovinar in raziskovalec na koprski univerzi Aleksej Kalc ter direktor Unije Slovencev po svetu Renzo Mattelig. V spomin na Sergia Cermelija Ob 66. obletnici tragične smrti Sergia Cermelija bo jutri ob 11. uri krajša slovesnost v njegov spomin. VZPI - ANPI, ANED in ANPPIA vabijo antifašiste, da s svojo prisotnostjo potrdijo ideale, za katere je daroval svoje mlado življenje tržaški antifašist in partizan Sergio Cermeli. / RADIO IN TV SPORED Torek, 2. marca 2010 9 OPČINE - Hvaležen poklon domačinu Mariu Sosiču Drobce vojnih grozot je predelal v svojstvene kipce Razstavo, ki si jo je mogoče ogledati še do 5. t.m., je pripravilo društvo Tabor V dvorani Prosvetnega doma na Opčinah je še do 5. marca na ogled spominska razstava skulptur domačina Maria Sosiča v priredbi SKD Tabor, društva pri katerem je umetnik zavzeto sodeloval in bil posebej priljubljen, društva pri katerem je nastopal v pevskem zboru in že nekajkrat razstavljal. Gre za neobičajne kipe, saj se je Sosič posluževal drobcev bomb in granad, ki jih je pobiral po krajih, kjer je divjala vojna vihra. Na dolgih sprehodih so ga večkrat spremljali tudi ostali družinski člani, žena Gracija, hčerka Tamara in sin Boris. Tem drobcem, bolečim pričevanjem spopadov, je želel vdahniti novo življenje. Navdih ga je vodil, da je v njih uzrl nove oblike. Spretno jih je sestavljal v prostoru in ustvaril izvirne rože, živali, človeške figure. To so oblike, ki pripadajo naravnemu okolju, kjer so nemo obtičali drobci bomb raz-noraznih oblik in zaživijo zdaj avtonomno, prežeti s pozitivno simbolično sporočilnostjo. Mario Sosič je pričel ustvarjati v šestdesetih letih, razstavljal je pred- vsem v Trstu in okolici, med pomembnejše pa gre opozoriti razstavo na Dunaju. Pri oblikovanju posameznih kipov ima Mario Sosič konstruktiven pristop, ki je tudi s tehničnega vidika dokaj zahteven. Umetniška občutljivost pa ga je vodila v obvladanje prostorske razsežnosti z uporabo dejansko minimalnih oblik, s katerimi mu je uspelo posamezne motive definirati. Ob vhodu v dvorano so na mizi zbrani še neoblikovani drobci in tehnične naprave, ki se jih je umetnik posluževal pri varjenju. Na stenah so na ogled fotografije in predstavitve iz posameznih razstav, med katerimi je v ospredju predstavitev umetnostnega kritika Milka Bambiča. Značilni so rastlinski in živalski motivi in človeški liki. Postopna abstrakcija je vodila umetnika do dodatne prečiščenosti oblik in bolj očitno geometrizacijo. Vsakega od omenjenih motivov označuje simbolika. Ptica je prispodoba moči navdiha, razprta krila hrepenijo po vzletu v modrino neba. Cvetovi ra- Ostanki bomb so zaživeli v novih, s pozitivno simbolično sporočilnostjo prežetih predmetih kroma stejo iz iste zemlje, kjer so drobci bomb obtičali in mogočno odpirajo svoje cvetove v objem svetlobe. Vse bolj prečiščene oblike se pri abstrahiranih kipih vijejo v smeri spirale, simbola rasti in pretakanja življenja. Še najbolj pritegujejo našo pozornost pokončni možaki, visoke figure, ki jih sestavljajo večji, oblikovno bolj definirani drobci. Pravljično nas nagovarjajo, kot bi bili čuvaji, varuhi rojstne zemlje. Mario Sosič je globoko občutil duh kraja in časa ter nam na poetičen način nakazal preko svojih stvaritev, da znamo uzreti Včeraj danes NABREŽINA - Nižja srednja šola Iga Grudna Zgodba bratov Rusjan Dijakom je sanje goriških bratov, slovenskih začetnikov letenja, razkril Vili Prinčič Prizadevanja bratov Rusjan, slovenskih pionirjev letenja, so pobliže spoznali tudi dijaki DSŠ Igo Gruden iz Nabrežine. V torek je bil pri njih na obisku Vili Prinčič, goriški kulturni delavec in vnet raziskovalec krajevne zgodovine, ki je dijakom v sliki in besedi prikazal zgodbo o Edvardu in Jožetu Rusjanu, ki sta se pred sto leti vpisala v seznam izumiteljev, ki so sestavljali pomembno stran v nastajanju letalstva. Srečanje je bilo v dvorani kulturnega društva Igo Gruden, kjer so dijaki najprej poslušali kratek opis razmer in dogajanja na začetku prejšnjega stoletja, to se pravi v času pred prvo svetovno vojno, ko so naši kraji spadali v avstroogrsko monarhijo. Bil je to čas vsestranskega vzpona in naši kraji so doživljali vsesplošno kulturno, družbeno, gospodarsko in izobraževalno rast. V pravcati razcvet raznih dejavnosti je seveda sodilo tudi hitro napredovanje tehnologije, ki se je dotaknila tudi človekovih želja po letenju. Dijaki so zelo pozorno poslušali pripoved o prvih poskusih letenja na motorni pogon; o ameriških bratih Wright, ki jima je leta 1903 kot [I] Lekarne prvim na svetu uspelo odlepiti se od tal z letalom lastne proizvodnje, pa o francoskih izumiteljih Bleriotu, Voicinu, Farmanu in drugih, nenazadnje pa o slovenskih bratih Rusjan iz Gorice. Podroben opis dogajanja v tistih letih je Prinčič podkrepil še s prikazom dia posnetkov o načrtovanju, zasnovi, gradnji letal in poskusov letenja, ki sta jih brata z mladostno vnemo in željah po uspehu, opravljala v tistih pionirskih časih. Žal se je pravljica o osvajanju nebesnih širjav nasilno prekinila januarja 1911 s smrtjo pilota Edvarda Rusjana med poskusom letenja v Beogradu. Prinčič je tudi povedal marsikaj zanimivega iz življenja bratov Rusjan in njune družine, pa tudi o raziskavah, ki so privedle do tega, da danes imamo kar zajeten fotografski in dokumentaren arhiv o prisotnosti letalstva na naših tleh. Dijaki so si marsikaj zabeležili, saj bo zgodba o Rusjanih bržčas postala tudi gradivo za njihovo proučevanje in dojemanje krajevne zgodovine. Na koncu so predavatelju poklonili še izvod šolskega glasila Jadro in pa lično pripravljen likovni izdelek. Do sobote, 6. marca 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (040 638454), Ul. Belpoggio 4 (040 3062838), Žavlje -Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (040 635264). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) v vsaki podobi tudi tisti vidik, ki ni na prvi pogled očiten. Spominska razstava je hvaležen poklon domačinu, umetniku in človeku, ki nas s svojimi deli trajno nagovarja. Jasna Merku I^JJ Ženske, ženske, ženske... Bliža se 8. marec in z njim ^ mednarodni dan, posvečen vsem ženskam sveta. Primorski dnevnik bo letošnji praznik obeležil na poseben način. Svoje bralke in bralce vabi, da nam posredujejo fotografije, katerih nesporne protagonist-ke so ženske: znane ali neznane, zaročenke, žene, mame, sestre, prijateljice ... Spletni strani www.primorski.eu pošljite svoje posnetke: najlepše bomo objavili tudi v Primorskem dnevniku! 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Šolske vesti DPZIO JOŽEF ŠTEFAN IN DTTZG ŽIGA ZOIS prirejata v četrtek, 4. marca, ob 17. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah informativno srečanje na temo »Naša tehnična zavoda v luči reforme«. Pogovor o: tehnični izobrazbi v skladu z evropskimi smernicami, si-nergiji šole s svetom dela, kakovosti priprave na tehnične poklice, dobri osnovi za višji tehnični in znanstveni študij. Vabljeni starši, učenci, profesorji in vsi, ki vas zanima razvoj naših tehničnih šol! DAN ODPRTIH VRAT NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA bo v nedeljo, 7. marca, od 10. do 12. ure. Na predstavitev šole in učnih smeri so toplo vabljeni starši dijakov, ki se bodo letos vpisali na višjo srednjo šolo. Danes, TOREK, 2. marca 2010 JANJA Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 17.53 - Dolžina dneva 11.11 - Luna vzide 20.38 in zatone ob 7.05. Jutri, SREDA, 3. marca 2010 BLAŽ VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,2 stopinje C, zračni tlak 1014 mb raste, veter 5 km na uro vzhodnik, vlaga 97-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,7 stopinje C. Prispevki Za kulturno dejavnost v Bazovici darujeta Vilma in Sergio Zoch 15,00 evrov za SKD Lipa in 25,00 evrov za MePZ in MoVS Lipa. V spomin na drago Nerino Hrvatič vd. Štranj daruje Roža Pečenik 30,00 evrov za KD Valentin Vodnik - Dolina. Ob obletnici smrti dragega očeta Rudija Mahniča daruje hči Majda 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Dolini, 20,00 evrov za Zbor upokojencev z Brega in 20,00 evrov za pevski zbor V. Vodnik iz Doline. Namesto cvetja na grob Nerine Co-retti daruje Majda Mahnič 30,00 evrov za društvo V. Vodnik iz Doline. Namesto cvetja na grob Lidije Car-li darujeta Stanko in Jožica 30,00 evrov za Lovsko društvo Doberdob. V spomin na dragega Ivana Lisico darujeta Miranda in Sonja 50,00 evrov za VZPI ANPI Devin-Na-brežina. Namesto cvetja na grob Petra Roge-lje daruje družina Mirčeta 20,00 evrov za SKD Vigred. V spomin na Ivana Drnovščka in na Viktorja Maveza darujeta Anica in Pavel (Silčeva) 30,00 evrov za Ml.P.S. in O.P.Z. Slomšek iz Bazo- ^ Zapustil nas je naš dragi Branko Kuret Žalostno vest sporočajo Danica, Adriana in Silvan z družino. Pogreb bo v četrtek, 4. marca ob 10.00 iz ulice Costalunga v borštansko cerkev. Boršt, 2. marca 2010 10 Torek, 2. marca 2010 TRST / Čestitke Dobrodošel mali DAVID, mami Maji in tatku Eriku čestita Fabio Urlini z družino. M Izleti KOŠARKARSKI KLUB BOR prireja od sobote, 3. aprila, do ponedeljka, 5. aprila, velikonočni avtobusni izlet v Terme Radenci na slovensko Štajersko. Razpoložljivih je še nekaj mest. Informacije in prijave: 348-2821370 in 348-8011601. U Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Genitori e figli: agitare bene prima dell'uso«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »Il concerto«. CINECITY - 16.20, 19.00, 21.45 »Invic-tus -L'invincibile«; 16.30, 19.40, 22.00 »Codice Genesi«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Genitori e figli: agitare bene prima dell'uso«; 21.45 »Alice in Wonder-land-3D«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Wolfman«; 20.00 »Il figlio piu piccolo«; 18.05 »Che fine hanno fatto i Morgan?«; 16.00 »Scusa ma ti voglio spo-sare«; 16.05 »Alvin Superstar 2«; 16.30, 18.00, 20.00, 21.15 »Avatar-3D«. FELLINI - 16.30, 20.15 »Tra le nuvole«; 18.15, 22.15 »The Hurt Locker«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 22.00 »Soul Kitchen«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.20 »Invictus«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 17.30, 20.40, 22.20 »Il missionario«; 19.00 »A single man«. KOPER - KOLOSEJ - 19.20 »Možje, ki strmijo v koze«; 17.10, 21.20 »V zraku«; 19.00, 21.40 »Valentinovo«; 19.50, 21.50 »Volkodlak«; 16.10, 18.00 »Alvin in veverički 2«; 16.00 »Avatar-3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Wolfman«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Codice Ge-nesi«; Dvorana 3: 16.00, 18.45, 21.30 »Avatar 3D«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Che fine hanno fatto i Morgan?«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.00, 22.10 »Codice Genesi«; Dvorana 2: 17.30 »Avatar-3D«; 20.20, 22.15 »Wolfman«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.00 »Genitori e figli: agitare bene prima dell'uso«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.10 »Invictus«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.00 »Il figlio piu piccolo«; Kinemax dAutore: 17.30, 20.00, 22.00 »A single man«. □ Obvestila ISKRAONLINE sporoča, da je bila odstranjena okvara, nastala zaradi hac-kerskega napada na spletu. Časopis je spet vidljiv na spletni strani http://www.iskraonline.eu. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren obvešča, da se bo redna vadba pilatesa, za vse izkušene tečajnice, začela danes, 2. marca, v Trubarjevi dvorani Nižje srednje šole v Dolini: ob 18. uri dinamično raztezanje ter priprava na napor, ob 19. uri klasični Pilates. Vadba bo potekala ob torkih in petkih. Vabljene. SPONTANI ODBOR ZDRUŽENIH STARŠEV slovenskih in italijanskih jasli, otroških vrtcev in osnovnih šol v Občini Dolina-za promocijo šolske menze z biološkimi, tipičnimi in tradicionalnimi proizvodi, s pokroviteljstvom Občine Dolina vabi starše na srečanje danes, 2. marca, ob 17. uri v Sprejemnem centru Naravnega rezervata Doline Glinščica ob Gledališču F. Prešeren v Boljuncu s Paolom Al-banesejem, predsednikom Združenja »Mosaico: per un comune avvenire« na temo »Pravično pridelana hrana« kakšne so njene prednosti v šolski menzi s stojnico Equosolidalnih izdelkov in pokušnjo banan. Med predavanjem bo igralka Lara Komar zabavala otroke v dvorani v prvem nadstropju Gledališča F. Prešeren z dvojezično animacijo. ZCPZ sporoča članom Združenega zbora, da bodo pevske vaje danes, 2. marca, ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. TEČAJ SUHEGA CVETJA POMLAD 2010 - (začetni): danes, 2. in sredo, 3. marca, od 18. do 20. ure. Prijave in informacije: Atelje Dom Art, Dunajska cesta 17/A, Opčine. Tel. 0402158266. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo na sedežu na Padričah danes, 2. marca, ob 20.45 redna pevska vaja. ZVEZA LEVICE ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO prireja v torek, 2. marca, ob 17.30 v dvorani časnikarskega združenja na Korzu 123. Javno srečanje o proračunskih rezih Tondo-ve deželne vlade. Spregovorila bosta Igor Kocijančič, SKP-EL, načelnik ML v deželnem svetu, Isabella Sartogo, pokrajinska tajnica SIK v Vidmu. Razpravo bo vodila Bruna Zorzini Spetič, članica državnega vodstva SIK. MLADINSKI CENTER PODLAGA vabi v soboto, 6., nedeljo, 7. in soboto 13. marca, na začetni tečaj ozvočevanja. Tečaj bo trajal 10 ur, vodil ga bo tonski tehnik Martin Ukmar. Informacije in prijave zbiramo do srede, 3. marca na tel. št.:00386-057345004, 00386051204765 ali na e-naslovu: in-fo@mcpodlaga.com. Vabljeni. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »LAlbero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16.00 do 18.00 ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 3. in 10. marca: »Obrni papir«, »Proste barve«; 5. in 12. marca: »Zivalice pripovedujejo«, »Kamene živali«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št.040-299099 od ponedeljka do sobote od 8.00 ure do 13.00 ure. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 3. marca, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ulici Sv. Frančiška 20. SKD VALENTIN VODNIK sklicuje občni zbor volilnega značaja v društvenih prostorih v petek, 5. marca, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. TABORNIKI RMV organizirajo v nedeljo, 14. marca »Zimski izlet« v Bovec, ki je namenjen gozdovnicam in goz-dovnikom, popotnicam in popotnikom, grčam ter bivšim članom. Vabljeni so vsi: smučarji, deskarji in ne-smučarji. Rok prijave je petek, 5. marec do 17. ure. Informacije na www.ta-bornikirmv.it ali 335-5316286 (Veronika). TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 5. marca, na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski Drevored 32, 34. občni zbor ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi vse otroke iz vrtca in osnovne šole na »Dan odprtih vrat«. Delavnice bodo potekale na velikonočno temo. V soboto, 6. marca - ustvarjanje velikonočnih voščilnic; 13. marca - kreativni pirhi; 20. marca - pripravimo in spe-čemo pinco; 27. marca - oblikovanje oljčnih vejic. Delavnicam in igram, glede na starostno dobo otrok, bodo sledile domače animatorke in priložnostni gostje. Toplo vabljeni ob sobotah od 15. ure dalje. OB DNEVU ŽENA vas prisrčno vabimo na Ferluge v dom »Edi Brišček in Robert Perosa« na odprtje razstave unikatnih uporabnih predmetov in slik v soboto, 6. marca, ob 19. uri. Večer bo popestrilo branje poezij in prepevanje ljudskih pevk »Kraški šopek« iz Sežane. OB PRILIKI DNEVA ŽENA krožek Auser za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 6. marca, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopo-lavoro ferroviario v Nabrežini. DOLINČANKE bomo praznovale mednarodni dan žena s kulturnim programom, tradicionalno loterijo in družabnostjo v nedeljo, 7. marca, ob 17. uri v prostorih SKD Valentin Vodnik v Dolini. MLADINSKI DOM BOLJUNEC priredi srečanje z gospodom Paolom Sossijem pod geslom »Iz morja kraški kamen«. Predavanje bo v torek, 9. marca, ob 20. uri.Toplo vabljeni. KRUT začenja v sredo, 10. marca, spomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Ankaranu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. SEKCIJA VZPIANPI Opčine, Bani, Fer-lugi, Piščanci ob 66-letnici mučeniške smrti Rozalije Kos Kocjan - Guličeve bomo v nedeljo, 7. marca, ob 10. uri počastili njen spomin s polaganjem venca na spominsko ploščo v Narodni ul. 28. Sodeluje šolski zbor OŠ Franceta Bevka, mentorica Ana Palčič. Priložnostna beseda Majna Pangerc. SKD VESNA v sodelovanju z gostilno Bita in sekcijo VZPI Evald Antončič -Stojan vabi na praznovanje dneva žena z večerjo, družabnostjo in plesom v nedeljo, 7. marca, ob 18.30 v dvorani Ljudskega doma v Križu. Rezervacije: tel. 040-2209058, informacije: 340-7235369 - Sara. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST obvešča, da iz tehničnih razlogov odpadejo »Zimske športne igre« napovedane za 7. marec 2010. V BARKOVLJAH, v nedeljo, 7. marca, po maši od 11. ure, bomo počastili msgr. Matijo Škabarja ob obeležju v vrtu, ki se po njem imenuje (pri bar-kovljanskem portiču). V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo prihodnji ponedeljek, 8. marca, gost dr. Pavel Fonda, ki bo govoril na temo »Tržaška umobolnica: osrednji dogodek psihiatrije 20. stoletja«. V Peterlinovi dvorani, Donizet-tijeva 3. Začetek ob 20.30. POMAGAJMO SI PRI OHRANJEVANJU DOBREGA POČUTJA - DRUGI DEL: Občine Devin-Nabrežina, Zgo-nik in Repentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia vabijo na drugi del delavnic na temo ohranjevanja dobrega počutja, za starejše osebe, družine in zainteresirane, ki se bodo vršile v kulturnem središču Dom Briščki, Bri-ščiki št. 77, od 17. do 19. ure ob sredah. Prvo srečanje bo 10. marca s fi-zioterapevtko K. Vitez »Naučimo se pravilnega gibanja - drugi del«; nato 17. marca z muzikoterapevtko S. Mazzie-ro »Zaplešimo, da se boljše počutimo 2« ter 24. marca s psihoterapevtko M. Bagolin »Spomin in tehnike izboljšanja spomina - praktični del«. Delavnice so brezplačne, zaželjen je predvpis na telefonske številke 040-2907151, 345-6552673 (dr. Roberta Sulčič). KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo na društvenem sedežu vsak četrtek od 16. do 18. ure. Prvo srečanje bo v četrtek, 11. marca. PROMEMORIA prireja v četrtek, 11. marca, v Društveni gostilni na Kon-tovelu solidarnostno večerjo. Zbirali se bodo prispevki za kritje sodnih stroškov aretiranih protifašistov iz Verone, Rovereta, Pistoie, Neaplja in od drugod po Italiji. Za informacije in rezervacije kličite do torka, 9. marca na tel. št. 340-0802508. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer posvečen vinom kleti Batič iz Vipavske doline. Srečanje bo v petek, 12. marca, ob 20.30 na sedežu združenja (Lonjerska cesta, 267). Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov AN-PEC obvešča, da se bodo tečaji v bazenu začeli 12. oz. 13. marca s sledečim urnikom: skupina 0-12 mesecev, ob petkih zjutraj, skupina 12-36 mesecev ob sobotah popoldne. Sprememba dnevov po dogovoru. Za prijave in informacije: info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. Število mest je omejeno. FUNDACIJA ELIC vabi tvojega otroka na delavnice »Mavrična odkritja« ob sobotah od 16.00 do 17.30: 13. marca - Gibanje in Yoga za otroke; 20. marca - Znanost in igra: Zrak in letenje, zgradimo leteči balon; 27. marca: Risanke in vzgojne risanke - delavnica in kinoforum. Čakamo vas na sedežu na Ul. Mazzini št. 30, 5. nadstropje. Informacije na: 040-55273, 3200488202. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU IN FEIGLOVA KNJIŽNICA V GORICI sta zaradi kriznega stanja ustanove začasno uvedli skrajšani urnik odprtja: vsak delavnik od 9. do 17. ure. Iz istih razlogov bo Odsek za zgodovino odprt od 9. do 12. ure. TEČAJ RESTAVRIRANJA STAREGA KRAŠKEGA POHIŠTVA organizira Društvo Noe' za začetnike. Info: noeinfonoe@yahoo.it ali na tel. št.: 349-8419497. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA »ASTRA« sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP razpisujeta ob prazniku slovenske kulture literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade do 25. leta (neobvezna tema »Zvok trobente plava skozi gozd. Kakor vzdih. Kakor stok.« - ob 100-letnici Cirila Kosmača). Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti. Prispevke lahko zainteresirani oddajo ali pošljejo do ponedeljka, 15. marca, na sedež Slovenske prosvete, Ul. Donizetti št. 3. Informacije: 040-370846. KRUT prireja delavnico o urinski in-kontinenci v dneh 18. in 25. marca ob 16. uri. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8B, tel. 040360072. KŠD ROJANSKI KRPAN v sodelovanju z ZSKD razpisuje 2. natečaj za izvirno ljubezensko pesem. Rok za oddajo pesmi se izteče 21. marca (svetovni dan poezije). Razpisni pogoji so na voljo na spletni strani www.rojanskikr-pan.org. Natečaj je namenjen vsem, posebej pa bodo obravnavani izdelki dijakov slovenskih višjih srednjih šol. Za dodatne informacije: peterver-ri@yahoo.it, rojanskikr- pan@gmail.com ali na tel.: (0039)335435369, (0039)3280337910, 00386(0)31215512. H Prireditve ZALOŽBE MLADIKA, GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA v sodelovanju s KLOP-om vabijo na prvi literarni aperitiv, ki bo v petek, 5. marca, ob 19. uri v Tržaški knjigarni. Pogovor z avtorjem Martinom Kuchlingom bo vodila Julija Berdon. BAMBIČEVA GALERIJA vabi v v soboto, 6. marca, ob 20.30 na Hommage Ljubki Šorli. Odprtje fotografske razstave Borisa Prinčiča Sporočilo v steklenici. Misli o ustvarjalki Ljubki Šorli bo podala prof. Majda Artač. Recitacija Jasmina Smotlak. Harmonikar Manuel Figelj bo za glasbeno medigro izvajal Bacha. Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Razstava bo odprta do 28. marca. KD KRAŠKI DOM vabi ob dnevu žena na ogled veseloigre »Smukuce, putr in jajca« v izvedbi društva podeželskih žena s predmeje. Prireditev bo v soboto, 6. marca, ob 19. uri v kulturnem domu na Colu. PRIMORSKA POJE 2010 Zveza cerkvenih pevskih zborov-Trst, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenske katoliške prosvete-Gorica ter Javni sklad za kulturne dejavnosti RS vabijo na koncert revije »Primorska poje 2010« v soboto, 6. marca, ob 20.30 v Marijinem domu v Ul. Risor-ta 3 v Trstu. Nastopili bodo: MoPZ Kromberški Vodopivci - Kromberk, Vokalna skupina Unica - Postojna, MoPZ Izola, MoPZ in MePZ Justin Kogoj - Dolenja Trebuša, MePZ Brni-stra - Koper. SKD LIPA IZ BAZOVICE vabi ob dnevu žena v nedeljo, 7. marca, ob 18.30 v Bazovski dom na kulturni večer Od ljubezni ... do ljubezni v izvedbi članov dramske skupine in moške pevske skupine Kraški dom iz Repentabra. Vabljeni. SKD TABOR vabi ob mednarodnem dnevu žensk v nedeljo, 7. marca, ob 18. uri v Prosvetni dom na Opčinah na premiero predstave »Nič ni tako kot zgleda«. V igri, ki jo je napisala in re-žirala Tatjana Malalan, nastopata Tatjana Malalan in Irene Pahor. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Društvo Slovencev milj-ske občine Kiljan Ferluga vabita na koncert nagrajenih skladb natečaja Ignacij Ota in iz njegovega opusa »Moji zemlji« v sklopu revije Primorska poje v nedeljo, 7. marca, ob 19. uri v Občinsko gledališče Giuseppe Verdi v Milje. Nastopajo MePZ Adriatic-Hrvatini, MoPZ Valentin Vodnik-Do-lina, MePZ Halietum iz italijanske skupnosti »Pasquale Besenghi Degli Ughi«-Izola, Vokalna skupina/ Grup-po vocale ANSIBS-Štarancan, MePZ Jacobus Gallus-Trst, MeMlPZ Trst, APZ Univerze na Primorskem-Koper. OB DNEVU ŽENA vas prisrčno vabimo na odprtje razstave slik »Magdalene Cej« danes, 2. marca, ob 18. uri v Mali galeriji Mira Kranjca v Kosovelovem domu v Sežani. O razstavi bo govorila Magdalena Svetina Terčon. V kulturnem programu bodo nastopili: Tja-ša Cej (vokal), Simon Novak (klavir), Pevska skupina Studenec Pivka pod vodstvom Irene Rep. LJUDSKI DOM »CANCIANI« v Podlo-njerju prireja v ponedeljek, 8. marca, od 20. ure dalje praznovanje mednarodnega dneva žena. SKD VIGRED vabi ob 8. marcu - Mednarodnem dnevu žena, na kulturni večer v Štalco v Šempolaju, ki bo v sredo, 10. marca, ob 20.30. Na sporedu bosta dve predstavi: »Danes sem sit-na...ahti kaku ploskaš!«, nastopa Irene Pahor in »Nič ni tako kot zgleda«, nastopata Tatjana Malalan in Irene Pahor. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, prireja v četrtek, 11. marca »Spominski večer Nadje Kriščak« in predstavitev njene knjige ob sodelovanju ženske pevske skupine Stu ledi. O knjigi in avtorici bosta spregovorila Marko Tavčar in ilustratorka Jasna Merku. Začetek ob 20.30. V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI bo do nedelje, 14. marca, na ogled razstava starodavnih mašnih oblačil in sakralnih predmetov »Župnijska podstrešja pripovedujejo našo krščansko zgodovino«. Urnik: ob četrtkih, sobotah in praznikih od 16. do 19 ure, ob ponedeljkih in petkih od 9.30 do 12. ure. S Poslovni oglasi IŠČEM DELO KOT VARUŠKA za starejše osebe. 328-8161372 BITA - LJUDSKI DOM KRIŽ sobota, 6.3., PLES ob dnevu žena. Dobrodošle rezervacije 040-2209058 V SOBOTO, 6. MARCA, bomo praznovali Dan žena v gostilni Sardoč v Prečniku s skupino 4 POLHI. Za rezervacije kličite na tel.040-200871 0 Mali oglasi PRODAM zemljišče na Krasu, 1.200 kv.m., delno zazidljivo. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 349-5204007 v večernih urah. DVOSOBNO CELOTNO PRENOVLJENO STANOVANJE v bližini Devina, delno opremljeno, z balkonom, sončna lega dajem v najem. Tel. št. 3484462664. IŠČEM DELO kot varuška ter nudim pomoč otrokom pri pisanju domačih nalog. Telefonska številka: 3453594409. PODARIMO mladega simpatičnega psička mešane pasme. Tel.: 3406600709 (v večernih urah). PRODAM ekstra deviško oljčno olje, cena po dogovoru. Poklicati na tel. št.: 348-5913171 ob večernih urah. PRODAM traktor Ferrari Cobram 40, star 5 let, 500 ur dela. Tel. št.: 3356950945. PRODAM zidni vodnjak iz kamna. Tel. št.: 040-200167. PRODAM DVONADSTROPNO HIŠO pri Domju, površina 120 kv. m s 200 kv. m dvorišča. Cena 320.000,00 evrov. Poklicati na tel. št. 3396085622 po 19. uri. PRODAM TRAKTOR massei ferguson 135 mk 3 (primeren za vinograd). Tel. št. 338-5098764. Id Osmice FRANC IN TOMAŽ nudita v Mavhinjah belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 040-299442. IGOR IN ROBERTA sta odprla osmico v Gabrovcu št. 27. OSMICO je v Lonjerju št. 255 odprl Damjan Glavina. Tel. 348-8435444. OSMICO sta odprla Alma in Stanko Gruden v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. V MEDJI VASI št. 16, sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št.: 040208451. NAŠ POGOVOR Predsednik ŠD Mladina Boris Bogatec: drugje naš trud bolj cenijo kot doma Mladinci Sisleyja v B2-ligi tesno premagali odbojkarje Televite Marusič, Semec in Sosič pokopala upe Vatovčevega Oderza Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika VANCOUVER 2010 - Slovenija, FJK, Italija in Španija Odraz realnosti POGLED Z VEJE •v Cas in bližina Marij Čuk Tina Maze in Petra Majdič: po njuni zaslugi so bile igre v Kanadi doslej najuspešnejše za Slovenijo; Giuliano Razzoli (spodaj) je zadnji hip preprečil popolno blamažo italijanskega tabora sta, ansa Včeraj se je začela meteorološka pomlad, a tega najbrž ni opazil nihče. Dolga zima še traja in bo trajala, tako da mi ni težko napovedovati za konec tedna strmega padca živosrebrnega pokazatelja. Pod ničlo pa je že sedaj tudi v italijanskem olimpijskem taboru, ki se vrača domov s polomljenimi kostmi in s skromno bero kolajn, ki je daleč pod pričakovanji. Azzurri so odpovedali, vnovčili le pet odličij, le eno zlato, kar je za nekdanjo snežno velesilo pravi polom. Tokrat niso mogli računati niti na južnoti-rolskega sankača, ki se mu poznajo leta, kar pomeni, da čas ni relativna, ampak zelo konkretna kategorija, čas je neizprosen, gre mimo nas, nas prehiteva, a tega se le malokdo zaveda. Čas je kot blisk. Lahko nas povozi, če mu ne vdahnemo pravih vsebin. In zelo možno je, da ostanemo v času s tako pestjo, v kateri so le mrtve muhe. Tu ni kaj slepomišiti: leta tečejo, celo sekunde in stotinke, o čemer bi znala marsikajpoveda-ti tudi Tina Maze, ki je le za štiri neznatne utrinke zgrešila zlato. A za razliko od italijanske se slovenska odprava v Vancouvru lahko pohvali z izjemnim uspehom. Pomislite: populacija šestdesetih milijonov osvoji pet, dveh milijonov pa tri kolajne. Ni sorazmerja! Kar še enkrat potrjuje, da v športu kot v življenju velja le kakovost. To pa je treba seveda gojiti, zalivati, negovati. V primeru Mazejeve ima veliko težo 'naš' Andrea Massi, ki je bil in je Črnjan-ki vedno blizu. Kdor misli, da bližina ni pomembna, je na slabi poti, na poti poraza. O tem ve marsikaj povedati vsa psihološka znanost, tudi športna psihologija, zato pa morajo biti danes trenerji podkovani predvsem v tej stroki. Sam trening in taktike so premalo. K vsemu temu je treba doda- ti še srčnost, kakršno je pokazala na primer Petra Majdič, prava junakinja zimskih olimpijskih iger. O njenem nadčloveškem boju razmišljajo tudi onstran Atlantika. Novinar Bob Ramšak, ki je iz ZDA in dela tudi za svetovno atletsko zvezo, je prišel do naslednje simpatične misli: Naslednjič, ko vam bo žena rekla - oprosti dragi, ne nocoj, boli me glava! - jo lahko spomnite, da je Petra Maj-dič osvojila olimpijsko kolajno s štirimi zlomljenimi rebri... Zimske olimpijske igre so torej za nami. Bile so dopadljive, čeprav niso pritegnile pretiranega zanimanja širokih ljudskih množic, kot se je nekdaj reklo. Ko ne bi bilo čustvenega narodnega ponosa, bi le oplazile tudi slovensko javnost, kot so samo od dalečpo-mežiknile italijanski. Ko sem včeraj poslušal znano jutranjo radijsko športno oddajo in pričakoval nekakšen obračun iger, ni bilo o Vancouvru ne duha ne sluha. V ospredju je bil seveda nogomet, predvsem zmaga Palerma proti Juventusu, kot da se ne bi na ostalih področjih dogajalo še marsikaj pomembnega in vznemirljivega. Kot da bi bila na vratu žoga in ne glava. Pa še res je. Večkrat hodimo po svetu kot konji, ki vidijo le v eno smer. Zato se nam radius pogleda oži in oži. In tako bomo za štiri leta pozabili na hitrostno drsanje, smučarski kros, deskanje, curling... Zakaj? Ker se v teh panogah ne pretaka denar! Vse je podvrženo vnovčevanju vse materialni hipnosti. Milijoni gredo v besedičenje in mlatenje prazne slame. A to je stara zgodba. Že Rimljani so vedeli, kako manipulirati z množicami, kako jih zavajati z gladijatorji in zverinami. V dva tisoč letih se je spremenilo le malokaj. A zaradi tega nam idealistom še ni treba metati puške v koruzo! Zimske olimpijske igre v Vancou-vru si bodo v Sloveniji zapomnili z večjim veseljem kot v Italiji. Petra Majdič in Tina Maze sta priskrbeli Sloveniji tri kolajne, kar je lep uspeh, verjetno pa ne moremo govoriti o čudežu, saj je Slovenija navsezadnje alpska država, kot taka pa ima določeno prednost pred mnogimi drugimi. Dežela FJK, ki je v skromno italijansko bero prispevala Cottrerjevo srebro in Pittinov bron, je po dohodku na prebivalca res za dobro tretjino bogatejša od Slovenije, ima pa tudi slabo tretjino manj prebivalcev. Italija bi se morala nad razpletom iger v Kanadi zamisliti, še bolj Španija, ki ni osvojila niti kolajne, čeprav ima Pireneje. Dejstvo je, da nogomet v Italiji duši vse ostale športe in posrka daleč največ sredstev. Zimski športi, razen alpskega smučanja, za medije, sponzorje in javnost »obstajajo« samo vsaka štiri leta. Vse bolj velja to tudi za druge poletne športe. Zato ni čudno, da se v Vancouvru ni ponovil Turin 2006. Prej je čudno, da se je »zgodil« Turin, Vancouver je le odraz realnosti. Manuel Zuppin NEMOGOČI PAR ! Miran Bole in Jasna Jurečič ŠPORTNA ss KRIŽANKA / IB Sarajevo 1984 /■ 22 Simon Špilak na pokrovu avtomobilskega motorja Na 12. strani Tržaško prvenstvo v smučarskih tekih Na 15. strani Trije naši smučarji na finalu Ostržka Na 15. strani Naš pogovor z lanskim zmagovalcem Trofeje ZSŠDI Dančulovičem Na 22. strani 1 2 Torek, 2. marca 2010 SPORT ODBOJKA - Pomembna tekma za obstanek v državni B2-ligi Od »lahke« zmage do pekočega poraza Televita je že vodila z 2:0 in 14:9 v 3. setu, ko je prišlo do preobrata - Igra ni najboljša Danjel Slavec je bil eden boljših igralcev Televite na tekmi proti Sisleyju kroma KOLESARSTVO - Velika nagrada Lugana Avto prekrižal pot Simonu Špilaku Televita TS Volley 2010 - Sisley 2:3 (25:22, 25:19, 23:25, 17:25, 13:15) TELEVITA TS VOLLEY 2010: Ri-gonat 2, Corazza 19, Mari 18, A. Peter-lin 7, Bassi 7, Slavec 13, M. Peterlin (L), Kante 2, Veljak, Špacapan, Riolino. Trener Drasič. Odbojkarji Televite so v nedeljo v tržaški športni palači v zelo pomembni tekmi za obstanek pričakovali zmago, proti direktnemu tekmecu, mladinski ekipi prvoligaša iz Trevisa, pa so osvojili le točko. To jim sicer dopušča še nekaj upanj, njihov položaj pa je zdaj bistveno slabši kot pred tekmo, saj za Si-sleyjem zaostajajo za štiri točke, kar pa je najbolj zaskrbljujoče, še naprej igrajo precej slabše kot pred novoletnim premorom, ko se je zdelo, da so ubrali obe-tavnejšo pot. Televita je tokrat zamudila veliko priložnost za zmago, kajti Sisley ni v Trstu pokazal nič posebnega in je ogromno grešil, kar je sicer za mlado ekipo precej običajno. Vodstvo kluba je v Trst pripeljalo tudi dva igralca, ki sodita v krog prve ekipe. Libero je bil zelo zanesljiv, korektor Sabbi, ki ga je trener Za-nin uvrstil v začetno postavo, pa je bil eden najslabših na igrišču in je od tretjega seta dalje igral le občasno. Začetek tekme je bil v znamenju napak na obeh straneh. Že po uvodnih akcijah je bilo videti, da najboljši tolkač Televite Coraz-za ni razpoložen (zgrešil je tudi prve tri servise), v težavah s sprejemom je bil tudi libero Matevž Peterlin, gostje pa so k sreči s prestopi, dotiki mreže in udarci v out omogočili gostiteljem, da so z boljšim finišem osvojili uvodni set, pri čemer je največ zaslug imel »bojevnik« Ambrož Peterlin, ki se je izkazal tudi v napadu. V drugem setu je Televita z adaptacijami v polju izboljšala sprejem servisa in po začetnem vodstvu gostov (8:6) precej zanesljivo prevzela vajeti igre v svoje roke. Natančni podajalec Rigonat je predvsem igral preko centrov in kril, kar je bilo uspešno. Bassi in Slavec sta dosegla precej točk. Slavec je pokazal napredek v bloku in potrdil, da dobro igra tudi v polju. Izid 2:0 v setih je bil zagotovljen. Začetek tretjega seta je obetal lahko zmago, saj se je prebudil tudi Co-razza in Televita je povedla s 14:9. Gostje so se zdeli kot razbita vojska, naenkrat pa je prišlo do popolnoma nepričakovanega preobrata in Sisley je najprej izenačil (15:15), nato pa povedel celo s 23:19. Televita je zaostanek skoraj nadoknadila (22:23), žal pa je bilo očitno prepozno. Kot je za mlade značilno, je delni uspeh dal igralcem Sisleyja krila, Drasičevi igralci pa so tudi moralno popustili. Četrti set je bil tako (edini) povsem enosmeren. Gostje so svojo pozornost osredotočili na Corazzo in (vnovič neprodornega) Marija, Ambrožu Peterlinu pa »odvzeli« blok (kril ga je le en igralec), ki ga je slogaš prej spretno izkoriščal za nizanje točk. Televita se je znašla brez napada, večkrat blokirani Co-razza se je zmedel (zamenjal ga je Kante) in tako je Sisley izsilil tie-break. V skrajšanem nizu so bili gostje dolgo časa v vodstvu, vendar jih je Televita le ujela pri 13. točki, v naslednji akciji sta jo menda oškodovala tudi ves čas dokaj negotova sodnika, konec upanj v preobrat pa je nato pomenil udarec v out. Pot do obstanka je zdaj bolj strma, ne gre pa seveda obupati, saj je še mnogo tekem, ki jih Televita lahko osvoji. Treba pa igrati boljše. (ak) Ostali izidi 17. kroga: Loreggia -Metallsider 2:3, Cordenons - Mestrino 1:3, Sarmeola - Volley Rosa' 3:1, Bianca-de - Motta 1:3, Trentino Volley - Mon-selice 1:3, Cles - VBU Videm 3:0. Vrstni red: Mestrino 48, Monseli-ce 43, Sarmeola 38, Motta in Cles 32, Cordenons 30, Metallsider 29, Rosa' 26, Trentino 20, Sisley Treviso 19, Televita TS Volley 2010 15, VBU Videm 13, Bian-cade 7, Loreggia 5. Prihodnji krog (6.3.): Metallsider - Televita TS Volley 2010, Sisleyx TV -Loreggia, Rosa' - Cordenons, Mestrino - Biancade, Motta - Sarmeola, Monseli-ce - Cles, VBU Videm - Trentino Volley. Na nedeljski kolesarski veliki nagradi Lugana je prišlo do nesreče, ki bi lahko imela precej hujše posledice. Slovenski kolesar, 23-letni Simon Špilak, je bil na čelu skupinice pobeglih, ko mu je pot prekrižal...avto. V hipu se je slovenski kolesar ekipe Lampre znašel najprej na pokrovu motorja avtomobila in nato na tleh. Na srečo jo je Špilak skupil brez hujših posledic, nekaj minut po dogodku pa je bil še rahlo pod šokom, ko je opisoval pripetljaj. Zgleda, da je avto iz zasebne ceste privozil na glavno cesto ravno med motorjem, ki opozarja na prihod kolesarjev, in skupinico kolesarjev. Italijanski kolesarski zvezdnik Damiano Cunego je Špilakov moštveni kolega in je bil v njegovi isti skupinici, ko se je dogodila nesreča. Sam se je zadnji trenutek uspel izogniti avtomobilu, ob Špilaku pa sta se v avto lažje zaletela še dva kolesarja. Cunego je tako opisal dogodek: »Naenkrat smo opazili avto, ki nam je peljal naproti, nekateri se trku enostavno niso mogli izogniti. Meni je to uspelo, a sem videl Špi-laka, kako je zletel nad avto. Prav nič prijetna zadeva. Takoj sem odločil, da upočasnimo vožnjo in se nato ustavimo, saj je bilo nevarno nadaljevati. Tokrat se ni Simon Špilak sta dogodilo nič hujšega, a moramo se resno pogovoriti o varnosti na cesti, saj se taki dogodki prepogosto dogajajo.« Iz protesta so nato dirko kolesarji začasno prekinili, nato so se nekateri (približno 40 tekmovalcev) odločili, da dirko zaključijo, drugi pa (velika večina, oziroma 118 tekmovalcev) so menili, da varnostne razmere niso zadovoljive in so se torej dokončno ustavili in odstopili. Kolesarji so torej znova dokazali, da si niso edini in manjka neka skupna odločitev, ko bi le ta bila nujno potrebna. Med drugim se je odločil dirko nadaljevati tudi sam Cunego. V sprintu je nato slavil Roberto Ferrari. Zavec proti Martinezu Najboljši slovenski boksar Dejan Za-vec bo naslov svetovnega prvaka v vel-terski kategoriji po verziji IBF branil 9. aprila v Ljubljani. Tekmec skoraj 34-let-nega «Mr. Simpatukisa» bo Argentinec Rodolfo Martinez. Dvoboj pod imenom Obračun v zmajevem gnezdu bo potekal v ledeni dvorani v Tivoliju, začel pa se bo ob 19. uri. Zavec je doslej na profesionalni poti v 28 borbah nanizal 27 zmag, Martinez pa v 40 dvobojih 36 zmag, tri poraze in neodločen izid. Zidane bi raje umrl Eden najboljših nogometašev zadnjih 20 let, Francoz Zinedine Zidane, je dejal, da raje umre, kot pa se italijanskemu branilcu Marcu Materazziju opraviči za udarec z glavo, ki mu ga je «namenil» v finalu svetovnega prvenstva leta 2006 v Nemčiji.«Prosil bom za odpuščanje navijače, moštvo ... Po finalni tekmi sem prišel v slačilnico in se opravičil soigralcem. Rekel sem jim: 'Vem, da to ne bo spremenilo ničesar, ampak prosim vas za odpuščanje.' Toda da bi se opravičil Ma-terazziju, to pa ne. To bi bilo nečastno. Raje umrem,» je v pogovoru za španski časnik El Pais dejal Zidane. ZZZ-/ KOŠARKA Uvrstitev v končnico je spet možna Tržaški AcegasAps je poskrbel še za en podvig in po podaljšku zmagal tudi v Veroni. Za Bernardijevo ekipo je po dobrem začetku prišlo običajno obdobje krize in po tretji četrtini je že kazalo, da bodo zmagali domačini. Tokrat pa le ni bilo tako kot na mnogih drugih gostovanjih: z borbenostjo in srcem je ekipa izsilila podaljšek in zasluženo slavila. Bernardi je v glavnem na igrišču držal tistih osem igralcev, ki so tačas bolj zanesljivi; predvsem dobro sta igrala Benevelli in Bocchini. AcegasAps je bila boljša pri pridobljenih žogah (19 proti 15) in skokih (41 proti 34), ob približno enakih odstotkih realizacije pa sta bila ta dva elementa naposled odločilna. Zdaj je uvrstitev v končnico le nekoliko bliže, verjetno pa jo bo tržaška ekipa za rep ujela le, če bo zmagala vsaj štiri od petih preostalih tekem (tri bodo na domačem igrišču, dve pa na tujem), mogoče pa tudi to ne bo zadostovalo. Ekipe s spodnjega dela lestvice, ki so včasih poskrbele za kak podvig, so v zadnjih kolih precej popustile, tako da ima večina konkurentov razmeroma ugoden spored, poleg tega pa so razen Trenta in Castelletta Ti-cina že vsi imeli kolo počitka, Tržača-ni pa še ne. Verjetno bo odločilnega pomena gostovanje v Trevigliu čez tri kola, ko bo AcegasAps moral nujno zmagati in po možnosti tudi obrniti koš razliko v svojo korist, če še hoče ohraniti kanček upanja. Izidi 24.kola: Verona - AcegasAps 87:93; Osimo - Trento 71:83; Ca-stelletto Ticino - Riva del Garda 85:72; Fortitudo - Jesolosandona 123:60; Brescia - Omegna 76:74; Fidenza - Mon-tecatini 60:57; Treviglio Ozzano 63:64; Forli počival. Vrstni red: Fortitudo Amori Bologna 42, VemSistemi Forli 38, Penta-Gruppo Ozzano 36, Centrale del Latte Brescia in Bitumcalor Trento 26, Teze-nis Verona in Co.Mark Treviglio, 24, Paffoni Omegna in Nobili SBS Castel-letto Ticino 22, AcegasAps Trst 20, Edil-cost Osimo in Siram Fidenza 16, Agri-colaGloria Montecatini 14, Cartiere Riva del Garda 10, Jesolosandona Bk 0. Marko Oblak DRŽAVNE LIGE NOGOMET A-liga IZIDI 26. KROGA: Catania - Bari 4:0, Lazio -Florentina 1:1, Chievo - Cagliari 2:1, Genoa -Bologna 3:4, Livorno - Siena 1:2, Milan - Atalanta 3:1, Napoli - Roma 2:2, Parma - Sampdoria 1:0, Udinese - Inter 2:3, Juventus - Palermo 0:2. VRSTNI RED: Inter 58, Milan 54, Roma 51, Palermo 43, Juventus in Napoli 41, Sampdoria 40, Cagliari in Genoa 38, Fiorentina in Chievo 35, Parma 33, Bari 32, Bologna 31, Udinese in Catania 27, Lazio 26, Livorno 23, Atalanta 21, Siena 20. KOŠARKA A-liga IZIDI 19. KROGA: Cantü - Pesaro 81:93, Caserta -Neapelj 181:58, Treviso - Avellino 73:64, Siena -Milan 80:65, Cremona - Biella 75:68, Bologna -Teramo 77:67, Rim - Ferrara 84:73, Varese -Montegranaro 74:88. VRSTNI RED: Siena 38, Caserta 26, Milan, Montegranaro in Bologna 24, Avellino 22, Cantü, Rim in Treviso 20, Teramo, Biella in Varese 16, Pesaro 14, Cremona 12, Ferrara 10, Neapelj -8. ODBOJKA A1-liga IZIDI 24. KROGA: Forli - Treviso 0:3, Monza -Macerata 3:1, Taranto - Modena 1:3, Verona -Trento 1:3, Vibo - Cuneo 3:0, Piacenza - Pineto 3:0, Perugia - Latina 3:2, Loreto je bil prost. VRSTNI RED: Trento 60, Cuneo 54, Treviso 52, Piacenza 51, Macerata in Modena 48, Monza 46, Verona 41, Perugia 33, Vibo 30, Taranto 25, Latina 20, Forli 18, Loreto 14, Pineto 6. VATERPOLO A2-liga IZIDI 11. KROGA: Pall. Trieste - Como 12:7, Bologna - Vigevano 7:8, Chiavari - Padova 6:9, Brescia - Camogli 9:11, Quinto - Bergamo 9:7, Modena -Torino 7:8. VRSTNI RED: Padova 28, Camogli 26, Quinto 22, Torino 21, Bergamo 19, Brescia 16, Bologna 15, Vigevano 14, Pall. Ts 13, Chiavari 11, Modena 3, Como 1. ROKOMET A1-liga IZIDI 18. KROGA: Ambra - Brixen 26:30, Pressano - Pall. Trieste 23:30, Mezzocorona - Romagna 37:32, Intini Noci - Prato 36:30, Bocen - Meran 36:23, Girgenti - Castenaso 32:29. VRSTNI RED: Bocen 44, Pall. Ts 38, Mezzocorona 36, Prato in Brixen 32, Intini Noci 28, Pressano 27, Girgenti 23, Meran 21, Ambra 13, Romagna 11, Castenaso 6. KOMENTAR - Nogometna A-liga Di Natale ni dovolj Interjeve milijonske naložbe so se v Vidmu obrestovale - Zaccheroni prvič padel ROMA ODPISANA? - V boju za naslov je zmagovalec 26. kroga nedvomno Inter, saj je preskočil še eno oviro na poti do naslova. Sicer so Milito in ostali imeli kar nekaj težav v Vidmu, kjer so po eni minuti že morali nadoknaditi zaostanek. Ze v prvem polčasu so poskrbeli za preobrat, vendar v drugem delu tekme so zelo trpeli proti Udineseju, ki je drago plačal svojo nespretnost pred golom. Medtem ko so bili napadalci Interja zelo spretni in učinkoviti, je Udinese zapravil cel kup napadov. Prav to pa je razlika med igralcem, vrednim desetine milijonov evrov, in mladim in perspektivnim igralcem. Udinese lahko računa le na Di Nataleja, medtem ko ima Inter v napadu veliko izbiro. Milan je po napovedih brez večjih težav odpravil Atalanto, vendar so se Milančani bolj malo veselili zmage zaradi poškodbe napadalca Pata (odsoten naj bi bil vsaj 15 dni in naj bi preskočil tekmo lige prvakov proti Manchesterju), ki pa je imel čas, preden bi se poškodoval, kar dvakrat zatresti mrežo ekipe iz Bergama. Pravi poraženec pa je Roma, ki je »le« izenačila v Neaplju in se tako znašla še dve točki bolj oddaljena od obeh milanskih ekip. Ranierijevi varovanci se pritožujejo, ker je Napoli izenačil iz 11-metrovke v zadnjih minutah tekme. A prej je sodnik spregledal kar dve očitni 11-metrovki za Napoli, tako da je navsezadnje neodločen izid povsem pravičen. ZACCHERONI PADEL - Po šestih tekmah brez poraza je tudi Zaccheroni padel. Za trenerja Juventusa je bil usoden Palermo, ki je črnobele že premagal v prvem delu prvenstva. S to zmago so Sicilijanci prehiteli Juventus in se prebili na četrto mesto na lestvici. V nedeljo zvečer so se znova pokazale vse hibe »stare dame«. Zacc-heroniju jih je v teh tednih uspelo na nek način prekriti, a prvi resnejši tekmec je znova obelodanil vse težave, s katerimi so se pri Juventusu ubadali, ko je bil trener Ferrara. Med drugim je znova krepko razočaral Diego. ZMAGA CHIEVA.. ALI TRIESTINE? - Chievo si je z zmago nad Cagliarijem predčasno zagotovil obstanek v ligi. Čestitati je treba najprej trenerju Di Carlu, ki je znova dosegel zastavljeni cilj. Med tolikimi trenerji, ki se znajdejo na pomembnih klopeh, ne da bi si tega zaslužili, bo verjetno on kmalu povsem upravičeno imel priložnost voditi kako vrhunsko ekipo. Tokrat je zmaga Chieva sad dveh napadalcev, ki so nekako vezani na Trie-stino. Odločilni gol je dosegel Pablo Granoche, urugvajski napadalec, ki se ga tržaški napadalci odlično spominjajo, kako je tresel gole v rdečem dresu s helebardo, prvi gol pa je dosegel De Paula, ki je januarja bil na tem, da okrepi Triestino, a je nazadnje ostal v Chievu, ker Ve-rončani zanj niso dobili nadomestila. Za oba napadalca pa je bil to prvi gol v A-ligi. / RADIO IN TV SPORED Torek, 2. marca 2010 13 NAŠ POGOVOR - Predsednik ŠD Mladina Boris Bogatec Drugje zelo • • v ■ cenijo nase uspehe, pri nas pa mnogo manj Kriško športno društvo Mladina je eno redkih, ki se lahko ponaša z vrhunskimi rezultati, je pa edino slovensko, ki ima trikratno zmagovalko rolkarskega svetovnega pokala in lastnico dveh kristalnih globusov, ki jih mednarodna zveza FIS podeljuje od leta2008. O klubu in dejavnostih (predvsem rolkarski) smo se pogovorili s predsednikom Borisom Bogatcem. Po treh zmagah na svetovnem pokalu se zdaj postavlja vprašanje, ali bo Mateja Bogatec osvojila še četrto ... Ne vem. Je ne bom silil in ne vem, kaj ona misli. Če bi imela pogoje, da bi trenirala, bi morda vztrajala. Težko bo, da bo spet dosegla tisti nivo. Zdaj sicer trenira prav toliko kot v prejšnjih zimskih sezonah. Ko bo morala začeti z dvodnevnimi treningi, ne vem, če bo zmogla vse uskladiti s študijem. V klubski beri dobrih rezultatov izstopajo predvsem rolkarski. Kateri pomen imata za klub dva kristalna globusa? Kdor ve, koliko truda je za temi uspehi, se morda zaveda, kaj pomenijo ti rezultati za klub. Ugotavljam pa, da v zamejstvu ni veliko razumevanja. Najbrž niso vsi razumeli, koliko smo vložili v te uspehe. Ker rolkanje ni popularen šport, se zdi, da se vrhunske rezultate lahko dosega z manj treningi. To pa ne drži. Ob talentu je potrebno veliko dobre volje, truda, pa tudi sreče in seveda mora tekmovalec imeti pogoje, da se lahko razvija. Kar je dosegla Mateja, bo težko ponoviti. Kot sem že večkrat opozoril, so vsi smučarski tekači tudi rolkarji. Torej je konkurence precej. Ni masovni šport, pa vendar se na rolkarskih tekmah merijo smučarji, ki so najboljši. Naj ponazorim s primerom: francoski tekač Vittoz, ki je zdaj v samem svetovnem vrhu v smučarskem teku (nastopil je tudi v Vancou-vru, op. a.), je bil v sprintu pri rolkanju med najboljšimi na svetu. David (Boga-tec op.a.) pa ga je večkrat premagal; tako je tudi Mateja (Bogatec op.a.) večkrat premagala kako italijansko tekačico reprezentančne ekipe. Boljša je bila tudi od ruskih tekmovalk: one nastopajo vedno zelo motivirano, saj z zmagami pridobivajo druge olajšave. Vedno smo tudi vabljeni na mednarodni smučarski sprint v Asia-go in tam smo večkrat odnesli zmago. Ime kluba, Mateje in Davida so torej dobro poznana tudi smučarskim tekačem. Vsi nas spoštujejo, tudi olimpijci Pillet Cot-trer, Di Centa in Belmondo. Kako vas upoštevajo na zvezi? Dobro, čeprav je zveza bolj kotalkar-sko usmerjena. Mateja je namreč najboljša italijanska rolkarka. Kako pa je na tekmah? Vsi vedo, da smo zelo konkurenčni predvsem v ravnini in sprintu. Matejo pa poznajo prav vsi. Omenili ste, da v zamejstvu večina ne ve, kaj pomenijo uspehi. Mogoče vpliva dejstvo, da večinoma ne tekmujete v naši okolici ... Seveda, rolkanje ni kot nogomet. Večjo vidljivost vsekakor pridobivamo z mednarodno tekmo Grand Prix in sprintom na Baviseli. Zanimanje za obe tekmi pa bi bilo mogoče z večjo medijsko pozornostjo morda lahko še večje. Se pa trudimo, da bi bili vidljivi. Po uspehih vaših sinov Mateji in Davidu, kako napovedujete bodočnost rolkarske sekcije? Skupina mlajših se razvija. Nekateri so konkurenčni. Za preskok med elito je poleg talenta, potrebna dobra volja in trud, pa tudi velika pomoč staršev. Nismo tako društvo, ki bi si lahko privoščilo trenerja vsak dan ... Zato je na primer tudi Mateja trenirala zadnji dve sezoni sama dvakrat dnevno, za kar je potreben velik napor. Ob rolkanju gojite tudi alpsko smučanje in tek na smučeh. Vaša dejavnost se torej večinoma odvija drugje. Kaj to pomeni za klub in organizacijo dejavnosti? Naporno je. Večkrat smo tudi več dni na prizoriščih tekem, zato je pomoč odbornikov in staršev bistvena. Tudi stroški so zato višji, navijačev pa navadno nimamo. Mladina nima svoje športne dvorane ... Tako je. Letos so nam omogočili uporabo rikreatorija vsak večer, kar je zelo pomembna pridobitev. Letos lahko pozimi treniramo petkrat tedensko, dvorano pa bomo lahko uporabljali tudi poleti ob slabem vremenu. Pred tem pa smo morali vedno iskati razpoložljive dvorane in se prilagajati urnikom. Pomanjkanje dvorane ste torej rešili. Kaj pa ostale težave? Nekaj denarja manjka za nakup novega kombija. Imamo dva, ampak eden je že dotrajan. Kombi je primarno sredstvo za obe dejavnosti. Težko nam je, ko pišemo prošnje različnim ustanovam, nihče pa nam ni še dodelil prispevka za kombi. Nasprotno pa opažamo, da imajo nekatera društva kombi, ki so ga prejeli s pomočjo prispevka, rabijo pa ga občasno. Pri vašem klubu delujeta dve sekciji. Je pozimi v osredju smučarska? V bistvu rolkarska dejavnost deluje tudi pozimi, s tem da se prelevi v tek na smučeh. Skoraj vsi trenirajo ob nedeljah na Črnem vrhu. Pri smučanju pa letos poleg tekmovalcev vadi tudi skupina otrok. Zakaj je klub pri smučanju usmerjen predvsem v tekmovalno dejavnost, tako pa ni pri teku na smučeh? Prvič zato, ker tekmujemo že celo poletno sezono. Bilo bi preveč naporno, hkrati pa bi bilo nesmiselno, da tekmujemo proti tistim, ki trenirajo cel teden, mi pa lahko samo ob nedeljah. Menim, da če se naši otroci potrudijo med poletno sezono, je to čisto dovolj. Letos treniramo vsako nedeljo na snegu. Sam sem odgovoren za ta del treningov. Letos je odziv dober, kar kaže tudi rekordno število nastopajočih na tržaškem prvenstvu. Kateri so novi izzivi in načrti? Napovedovali ste rekreacijsko sekcijo. Ali je zaživela? Za druge projekte primanjkuje odbornikov. O rekreaciji pa tako: pri smučarskem teku so se nekateri rekreativci že pridružili na treningih in zimovanju v To-blachu. Planinska sekcija pa še ni popolnoma zaživela. Veronika Sossa NEMOGOČI PAR » ra Študijski uspeh? Pišem diplomsko nalogo iz fizio-terapije. Najljubši učitelj ali profesor? Walter Auber. Kdaj si bil zadnjič v gledališču, na razstavi ali v muzeju? Zadnjič sem bil verjetno v gledališču pred nekaj leti. Branje: kaj, kdaj, kako, koliko, kje? Vsak dan berem Il Piccolo in novice po spletu. Še najbolj so mi všeč knjige o aktualnih temah, kot so recimo tiste, ki jih piše Travaglio. Najljubša glasba, knjiga, film? Poslušam hard rock in heavy metal, moje najljubše knjige so vse Bukow-skijeve in American Psycho, med filmi so mi všeč tisti »dementni« iz devetdesetih let, kot na primer Dumb and Dumber. Intelektualec v tvojem športu? Težko rečem, morda še največ Matej Nadlišek. Dobiš vstopnici za ogled Louvra. S kom greš v Pariz? S punco, da si tudi malo ogledava mesto. Splošna kultura: naštej tri zamejske založbe. Mladinska knjiga, Modrijan ... ah, te so slovenske, niso zamejske, ne? ZTT, Mladika, Goriška Mohorjeva družba ... Poznaš Jasno Jurečič? Ne. (pv) Športni uspeh? Prvo mesto v postavljanju šotora z apsido na republiškem tekmovanju tabornikov. Najljubši športni mentor? Divna Slavec. Kdaj ste bili zadnjič v športni opremi? V bistvu sem vsak dan, ko peljem sprehajat psa. Rekreacija: kaj, kdaj, kako, koliko in kje? Kolikor dopuščajo obveznosti babice, telovadim dvakrat tedensko v društvu Iga Grudna. Rečejo ji joga, a pravilneje je to telovadba po metodi izkustvene anatomije. Najljubši športnik, športni klub, reprezentanca? Najljubša športnica je moja hči Katja Milič, redno si ogledujem tekme Kra-sovih namiznotenisačic, ko gre za reprezentance, pa navijam za Slovenijo. Športnik med kolegi? Duško Jelinčič. Dobite vstopnici za ogled olimpijskih iger. S kom greste v London? Z možem. Športna kultura: kako je ime najboljši moški košarkarski ekipi v deželi FJK? Priznam, ne bi vedela. Videmski Snaidero. Poznate Mirana Boleta? Košarkar. Pa še zelo dober. (pv) »Igralci curlinga so prišli v boj z okusnimi jedmi v posodah Tupperwa -re.« (John Leicester v komentarju zoper curling Associated Press, 23. 2.) »To je izjemno neumna izjava in je sploh ne mislim komentirati.« (Tone Vogrinec o napovedi Andree Massija, da bi za Tino Maze lahko poiskal neslovenske rešitve, Sobotna priloga, 27. 2.) »Doma skočim pod tuš in se zvalim v posteljo. V pol spancu z enim očesom spremljam, kaj se bo zgodilo s Tino. Zaspim.« (Kako je Primož Kozmus spremljal uspeh Tine Maze, Sobotna priloga, 27. 2.) »Prav je, da se kaznuje preklinje-valce, a italijanski nogomet bi moral kaj storiti, da se z boljšim sojenjem preklinjanje prepreči.« (Serse Cosmi, Corriere della Sera, 28.2.) »Zdaj seveda Petra Majdič, a heroj je tudi Grk, ki je prvi pretekel maraton.« (Aljoša Saksida, Primorski dnevnik, 23.2) 360 STOPINJ Manuel Zu Rad poudari, da je igral tudi za Udinese Manuel Zuppin (rodil sej je 13. januarja 1989), za prijatelje Zup, je letos postal standardni vratar prose-škega Primorja v 2. amaterski ligi. Manuel živi na Proseku in končuje trgovsko višjo srednjo šolo Carli v Trstu. Nogomet je začel igrati pri Primorju, nato pa je prestopil k združenim ekipam. Pri najmlajših se je preizkusil pri videmskem Udineseju, nato pa se je vrnil na Tržaško, kjer je najprej igral pri San Luigiju, nato znova pri Primorju, pri mladincih Vesne in nazadnje se je preselil k članski ekipi proseškega društva, pri kateri igra že tretjo sezono. Manuel je ponosen, da je oblekel dres pokrajinske reprezentance in nastopil na turnirju v Riminiju. Proseški vratar rad poudari tudi, da je igral za Udinese, čeprav le pri najmlajših. Stan: prost Ostali športi: zanimam se za rugby in atletiko Ostale dejavnosti in konjički: deskam po internetu, gledam filme, poslušam glasbo Dnevniki, revije, TV-dnevniki, TV-oddaje: Primorski dnevnik, Gazzetta dello Sport, Piccolo; televizijska športna poročila; Chiambretti night, simpsons, griffin Spletna stran: Knjiga na nočni omarici: Numero uno, ki je avtobiografija Juventu-sovega vratarja Buffona in Una vita che ti aspetto od Fabia Vola Najljubša glasba: rock in elektronska glasba Najljubši film: Oceans eleven, Il gladiatore, Scarface Moj lokal: Portizza Najljubša jed: pica Najljubša pijača: coca cola Mi je všeč/mi ni všeč: ni mi všeč zloraba moči, mi je všeč iskrenost Najljubši športnik: Edwin Van der Sar Najljubša osebnost: Barack Obama Najljubše počitnice: to poletje v Budimpešti, kjer je bil največji evropski glasbeni festival Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ...slavni rock star Moja himna: soundtrack filma Requiem for a dream Moj vrstni red: zdravje, prijatelji, šport ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO REKA V ANGLIJI, PRITOK OUSE ŠP. DELAVEC TERČON MESTO V JUŽNI ITALIJI NEPROFE-SIONALEC PISEC Z NRAVNO TENDENCO / PORTUGALSKI NOGOMETNI REPREZEN-TANT AM. IGRALKA (BETTE) NORDIJSKA BOGINJA DALEY THOMPSON POKRAJINA V CAMPAGNII VERNIK, KI NI DUHOVNIK ZMRZEL SNEG NA DREVJU NAŠ NEKD. AVT. KLUB BESEDICA V NEMŠKIH PRIIMKIH RICCARDO ILLY MESTO V MARKAH ANTIČNO IME ZA VZH. OBALO JADRANA KEMIJSKI ZNAK ZA SELEN EISEN-HOWERJEV VZDEVEK OTOŠKA DRŽAVA V SREDOZEM. MORJU KITICA IZ OSMIH ENAJ- STERCEV LOVSKI PLEN BERI PRIMORSKI DNEVNIK SLOVENSKA SMUČARKA ZAVADLAV UGO TOGNAZZI GRŠKA ČRKA ŽIVALSKI VRT KRAJA, TATVINA NEKDANJI NEMŠKI NOGOMETAŠ SEELER DEL, DELEŽ, TUDI PARCELA MUŠKATO BELO VINO RICHARD EGAN EGIPČANSKA BOGINJA NEBA TINA TURNER PRIPRAVA Z MREŽO ZA ČIŠČENJE ŽITA GLAVNO MESTO KANADE BERI ŠPORTNO PRILOGO PD SUROVINA ZA ČOKOLADO NEODLOČEN IZID PRI ŠAHU EVGEN LOVŠIN SLOVARČEK - CAM = reka v Angliji • NUT = egipč. boginja neba • OTONEL = muškato belo vino • RAN = nordijska boginja morja 14 Torek, 2. marca 2010 KOŠARKA / DRŽAVNA C-LIGA - Jadran Qubik premagal Vatovčev Oderzo Prevladali po zelo izenačeni igri Odlična Marusič in Semec, končno dobor igral tudi Peter Sosič Jadran Qubik caffe - PMP Oderzo 67:63 (14:18, 37:36, 49:55) JADRAN: Vitez 4 (2:6, 1:1, 0:2), K. Ferfoglia 5 (3:4, 1:4, -), Semec 14 (2:2, 3:5, 2:2), Malalan (-, 0:3, -), Coco 8 (-, 4:8, 0:2); Slavec 5 (2:5, 0:1, 1:5), S. Ferfoglia, Marušič 19 (5:5, 4:6, 2:3), Sosič 9 (1:1, 4:9, -), Franco 3 (-, 0:3, 1:3), trener Dražen Grbac. SON: Jadran 17, Oderzo 23. Skoki: Jadran 41 (29 v obrambi, 12 v napadu), Oderzo 32 (26+6). Jadran Qubik caffe je v 22. krogu državne C-lige tesno premagal Vatovčev Oderzo. Srečanje je bilo zelo izenačeno: v glavnem je razlika med ekipama znašala dve do tri točke, obe ekipi pa sta le enkrat vodili za šest. Že v uvodnih minutah je bilo razvidno, da so vsi igralci pod precejšnjim pritiskom: jadranovci se namreč borijo, da bi se izvlekli iz boja za obstanek, gostje pa se nočejo vanj vplesti. Oboji so zato precej grešili - po minuti in pol je bil izid 0:3 v korist gostov, po petih pa 6:6. Grbčevi varovanci so v prvi četrtini v glavnem zasledovali nasprotnike - večkrat so sicer izenačili, le dvakrat pa za kratek čas povedli - prvič z Marušičevo trojko (11:10), drugič z Vitezovim prostim metom (14:13). V vrstah Oderza je v tem delu izstopal predvsem playmaker Silvestrini, ki je z asistencami in natančnimi podajami nasploh pripomogel k vodstvu svoje ekipe. Jadranov strateg Grbac je s consko obrambo 3-2 omejil nasprotnike, ki so z razdalje bolj malo zadevali. Tudi domačini so imeli kar nekaj težav proti agresivni mož-moža obrambi, pod košema pa so skozi celo srečanje popolnoma nadigrali nasprotnike. Že v prvem polčasu sta tokrat odlična Marušič in Semec skupaj zbrala kar 18 točk (na skupnih 37), njuna skupna ocenitev pa je bila kar +26. V napadu je v drugi četrtini končno spet blestel Peter Sosič z devetimi točkami, od teh kar štiri tik ob izteku štiriindvajsetih sekund oz. polčasa. Takoj po glavnem odmoru sta Semec in Marušič (s štirimi oz. petimi točkami v pičlih treh minutah in pol) podarila svoji ekipi najvišje vodstvo (46:40). Že je kazalo, da bodo Vitez in soigralci nadigra-li nasprotnike, ko so doživeli triminut- Matteo Marusič tokrat odličen kroma no krizo, med katero niso dosegli niti točke, izgubili pa so pet zaporednih žog. Oderzo je to izkoristili in z delnim izidom 10:0 spet prevzel vodstvo. Jadra-novci so z dobro obrambo omejili škodo, po dvominutnem odmoru pa so takoj izenačili (58:58). Od tridesete do šestintridesete minute so Vatovčevi varovanci dosegli le trojko, tako da je Jadran povedel za štiri pike (62:58). Gostje so se ©Dve, tri več... Če bi Jadran v minulih dvaindvajsetih krogih dosegel dve ali tri dodatne zmage, bi imel kar dobro izhodišče v boju za končnico. To predvsem na račun zelo ugodne koš razlike z Rovigom in dveh zmag z Oderzom, ki si z Mon-tebelluno trenutno delita mesta od sedmega do devetega. Glede na nepredvidljivost prvenstva pa bi se lahko še katera izmed teh ekip približala dnu, morda pa se bodo Jadranovci povzpeli vse do sredine lestvice. z akcijo za tri točke približali na piko (62:61). Po številnih napakah na obeh straneh je Oderzo imel še zadnjo možnost za zmago, sodnika pa sta na prodoru dve sekundi pred koncem dosodi-la korake. Po dveh zaporednih minutah odmora so gostom na izvajanju dosodi-li nešporten prekršek, ki so ga jadranovci dobro izkoristili in dosegli osmo prvenstveno zmago. (M.O.) • «a Koš količnik Po nedeljski zmagi je Jadran ponovno dohitel Spilimber-go, s katerim je izgubil in zmagal z enako razliko. Če bosta samo ti dve ekipi na koncu prvenstva imeli enako število točk, bo o končni razvrstitvi odločal koš količnik celotnega prvenstva. Trenutno je za pet desetink odstotka boljši Spilimbergov, ki bi sicer sedaj nastra-dal, če bi namesto koš količnika (razmerja med danimi in prejetimi koši) uporabljali koš razliko. Jadranova je namreč -77, Spi-limbergova pa -79. DEŽELNE LIGE - Breg se rešuje in spogleduje s končnico hkrati Zmaga šteje dvojno Novosti v prestopnem roku - Neugodni krog za igralce Bora Radenske V deželni košarkarski C-ligi je Breg v soboto opravil izjemno pomemben korak predčasnemu obstanku in play-offu naproti. Zmaga proti Cervignanu pravzaprav velja dvojno, saj so Krašovčevi varovanci neposrednega konkurenta pustili najbrž dokončno za sabo (+4 na lestvici in 2:0 v medsebojnih obračunih). V soboto bodo lahko tako bolj neobremenjeni iskali novi točki na igrišču vi-demskega CBU. S Snaiderovimi mladinci je v tem krogu sicer prvič zaigral branilec Riccardo Truccolo (letnik 1989), ki je do decembra igral v A2-ligi (že v dokaj odgovorni vlogi), a so ga tedaj zasačili pri dopinški kontroli (pozitiven je bil na snov THC, ki je prisotna v tako imenovanih lahkih drogah). Prestal je dvomesečno diskvalifikacijo in videmski prvoligaški klub ga je zaenkrat vključil v tretjeli-gaško ekipo, kateri zna biti v boju za obstanek v veliko pomoč (ob krstnem nastopu sicer kljub 18 točkam ni mogel preprečiti poraza v Krminu). V zadnjih dneh še poslednjega februarskega prestopnega roka smo zabeležili še nekaj premikov. Mladi krilni igralec Moznich je od videm-skega Virtusa (C1) prestopil na posodo v Fagagno, branilec Marras, ki se mu je pred mesecem dni odpovedala Goriziana, je okrepil vrste krminske Albe, Tržačan Bossi je oblekel dres Ronk, veteran Tegon (play-maker) pa se je iz Perteol (D-liga) vrnil v Červi-njan. Sobotni krog je bil dokaj neugoden za košarkarje Bora Radenska, ki so po štirih zaporednih zmagah spet okusili grenkobo poraza proti v zadnji četrtini bolj zreli ekipi UBC. Slaba novica za Svetoivančane, ki morajo v soboto na Prvem maju slušati na vsak način presenetiti favorizirano goriško Ardito, je tudi tretja zaporedna zmaga (tokrat na račun močne Lati-sane) konkurenta za obstanek, vi-demskega CUS. V D-ligi je bil Kontovel tokrat prost, pod vrhom lestvice pa je medtem v beli skupini nastala prava gneča. Videmski Geatti je z novo zmago zdaj že korak pred matematičnim neposrednim prestopom, ki ga bo proslavljal že v nedeljo, če bo zmagal v Gradišču. Drugo mesto delita spet uspešna Romans in tržaški San Vito, Kontovel pa je četrti skupaj z Gast-hausom in Sbrindello. Videmčani so se spet odločno vmešali v boj za uvrstitev v peterico po zmagi prav v Tržiču na račun vse manj prepričljivega moštva (ki mora tudi še počivati), za katerega igra tudi Andrej Adamič. Če želijo ostati v boju za končnico, morajo Gerjevičevi fantje v petek v Gorici seveda absolutno premagati že izpadlo pepelko Dinamo. Elvis Klarica (Breh) »Pošastni« Haskic Bregov steber Melvis Ha-skic je v soboto v Dolini postregel z »monstre« predstavo, zbral je kar 35 točk, iz igre je metal 12:20 (štiri trojke), proste mete pa izvajal 7:9. 30 točk je Koprčan bosanskega porekla dosegel že v petem krogu, ko je bil odločilen za zmago Krašovčevega moštva v Ronkah. Kljub temu, da zaradi službenih obveznosti v Venetu ne trenira redno, je v dosedanjih 17 nastopih Haskic zadel 300 točk, povprečno jih daje 17,6 na tekmo. WALTER VATOVEC Našemu so »odsekali« roko Za razliko od prvega srečanja je bila tokrat tekma zelo izenačena, dalj časa ste celo vodili. Kaj se je zataknilo v zadnji četrtini? To je stvar živcev, če človek verjame v zmago ali ne. Glede na to je koš lahko majhen kot šivankino uho ali velik kot »štirna«. Za nas je bilo prvo in na žalost smo danes zgrešili res neverjetne mete - in to z našimi najboljšimi strelci! Ne smemo pa pozabiti dveh stvari v končnici: sami smo zgrešili protinapad z dvema igralcema proti enemu. Žogo smo spet pridobili, sodnika pa nam nista prisodila prekrška, ko so našemu igralcu »odsekali« roko sredi igrišča. Dogaja se, da sodnika odločita tekmo - in tokrat sta: namesto dveh prostih metov s točko zaostanka smo izgubili žogo. Vaš nov playmaker Silvestrini je tokrat igral vseh štirideset minut. Na koncu pa ni blestel kot v prvih četrtinah... Možno, mi pa drugih playma-kerjev nimamo. Zato je zelo pomembno, da smo vzdržali ritem na izenačenem srečanju - »pika na piko«. Pustiti ga moramo, da se še naprej razvija, in da bo v bodoče igral, kot je treba. Je končni cilj še vedno playoff? Prvi cilj je ta, da se rešimo pred izpadom. Naša ekipa je v bistvu enakovredna Jadranovi, čeprav smo mi zmagali nekaj več tekem, oni pa izgubili. Kaj pa Jadran? Jadran ima isto ekipo kot lani, ko se ni uvrstil v play-off samo na račun sodniške kraje - podobne današnji - na tekmi z Virtusom. Kvaliteta je ta, liga se kvalitetno ni bistveno spremenila, je pa zelo izenačena. Z nespremenjeno postavo pa jih tudi vsi že poznajo. Je to res njihova glavna hiba? To je filozofija. Ko šutiraš za tri točke s šuterjem tri metre od branilca, mora žoga čez obroč. Kdor tako zadene, zmaga. Kdor pa zgreši deset takih metov ... lahko gre naravnost domov. Danes je Semec zadeval kot za stavo. Semec in Marušič sta zadela vsak po dve trojki. Tega nismo pričakovali in je gotovo pripomoglo k Ja-dranovi zmagi. Semec je gotovo odigral eno izmed svojih najboljših tekem. Priden on, slabi mi, ker smo mu to dovolili. (M.O.) NAJBOLJŠI STRELCI Ta teden: Haskič (Br) 35, Klarica (Br) 21, Marusič (J) 19, Semec (J) 14, Zanini (B) in Krizman (B) 12, Pilat (B) 11, Buttignon (Br) 10. Skupno drž. C-liga: Sosič 274, Marusič 179, Coco 170, Slavec 168, S. Ferfoglia 130, Malalan 114, Franco 106, Semec 99. Skupno dež. C-liga: Klarica (Br) 347, Haskič (Br) 301, Crevatin (b) 229, Madonia (B) 224, Alberti (b) 219, Krizman (B) 196, Buttignon (Br) 164, Šušteršič (B) 162, Sechet (Br) in Bozic (Br) 157, Bole (B) 147, Klabjan (Br) 136. C-liga IZIDI 22. KROGA NBU - Marghera 63:75, Montebelluna - Padova 76:54, Pordenone - Codroipo 85:61, Virtus UD - San Daniele 69:80, Jadran Qubik - Oderzo 67:63, Caorle - Rovigo 66:58, San Vendemiano - Spilimbergo 84:79, Pool Venezia - NPG 81:59 Pordenone 22 18 4 1609:1353 36 Caorle 22 15 7 1601:1420 30 Pool Venezia 22 13 9 1524:1481 26 Marghera 22 12 10 1602:1549 24 NBU 22 12 10 1567:1516 24 Codroipo 22 12 10 1575:1584 24 Montebelluna 22 11 11 1525:1523 22 Oderzo 22 11 11 1494:1514 22 Rovigo 22 11 11 1439:1541 22 Padova 22 10 12 1548:1558 20 San Vendemiano 22 10 12 1544:1587 20 NPG 22 9 12 1472:1522 18 Virtus Ud 22 9 13 1511:1577 18 Jadran Qubik 22 8 14 1472:1549 16 Spilimbergo 22 8 14 1528:1607 16 San Daniele 22 7 15 1532:1662 12 PRIHODNJI KROG: NPG - NBU, Rovigo - Pordenone, Virtus - Caorle, Spilimbergo - Marghera, San Daniele - Jadran Qubik (6.3. ob 20.45), Oderzo - Montebelluna, Pool Venezia - San Vendemiano, Padova - Codroipo C2-liga IZIDI 22. KROGA Alba - CBU 92:71, Servolana - Roraigrande 93:91, Goriziana - Ardita 66: 87, UBC - Bor Radenska 81:69, CUS Udine - Latisana 83:78, Breg - Credifriuli 82:68, Collinare Santos 65:73, Ronchi - Venezia Giulia 70:78 Santos 22 17 5 1639:1487 34 Alba 22 16 6 1817:1623 32 Latisana 22 15 7 1760:1564 30 Roraigrande 22 15 7 1649:1613 30 Servolana 22 14 8 1777:1683 28 Ardita 22 13 9 1733:1649 26 Breg 22 12 10 1563:1588 24 UBC 22 11 11 1623:1635 22 Venezia Giulia 22 10 12 1576:1564 20 Credifriuli 22 10 12 1789:1820 20 Collinare 22 9 13 1582:1611 18 CUS Udine 22 8 14 1579:1672 16 CBU 22 8 14 1633:1735 16 Ronchi 22 7 15 1612:1693 14 Bor Radenska 22 7 15 1561:1650 14 Goriziana 22 4 18 1385:1590 8 PRIHODNJI KROG: Alba - UBC, Goriziana - Servolana, Credifriuli - Ronchi, Bor Radenska - Ardita (6.3. ob 20.30), Latisana - Collinre, Santos - Venezia Giulia, CBU - Breg (6.3 ob 17.20), Roraigrande - CUS Udine D-liga vzhod izidi 21. KROGA Perteole - Dentesano 61:72, Romans - Grado 90:65, Dinamo - San Vito 61:83, Monfalcone - Sbrindella 70:78, Vilesse - Don Bosco 83:78, Geatti - NAB sinoči. Geatti 19 17 2 1546:1347 34 Romans 18 13 5 1395:1196 26 San Vito 19 13 6 1419:1328 26 Sbrindella 19 12 7 1381:1313 24 Monfalcone 20 12 8 1472:1422 24 Kontovel 19 12 7 1260:1260 24 Dentesano 19 11 8 1313:1216 22 Perteole 19 8 11 1331:1325 16 Villesse 19 7 12 1249:1348 14 NAB 18 6 12 1227:1307 12 Don Bosco 20 6 14 1349:1460 12 Grado 20 6 14 1386:1541 12 Dinamo 19 1 18 1183:1448 2 PRIHODNJI KROG Grado - Perteole, Sbrindella - Vilesse, Dentesano - Geatti, Dinamo - Kontovel (6.3. ob 20.30), San Vito - Romans, NAB - Don Bosco NAJ DOSEŽKI ALEN SEMEC Jadranovec (rojen 2. 10. 1982) je v tem krogu dosegel 14 točk, kar je najboljši izkupiček te sezone. »Letos v primerjavi z lansko sezono več igram, zato dosegam tudi več točk. V prejšnjih sezonah pa sem bil v napadu vedno zanesljiv. Izjema je bilo lani, ker sem zelo malo igral,« je pojasnil Alan, ki je sicer tudi zelo dober v obrambi. Krilni igralec nima svoje najljubšega položaja za mete na koš: »Vseeno mi je od kod mečem.« Z ekipo trenira met navadno po treningih, sam pa nikoli. Navadno je vedno več kot 50-odstoten. Osebni rekord je zbral pri naraščajnikih, ko je dosegel 51 točk, v članskih ekipah pa ni nikoli dosegel več kot 20. Prosti meti: Marusič (J) 5:5 Za 2T: Buttignon (Br) 4:4, Zanini (B) 5:6 (83,3 %) Za 3T: Semec (J) 2:2 Statistika flop: prosti meti: Šušteršič (B) 1:4 (25 %), 2T: Malalan (J) in Franco (J) 0:3, Klarica (Br) 4:11 (36,3 %); 3T: Krizman (B) 1:5 (20 %), Klarica (Br) 3:12, Bor 3:17 (17,6 %) / RADIO IN TV SPORED Torek, 2. marca 2010 15 ALPSKO SMUČANJE - Deželne kvalifikacije trofeje Ostržek na smučeh Trije smučarji na državnem finalu II « • f • • f • V • f f VI • • v v • • I • • I v Uvrstili so se samo najmlajši, med dečki in narascajniki pa nihče Konec tedna so stekle deželne kvalifikacije za nastop na državni fazi Trofeje »Otržek na smučeh« (Pinocchio). V nedeljo so na Piancavallu nastopali dečki in deklice ter naraščajniki in naraščajnice. Nobenemu tekmovalcu naših klubov ni uspel preboj med najboljše, tako da nihče ne bo nastopil na državni fazi v Abetoneju. V naslednjo fazo se je uvrstilo 10 smučark in 14 smučarjev vsake kategorije. Najboljša je bila Brdinina smučarka Katrin Don. Med deklicami je osvojila 16. mesto. Donova je spet nastopila solidno kot na začetku sezone: med letniki 1998 je bila peta, zato v klubu računajo, da ji bo uvrstitev na državno fazo uspela naslednje leto. Tekme pa se ni udeležil Albert Kerpan (Mladina), ki sodi med boljše naraščajnike v deželi. Kot smo že poročali, so v soboto stekle kvalifikacije v kategorijah baby in miški/ke. Na državno fazo so se uvrstili trije smučarji naših klubov: Petra Udovič in Andrea Craievich (obe Devin) ter Jan Ostolidi (Brdina). Izpostaviti velja rezultat miške Andree Craievich, ki je bila peta med leto starejšimi tekmovalkami. Med miškami letnika 2000 je bila najboljša. Petra Udovič je bila druga, Jan Ostolidi pa šesti. Za samcati dve sekundi je uvrstitev spodletela Igorju Gregori (Brdina), ki je bil 15. Državni finale bo od 22. do 27. marca v smučarskem centru Abetone. Najmlajši so tekmovali tudi v nedeljo. Trije smučarji so bili v prvi deseterici. Med miški je bil Igor Gregori peti, Jan Ostolidi (oba Bredina) pa osmi. Igor je za prvouvrščenim zaostal 45 stotink. Dobro je prismučala do cilja tudi Petra Udovič (Devin) med baybji, čeprav se je šele prvič preizkusila v slalomu. Kot v soboto je zaostala samo za Ludovico Padula-no, ki izstopa že celo sezono. Zaradi napake na zadnjih vratcih pa je odstopila Andrea Craievich (Devin), ki bi bila sicer med miški lahko na stopničkah. Trenerja Lovrenc Gregorc (levo) in Aleš Sever (desno) s tekmovalci, ki so se uvrstili na državni finale trofeje Ostržek: (od leve) Jan Ostolidi, Petra Udovič in Andrea Craievich Deželne kvalifikacije Ostržek na smučeh: Baby ženske: 1. Ludovica Padulano (Sella Nevea) 48,96, 2. Petra Udovič 51,32; 13. Sara Craievich ( obe Devin) 56,43; baby moški: 1. Andrea Toscano (Por-denone) 48,50; 21. Alessandro Deluisa (Devin) 57,43; miške: 1. Lara Della Mea (Lussai) 46,01; 5. Andrea Craievich (Devin) 47,23; 30. Lorenza Jež (Brdina) 52,27; miški: 1. Jacopo Miu (Cimenti) 44,82; 6. Jan Ostolidi 46,12; 15. Igor Gregori 47,09; 25. Matej Kalc 48,45; 28. Carlo Francesco Rossi (vsi Brdina) 48,76; 33. Rudy Škerk 49,30; odstopil Enrico Rožič (oba Devin). Dečki: 1. Gianluca Dolso (CAI XXX Ott) 55,99; 22. Luca Carciotti 1:00,33; 23. Tommaso Pilat 1:00,46; 41. Matej Udovič (vsi Devin) 1:04,24; De- klice: 1. Nicole Hoffer (Sappada) 55,76, 16. Katrin Don (Brdina) 1:00,83; 32. Patrizia Zarotti 1:04,30; 40. Alessia Bussolini (obe Devin) 1:10,59. Nedeljski slalom: 1. Ludovica Padulano (Sella Nevea) 32,64; 2. Petra Udovič 32,72; 12. Sara Craievich (obe Devin) 42,39. Baby moški: 1. Paolo Palmegiano (5Cime) 32,10; 15. Alessandro Deluisa (Devin) 44,49; Miške: 1. Erika Tiepolo (Cimenti) 28,68; 29. Lorenza Jež (Brdina) 37,82; Andrea Craievich (Devin) odstopila. Miški: 1. Tommaso Bicocc-hi (Cai ts) 27,74; 5. Igor Gregori 28,19, 8. Jan Osto-lini (Brdina) 28,92; 20. Matej Kalc 30,05; 24. CArlo Francesco Rossi (vsi Brdina) 30,68; 36. Enrico Rožič 34,31; Rudy Škerk (oba Devin) odstopil. NAMIZNI TENIS - B2-liga Za obstanek se bo moral Kras še truditi Sarmeola - Kras 5:4 Venturelli - Rotella S. 1:3 (11:3, 11:13, 2:11, 7:11); Si-monetti - Simoneta 2:3 (7:11, 11:9, 12:10, 9:11, 8:11); Schuster - Rotella M. 3:1 (15:13, 11:5, 3:11, 11:8): Ventruelli - Simoneta 0:3 (4:11 ,3:11, 2:11): Schuster - Rotella S. 3:0 (11:5, 11:8, 11:8): Simonetti - Rotella M. 3:2 (9:11 ,11:2, 13:11, 11:13, 11:9): Schuster - Simoneta 3:1 (11:5, 13:15, 12:10, 11:9): Venturelli - Rotella M. 0:3 (6:11, 7:11, 8:11); Simonetti - Rotella S. 3:0 (11:5, 11:9, 11:4) Krasovci so proti Sarmeoli, ki zaseda predzadnje mesto na lestvici, doživeli nepričakovan poraz. Zgoniškim fantom se pozna pomanjkanje treningov in v odločilnih trenutkih so nasprotniki bolj motivirani od rdeče-belih ping-ponga-šev. Obstanek v ligi bo tako za krasovce zelo težko dosegljiv. Odločilnega pomena bosta tekmi proti Trevisu in Villazza-nu. Junak srečanja je bil tretji mož Sarmeole Simonitti, ki je v soboto po mnenju nasprotnikovih navijačev odigral ži-vljensko tekmo. Le kapetanu Bojanu Simoneti je uspelo po enakovrednem boju streti njegov odpor. Odločilno srečanje je bilo med Michelejem Rotello in Simonettijem. V petem nizu je bilo stanje 9:6 za krasovca, takrat pa je zgrešil tri odgovore na servis ter dva servisa. V bistvu zadnjih točk sploh ni odigral in nobesedno podaril tekmo nasprotniku. V zadnjem srečanju je Stefano Rotella zaigral demotivirano in brez borbenosti in gladko izgubil. Tri točke je za Sarmeolo dosegle veteran Schuster, ki ima na bachand strani dolge bunki-ce. Le Bojanu Simoneti je uspelo namučiti nasprotnika. Po enotedenskem premoru bo zgoniško moštvo gostilo ekipo San Giovanni, ki zaseda prvo mesto na lestvici. (T.F.) Ostali izidi 13. kroga: Villazzano - San Dona' 1:5, Lavis - Settimo 1:5, Sarnhein - Marling 5:1, Duomofolgore TV - Marostica 5:4. Vrstni red: Sarnthein in Settimo 24, San Dona' 22, Ma-rostica 16, Marling 14, Kras in Duomofolgore 10, Sarmeola 6, Villazzano 4, Lavis 0. Prihodnji krog (13.3.): Kras - Settimo SMUČARSKI TEK - Tržaško ŠD Mladina zadovoljna z ekipnim uspehom V centru Piani di Luzza v kraju Forni Avol-tri so v nedeljo podelili naslove tržaškim prvakom v smučarskem teku. Že sedemnajstič je naslov prvakinje osvojila Adriana De Bernardi, v moški konkurenci pa je zmago slavil Emiliano Paoletti (oba Sc70). Tekmovanja so se udeležili tudi člani ŠD Mladina. Od napovedanih 19 tekačev jih je nastopilo 14, domov pa so kljub temu odnesli celo bero dobrih uvrstitev. Zaradi študijskih obveznosti ni tekmovala večkratna prvakinja Mateja Bogatec; tudi brat David je bil odsoten, drugi pa niso nastopili zaradi bolezni in poškodb. Skupno se je tekmovanja udeležilo 70 tekačev: v mladinskih kategorijah so večinoma nastopali samo člani Mladine, več konkurence pa je bilo med člani. Omeniti velja dober nastop naraščajnika Ni-kija Hrovatina, ki je pokazal velik napredek. Čeprav ni imel primerjave s tekmovalci drugih klubov, je 5 km preizkušnjo pretekel v hitrem tempu. Solidno so tekmovalni tudi najmlajši; nekateri izmed njih so letos prvič stopili na tekaške smuči. V članski konkurenci je zelo dobro sedmo mesto osvojil Erik Tence. Mladina je na društveni lestvici osvojila tretje mesto s 3.044 točkami, prvo mesto je pripadlo Sci club 70 (5669 točk), drugi pa je bil Sci Cai XXX ott. (4699 točk). Predsednik Boris Bogatec je bil zelo zadovoljen: »Po analizi sem tudi ugotovil, da smo letos na društveni lestvici izboljšali lanski izkupiček točk. Če bi nastopili vsi, bi najbrž lahko osvojili še kaj več. Izidi pa kažejo, da so se letošnji treningi na snegu obrestovali. Ne smemo pa mimo tega, da je smučarski tek za nas samo dopolnilna vadba.« Izidi: baby ženske (1 km): 1. Maja Chenda 11.06,10; 2. Petra Prašelj 12.10,70; 3. Tayrin Tence (vse Mladina) 17.59,30. Miške (2 km): 1. Isabel Bacilo (Sc70), 9.44,90; 2. Jasna Vitez 10.59,40; 3. Dana Tence (obe Mladina) 14.07,90; Naraščajniki (5 km): 1. Niki Hrovatin 17.11,00; 2. Giulio Fer-luga (oba Mladina) 24.34,50; deklice (3 km): 1. Alice Vegliach (Sc70) 10.05,80; 2. Jana Prašelj (Mladina) 16.23,10; dečki (4 km): 1. Luka Ghira 11.10,20; 2. Federico Ferluga (oba Mladina) 14,17,20. članice (5 km): 1. Adriana Debernardi (SC70), 13. Veronika Bogatec (Mladina) 26.03,10; člani (7,5 km): 1. Emiliano Paoletti (Sc70) 20:47,70; 7. Erik Tence (Mladina) 24.36,60; 12. Rudi Balza-no 25.58,60; 21. Boris Bogatec (vsi Mladina) 30,39,40. MLADINSKA KOŠARKA - Under 14 moški Dom tokrat namučil Breg V prvem delu prvenstva je Breg zmagal s 33 točkami prednosti, v Dolini pa samo s štirimi UNDER 15 DEŽELNI Bor Zadružna kraška banka - Palmanova 64:65 (15:16, 39:26, 49:46) BOR: Kocijančič 14, De Luisa, Perco 1, Semen 2, Mattiassich 10, Bole 14, Milič, Sternad 22, Bizai, trenerja Fabio Sancin in Dejan Fara-glia. TRI TOČKE: Sternad 1. Združeni naraščajniki Bora in Brega so bili proti favorizirani Palmanovi na pragu lepega podviga, gostje pa so s Prvega maja naposled odnesli celo kožo z zmagovitim košem prav v zadnji sekundi. V prvih dveh četrtinah so domači pokazali svoje najlepše lice, zbrano in učinkovito so igrali tako v obrambi kot tudi v napadu. Delni izid druge četrtine je bil celo 24:10. Po odmoru so se nasprotniki zatekli v consko obrambo, proti kateri je zadeval le še razpoloženi Ilja Kocijančič. Še nekaj minut pred koncem so gostitelji vsekakor še vodili za osem točk, v končnici pa so jih močni tekmeci presenetili. DEŽELNO PRVENSTVO U14 Breg - Dom 68:64 (17:12, 35:29, 59:40) BREG: Vavassori, Gelleni 13, Gregori 14, Vascotto, Sema 9, Matarrese 3, Zobec 6, Cor-retti, Giacomini 14, Gruden 6, Viduli, Fonda3. Trener: Pregarc. DOM: Vizintin, Cociancig 4, Bensa 23, An-tonello 16, Peteani 4, Osso 7, Primosig 6, Pintar 2; Trener: Ambrosi. V petem krogu prvenstva U14 sta se pomerila Breg in Dom. Kot na tekmi prvega dela so zmagali brežani, vendar so domovci v primerjavi s prejšnjim nastopom pokazali velik napredek. Naj le navedemo, da je v prvem delu prvenstva Breg zmagal s 33 točkami prednosti, tokrat pa samo s štirimi. Brežani so od uvodnih minut začetka prevzeli vajeti igre v svoje roke in vodili za 5 točk že prvo četrtino, v kateri sta izstopala Sema in Ilijan. Dom pa se ni vdal in z Benso na čelu ostal vseskozi tik za domačimi igralci. Breg je tudi v spremenjeni postavi v 2. četrtini obdržal vodstvo predvsem z razigranim Gelle-nijem. V nadaljevanju so brežani povodili tudi z 20 točkami naskoka in zgledalo je, da se bodo Goričani predali. Temperamentni Am-brosijevi varovanci pa so v končnici le reagirali in z agresivno obrambo nadoknadili skoraj ves zaostanek. Sedemnajst sekund pred koncem so se približali na sami dve točki. Ta- Zanimiv derbi under 14 v Dolini tesno osvojil Breg kroma krat je igralec Brega Gregori, po domovem prekršku imel na razpolago 2 prosta meta, ki pa jih ni zadel, odbito žogo pa je ujel visoki Bregov igralec Zobec, dosegel koš in tako zapečatil končni rezultat . Obe ekipi sta pokazali veliko borbenost in če sta si Dom in Breg enakovredni glede znanja košarke, je višinska in fizična premoč na strani Brega. Sokol - Nuova pall. Gorizia 152:30 (3:24;44:10;32:6;52:11) SOKOL: Regent 34, Kojanec 10, Sardoč 13, Peric 21, Bevilacqua 10, Ridolfi 25, Devetak 14, Krevatin 13, Daneluzzo 4, Ušaj 8. 3T: Ridolfi 1. SON: 16. Trener: Brumen in Rogelja. Sokolovci so slavili zmago brez težav. Goriška ekipa, ki je nastopila v okrnjeni postavi (samo v sedmih) ni konkurenčna, tako da je bila razlika v kvaliteti očitna. Sokol je prevzel vodstvo že na začetku in povedel tudi s 30 točkami naskoka. V nadaljevanju so domači igralci vodstvo stalno večali. Trenerja sta dala večjo minutažo tistim igralcem, ki so doslej igrali manj. Pohvalo zaslužijo vsi igralci, še posebno borbena Devetak in Daneluzzo, Peric in Regent pa sta uspešno metala na koš. POKRAJINSKO PRVENSTVO U13 ELITNA SKUPINA Breg - Salesiani Don Bosco A 43:45 (14:14, 21:22, 35:33) BREG: Stefančič 2, Gelleni 16, Vascotto 5, Sema 4, Tul 2, Zobec 10, Stagni 2, Fonda 2, Košir. Trener: Sila. V prvi tekmi elitne skupine so Brežani gostili Don Bosco, ki so jih prejšnji teden v prvem delu prvenstva presenetljivo presenetili v gosteh. Brežani so igrali v okrnjeni postavi, saj je zaradi bolezni manjkal prvi strelec ekipe Giacomi-ni. Kljub temu so varovanci trenerja Boruta Sile odigrali dobro in v zaključku imeli celo priložnost za zmago, vendar zadnja trojka Vascotta ni zadela cilja. Pohvala gre vsem igralcem. TOLAŽILNA SKUPINA Azzurra B - Polet/Kontovel 87:33 (28:2, 41:15, 66:25) POLET/KONTOVEL: Giletti 12, Ukmar 2, Furlan 3, Antler, S. Ciuch 2, Coloni, Grgič 4, R. Ciuch, Caneu 2, Tuliach 3, Dell'Ann 4. Trener: Vremec. Ekipa športne šole Polet/Kontovel je ponovno nastopila v okrnjeni postavi. V prvi četrtini so jih nasprotniki popolnoma nadigrali, v nadaljevanju pa so zaigrali bolje. 16 Torek, 2. marca 2010 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 SENČNE IN SONČNE STRANI IGER V KANADI Igre, ki se začnejo s smrtjo, ne morejo biti odlične ... WHISTLER - Olimpijske igre v Vancouvru, Cypress Mountainu in Whistler-ju so končane, začelo se je odštevanje do naslednjih v ruskem Sočiju. Kanada bo najbrž še dolgo po njihovem koncu slavila, ne samo zaradi njihovega športnega uspeha, ampak tudi zaradi tega, ker so prepričani, da takih olimpijskih iger še ni bilo in jih tudi ne bo.Njihova samozavest je res na zelo visoki ravni. Pozabili so na vse finančne vložke, ki so bili ogromni, najbrž bo zaradi njih država še dolgo čutila posledice, čeprav organizatorji računajo, da bo končni izračun vendarle pokazal dobiček. Najbrž dobiček res bo, a tudi na račun visokih cen, s katerimi so presenetili predvsem tiste iz revnejših držav. Iz stališča nekaterih novinarjev pa igre vsekakor organizacijsko niso bile tako dobre, kot zatrjujejo Kanadčani. Igre, ki se začnejo s smrtjo športnika, odlične ne morejo biti, čeprav je bila večino stvari na visoki ravni. Lov na rekorde je bilo pretiravanje, posebno to velja za ledeno stezo, na kateri se je smrtno ponesrečil Nodar Ku-maritašvili. Sankači, tekmovalci v skeletonu in bobu so se na treningih in tekmah prevračali kot za stavo in čudež je, da ni bilo še hujših posledic. Nekaj tekmovalcev se je sicer poškodovalo, tako da se ni moglo boriti za kolajne (posadka boba iz Švice...), toda hujših poškodb vendarle ni bilo več. Izjemno zahtevna ženska smukaška proga je na skokih terjala številne padce... Marsikdo se sprašuje, kaj je bilo Mednarodnemu olimpijskemu komiteju, da igre dodeli pokrajini, ki ima tako nestabilno vreme, kjer je v enem dnevu možno vse, od sonca, snega, megle in dežja, od tega pa je sonca najmanj, dežja pa največ (posebno na gori Cypress). Kot pravijo tukajšnji prebi- V Vancouvru so pripravili bogato zaključno prireditev, mnogi športniki pa so že pred njo odpotovali domov ansa valci je bil teden sonca, med katerim so bile igre povsem drugačne, pravi čudež. Med kritiki v tem pogledu so tudi številni športniki, ki niso imeli drugega razloga, kot da krivdo za slabše rezultate pripišejo razmeram. Upravičeno ali ne, o tem naj presodi vsak sam, toda dejstvo je, da nekatere tekme niso bile najbolj regularne. Začelo se je pri smukih, pred katerima so se nizale odpovedi treningov, pozneje pa tudi tekem, povzročili psihično napetost, ki je nekateri niso znali premagati. Podobno je bilo tudi pri ženskem veleslalomu, ki so ga speljali v dveh dneh. Čeprav so se organizatorji trudili in so glede na vremenske razmere proge za silo pripravili, pa je bilo največ pripomb na tekmovanja na «Cipresni gori». V okolju, kjer je zasnežena le proga, so bile temperature visoke, snega malo, še ta pa je bil južen. Treningi niso bili mogoči, tekmovalci so se morali voziti na vadbo v Whistler in okolico, kjer pa je bil sneg drugačen. Spraševali so se, zakaj tekem ni na teh enkratnih smučiščih, kjer so bile razmere boljše. A nekaj, kar diši po snegu, je morala dobiti tudi okolica Vancouvra. Prav oddaljenost med Vancouvrom in Whistlerjem je marsikaterega novinarja ali fotografa, ki je moral pokriti dogajanje v drugem kraju od njegove nastanitve, stala živcev. Tudi zaradi slabih prevoznih povezav (avtobusi so bili redki in so zamujali, s stališča urejenosti prevozov se igre ne morejo primerjati s prejšnjimi v Torinu), so zamujali na tekme ali jih celo v celoti zamudili. Moteča so bila tudi številna presedanja iz enega na drugi avtobus ali kombi. Vse to velja tudi za slovenske poročevalce - večina jih je bila nastanjena v Vancouvru, ki so bili med igrami praktično odrezani od športnikov, ki so bivali v prestolnici pokrajine. Pretirane skrbi za varnost vsaj za oko novinarja ni bilo opaziti, verjeti pa je, da tega vidika niso pozabili. Incidentov praktično ni bilo, ni pa bilo pretiranih preverjanj ljudi, kar se je dogajalo na prejšnjih dveh zimskih igrah v Salt Lake Cityju in Torinu. Na vhodu tekmovališč so sicer preverjali gledalce, kar pa ni veljalo za novinarje. Na rentgenski pregled je odšel le tisti, ki ga je izbral računalnik, tako da se pred vhodi ni ustvarjala gneča. Prav tako novinarji ne morejo biti ravno zadovoljni s pogoji dela, posebno ne tisti v Whistlerju (v Vancouvru je bila boljše, kar je glede na število tekmovanj čudno). Novinarska središča, večinoma šotori, so bila dovolj velika in primerno opremljena, toda v njih je zaradi klimatskih naprav tako pihalo, da je marsikdo igre preživel s prehladom ali celo težjo boleznijo. Šotori so ob dežju in snegu tudi puščali in ni si težko predstavljati, kako se je v njih počutil nekdo, ki je že tako ali tako tekmo spremljal na dežju in ne ravno prijetni temperaturi. Prijaznost prostovoljcev, ki jih je mrgolelo na vsakem koraku, je bila v takih trenutkih zelo dobrodošla, ne pa vedno. Kanadčani so izredno prijazen in odprt narod, na kar pa nekateri Slovenci niso navajeni. Tako so osebe, ki so se hotele pogovarjati praktično povsod, neredko izpadle nadležne, saj po napornem dnevu predstavnikom medijev ni bilo vedno do pogovora. So pa Kanadčani mnogo bolj razgledani od Američanov, saj večinoma niso spraševali, kje je Slovenija. Bolj jih je zanimalo, koliko kolajn ima. Na olimpijskih prizoriščih je bilo mnogo opazovalcev iz Sočija. Bili so razpoznavni po opremi, veliko pa so tudi spraševali o mnenjih. Imeli so se kaj naučiti, res pa je, da bo dobrodošlo, če bodo kaj tudi popravili. Ali bodo držali obljube, se bodo številni obiskovalci lahko prepričali čez štiri leta. Igor Cimperman, STA KANADA PO ŠTEVILU ZLATIH KOLAJN Presegla rekord SZ in Norveške Kanada je na XXI. zimskih olimpijskih igrah osvojila prvo mesto po žlahtnosti odličij. Gostiteljica OI je skupaj osvojila 14 zlatih, sedem srebrnih in pet bronastih medalj. Drugo mesto je zasedla Nemčija z 10 zlatimi, 13 srebrnimi in sedmimi bronastimi odličji, tretja pa je bila reprezentanca ZDA. Slednja je sicer osvojila največje število odličij, 37, vendar «le» devet zlatih, ob tem pa še 15 srebrnih in 13 bronastih. Kanada je osvojila največ zlatih medalj na enih igrah in na prvem mestu vseh časov prehitela nekdanjo Sovjetsko zvezo (1976) in Norveško (2002), presegla pa je tudi rekord gostiteljev dosedanjih ZOI. Po deset medalj so osvojile ZDA v Salt Lake Cityju (2002) in Norveška v Lillehammerju (1994). Tako kot pred dvema letoma v Pekingu je Slovenija tudi na XXI. zimskih olimpijskih igrah v Kanadi osvojila tretje mesto po številu kolajn na prebivalca. Z eno medaljo na 663.000 ljudi sta pred Slovenijo le Norveška (212.000) in Avstrija (513.000). K o I a j n e ZOI OQP Z i aSk. Kanada 14 7 5 26 Nemčija 10 13 7 30 ZDA 9 15 13 37 Norveška 9 8 6 23 J. Koreja 6 6 2 14 Švica 6 0 3 9 Kitajska 5 2 4 11 Švedska 5 2 4 11 Avstrija 4 6 6 16 Nizozemska 4 1 3 8 Rusija 3 5 7 15 Francija 2 3 6 11 Avstralija 2 1 0 2 Češka 2 0 4 6 Poljska 1 3 2 6 Italija 1 1 3 5 Slovaška 1 1 1 3 Belorusija 1 1 1 3 Velika Britanija 1 0 0 1 Japonska 0 3 2 5 Hrvaška 0 2 1 3 Slovenija 0 2 1 3 Latvija 0 2 0 2 Finska 0 1 4 5 Estonija 0 1 0 1 Kazahstan 0 1 0 1 V RUSIJI Premier pozval k odstopu MOSKVA - Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je odgovorne osebe ruskega olimpijskega komiteja po polomu ruske športne odprave na zimskih olimpijskih igrah pozval k odstopu. «Vsi tisti, ki so odgovorni za slabe dosežke naših tekmovalcev in tekmovalk v Vancouvru, naj nemudoma odstopijo. Če tega ne bodo sami storili, potem jim bomo pri pomagali,» je v ostrem tonu dejal prvi mož Rusije. Rusija je v Kanadi doživela pravi polom, saj je osvojila le 15 kolajn, od tega le tri zlatega leska, izkupiček pa jim je prinesel skupno 11. mesto. To je daleč najslabši ruski izplen na dosedanjih zimskih igrah. SLOVENIJA - Navijači in športni navdušenci so sprejeli junakinje Najlepše je doma! Tina Maze v »Srebrno na Koroškem« v starodobnem vozilu, Petra Majdič pa na oder s starinskimi sanmi »Povsod je lepo, a najlepše je doma!« Tako sta ob vrnitvi v domovino razmišljali obe slovenski junakinji, dobitnici olimpijskih kolajn. Sprejem obeh dobitnic olimpijskih kolajn je spremljala evforija navijačev in športnih navdušencev ter glasba slovenskih izvajalcev. Tina Maze, olimpijska podprva-kinja v dveh disciplinah, je na domača tla stopila že v nedeljo. Množica jo je sprejela najprej na letališču na Brniku, nato na Prešernovem trgu v Ljubljani, včeraj pa je dočakala še častni sprejem v Črni na Koroškem. V »Srebrni na Koroškem«, kot so vas pogovorno preimenovali krajani, so Tini Maze pripravili glasen sprejem že, ko se je po ulicah Črne peljala s starodobnim vozilom. »Želela sem si medalje, želela sem si zmage. Tukaj sem videla nekatere detajle, ki bi jih morala narediti bolje in nato bi bila barva medalje mogoče drugačna. Vseeno sem prezadovoljna z osvojenima srebrnima medaljama,« je olimpijski uspeh in občutke opisala 26-letnica, ki je povedala, da je vesela, da je spet doma med svojimi domačini. Smučarska tekačica Petra Majdič pa je z letala stopila včeraj popoldne. Prvi topel sprejem je doživela na Brniku, nato pa so ji poseben sprejem zanjo pripravili tudi sokrajani iz Dola pri Ljubljani. Junakinja Vancouvra 2010 se je na oder pripeljala s starinskimi sanmi z očetovega podstrešja. Dobitnico brona v sprintu so v Dolu navdušili kurenti, ki so rajali v karnevalskem vzdušju. »Občutki ob vrnitvi so zares prekrasni. To je res noro. V Kanadi sem postala zelo prepoznavna, vsi Kanadčani vedo za fundacijo Terryja Foxa in takrat se mi je začelo svetlikati, kaj smo naredili,« je dejala ob prihodu v domovino. Najbolj čustven trenutek dneva je bil, ko se ji je na odru pridružil nekdanji trener Robert Slabanja, ki ji je izročil medaljo v obliki Kanade. Petra mu je dala svojo bronasto kolajno in rekla: »To je prvi človek, ki je verjel vame, da sem lahko nosilka olimpijske medalje!« Tino Maze so počastili najprej na Brniku, nato še na Prešernovem trgu v Ljubljani POVEDALI SO »Če se kdo sprašuje, ali je bilo vredno tvegati tudi življenje, lahko povem ja, bilo ga je. Meni šport toliko pomeni, da najverjetneje nikoli v življenju ne bi bila popolnoma srečna, če ne bi imela te kolajne.« (Petra Majdič včeraj v Ljubljani) »Nekdo mi je ponujal 50.000 dolarjev, da bi od mene kupil vstopnico, pa jo ni dobil.« (Kanadski hokejski navijač pofinalu proti ZDA) »Nekateri mediji pišejo, da smo na igre poslali tudi turiste. To se mi zdi svinjarija« (jezni Tone Vo-grinec po skupno 18 uvrstitvam med najboljših deset, 22 med najboljših 15 in 32 med najboljših 20 slovenskih športnikov v Kanadi) »To smo mislili že lani po os- vojeni kolajni na svetovnem prvenstvu, pa se v bistvu ni spremenilo skoraj nič, tako da sem še bolj kritičen. V primerjavi z lani sem vsekakor manj naiven.« (Andrea Massi na vprašanje, ali misli, da bo imela Smučarska zveza Slovenije več posluha za predloge samostojnega moštva Tine Maze) »Naša odprava zasluži oceno 5,5« (Še kar radodaren predsednik CONI Gianni Petrucci) ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 SOČI 2014 - Podjetje Koimpex za zimske olimpijske igre v Rusiji Opremil hotele, v katerih prenočujeta Putin in Medvedjev Opremili tudi letališče, pred leti pa hokejsko dvorano Dinama v Moskvi - V. Kocman: Soči lep, a kaotičen Goodbye Vancouver, 4o6po noxaAOBamb Conu ali po naše nasvi-denje Vancouver, dobrodošla Soči. Zimske olimpijske igre leta 2014 so bile namreč dodeljene ruskemu obmorskemu letovišču. Podobno kot Vancouver leži tudi Soči ob morju. Bolj natančno na severo-vzhodni obali Črnega morja, nedaleč od meje samooklicane države Ab-hazije (nekdanje gruzijske avtonomne pokrajine), na zahodu pa je najbližje mesto Novorossiysk. Rusko mesto Soči (od Moskve je oddaljeno približno 1600 km), ki spada v regijo Krasnodarski kraj, je v marsičem podobno Krasu. Prvič, ker je ob morju. Drugič, ker raste tu veliko hrastov. Tretjič, ker glavni pokrovitelj repenske-ga nogometnega kluba Kras, podjetje Koimpex, ima tu že nekaj let svoj urad in bo soudeleženo pri gradnji infrastruktur za zimske olimpijske igre. Predsednik in ustanovitelj podjetja Vojko Kocman je že večkrat obiskal rusko mesto ob Črnem morju. »Soči je precej kaotično mesto, saj je veliko prometa, prometne infrastrukture pa so slabo urejene. Do ZOI so predvidene velike spremembe, saj so v načrtu nove ceste in nove gradnje. Dela sicer zamujajo in doslej so zelo malo zgradili. V prihodnjih letih bo treba pohiteti. Prepričan sem, da s tem ne bo večjih težav, saj bodo Rusi delali tako podnevi kot ponoči. Kljub temu vseh načrtovanih infrastruktur ne bodo zgradili, saj je tudi Rusijo močno udarila gospodarska kriza,« pravi Kocman. Soči ima približno 500 tisoč prebivalcev, mesto pa se razprostira vzdolž 146 kilometrov dolge obale. Že od časa Sov- Vojko Kocman se je s svojim podjetjem približal ruskemu trgu proti koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je še obstajala Sovjetska zveza kroma jetske zveze je bilo počitniško središče. Zaradi milega podnebja, tudi pozimi temperatura redkokdaj zdrkne globoko pod ničlo, so sem prihajali na dopust tako partijski funkcionarji kot delavci številnih tovarn, ki so na tem območju imeli počitniške domove. Okrog mesta je tudi veliko zdravilišč. »Ruski bogataši ne prihajajo sem na dopust. Sem prihaja v glavnem srednji sloj in še vedno delavci. Bogataši si pač privoščijo počitnice v Evropi ali drugje po svetu,« pravi Kocman. Turistični objekt nad Sočijem IGRA TOTO MIGA Na tem območju so tudi plantaže čaja. Tu namreč pridelujejo Krasnodarski ali ruski čaj. V tej regiji, kot sicer tudi v večini ostalih, je jezikovni in etnični mozaik zelo raznolik. Kocman pravi, da tu živi veliko etničnih skupin, prevladujejo pa Rusi. Televizijski komentatorji so izrazili bojazen, češ da bi lahko v Rusiji, prav zaradi milega podnebja v Sočiju, imeli težave s snegom. »Sploh ne,« je prepričan Kocman. »Vsa smučarska tekmovanja se bodo odvijala na Krasnayi Poljani, ki je od Sočija oddaljena dobre pol ure vožnje. Gore, tu se začenja Kavkaz, se dvigajo do 2500 metrov nadmorske višine in težav s snegom ni.« Prav na območju Krasnaye Poljane je Kocmanovo podjetje že pred leti opremilo hotele in ostale turistične objekte. »Vse v alpskem stilu. Kot v Cortini. Sem zdaj večkrat prihajata smučat predsednik Medvedjev in premier Putin, saj ruska oblast želi, da bi to območje postalo čim bolj razpoznavno,« je povedal Kocman in dodal: »Resnici na ljubo tu še ni množičnega turizma. Soči je še vedno bolj priljubljeno kot poletno morsko središče.« Podjetje Koimpex, z glavnim sedežem na Opčinah, opremlja zdaj letališče v Sočiju, ki ga v pričakovanju ZOI širijo. V načrtu pa imajo še nekaj gradbenih posegov. »V Rusiji ni lahko dobiti gradbenih dovoljenj. Konkurenca je zelo velika. Birokratska pot pa zelo težavna,« opo- zarja Kocman, ki z Rusijo (in bivšo Sovjetsko zvezo) sodeluje že od leta 1988. Poleg urada v Sočiju, ima slovensko tržaško podjetje še podružnice v Moskvi, Sankt Petersburgu, Klinu in v Minsku (Beloru-siji). »V Moskvi smo pred leti opremili tudi hokejsko dvorano Dinama. Hokej je v Rusiji skupaj z nogometom šport številka ena. Prepričan sem, da se bodo Rusi izkazali pri organizaciji ZOI. Za Rusijo pomenijo igre prestiž. Sprašujem pa se, ali bodo po igrah uspeli obdržati vse športne infrastrukture funkcionalne. Ne bi rad, da bi vse propadlo kot v Italiji ali v Atenah. Proračun zimskih olimpijskih iger bo namreč obsegal 1,8 milijarde dolarjev, prireditelji pa so do zdaj zbrali že 1,1 milijarde sredstev. Vojko Kocman, ki je bil nekoč tudi predsednik ZSŠDI in zdaj je v vodstvu re-penskega nogometnega kluba Kras, je velik ljubitelj športa. Od zimskih olimpijskih športov ima najraje biatlon. »To zato, ker je ena najbolj popolnih športnih disciplin. Pomembna je dobra fizična priprava in obenem pri streljanju tudi koncentracija in natančnost. Vse to pa je zelo težko uskladiti,« pravi Kocman, ki mu je bilo žal za Petro Majdič. »Vsa čast za bronasto medaljo, saj je tekmovala s polomljenimi rebri. Zdrava Majdičeva pa bi v sprintu zmagala in bi osvojila še kako drugo medaljo.« Jan Grgič Torek, 2. marca 2010 17 REKORD Marit Bjorgen najboljša Norveška smučarska tekačica Marit Bjorgen je bila s petimi odlič-ji, od tega tremi zlatimi, najuspešnejša udeleženka zimskih olimpijskih iger v Vancouvru. Druga je bila kitajska hitrostna drsalka na kratkih progah Wang Meng s tremi zlatimi medaljami, tretji pa Norveški smučarski tekač Petter Northug, najboljši med športiki in zmagovalec nedeljske preizkušnje na 50 km, na kateri je premagal Nemca Axla Teichmanna, bron pa je osvojil Šved Johan Olsson. V Whistlerju je Northug pred tem že osvojil zlato v ekipni sprinterski preizkušnji, skupno pa je osebno statistiko medalj popravil na štiri, saj je dobil še bron v sprintu in srebro v štafeti. HOKEJ NA LEDU Kanada po podaljšku Kanada je na igrah osvojila največ kolajn, najbolj pa se veselila hokejske. V velikem finalu so gostitelji OI po podaljšku z zadetkom Sidneyja Crosbyja premagali ZDA s 3:2 (1:0, 1:1, 0:1; 1:0). V rednem delu so Američani na 2:2 izenačili 24 sekund pred koncem. BOB ŠTIRISED Po 62 letih Ameriška prva posadka z voznikom Stevenom Holcombom je osvojila olimpijski naslov v bobu štiri-sedu. Na olimpijski progi v Whistlerju je bila druga Nemčija, bronasta pa Kanada. Srebrnemu nemškemu vozniku Andreu Langeju tako ni uspelo, da bi osvojil še peti olimpijski naslov, ZDA pa so naslov v štiri-sedu osvojili prvič po 62 letih. Štiri ekipe sploh niso nastopile. Latvijec Janins Minins je končal z nastopi po nesreči na treningu, podobno usodo so doživeli Avstralci in tekmovalci Liechtensteina, Nizozemec Edwin van Calker pa se je ustrašil novega nastopa zaradi hude nesreče, ki jo je doživel že v dvosedu. CURLING Prepričljivo Kanada je v finalu v curlingu premagala Norveško s 6:3. Kanada je v izenačenem dvoboju z Norveško ob glasni podpori s tribun ves čas držala vodstvo in ni nikoli zaostajala. Zmagovalci moški, največ točk pa je zbrala smučarka Zmagovalci olimpijske igre Toto Miga so moški, najboljša napovedovalka pa je bila predstavnica ženskega spola, letošnja mladinska zamejska smučarska prvakinja Alessia Fantini iz Gorice. Pri napovedi ženskega smučarskega ekipnega sprinta je dosegla kar 8 točk, najboljši moški napovedovalci izidov pa so zbrali po 7 točk: to so bili Savo Lipovec, Boris Kalc in Albert Kerpan. Najmanj sreče so imeli Matej Lupinc, Tanja Zorzut, Luca Zennaro, Malina Tedeschi in Astrid Corbatto, ki so dosegli samo točko. Moški so po 14 napovedih zbrali 55 točk, ženske pa 49. V igri je sodelovalo 28 ljudi. Najboljša dvojica je bila tudi najmlajša - letošnja mladinska zamejska prvaka Alessia Fantini in Albert Kerpan sta skupaj dosegla 15 točk, najmanj sreče pa je imela prva dvojica - Tanja Zorzut in Matej Lupinc - ki sta skupaj dosegla dve točki, vsak po eno. To je bil tudi edini izenačen izid, saj smo sicer imeli vedno zmagovalca »kroga«. Če primerjamo posamične napovedi, so bile petkrat boljše ženske, osemkrat pa moški. Vrstni red: Alessia Fantini 8, Savo Lipovec, Albert Kerpan in Boris Kalc 7, Francesca Vinci 6, Liliana Bezin, Fjona Me-zgec, Martin Kovač, Tajda Milič in Emil Bukavec 5, Veronika Milič, Fabio Ruzzier, Tomaž Legiša in Aleksander Cossutta 4, Zvezda Koren, Ivana Černic, Petra Gras-si, Alessio Pincin, Tomaž Čefuta, 3, Lara Purič, Sonja Milič, Goran Košuta in Simon Koren 2, Matej Lupinc, Tanja Zorzut, Lu-ca Zennaro, Malina Tedeschi in Astrid Corbatto 1. Alessia Fantini l. princic Moški SKUPNO 55 Napoved moškega teka na 50 km (Fabio Ruzzier): 1. Northug, 2. Hellner, 3. Heikkinen, 4. Di Centa, 5. Gaillard, 6. Teichmann DNEVNI IZID 4 Ženske SKUPNO 49 Napoved moškega teka na 50 km (Sonja Milič ): 1. Hellner, 2. Bauer, 3. Nortfug, 4. Teichmann, 5. Legkov, 6. Di Centa DNEVNI IZID 2 ANKETA O IGRAH Igre spremljalo dve tretjini spletnih bralcev Olimpijske igre v Vancouvru je spremljalo več kot dve tretjini bralcev naše spletne strani www.primorski.eu, ki so sodelovali v anketi o kanadskem športnem spektaklu. Slaba tretjina (31%) se je zanimala za celotno dogajanje na igrah, kar 27% je spremljalo le slovenske nastope, 9% samo italijanske in slovenske, le 2% pa samo italijanske nastope. Pri zadnjih treh podatkih je verjetno potrebno upoštevati delež »ne-zamejskih« odgovorov, saj je spletna strana seveda čezmejna, kljub temu je mogoče reči, da je zanimanje za slovenske športnike tudi pri nas precejšnje. Spremljaš olimpijske igre v Vancouvru? I 31% (55) Da, vse 27% 2% 9% 31% (54) Samo slovenske nastope □(5) Samo italijanske nastope (19) Samo italijanske in slovenske nastope (60) Ne www.primorski.eu 1S Torek, 2. marca 2010 ODBOJKA / TEKMA KROGA - V Gorici Govolley proti Kontovelu Kdor ima in kdor nima dovolj svojih igralk »Z Zakrpani «Govolley: trud je, duše ni - Kontovelke lahko naskakujejo višjo ligo TA TEDEN Zanimivo v moški C-ligi V deželnih odbojkarskih prvenstvih je v četrtem povratnem krogu za presenečenje poskrbela Olympia Fer Stlye, ki je v gosteh premagala Basiliano. Za goriško ekipo, ki je bila spet zelo uspešna v bloku, je bila to druga zaporedna zmaga, kar predstavlja zelo dobro popotnico pred derbijem s Sočo Zadružno banko Doberdob So-vodnje, ki je bila ta teden prosta. V moški C-ligi je do pričakovane zmage prišel Val Imsa, ki je brez večjih težav odpravil zad-njeuvrščeni Cus, njegov zaostanek v boju za play-off pa ostaja še vedno zelo visok, saj so vse ekipe pred njim prepričljivo slavile. Prav tako pričakovan je bil tudi gladek poraz mladih slogašev proti Sni-derovemu Il Pozzu/Remanzaccu. Peterlinovi varovanci so kljub odlični igri na koncu ostali brez točk, zahtevno srečanje pa jih čaka tudi naslednji konec tedna, ko se bodo pomerili z Buio. V ženskem delu tega prvenstva je pekoč poraz utrpela Sloga List, ki je spet nerazumljivo popustila in tako vse tri točke prepustila bolj odločnim nasprotnicam iz Reane. Položaj Ciocchije-ve in soigralk postaja zdaj vse bolj zaskrbljujoč, saj so v povratnem delu izgubile že dve tekmi za obstanek. Na zadnjem mestu pa ostaja združena ekipa Bora in Brega Kmečka banka, ki se je San-giorgini častno upirala, kar pa vsekakor ni bilo dovolj. Plave je obenem doletela nova hladna prha, saj si je Katja Spetič med srečanjem poškodovala podlah-tnico. Trenutno se še ne ve, koliko časa bo morala počivati. V moški D-ligi Naš prapor ni ponovil napake iz prvega dela prvenstva in je gladko premagal tržaški Broker ter se tako približal zgornjemu delu lestvice. Zelo blizu so zdaj tudi ekipe, ki se borijo za play-off. V sobotnem četrtoligaškem derbiju med odbojkaricami Govol-leya in Kontovela so brez večjega napora in posebnih težav slavile tržaške predstavnice. Po končanem srečanju trenerka gostij Tanja Cerne ni skrivala svojega začudenja glede na pristop domačink, ki so celotno srečanje odigrale z očitnim občutkom usojenega v poraz. Pričakovala je, da bodo goriške predstavnice le doživljale srečanje kot medsebojni obračun dveh slovenskih predstavnikov, kar pa se v resnici ni zgodilo. Vse to si lahko razlagamo z dejstvom, da je ekipa Govolleya, pod silo razmer sestavljena iz igralk dveh društev in zato tudi to novo tvorbo ravno vse igralke ne dojemajo kot izraz lastnega kluba. Pristop vseh mladih igralk je sicer zelo pozitiven in tudi zgleden. Ne moremo pa pričakovati od njih določene stopnje pripadnosti, ki jo lahko pridobiš le po nekaj letih aktivnega delovanja znotraj dotičnega kluba. Sodelovanje na katero je pristalo društvo Bor, da priskoči na pomoč goriškemu društvu, tudi v okviru sodelovanja na mladinski ravni, bo lahko obrodilo svoje sadove le, če se bodo mlajše igralke razvile do ravni, kjer bodo nasto- SEDMERKA TEDNA Kontovelke v Gorici niso naletele na pravega odpora bumbaca pi sami upravičili in poplačili težave vezane na medtedenska potovanja za udeležbo na treningih. Pot, ki jo je treba nadaljevati, po možnosti še razširiti, ki pa predhodno še ne jamči absolutnega uspeha. NAŠE ŠTEVILKE V soboto je bil za zmago Olympie Fer Style med najzaslužnejšimi veteran Igor Valentinčič, ki je bil s 27 točkami tudi naš top scorer tedna. Odlično je igral tudi center Martin Peršolja, ki je samo dosegel 6 blokov in imel 61% uspešnost v napadu, zgrešil pa je le enega. Pri Valu Imsa je dobro napadal Michele Ombrato, ki je v povprečju dosegel šest točk na set (skupno 18). V C-ligi zasluži pohvalo še slogaš Ivo Ilic, v D-ligi pa je pri Našem praporu zelo dobro igral Peter Bajt. Pri ženskah so točke osvojile le Kontovelke. Med njimi bi tokrat omenili Vero Balzano, ki je bila zelo učinkovita na mreži, in Giulio An-tognolli, ki je dobro vodila svojo ekipo, uspešna pa je bila tudi v bloku in na servisu. Top scorerji tedna Moški: Valentinčič (O) 27, Ombrato (V) 18, Terčič (O) in Komjanc (O) 14, Cet-tolo (Sl) in Persolja (O) 12, Boschini (Np) in D. Faganel (V) 11. Ženske: Bukavec (K) in Grgič (B-B) 15, Babudri (Sl) 13, Gregori (Sl) in Ciocchi (Sl) 11, Balzano (K) in La Bianca (Sl) 10. Skupno Moška C-liga: Ombrato (V) 328, Valentinčič (O) 268, Cettolo (Sl) 231, Testen (So) 193, D. Faganel (V) 184, I. Čer-nic (So) 181, Terčič (O) 174, Komjanc 137, Kante (Sl) 134. Moška D-liga: Kuštrin 165, Braione 123, Boschini 108, Juretič 59. Ženska C-liga: Baburdi (Sl) 201, Faza-rinc (Sl) 196, Vodopivec (B-B) 191, Fle-go (B-B) 153, Spanio (Sl) in Della Mea (B-B) 132, Spetič (B-B) 127, La Bianca (Sl) 119. Ženska D-liga: Bukavec (K) 292, Ver-ša (K) 193, Mania (G) 180, Lisjak (K) 112, Bressan (G) 107, Cella (G) 104, Balzano (K) 95, Micussi (K) 88. Z druge strani sobotno srečanje opozarja na pomembnost gojitve v lastni sredini mladinskega naraščaja. Govolleyu je po nekaj letih uspelo zgraditi dokaj uspešno skupino mladih, ki pa se je izkazala številčno premajhna. Nekatere bolj ambiciozne igralke so zapustile klub (Mateja Zavadlav), druge pa so se raje usmerile na igranje na nižji ligi. Pozitiven dokaz o vlogi, ki jo odigrava društveni naraščaj, je ravno konto-velko društvo. Od vedno so razpolagali s številčnim mladinskim sektorjem tako, da so bili uspešni, ko je bilo treba nadoknaditi odhod dobrih oz. odličnih igralk (sestri Vitez). Društvu so zajamčili kontinuirano nastopanje, sicer z različnim uspehom, vendar vedno z zadovoljstvom igrak in kluba samega. Zato tudi danes, četudi novinke v ligi, lahko z lastnim kadrom naskajujejo napredovanje v višjo ligo, kar je, glede na kakovost nastopajočih ekip, povsem v njihovem dometu. (J.P.) 2. ŽENSKA DIVIZIJA - Na Tržaškem Tik pred napredovanjem Po zmagi v derbiju proti Kontovelu so si borovke praktično že priborile prestop v 1. divizijo Kontovel/Sokol - Bor Zadružna kraška banka 0:3 (16:25, 17:25, 21:25) KONTOVEL/SOKOL: Bembi, J. in M. Briščik, Cibic, Ferluga, Ghezzo, Gregori, Klobas, Ravbar, Škerlavaj, Starc, Paoli (L). Trener: Veronika Zuzič BOR ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA: Luxa 2, Cossutta 19, Richiardi 15, Virgilio 4, Piccinino 5, Martincich 7, Viviani 1, Grasso, Pugliese, Veronesi (L). Trener: Marko Coloni Borove odbojkarice so tudi v povratnem delu gladko premagale mlajše igralke združene ekipe Kontovela in Sokola, tako da so pet krogov pred koncem v bistvu tik pred napredovanjem. Obe ekipi sta nastopili okrnjeni, odsotnosti pa so se bolj poznale domačinkam. Prva dva seta sta bila zelo podobna. Obe ekipi sta precej grešili, po izenačenem začetku pa je vsakič prevladal bolj izkušeni Bor. Na mreži je bil še posebno s centra zelo učinkovit, veliko točk pa je dosegel tudi s servisom (skupno 17), čeprav je v tem elementu naredil tudi 15 napak. Precej začetnih udarcev je zgrešila tudi domača ekipa. Tretji niz pa je bil napet praktično do konca. Borbene odbojkarice Kontovela in Sokola, ki so tokrat igrale zelo nihajoče, so bile plavim stalno za petami. Do zadnjega izenačenja je prišlo pri 21. točki, borovke pa so nato ohranile hladno kri in z dobrim servisom spravile v težave domačinke, ki so jim nato zaključno točko podarile z zgrešenim napadom. Ostali izidi: Virtus - Poggi Oma 3:0, Poggi 2000 - Hammer 0:3, Triestina Volley - Roiano Gretta Barcola 3:1, Coselli Preve-nire bo v četrtek. Vrstni red: Hammer 38, Bor Zadružna kraška banka 35, Kontovel/Sokol 25, Roiano Gretta Barcola in Virtus 20, Triestina Volley 14, Coselli 9, Poggi 2000 8, Poggi Oma 7, Prevenire 4 (Triesti-na Volley z dvema, Prevenire, Poggi Oma, Coselli in Virtus z eno tekmo manj). 1. ŽENSKA DIVIZIJA Killjoy - Breg Alta Informatica 3:2 (25:22, 18:25, 15:25, 25:17, 15:12) BREG ALTA INFORMATICA: Co-larich, De Rota, Laurica, Mauro, I. Pettirosso, Preprost, M. in S. Sancin, Stepančič, Ster-nad, Zeriali, U. Pettirosso (L). Trener: Ga- briele Talotti Tudi povratno srečanje med Kil-ljoyem in Brežankami se je zaključilo šele po tie-breaku, tokrat pa so naše odbojkarice potegnile krajši konec in tako zapravile priložnost, da bi se rahlo oddaljile od nevarnih mest na lestvici, kar pomeni, da se bo treba za obstanek še pošteno potruditi. Po porazu v prvem setu so Talottijeve varovanke zaigrale zelo dobro in brez večjih težav osvojile naslednja dva niza. Tedaj pa se jim je spet zataknilo, začele so igrati zmedeno in nezbrano, Killjoy pa je postajal iz točke v točko bolj samozavesten in je najprej izsilil tie-break, nato pa slavil še zmago. Ostali izidi: S. Andrea - Oma 1:3, Volley Oma - Virtus 0:3, Libertas - Coselli 1:3, Cus - Altura odigrana sinoči, Volley 3000 - Sloga Dvigala Barich bo 17.3. Vrstni red: Virtus 40, Cus in Oma 39, Coselli 28, Sloga Dvigala Barich 23, S. Andrea 20, Volley 3000 19, Killjoy 17, Libertas in Breg Alta Informatica 10, Altura 7, Volley Oma 6 ( Volley3000 z dvema, Cus, Altura, Sloga Dvigala Barich, Libertas, Coselli in Breg Alta Informatica z eno tekmo manj). Moška C-LIGA IZIDI 1S6. KROGA Natisonia - FerroAlluminio 3:1, Prata - Fincantieri 3:1, CUS TS - Val Imsa 0:3, Basiliano - Olympia FerStyle 2:3, Buia - Porcia 3:0, Il Pozzo - Sloga 3:0. Il Pozzo 16 15 1 46:17 42 Prata 16 13 3 44:15 41 Buia 16 12 4 42:1S 3S PAV Natisonia 15 12 3 41:17 36 Val Imsa 16 10 6 36:29 28 Fincantieri 15 S 7 30:23 24 Basiliano 16 7 9 31:33 22 Soča ZBDS 1S S 10 2S:3S 17 Ferro Alluminio 15 5 10 22:34 15 Sloga 16 S 11 22:39 14 Olympia Fer-Style16 4 12 18:40 12 Porcia 16 3 13 15:43 9 CUS TS 16 3 12 15:44 S PRIHODNJI KROG: Fincantieri - Natisonia, FerroAllumino - Prata, Val Imsa - Basiliano (6.3. ob 20.30), Olympia FerStyle - Soča ZBDS (6.3 ob 20.00), Porcia - Remanzacco, Sloga - Buia (6.3. ob 20.30) Moška D-liga izidi 16. KROGA Cervig nano - Altura 1:3, Cordenons - San Sergio 3: 1, Naš prapor - Broker 3:0, Travesio - Lignano 1:3, Reana - Vivil 3:2 Lignano 15 14 1 43:S 42 Volley Club 14 9 5 35:1S 30 Vivil 14 10 4 33:16 30 Altura 14 10 4 33:19 29 Pippoli UD 13 S 5 2S:24 22 Travesio 15 7 S 2S:29 22 Reana 15 S 7 29:31 21 Naš prapor 1S 7 8 24:28 21 Cordenons 15 6 9 25:35 1S San Sergio 14 4 10 17:3S 10 Cervignano TS 14 1 13 15:40 7 Broker TS 14 2 12 11:36 6 PRIHODNJI KROG Pippoli - Credifriuli, San Sergio - Naš prapor (7.3 ob 1S.00), Broker - Volley club, Lig nano - Reana, Vivi - Travesio. V. JURETIČ Pohvala za Brotta in Bajta V moški D-li-gi je povratni del zelo dobro začel Naš prapor, ki se je že močno približal ekipam iz zgornjega dela lestvice, ki se potegujejo za uvrstitev v play-off. «Prvenstvo smo začeli premalo samozavestno, ker nismo točno vedeli, kaj nas čaka, s časom pa smo se privadili na nivo lige, tako da zdaj igramo precej boljše. Z obstankom ne bi smeli imeti težav, čeprav nasprotniki za nami ne popuščajo. Nekatere ekipe igrajo zdaj boljše kot na začetku, tako da bo verjetno presenečenj v nadaljevanju prvenstva še precej. Čez nekaj krogov pa bomo videli, če lahko mi ciljamo tudi višje, čeprav na momente še vedno igramo preveč živčno, kot na primer proti Vivilu,» je povedal eden izmed stebrov ekipe, center Valentino Juretič. Brici so lani, ko so napredovali iz 1. divizije, igrali več prijateljskih tekem proti D-ligašem. «Zdi se mi, da je nivo prvenstva tak kot lani in bi že v prejšnji sezoni lahko dosegli obstanek v deželni ligi. Pozna pa se, da imajo nekatere ekipe v svojih vrstah zelo izkušene igralce, ki so nekoč igrali tudi v višjih ligah.» Naš prapor si je zadnji dve zmagi priboril v okrnjeni postavi. «Včasih igramo celo boljše, ko imamo težave, kot ko smo kompletni,» je v smehu komentiral Valentino, ki je tudi pohvalil svoja mlajša soigralca, Luco Brotta in Petra Bajta, ki stalno napredujeta. Center Našega prapora sledi tudi slovenskim ekipam v C-ligi. Glede Vala je prepričan, da se bo uvrstil v play-off, pozitivno pa je ocenil tudi ostale. «Odbojkarji Olympie bodo verjetno odslej precej bolj uspešni, s Slogo smo igrali nekaj prijateljskih tekem in se mi zdi zelo dobra ekipa, ki bo lahko presenetila tudi boljše nasprotnike, Soča pa je na splošno igrala kar konstantno, tako da mislim, da z obstankom ne bo imela nobenih težav.» (T.G.) V ŽENSKA C-LIGA izidi 17. KROGA Sloga List - Royalkennedy 1:3, Blu Volley - Volleybas 1:3, Chions - S. Andrea 3:0, Bor Breg Kmečka banka - Sangiorgina 0:3, Martignacco - Millenium 1:3, Tarcento - Pordenone 3:0, System Volley - Talmassons 1:3. Millenium 17 16 1 4S:17 44 Martignacco 17 15 2 47:17 44 Talmassons 17 13 4 44:17 39 Sangiorgina 17 12 5 41:21 36 Pordenone 17 10 7 37:27 32 Chions 17 11 6 39:21 32 Volleybas 16 6 11 27:36 22 Tarcento 17 S 9 30:36 21 System Volley 17 6 11 2S:35 20 S.Andrea 17 7 10 23:40 17 Sloga List 17 S 11 26:43 16 RoyalKennedy 17 4 13 20:43 14 Blue PN 17 3 14 13:44 10 Bor Breg KB 17 3 14 18:44 9 PRIHODNJI KROG Volley bas - Sloga (6.3. ob 20.30), Rojalkennedy - Blu Volley, Sangiorgina - Chions, S. Andrea - Martignacco, Millenium - Bor Breg Kmečka banka (6.30 ob 20.30), Pordenone - System volley, Talmassons - Tarcento. Ženska D-liga IZIDI 17. KROGA Vivil - II Pozzo 3:0, Cordenons - Buia 3:1, Govolley Kmečka banka - Kontovel 0:3, Altura - Volley Carnia, Volley Gemona - Mossa 3:1, Fincantieri -0:3 Rizzi 0:3 , Azzano - Trivignano Vivil 17 16 1 50:4 49 Trivignano 17 15 2 49:15 44 Cordenons 17 12 5 42:21 3S Kontovel 17 13 4 40:23 3S Buia 17 12 S 40:20 3S Rizzi 17 11 6 34:22 32 Volley Carnia 16 9 7 30:2S 25 Volley Gemona 17 9 S 31:31 26 Azzano 17 5 12 25:41 17 Altura 16 5 11 25:3S 17 Mossa 17 4 13 1S:42 12 Govolley KB 17 4 13 16:43 11 Il Pozzo 17 2 15 19:46 11 Fincantieri 17 1 16 5:50 2 PRIHODNJI KROG: Buia - Vivil, II Pozzo -Cordenons, Volley Carnia - Govolley Kmečka banka )6.3. ob 20.30), Kontovel - Volley Gemona (6.3. ob 20.30), Mossa - Altura, Rizzi - Azzano X, Trivignano - Fincantieri. / RADIO IN TV SPORED Torek, 2. marca 2010 19 MLADINSKA PRVENSTVA - Moško deželno prvenstvi under 18 Sloga Tabor presenetila Združena ekipa odpravila drugo uvrščeni Broker, Olympia Terpin pa se je na ta način spet približala vrhu UNDER 18 MOŠKI DEŽELNO PRVENSTVO Broker - Sloga Tabor 0:3 (22:25, 19:25, 18:25) SLOGA TABOR: Calzi, Devetak, Dussich, Ilic, Pečar, Škerlavaj. Trener: Marko Kralj V nedeljo je naša mladinska združena ekipa pripravila prvovrstno presenečenje, saj je na gostovanju premagala kar drugouvrščenega na lestvici, tržaški Broker, to je selekcijo najboljših mladincev tržaških društev. Naši igralci so na igrišče šli povsem sproščeni, saj so verjetno mislili, da so brez vsake možnosti za uspeh. Prav ta sproščenost se jim je bogato obrestovala: dobro so branili, kar jim je seveda vlivalo samozavest, bili so sproščeni v napadu in učinkoviti v bloku, predvsem pa so z ostrim servisom preprečili domačinom napade s centra. Tekma je bila pravzaprav izenačena le v prvem setu, kjer je bil izid negotov vse do konca, v preostalih dveh pa so si naši odbojkarji že kmalu nabrali nekaj točk prednosti in zaostanka ni domači ekipi nikoli uspelo nadoknaditi. Res lep naših mladincev torej, za katerega zasluži vso pohvalo vseh šest igralcev, ki so bili tokrat na tekmi. (Inka) Olympia Terpin - San Vito 3:0 (25:6, 25:11, 25:8) OLYMPIA TERPIN: Brotto P. 10, Komjanc M. 12, Caparelli D. 0, Caprar-ra E. 2, Culot 4, Gatta libero, Gomiscech 6, Pavlovic 15. Trener Zoran Jerončič. Olympia je po hitrem postopku odpravila skromni San Vito, več možnosti za igranje pa je tokrat dobil tudi Simone Culot. Domačini so bili v vseh elementih uspešni, s servisom so dosegli 10 točk, z blokom pa 6. Najboljši na igrišču je bil Dragan Pavlovic, ki je k zmagi prispeval 15 točk (5 z blokom). Ostali izidi: Cordenons - Buia 3:0, Fincantieri - Aurora Volley 2:3, Volleybas ni igra. Vrstni red: Cordenons 27, Broker 26, Olympia Terpin 25, Fincantieri 17, Aurora Volley 14, Sloga Tabor 12, Buia 8, San Vito 3, Volleybas 0 (Aurora Volley in Volleybas s tekmo manj). 1. MOŠKA DIVIZIJA Na Tržaškem Triestina Volley - Sloga 2:3 (21:25, 25:22, 25:14, 14:25, 12:15) SLOGA: Antoni 4, Calzi 2, Guštin 10, Pečar 11, Škerlavaj 8, Trento 7. Trener: Ambrož Peterlin Triestina Volley očitno »leži« mladim slogašem, ki so, podobno kot vprvem delu prvenstva, tudi v soboto slavili po petih setih igre. V telovadnici šole Volta smo gledali boj med dvema mladima ekipama, najmlajšima v tem prvenstvu (ostale tri imajo bistveno starejše odbojkarje, kar tudi pomeni, da pri ostalih tržaškim moških odbojkarskih društvih na mladinskem področju nekaj močno šepa), ki sta predvajali kar solidno odbojko. Prva dva seta sta se odvijala v znamenju popolne izenačenosti in zasluženo je vsaka ekipa osvojila po enega. V tretjem so slogaši odpovedali na vsej črti, nato pa v naslednjem presenetili domačine, ki jih je uspeh iz prejšnjega niza nekoliko uspaval. V odločilnem setu so slogaši nato zaigrali še bolj zbrano kot doslej, pozabili na utrujenost (naših igralcev je bilo samo šest in tako trener Ambrož Peterlin ni mogel nobenemu privoščiti oddiha) in s preudarno igro, v kateri je bilo zelo malo napak in predvsem z veliko željo po zmagi osvojili dve točki. (Inka) Ostala izida: Volley Club - Libertas 3:2, Altura ni igrala. Vrstni red: Volley Club 13, Libertas 11, Altura 6, Sloga 4, Triestina Volley 2 (Altura s tekmo manj). Na Goriškem 2. faza Olympia - Mossa 3:2 (18:25, 22:25, 25:23, 25:22, 17:15) OLYMPIA: Terpin, Blasig, Hlede, Culot, Gatta, Komjanc, Gomiscech, Muc-ci, Dorni, Dornik. Trener: Andrej Terpin Olympia je zasluženo premagala vodilno Mosso, ki je v Gorici že vodila 2:0. V prvih dveh setih so bili gostje prepričljivo boljši, domačini pa so vedno zaostajali. Podobno je bilo tudi v tretjem, tedaj pa je prišlo do preobrata. Olympia je Mosso dohitela pri 16. točki in prevzela vajeti igre v svoje roke, v končnici pa je bila prisebnejša. Še bolj učinkovito je domača ekipa igrala v četrtem nizu, v izenačenem tie-breaku pa je Olympia izkoristila svojo četrto zaključno žogo. Pohvalo za uspeh zaslužijo prav vsi igralci. Soča Lokanda Devetak - Turriaco 1:3 (25:17, 21:25, 18:25, 22:25) SOČA Butkovič 6, Černic 11, Čev-dek 14, Cotič 9, I. Devetak 0, T. Devetak (L), Juren 0, Kovic 3, Levpušček 9, Uljan, Trener: Jelavič. Soča je uvodni set osvojila celo prelahko, kar jo je uspavalo. Odtlej je bila tekma izenačena, v končnci setov pa so bili gostje vedno bolj prisebni, sočani pa so naredili preveč napak. Vrstni red: Mossa 10, Olympia 9, Soča Lokanda Devetak 7, Turriaco 4, Fin-cantieri 0 (Soča Lokanda Devetak in Olympia s tekmo več). UNDER 16 MOŠKI Deželno prvenstvo Olympia Hlede A.I. - Gemona 0:3 (24:26, 15:25, 15:25) OLYMPIA HLEDE A.I.: Vogrič 5, Palazzo 4, Persolja 6, Brusa 2, Winkler 0, Škerk 1, Vizin 3, Blanzan Federico. Trener: Andrej Berdon Olympia se je vodilni Gemoni dobro upirala le v prvem setu, ko je bila tudi na pragu zmage, saj so gostje veliko grešili. V nadaljevanju so nasprotniki izbolj- Zerjal, Fragiacomo, Budin, Klobas, Gri-delli, Devetak (L). Trener: Lajris Zerjal Proti Libertasu je združena ekipa Sokola ter Kontovela zaigrala v okrnjenem sestavu, saj je za podajalko Martino Villatora sezone že konec, saj mora na operacijo kolena, center Fulvia Gridelli je bila tokrat na klopi z vročino, Ivana Škerk pa že nekaj časa igra kljub bolečinam v hrbtu. Kljub temu so naše igralke prvi in zadnji set z lahkoto zmagale in so večino točk dosegle že s s servisem. Drugi set pa je bil izenačen le zaradi napak domačink, ki so z zelo slabimi žogami zalagale podajalko Urško Vidoni, posledica tega pa so bile napake in vodstvo Libertasa do 15. točke. Naše igralke so nato reagirale in kljub slabi igri vseeno zmagale tudi ta set. (pera) Vrstni red: Triestina Volley A in So-kol/Kontovel 24, Lucchini in Oma B 15, Triestina Volley B in Altura B 6, Libertas 0 (Triestina Volley A, Lucchini in Libertas s tekmo manj). Na Goriškem Cormons - Soča Rast 1:3 (18:25, 25:22, 23:25, 18:25) SOČA RAST: Mosetti, Devetak, Cabrelli, Pertot, Braini, Malalan, Čajic (L). Trener: Lucio Battisti Združena ekipa Soče in Sloge je kljub okrnjeni postavi zaigrala zelo dobro in zasluženo premagala vrstnice iz Krmi-na. Naše igralke so nasprotnicam prepu- S tekme under 1B na Proseku med Kontovelkami in slogašicami kroma šali svoj napad, domači odbojkarji, ki so spet nastopili brez podajalca Hledeja, pa so bili povsem nemočni, naredili pa so tudi preveč napak. Sloga Tabor - Torriana 2:3 (25:21, 14:25, 15:25, 25:23, 11:15) Sloga Tabor: Antoni 7, Cettolo 10, Guštin 0, Kovic 12, Michelli 1, Milkovič 3, Pečar 20, Tomasini 0, Trento 10. Trener: Ambrož Peterlin V nedeljo zjutraj je naša mlajša združena ekipa na Opčinah osvojila točko, ki je še posebno razveseljiva, saj je Sloga Tabor nastopila v okrnjeni postavi (brez Fiorellija, Krečiča in Taučerja). Naši igralci so se kljub spremenjeni postavi kar dobro znašli in na splošno odigrali kar solidno tekmo, če odmislimo drugi niz, v katerem so popustili na vsej črti. Začeli so odločno in presenetili nasprotnike, bili stalno v vodstvu in set spravili pod streho brez večjih težav. V drugem so domačini zgrešili vse, kar se je zgrešiti dalo, nekoliko bolje jim je šlo od rok v tretjem, čeprav so osvojili malo točk. Zelo izenačen je bil četrti niz, v katerem sta se ekipi stalno izmenjavali v vodstvu, na koncu pa se je sreča le nasmehnila naši združeni ekipi, ki je potem v odločilnem nizu morala prepustiti zmago gostom. Za osvojeno točko zasluži vsa ekipa pohvalo, v napadu pa se je tokrat še zlasti izkazal Luka Pečar. (Inka) Ostali izidi: Triestina Volley -Prata 3:0, Aurora Volley - Fincantieri 0:3, Win Volley - Cordenons 1:3, Cervigna-no - Il Pozzo/Remanzacco 3:1. Vrstni red: Gemona 45, Triestina Volley 38, Cer-vignano 37, Il Pozzo/Remanzacco 33, Fin-cantieri 31, Torriana in Olympia Hlede A. I. 18, Prata 17, Sloga Tabor in Cordenons 13, Aurora Volley 4, Win Volley 3. UNDER 16 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina poražencev Sokol/Kontovel - Libertas 3:0 (25:8; 25:16; 25:5) SOKOL/KONTOVEL: Vidoni, Villatora, Micheli, Brankovic, Škerl, Škerk, ekipa igralsko raste in prepričani smo, da bo kmalu tudi napočil čas za prvi prvenstveni uspeh. (Inka) Ostala izida: Cordenons - Cosel-li 0:3, Cervignano - Gemona 1:3, Olympia Fer Style ni igrala. Vrstni red: Olympia Fer Style in Pasian di Prato 12, Coselli in Gemona 9, Cordenons 2, Cervignano 1, Sloga 0 (Gemona in Pasian di Prato s tekmo več) UNDER 14 ŽENSKE Na Goriškem Soča - Fincantieri 3:0 (25:10, 25:20, 25:9) SOČA: Abrami, Berlot, Brisco, Ce-linkovič, Černic, Cotič, F. in M. Malič, Peressini. Trener: M. Cotič. Soča je dosegla že četrto zaporedno zmago. Tekma je bila enosmerna v korist Cotičevih varovank, ki so prekašale nasprotnice v vseh elementih igre. Trži-čanke so reagirale samo v drugem nizu, vendar zmaga ni bila nikoli vprašljiva. Vrstni red: Delfino blu 35, Cor-mons 33, Capriva 27, Staranzano 24, Grado in Soča 19, Millenium 15, Ronchi 13, Fincantieri 6, Olympia Bandelli Rože Fio-ri 3, Moraro/Mariano 0 (Millenium, Mo-raro/Mariano in Staranzano s tekmo manj, Olympia Bandelli Rože Fiori z eno, Soča z dvema tekmama več). Na Tržaškem Skupina zmagovalcev Bor - Brunner 3:1 (17:25, 25:22, 25:11, 25:3) BOR: Pozzo, Rabak, Ghersi, Olivo, Costantini, Zonch, Pučnik, Quaia, Gian-notti, Furioso. Trener: Mitja Gombač Borove odbojkarice so v zadnjem krogu prvega dela osvojile nove tri točke. Začetek srečanja sicer ni obetal takega razpleta. Dva seta so namreč domačinke igrale zelo slabo. V polju so bile neurejene, na mreži in na servisu pa je bilo napak absolutno preveč. Tako so nasprotnicam prepustile prvi niz in dolgo časa zaostajale tudi v drugem, ko so vsekakor zaigrale nekoliko bolj borbeno in na koncu Brunner tudi prehitele. Takrat je bilo v bistvu tekme konec. Plave so v zadnjih dveh setih končno pokazale, kaj stile le drugi set, v katerem so bile odločilne naivne napake na začetku niza, saj zaostanka nato ni bilo več mogoče nadoknaditi. Najbolj napet je bil tretji set, v katerem so Battistijeve varovanke ohranile v končnici mirno kri, v zadnjem pa ni bila njihova zmaga nikoli pod vprašajem. Na mreži je tokrat zelo dobro igrala Tamara Pertot, v sprejemu pa se je izkazala libero Čajičeva. Vrstni red: Millenium Farra 31, Fincantieri 29, Mossa 24, Staranzano 17, Ronchi 16, Cormons in Soča Rast 11, Millenium Lucinico 7, Torriana 1 (Soča Rast in Mossa s tekmo več, Ronchi, Torriana in Fincantieri s tekmo manj). UNDER 14 MOŠKI Deželno prvenstvo Pasian di Prato - Sloga 3:0 (25:13, 25:18, 25:9) SLOGA: Babuder, Berdon, De Luisa, Krečič, Leo, Lupinc, Lorenzo in Ric-cardo Mazzoleni. Trener: Ivan Peterlin V kraju Pasian di Prato so mladi slogaši v nedeljo spet naleteli na zelo dobro pripravljeno ekipo, ki je bila objektivno boljša od naše. Vendar slogaši niso razočarali svojega trenerja, kljub temu, da so v posameznih setih dosegli malo točk. Stalno so skušali graditi igro, izpeljali so nekaj dobrih akcij, skratka, S tekme under 1B na Proseku med Kontovelkami in slogašicami kroma veljajo, in so z ostrim servisom ter močnimi napadi gostje povsem nadigrale. Azzurra - Sloga Dvigala Barich 3:0 (25:14, 25:21, 25:11) Sloga Dvigala Barich: de Walderstein, Gornik, Grgič, Ilic, Košuta, Kralj, Petaros. Trener: Franko Drasič V nedeljo so Slogašice doživele gladek poraz, vendar s svojim nastopom niso razočarale, obratno! Nasprotnice so bile veliko višje in močnejše od naših igralk (Sloga ima v tem prvenstvu ekipo s kar nekaj mlajšimi odbojkaricami), ki pa so se tekme lotile z veliko vnemo in požrtvovalnostjo. Bile so zelo borbene v obrambi, kjer so velikokrat prestregle močne napade domačink, solidno so napadale, slabše pa jim je šlo od rok v sprejemu, še zlasti zato, ker imajo igralke Az-zurre zelo močan servis. (Inka) Ostala izida: Virtus - Lucchini 3:0, Coselli Giallo - Coselli Blu 0:3. Vrstni red po 1. delu: Coselli Blu 21, Azzurra 15, Bor 14, Coselli Giallo 11, Virtus 7, Brunner in Sloga 6, Lucchini 4. Skupina poražencev Breg - Sokol Bar Igor 3:0 (25:17, 25:8, 25:12) BREG: Barut, Gelleni, Gruden, Kalin, Klun, Kraljič, Lo Pinto, Novello, Vinci. Trener: Daniela Zeriali SOKOL BAR IGOR: Abrami, Fer-foglia, Kojanec, Milič, Moro, A. in M. Pertot, Rauber, Simeoni, Vescovi. Trener: Norči Zavadlav Derbi med Bregom in Sokolom je po pričakovanjih pripadel domačinkam. Nabrežinke so se sicer borile in v prvem setu tudi dalj časa vodile, zmaga Brežank, ki so samo na servisu preveč grešile, pa kljub temu ni bila nikoli pod vprašajem. Ostali izid: Libertas - Oma 0:3, Triestina Volley - Altura bo danes, Kon-tovel ni igral. Vrstni red: Breg 15, Kon-tovel 11, Altura 10, Sokol Bar Igor 6, Trie-stina Volley in Oma 3, Libertas 0 (Oma, Kontovel in Triestina Volley z dvema, Altura in Sokol z eno tekmo manj). UNDER 13 MEŠANO Na Tržaškem - Skupina B Coselli M - Sokol 3:0 (25:11, 25:20, 25:23) SOKOL: Kojanec, Pahor, Pertot, Peric, Tomasini, H. in L. Zidarič. Trener: Norči Zavadlav Mlade sokolovke so kljub porazu povsem zadovoljile. Borile so se za vsako žogo in lepo gradile igro, domači od-bojkarji pa so bili vsekakor fizično precej močnejši in so zasluženo zmagali. Med našimi igralkami pa tokrat zasluži pohvalo Petra Pahor. Sloga Dvigala Barich - Kontovel 0:3 (22:25, 12:25, 11:25) SLOGA DVIGALA BARICH: Ču-far, Ferluga, Gornik, Ilic, Košuta, Racman, Vitez. Trener: Martin Maver KONTOVEL: Guidone, Raubar, Starc, D. in N. Vattovaz, Viezzoli. Trenerka: Tanja Černe V nedeljo je bil na Opčinah derbi dveh najmlajših ekip naših društev. Kar se tehnične podkovanosti tiče, je seveda Kontovel daleč boljši, kot dokazuje tudi položaj obeh ekip na lestvici. Kljub temu so na začetku slogašice zaigrale zelo motivirano in zbrano in so v prvem setu bile tudi dalj časa enakovredne gostjam, tako da je bilo srečanje res lepo. V preostalih dveh setih je Kontovel znal uveljaviti svojo premoč, slogašice niso več zdržale takega tempa in vse tri točke so zasluženo pripadle Kontovelkam. (Inka) Končni vrstni red: Kontovel 17, Coselli M 13, Sokol in Sloga 3. Na Goriškem Staranzano - Soča Hrast 3:0 (25:16, 25:21, 25:15) SOČA: Braini, L. in C. Bruzzac-hesse, Cosani, Cotič, Gergolet, Gerini, Vi-sintin, Mosetti, Domen, Savignano, Zu-zič. Trener: S. Cotič. Proti ekipi, ki zaseda zgornji del lestvice, se je Soča zelo dobro upirala. V za-četeku vseh nizov sta si bili ekipi enakovredni, nato pa so gostitelji prevzeli vodstvo in osvojili vse tri nize. Vrstni red: Cormons 32, Mossa 28, Fincantieri 25, Staranzano 22, Grado 19, Soča Hrast 9, Torriana 8, Millenium 7, Monfalcone 0 (Millenium, Grado in Monfalcone z eno, Torriana z dvema, Fin-cantieri s tremi tekmami manj). UNDER12 MEŠANO Na Tržaškem - Skupina B Kontovel - Azzurra 3:0 (25:9, 25:11, 25:14) KONTOVEL: Barnaba, Bezin, Bru-netta, Fanzella, Ferfoglia, Mattezich, Me-telco, Pagan, Roma, Starc, Ukmar, Zaccaria. Trener: Nicole Starc. Kontovelke so brez težav premagale nasprotnice, ki so jim bile enakovredne le v začetku drugega niza. Do 11. točke sta si ekipi izmenjavali v vodstvu, potem pa kontovelke niso prepustili več niti točke. Breg - Coselli Blu 0:3 (7:25, 10:25, 7:25) BREG: Camassa, Coren, Deber-nardi, Maver, Meneghetti, Paoli. Trener: Daniela Zeriali. Mlade odbojkarice Brega so v primerjavi s prejšnjimi nastopi pokazale določen napredek, nasprotnice pa so bile vsekakor precej boljše. Na igrišču so bile naše igralke bolj urejene kot na prvih tekmah, v bodoče pa bodo morale igrati še bolj samozavestno. Vrstni red po 1. delu: Coselli Blu 8, Kontovel 6, Azurra 4, Breg 0. 20 Torek, 2. marca 2010 NOGOMET / PROMOCIJSKA LIGA - Pozitivni krog Sovodenjci niso odpisani Juventina vrača udarce Pri vrhu je Vesna povečala zaostanek od vodilnega - Ta teden serija pomembnih tekem 22. KROG Četverica v končnico za napredovanje? Osem krogov pred koncem prvenstva so kar štiri slovenska društva tik pod vrhom in v boju vsaj za končnico. V promocijski ligi sta v igri za eno od štirih razpoložljivih mest Juventina in Vesna. Sicer v Križu lahko še računajo tudi na prvo mesto. In prav jutri bomo vedeli kaj več o tem, saj bo na sporedu derbi, ki so ga morali preložiti zaradi nemogočih vremenskih razmer. Obe ekipi v bistvu potrebujeta zmago, kar pomeni, da bo jutrišnji obračun zelo napet in privlačen. Vesna bi s tremi točkami dihala za ovratnik vodilnemu Gemoneseju, medtem ko bi Juventina z zmago prehitela Martignacco in se zasidrala na četrtem mestu. Velik korak proti končnici je naredil tudi Primorec v 1. amaterski ligi. Zmaga proti Costalun-gi je zelo pomembna, saj so Tre-benci nadoknadili kar dva gola zaostanka, ob tem pa je treba za-beležitiporaz obeh doslej vodilnih ekip. Zdaj tudi govoriti o prvem mestu in neposrednem napredovanju ni več utopično. Četrto slovensko društvo, ki bi lahko nadaljevalo prvenstvo v končnici za napredovanje, je Pri-morje. Morda so bili pred začetkom prvenstva med trojico naših ekip v drugi amaterski ligi Prose-čani najnižje kotirani, vendar Breg in Zarja Gaja doslej nista navdušila, medtem ko pri Pri-morju presegajo začetne načrte in imajo že štiri točke prednosti pred 6. uvrščeno ekipo. Po zmagi proti Centro Sedii pa so se v Sovodnjah skoraj gotovo izognili neposrednemu izpadu iz lige. Sovodenjci morajo jutri odigrati preloženo tekmo proti Pon-ziani in z zmago proti Goričanom bi lahko celo sanjali o obstanku brez igranja dodatnih tekem za obstanek, kar ostaja vsekakor primarni cilj Sovodenj. Zmage v 22. krogu promocijske lige se najbolj veselijo Sovodenjci, ki so premagali neposrednega tekmeca za obstanek. Po zmagi proti Centro Sedii imajo Sovodenjci šest točk prednosti pred zadnjeuvrščeno Centro Sedio. Sa-rijevi varovanci so se obenem približali Pozzuolu in Villesseju (+3 točke) in Staranzanu (+4). Zelo pomembna bo torej jutrišnja tekma v gosteh proti Ponziani. V primeru zmage, se bodo lahko Sovodenjci znova vključili v boj za 11. mesto, ki pomeni neposredni obstanek v ligi. Ekipe, ki se bodo uvrstile na 12., 13., 14. in 15. mesto, bodo namreč igrale play-out (dodatne tekme za obstanek). »Ključ tekme je bil naš izenačujoči gol v zadnji minuti prvega polčasa,« je komentiral predsednik Sovodenj Zdravko Kuštrin. »Centro Sedia smo nato premagali z 2:1. Zmaga je bila zaslužena, saj smo igrali za odtenek boljše in bolj borbeno. V prvem delu so povedli gostje, ki so izkoristili našo običajno napako v obrambi. Nato pa smo se le zbrali in uspeli spreobrniti izid v svojo korist. Ta teden nas čakata zelo pomembni tekmi. V sredo (jutri op. ur.) proti Ponziani in nato še proti Villessam v nedeljo. Ciljati moramo na šest točk,« je še dodal Kuštrin. V nedeljo se je pred tekmo lažje poškodoval Saša Tomšič, ki bo menda jutri na razpolago. V dobri formi je tudi Juventina, ki je v Štandrežu nadigrala Staranzano. V taboru štandreškega društva so bili z nastopom svojih varovancev zelo zadovoljni. »Igrali smo dobro in fantje so se potrudili. Dokazali smo, da se lahko znova vključimo v boj za prva mesta,« pravi športni vodja Gino Vinti, ki je tokrat pohvalil mladinca Mitjo Marchi-ja, ki je vstopil na igrišče v drugem pol- Pri Vesni je tokrat v polno zadel Saša Gulič (desno), zgoraj (na arhivskem posnetku) Juventinin napadalec Dario Kovic kroma/bumbaca času. Juventina je trikrat zatresla gostujočo mrežo. Belo-rdeči so obenem zgrešili še vsaj tri stoodstotne priložnosti za gol. »Zdaj nestrpno čakamo na tekmo proti Vesni, ki bi lahko bila za ene in druge pravi mejnik v letošnji sezoni,« je še dodal Vinti. Manj zadovoljni so se iz gostovanja vrnili nogometaši Vesne. »V prvem polčasu smo igrali dobro. Zasluženo smo povedli z Guličem in nato zgrešili še eno zelo dobro priložnost. V drugem delu je Union ostal z igralcem manj, mi pa smo popustili in nasprotnik je uspel izenačiti,« je dogajanja v Percottu opisal Vesnin športni vodja Paolo Vidoni. Vesna je tako, v pričakovanju jutrišnjega dvoboja z Juventino, izgubila stik z vodilnim Gemonesejem, ki ima zdaj štiri točke prednosti. Slaba novica je, da se je pred tekmo proti Unionu 91 poškodoval Martin Cheber in bo moral mirovati dva tedna. (jng) Jutri Vesna - Juventina in Ponziana - Sovodnje Zaostali 20. derbi med Vesno in Juven-tino bo jutri ob 20. uri v Križu. Pri štandreški ekipi bo odsoten Morsut, medtem ko bo Stabile skoraj gotovo na razpolago. Pri Vesni bodo odsotni Cheber, Leghissa, Capai in Visin-tin. Sovodenjci bodo jutri ob 20.30 gostovali pri Ponziani, na tržaškem igrišču Ferrini. ©Podobni poškodbi Chebra in Tomšiča V nedeljo sta se med ogrevanjem pred tekmo poškodovala tako kapetan Sovodenj Saša Tomšič kot vezni igralec Vesne Martin Cheber. Oba sta začutila bolečine v mišici. Chebrova poškodba je kot kaže hujša, medtem ko v sovodenjskem taboru upajo, da bo Tomšič na razpolago že jutri proti Ponziani. ELITNA LIGA - Po sobotnem 22. krogu Pri Krasu upajo, da bo Torviscosa prej ali slej popustila, medsebojni obračun bo 21. marca 22. krog elitne lige so v celoti odigrali v soboto. Repenski Kras Koimpex proti Tolmezzu ni imel sreče. Gostje so izenačili šele v 93. minuti, kar je bilo za nogometaše in vodstvo repenskega kluba prava hladna prha. Vodilna Torviscosa ne popušča in je s klasičnim 2:0 odpravila Pro Fagagno, proti kateri je Kras pred desetimi dnevi izgubil. Dobra novica je bila, da je tretjeuvrščeni Pro Cervignano izgubil v Tricesimu in ostaja za Krasom. Torviscosa ima zdaj že deset točk prednosti. V Krasovem taboru še vedno upajo, da bo Torviscosa prej ali slej izgubila po cesti kako točko. Športni vodja Goran Kocman si želi, da bi do medsebojnega obračuna, ki bo 21. marca v Repnu, prišli na -4 ali -5 točk razlike. Z zmago bi se Kras tako še dodatno približal prvemu mestu. Predpogoj je, da Kras seveda zmaga na vseh preostalih tekmah. Naloga bo vse prej kot lahka, čeprav v Repnu še niso vrgli puške v koruzo. NASE ŠTEVILKE Po enem letu spet brez porazov 22. krog je bilo nadvse uspešen za ekipe naših društev, saj nobena, in to prvič v letošnji sezoni, ni izgubila. Za podoben podvig so ekipe naših društev poskrbele tudi v lanski sezoni in sicer v 21. krogu (22.2.2009), ko nobena od devetih ekip ni okusila grenkobe poraza (6 zmag, 3 neodločeni rezultati), tako da so skupno zbrale kar 21 od 27 razpoložljivih točk. Tudi tokrat so imele na razpolago 27 točk, skupno pa so jih odnesle 19 (5 zmag, 4 neodločeni izidi) kar predstavlja letošnji rekord, prejšnji (18 točk na 27) so dosegle kar trikrat in sicer 20.9.2009, 1.11.2009 in 17.1.2010. Rekord osvojenih točk, odkar v amaterskih prvenstvih igra devet ekip naših društev, pa pripada sezoni 2004/05 (25 na 27 možnih). V11. krogu (28.11.2004) smo namreč zabeležili kar 8 zmag in le en neodločeni izid, ki ga je dosegla Mladost v Doberdobu s Torrejem (1:1). (b.r.) Postave in izidi Union - Vesna 1:1 (0.1) STRELEC ZA VESNO: v 4. Gulič. VESNA: Dovier, Stradi, Bibalo, Gulič (Vaccaro), Degrassi, Grgič, Giorgi (Salice), Debernardi, Ronci, Leone, Donda. Trener: Veneziano. Sovodnje - Centro Sedia 2:1 (1:1) STRELCA ZA SOVODNJE: v 47. avt. Petrussi, v 27.dp Stergulz. SOVODNJE: Burino, S.Kogoj (Colapinto), Pacor, Bernardis, E.Kogoj, Simone, Trampus, Stergulz, Portelli, Rescic, Miličevic (Losetti). Trener: Sari. Juventina - Staranzano 3:1 (1:0) STRELCI ZA JUVENTINO: v 32. Furlan, v 5.dp Catanzaro, v 31.dp avt. Palombieri. JUVENTINA: Furios, Trevisan, lansig (Marchi), Gerometta, Masotti, Furlan, Radovac, Pantuso, Catanzaro, Giannotta (Rosolen), Kovic (Pittia). Trener: Tomizza. Costalunga - Primorec 2:3 (2:1) STRELCI ZA PRIMOREC: v 44. Rossoni, v 6.dp Bertoli, v 31.dp 11m Micor. PRIMOREC: Barbato, Rossoni (Palmisano), Ojo, Meola, Santoro, Udina (Snider), Di Gregorio, Bertoli, Micor, Sau, Lanza (Mercandel). Trener: Sciarrone. Piedimonte - Zarja Gaja 1:2 (1:1) STRELCA ZA ZARJO GAJO: v 46. Bernetič, v 25.dp Milič. ZARJA GAJA: Fior, Bernetič, Asselti, Mihelčič, G.Križmančič, Segulin (Bronzato), Bernobi, Ghezzo (Candotti), Bazzara (Franco), Bečaj, Milič. Trener: Di Summa. Primorje - Romana 3:2 (2:2) STRELCI ZA PRIMORJE: v 5. Sardoč, v 40. Siccardi iz 11-m, v 38.dp Emili. PRIMORJE: Zuppin, Merlak (Novakovič), Emili, Tomasi (Zidarich), Ferro, Ravalico, Sardoč (Colasuonno), Mescia, Pauletic, Pipan, Siccardi. Trener: Gulič. Breg - Muglia 1:1 (1:0) STRELEC ZA BREG: v 18. Esposito. BREG: Trevisan, Gargiuolo, Celigoi, Laurica, Coppola, Petranich, Laghezza, Suttora, Esposito, Degrassi (Bursich), Krevatin. Trener: Petagna. Ruda - Mladost 1:1 (1:0) STRELEC ZA MLADOST: v 20.dp Radetič. MLADOST: Gergolet, Gobbo (Gagliano), Bressan (Bagon), Radetič, Bensa, E.Zorzin, Zotti, Cerne, Perič (C.Zorzin), Vitturelli, Demarchi (Ferletič). Trener: Kravos. 22 16 3 3 31:9 51 Elitna liga izidi 22. kroga Rivignano - Azzanese 0:3, Muggia - Fincantieri 1:0, Sevegliano - Fontanafredda 0:0, Tricesimo - Pro Cervignano Muscoli 1:0, Torviscosa - Pro Fagagna 2:0, Monfalcone - San Luigi 0:1, Kras - Tolmezzo 1:1, Sarone - Virtus Corno 1:3 Torviscosa Kras Koimpex Pro Cervignano Fontanafredda Virtus Corno Azzanese San Luigi Tricesimo Muggia Tolmezzo Monfalcone Pro Fagagna Fincantieri Sevegliano Rivignano Sarone PRIHODNJI KROG (7.3.) Fontanafredda -Azzanese, Pro Fagagna - Monfalcone, San Luigi - Muggia, Sevegliano - Kras, Virtus Corno -Rivignano, Pro Cervignano Muscoli - Sarone, Tolmezzo - Torviscosa, Fincantieri - Tricesimo 22 1S 2 7 22 11 6 5 22 9 7 6 22 8 10 4 22 9 5 8 22 8 7 7 22 8 6 8 22 7 7 8 22 6 9 7 21 6 7 8 22 5 10 7 21 5 8 8 22 4 9 9 22 5 4 13 22 2 6 14 Promocijska LIGA IZIDI 22. KROGA Union - Vesna 1:1 , Juventina - Staranzano 3:0, Sovodnje - Centro Sedia 2:1, Gemonese - Trieste Calcio 4:0, Martignacco - Pro Gorizia 2:2, Pozzuolo - Lumignacco 2:1, San Daniele - Buttrio 1:1 Villesse Ponziana 0:1. Gemonese 22 13 4 5 47:21 43 San Daniele 22 10 10 2 32:17 40 Vesna 21 11 e 4 2S:2S S9 Martignacco 22 9 9 4 24:23 36 Juventina 21 10 S e 27:19 SS Lumignacco 21 9 7 5 24:22 34 Buttrio 22 9 7 6 25:20 34 Trieste Calcio 22 9 5 8 37:28 32 Union 21 7 7 7 29:28 28 Ponziana 21 7 7 7 19:20 28 Pro Gorizia 22 5 8 9 30:24 23 Staranzano 22 3 12 7 19:28 21 Villesse 22 4 8 10 15:25 20 Pozzuolo 22 4 8 10 16:30 20 Sovodnje 21 S S 10 24:42 17 Centro Sedia 22 2 5 15 10:36 11 PRIHODNJI KROG Vesna - Pozzuolo, Ponziana - Juventina, Sovodnje - Villesse 1. AMATERSKA LIGA IZIDI 22. KROGA Costalunga - Primorec 2:3, Azzurra - San Lorenzo 2:1, Capriva - Mariano 2:0, Pro Romans - Gradese 0:1, Ronchi - Domio 1:0, San Giovanni Fogl iano 2:2, Turriaco - Medea 3:0, Zaule - Isonzo 2:1. Zaule 21 10 83 35:29 38 Pro Romans 22 10 75 32:20 37 San Lorenzo 22 10 75 35:25 37 Fogliano 22 9 94 35:23 36 Primorec 22 9 7e S4:27 S4 Azzurra 21 9 66 29:24 33 Ronchi 22 8 95 29:23 33 Domio 21 9 57 30:24 32 San Giovanni 22 7 96 25:23 30 Gradese 22 7 5 10 25:26 26 Turriaco 22 7 5 10 25:39 26 Medea 22 5 10 7 25:30 25 Capriva 22 7 4 11 18:29 25 Isonzo 22 5 89 20:26 23 Costalunga 22 4 4 14 21:36 16 Mariano 21 2 9 10 14:28 15 PRIHODNJI KROG Primorec - Gradese 2. AMATERSKA LIGA IZIDI 22. KROGA Primorje - Romana 3:2, Breg - Muglia 1:1, Piedimonte - Zarja Gaja 1:2, Chiarbola - Sistiana 1:2, Cormonese - Pieris 1:3, Opicina - Fiumicello 1:2, San Canzian - Esperia 2:2, Sant'Andrea - Begliano 1:1. Pieris 22 15 5 2 46:15 50 Esperia 22 12 7 3 49:22 43 Muglia 21 12 4 5 31:15 40 Primorje 22 10 e e S7:2S Se San Canzian 22 10 5 7 27:23 35 Piedimonte 22 8 8 6 28:25 32 Sistiana 22 8 6 8 26:28 30 Zarja Gaja 21 9 2 10 2S:SS 29 Sant'Andrea 22 8 5 9 29:31 29 Cormonese 22 7 6 9 32:35 27 Breg 22 4 IS S 21:19 2S Fiumicello 22 6 7 9 27:30 25 Opicina 22 6 7 9 25:37 25 Begliano 22 5 7 10 23:40 22 Romana 22 3 5 14 21:42 14 Chiarbola 22 1 9 12 15:42 12 PRIHODNJI KROG Muglia - Primorje, Esperia - Breg, Zarja Gaja - San Canzian 3. AMATERSKA LIGA IZIDI 22. KROGA Ruda Mladost 1:1, Audax - Sagrado 3:6, Aurisina - Campanelle 1:1, Cgs - Roianese 2:3 Montebello - Torre 3:1, Mossa - Terzo 1:1, Poggio Villa 0:1 , Lucinico je bil prost. Terzo 21 13 5 3 44:19 44 Roianese 20 13 2 5 40:28 41 Mossa 20 12 3 5 38:25 39 Ruda 21 11 6 4 33:23 39 Montebello 21 10 8 3 33:19 38 CGS 21 10 5 6 43:33 35 Villa 21 9 5 7 29:21 32 Sagrado 21 7 7 7 37:34 28 Mladost 19 e 7 e 28^1 2S Torre 21 7 4 10 31:37 25 Lucinico 19 5 7 7 25:30 22 Aurisina 21 5 6 10 19:32 21 Poggio 20 4 3 13 19:35 15 Audax 20 2 4 14 26:55 10 Campanelle 20 0 6 14 21:44 6 PRIHODNJI KROG Mladost - Cgs / RADIO IN TV SPORED Torek, 2. marca 2010 21 2. AMATERSKA LIGA - V 22. krogu delno razočarali le Brežani Primorje na 4. mestu Zarja Gaja se vzpenja Šesta zaporedna zmaga rdeče-rumenih - Brežani premalo streljajo proti vratom 1. AL - V gosteh Primorec od 0:2 do 3:2 Le štiri točke od vodilnega Costalunga je v nedeljo le prestrašila Primorec, nato pa so Trebenci po zaslugi boljše tehnike in zlasti zaradi psihološkega padca domače ekipe nadoknadili dva gola zaostanka in celo slavili. David Fratnik (nekdanji igralec Zarje Gaje in Primorja) je dvakrat zadel v 25. in 28. minuti, a nato je Primorec silovito reagiral. Najprej z Rossonijem že v prvem delu (s kratke razdalje po podaji Saua), nato v 51. minuti s silovitim strelom z razdalje Bertolija, nazadnje z enajstmetrovko, ki jo je v 76. minuti hladnokrvno izvedel Massimi-liano Micor, ko je Primorec že moral igrati z možem manj (dvojni opomin Ojo). Med tema dvema dogodkoma pa je Costalunga zapravila najstrožjo kazen (Steinerjev strel je Barbato odbil). Trener Primorca Sciarrone je bil pri analizi tekme zelo odkrit: »Milsim, da smo izkoristili njihovo sedanje psihološko stanje. Vsaka ekipa bi bolje izkoristila dva gola prednosti, Costa-lunga pa je popustila komaj smo dosegli gol. Začeli so igrati bojazljivo, kar jim je bilo usodno. Le delno sem zadovoljen z našo igro. Pohvaliti moram mladega Rossonija in vse tri igralce, ki so vstopili v drugem polčasu, a naredili smo tudi preveč napak.« Primorec se je s to zmago povzpel na peto mesto in zaostaja le štiri točke od vodilnega Zauleja. Prav Zaule je za trenerja Mauri-zia Sciarroneja (na sliki)najresnejši kandidat za napredovanje: »Mislim, da so oni najbolj popolna ekipa in razpolagajo z nekaj odličnimi posamezniki. A ne izključujem presenečenj, saj je prvenstvo zelo izenačeno. In v zadnjem krogu igramo ravno proti njim... « Primorje je z zmago proti Romani podaljšalo serijo zmag. Varovanci trenerja Bojana Guliča so zmagali že šestkrat zapored in so se tako prebili na 4. mesto. Romana se je pri Briščikih trdoživo upirala in povzročila Primorju precej preglavic. »Po pravici rečeno, smo si življenje zagrenili sami. Najprej smo povedli in nato smo popustili. Nasprotnik je to izkoristil in nam dal dva gola. V drugem polčasu so gostje igrali z desetimi igralci in mi tega nismo znali izkoristiti,« se je pritožil predsednik Roberto Zuppin, ki je bil nato zadovoljen z osvojenimi točkami. »Z zmago smo utrdili uvrstitev v zgornjem delu lestvice. Zdaj bo treba obdržati pozicijo. Že v nedeljo bomo igrali proti tretjeu-vrščeni Muglii, ki ni več v najboljši formi. Če jih bomo premagali, se jim bomo približali na -2 točki. To bi bilo za nas res lepo zadoščenje,« pravi Zuppin. Odločilni zadetek je v drugem delu dal Peter Emili. Lažje pa se je poškodoval Mitja Merlak (počena arkada). Svoje navijače je prijetno presenetila tudi Zarja Gaja, ki je zmagala v Podgori. »Tekma je bila dopadljiva, čeprav je bilo igrišče blatno. Igrali smo dobro in fantje so se borili vse do zadnje minute. Zmaga je bila povsem zaslužena,« je dejal podpredsednik Zarje Gaje Edvin Milkovič. Piedi- Matej Bernetič je v nedeljo dosegel svoj drugi zadetek v letošnji sezoni kroma monte je v prvem polčasu povedel, tik pred odhodom v slačilnice pa je uspelo izenačiti Mateju Bernetiču. V drugem polčasu je Zarja Gaja igrala kot prerojena. Varovanci trenerja Di Summe so zmagoviti gol dali po lepi akciji Bečaja, Candotti-ja in Miliča. Slednji je tudi zatresel nasprotnikovo mrežo. Aljaž Milič je bil po mnenju Edvina Mil-koviča tudi najboljši na igrišču. »V zadnjih krogih igra kot prerojen. Aljaž redno trenira in je zelo borben,« je še dodal predsednik vzhodno-kraškega društva. Precej razočarani so bili v taboru Brega. Pe-tagnovi varovanci so proti Muglii igrali neodločeno 1:1. »Rezultat sam po sebi ni negativen, saj smo iztrgali točko tretjeuvrščeni Muglii. Glede na to, da smo stalno imeli pobudo v svojih rokah, je točka za nas pretesna,« pravi spremljevalec Lorenzo Zu-pin, ki je še dodal: »Sodnik je izključil miljskega vratarja Carmelija in v vrata je stopil igralec. Mu-glia v nedeljo ni imela na razpolago pomožnega vratarja. Mi tega nismo znali izkoristiti, saj v drugem polčasu nismo streljali proti vratom.« MLADOST - Ekipa doberdobskega društva bo jutri v Doberdobu (začetek ob 20.00) igrala zaostalo tekmo proti Lucinicu. Trener Kravos ne bo imel na razpolago izključenega Černeta. NAŠ POGOVOR - M. Bombač Trije treningi so absolutno premalo V Dolnjih Ležečah odprl rehabilitacijski-športni center Krasov kondicijski trener in fizioterapevt, 29-letni Matej Bombač iz Divače je prepričan, da je dobra fizična priprava prvi pogoj za uspešno prvenstvo. »Še posebno v elitni ligi, v kateri je igra hitrejša kot v promocijski ligi. S hitrejšo igro je več poškodb. To še posebno, če nogometaš ni dobro pripravljen in ne hodi redno na treninge,« pravi Bombač, ki obenem poudarja, da so zgolj trije treningi v elitni ligi premalo. »Trenirati bi morali vsaj štirikrat. Samo tako bi vsak posameznik še dodatno napredoval in bil boljše fizično pripravljen. Po drugi strani razumem igralce, saj niso profesionalci in večkrat pridejo na treninge utrujeni po službi. Povrh tega večina ne živi zdravega življenja. Počitka je premalo in tudi prehrana ni najboljša. Vse to negativno vpliva na človeško telo. Utrujen človek, ki se povrh tega slabo prehranjuje, je bolj povržen poškodbam kot ostali.« Poškodb je veliko. Opazil sem, da se po novem letu število poškodb vsaj podvoji. Nogometaši si konec leta privoščijo počitnice, kar je povsem razumljivo. Manj trenirajo in ko se vrnejo na igrišča, so bolj podvrženi poškodbam, saj mišice po daljšem počitku niso bile pripravljene na večji napor. Opazil sem tudi, da se veča število tako imenovanih pubalgij. Za to so kriva igrišča z umetno travo, na katere se človeško telo s težavo privadi. Proti Tolmezzu ste dokazali, da ste fizično dobro pripravljeni. Velja. Fantje so bili veliko bolj sveži kot nasprotnik. Izenačujoči zadetek v zadnji minuti pa nas je psihološko potrl. Po tekmi smo bili zelo razočarani. Zdaj bo treba moštvo spodbujati predvsem psihološko. Treba bo odpraviti nekatere psihološke zavore, ki nas spremljajo vse od poraza proti Tricesimu na samem začetku januarja. Bržkone ste moštvo tako pripravili, da bo dolgoročno fizično dobro pripravljeno vse do konca prvenstva. Tako naj bi bilo. Prepričan sem, da bomo v zadnjih krogih še bolj sveži in boljši. Če se boste uvrstili na 2. mesto, vas čakajo dodatne tekme za napredovanje v D-ligo. Ali ste to pripravljeni? Pred in med veliko nočjo bo počitek, ki ga bomo izkoristili za krajše priprave. Lepo bi bilo, če bi se za nekaj dni odpravili nekam drugam. O tempa bo odločalo vodstvo kluba. Če ne bo prišlo do tega, bomo trenirali v Repnu. V rojstni Divači si odprl rehabilitacijski-špor-tni center. Center v kraju Dolnje Ležeče pri Divači smo odprli pred štirimi meseci. Tu skrbimo za rehabilitacijo po poškodbah in za preventivo pred poškodbami. Ponavadi se človek obrne do fizioterapevtov šele takrat, ko je poškodovan. Malokdo pomisli, da bi lahko poškodbe tudi preprečili. To velja tudi za rekreativne športnike,« pravi Bombač, ki je absolvent na ljubljanski fakulteti za šport. Medtem pa je dokončal razne seminarje za fi-zioterapijo in specializacijo za športne poškodbe. (jng) MLADINSKI NOGOMET - Deželni mladinci in pokrajinski naraščajniki Vesna in Pomlad uspešni V zaostalem srečanju je Vesna visoko premagala ekipo iz Ogleja - Naraščajniki Pomladi zanesljivo - Najmlajši niso igrali zaradi blatnega igrišča DEŽELNI MLADINCI Zaostala tekma Vesna - Aquileia 4:1 (1:0) VESNINI STRELCI: v 15. in 47. De Pasquale, Radivo v 53. in Madotto v 88. min. VESNA: Rossoni, Zarba, M. Vac-caro, Bagatin, Puric, Vidoni (Vascotto), Kerpan, De Pasquale, Radivo (Madotto), Cheng, Simonis. Trener: Toffoli. V zaostali tekmi deželnih mladincev je Vesna visoko zmagala proti moštvi iz Ogleja. V prvem polčasu so gostitelji vodili z 1:0. Že po desetih minutah drugega dela je bilo 3:0. »Igrali smo dobro in smo z lahkoto prodirali v nasprotnikov kazenski prostor,« je ocenil spremljevalec Giancarlo Zoffoli, ki je po tekmi pohvalil predvsem nogometaše iz Križa. »Najboljši na igrišču je bil Goran Kerpan, ki je v zadnjih krogih v odlični formi. Dobro so igrali še Puric, Vidoni, Vascotto in Madotto,« je dodal Zoffoli. Gostje so častni gol dali z enajstmetrovke. NARAŠČAJNIKI Opicina - Pomlad 1:3 (0:2) STRELCI ZA POMLAD: Kuret v 18. min. iz 11-m, Rossone v 23. min. in Paoletti v 57. min. POMLAD: Vidoni, Riosa, Ros-sone (Krasniqi), Vallon, Žerjal, Brass, Viviani (Bonetta), Carli, Paoletti (Dal-niy), Kuret, Cerkvenik (Verni). Trener: Tommasi. Trener Dino Tommasi je bil po tekmi zadovoljen s svojimi varovanci: »Tokrat nimam nikomur nič kaj očitati. Vsi so dali vse od sebe in zmaga je bila povsem zaslužena. Vedno bi morali igrati tako.« Že po prvem delu je Pomlad zanesljivo vodila 2:0. »Nato smo se malo sprostili in sem moral z vso močjo uporabiti svoje glasilke,« je povedal Tommasi. Gostitelji so častni gol, ki ni zmedel nogometašev Pomladi, dali deset minut pred koncem tekme. Ostali izidi: Cgs - S. Andrea 1:0, Mont.D. Bosco - Domio 1:2, Ponziana - Zaule 1:0, San Luigi B - Roianese 9:0, Trieste Calcio B - Esperia 0:0, Sistiana je bila prosta. Vrstni red: Ponziana 39, Pomlad 28, Sistiana 27, Esperia 25, Montebello 19, Opicina 17, Domio 14, S. Andrea 13, Zaule 9, Cgs 7, Roianese 3 (S. Luigi B in Trieste Calcio B nista vključena v uradno lestvici). Prihodnji krog: Pomlad - Trieste Calcio B. Naraščajniki Pomladi so tokrat igrali dobro in so zasluženo premagali Opicino kroma NAJMLAJŠI Pomlad - San'Andrea San Vito preložena Zaradi blatnega igrišča tekme med Pomladjo in tržaško ekipo niso igrali. Ostali izidi: Cgs A - Esperia 6:0, Muggia - Fani Olimpia 15:0, Mont.D. Bosco - Cgs B 3:1, Domio - Trieste Calcio B 0:0, Sistiana je bila prosta. Vrstni red: Muggia in Cgs A Pomlad 18, S. Andrea Montebello 9, Esperia hodnji krog: Esperia - 30, Sistiana 21, 13, Domio 10, 8, Fani 0. Pri-Pomlad. 22 Torek, 2. marca 2010 ŠPORT / KOLESARSTVO - Prihodnjo nedeljo 34. Trofeja ZSŠDI »Ko sem ga ujel, je dejal: Ti si zmagovalec!« Lanski zmagovalec Tomislav Dančulovič se spomina epske zmage ob pomoči Srba Hasanoviča Lanska izvedba lonjerske kolesarske dirke za Trofejo ZSŠDI je imela presenetljiv razplet. Dva kolesarja sta bila 120 kilometrov skupaj v begu. Njuna maksimalna prednost je znašala kar 11 minut in 45 sekund. Na koncu pa sta obdržala minuto prednosti pred tretje uvrščenim. Junaka tega podviga sta bila Srb Esad Hasanovič, ki je pobegnil na obalni cesti, in Hrvat Tomislav Dančulovič, kateri se mu je pridružil v Tržiču. Na cilju nad Lonjerjem je na najvišje stopničke stopil le Dančulovič, a oba sta bila deležna bučnega in zasluženega aplavza. Ne še trideset letni hrvaški kolesar, dopolnil jih bo junija, je doma z Reke in bo tudi prihodnjo nedeljo na štartni liniji lonjerske dirke. Kot nam je povedal v pogovoru, bo ekipa Lo-borika, v kateri tekmuje, poskusila doseči drugo zaporedno zmago. Letošnja proga bo za dva kilometra daljša. Če bi bilo tako dolga lani, ali bi ti tudi uspelo zmagati? »Prepričan sem, da ja. Bil sem v ozjemni formi in v cilj sem privzil s skoraj minuto prednosti pred tretjim. Tudi če bi moral prekolesariti dva kilometra več, bi ohranil prednost.« Kaj ti je najbolj ostalo v spominu glede lanske zmage? »Imel sem seveda srečo a počutil sem se tudi odlično in zato sem takoj vsilil močan tempo. Mislim, da sem si zmago zaslužil.« Kako je bilo sodelovanje s Ha-danovicem? »Takoj ko sem ga ujel v Tržiču, mi je rekel »Ti si zmagovalec«. Na začetku sva se izmenjevala v vodstvu, a nato je on bil počasnejši. Na vzponih Tomislav Dančulovič je lani na zmagovalnem odru kar v realnem času sprejemal čestitke za nepričakovano zmago kroma sem ga moral čakati. V zadnjih kilometrih sem diktiral jaz ritem, on pa mi je stal za petami. Na cilju zato ni bilo šprinta.« Ali ti je lanska zmaga prinesla srečo v nadaljevanju sezone? »Sezona je bila pozitivna predvsem za moj klub Loborika. Zmagali smo na dirki na Hrvaškem in v Črni Gori, Rogina je tudi zmagal v Italiji. Dobro smo kolesarili tudi na Kitajskem. Celotna ekipa je delovala res do- bro in ustvarilo se je pozitivno vzdušje, bili smo zelo složni. Osebno sem skušal vedno dati svoj stoodstotni doprinos. Dosegel pa sem dobre uvrstitve na dirki po Turčiji in po Srbiji.« Kako ste se pripravili za letošnjo izvedbo lonjerske dirke? »Ekipa je močna in mislim, da bosta Miholjevič in Rogina med protagonisti. Osebno jima bom skušal pomagati. Pripravili bomo taktiko za zmago, morda tudi beg kot lani.« Kaj pa v nadaljevanju sezone? »Lonjerska dirka je seveda zelo pomembna in je eden od naših ciljev. Nato pa bomo imeli vrsto dirk na Hrvaškem, šli bomo v Marok, v Črno Goro, Francijo itd.« Ali je kolesarstvo popularno na Hrvaškem? »Prav gotovo ni glavni šport. Med mladinci je sicer kolesarstvo še kar razširjeno in imamo nekaj dobrih atletov. A ko zrasejo nimajo velikih šans, saj se v hrvaškem kolesarstvo ne obrača veliko denarja. In tako mnogi prekinejo kariero. Mislim, da je edina močna ekipa prav Loborika. Vodja in duša te ekipe pa je Dejan Vitasovič, ki skrbi za vse in njemu gre največja zahvala, če ekipa doseže take uspehe.« Nekaj let si tekmoval tudi v Sloveniji pri Perutniki Ptuj. Kako si se tam počutil? »Zelo dobro. Ekipa je bila močna in res mi je žal, da nismo dosegli še kaj več. Sicer je v Sloveniji več močnih ekip, med katerimi mislim, da je Adria najbolj uspešna. Vendar prepričan sem, da bi bila tudi ekipa Lo-borika na vrhu.« Kako pa si pričel kolesariti? »Že od majhnih nog sem vedno bil na kolesu. Staršema sem nato rekel, da bi rad kolesaril in se sam vpisal v klub na Reki.« Ali si imel kakšen zgled? »Za vzor mi je bil Vladimir Mi-holjevič, s katerim sem treniral. Kolesariti z njim je bila velika motivacija, saj sem ga videl od blizu. Od ostalih kolesarjev pa mi je bil všeč Ul-lirch.« Edvin Bevk i SALVATORE SIRIGU Vratar Paler-ma je skupaj z branilcem Barija Bonero in veznim igralcem Ca-gliarija Cossujem novo ime med 23 igralci, ki jih je selektor italijanske reprezentance Marcello Lippi izbral za jutrišnjo prijateljsko tekmo proti Kamerunu. V primerjavi z zadnjimi nastopi se med »azzurre« vračajo tudi Bonera, Maggio, Montolivo in Borriello. SHAQUILLE O'NEAL 37-letnikKo-šarkarski orjak bo zaradi poškodbe palca izven pogona do konca rednega dela v ligi NBA. Center Cle-velanda se je poškodoval na tekmi z Bostonom, včeraj pa bo v bolnišnici v Baltimoru opravil operativni poseg na poškodovani desni roki. t POLONA HERCOG 19-letna Mariborčanka je v Acapulcu v svojem prvem finalu na turnirjih WTA s 6:2, 2:6 in 3:6 izgubila proti Venus Williams, ki je pred tem dvobojem osvojila kar 42 turnirjev. 29-letna Venus je samo v lanski sezoni zaslužila 703.046 dolarjev, kar je več, kot Hercogova v vsej karieri (227.075). SPOMINI 14. ZOI: izredna gostoljubnost Sarajevčanov očarala vse goste in samega predsednika Samarancha Branko Lakovič Zimske olimpijske igre v kanadskem Vancouvru so mimo. Če se bomo kanadskih iger, žal, spomnili predvsem zaradi muhastega vremena in tragične smrti mladega gruzijskega sankača No-darja Kumaritašvilija, ostajajo 14. zimske olimpijske igre v Sarajevu leta 1984 ne samo meni, temveč mnogim, starejšim kolegom in kot je tedaj dejal predsednik MOK Samaranch, v nepozabnem spominu predvsem zaradi neizmerne gostoljubnosti domačinov. Naš dnevnik si tista leta zaradi finančne stiske ni mogel privoščiti, da bi poslal svojega posebnega poročevalca v Sarajevo. Zato sem bil s prijateljema Gia-nijem Furlaničem in Mariom Šušterši-čem nameščen v stanovanju odbojkar-ja Laszla Lukača, ki je bilo oddaljeno le nekaj sto metrov od dvorane Zetra. Družina Lukač nas je sprejela prisrčno, vsi njeni člani so bili z nami izredno prijazni. Počutili smo se kot doma. Sicer so se Sarajevčani zaradi svoje gostoljubnosti prikupili vsem gostom, časnikarjem ter tisočim in tisočim ljubiteljem zimskih športov, ki so dopoto-vali v glavno mesto BiH, da bi si ogledali olimpijska tekmovanja. Tudi tistim pikolovskim časnikarjem, ki so v začetku tožili, da organizacija šepa, ker stalno sneži (prej so tarnali, ker ni bilo snega), ker je coca-cola prehladna ali pivo pretoplo in da v restavracijah sploh ne strežejo paštašute ... Ko pa so na lastne oči videli, kako so bili vsi Sarajevčani (od otrok do sedemdesetletnikov) že od zgodnjih ur na ulicah in kidali sneg; ko si vprašal domačina, kje je kaka trgovina, hotel, presscenter ali kaj drugega, te je kar z lopato v rokah pospremil do tistega kraja, tu- di več kot kilometer daleč; ko so v natrpanih tramvajih ljudje izstopali le zato, da bi časnijkarji ali drugi gostje dobili mesto v tramvaju ...;ko so videli vse to, so vzljubili Sarajevčane in s tem tudi Igre in so pozabili na nekatere organizacijske kikse, brez katerih seveda na tako veliki prireditvi ni šlo. Sicer je bilo nepozabnih vtisov iz Sarajeva veliko. Svečano odprtje ZOI je bilo zame nekaj edistvenega: dve uri silnih emocij, od mimohoda reprezentanc, objema sovjetskih in ameriških gledalcev, hladni vojni navkljub, prisege Slovenca Bojana Križaja. In še: smučarski tek s spačenimi obrazi tekmovalcev in tekmovalk v boju s časom in vse to v čudovitem okolju, naravni tišini. Ali vrtoglavi spust bobistov in sankačev, mojstrsko drsanje vrhunskih hokejistov v boju za ploščico, čudovito izvajanje plesalcev na ledu. In kaj reči o veleslalomski tekmi, ko je Novogoričan Jure Franko kot prvi Slovenec (in tedaj Jugoslovan) osvojil odličje na zimskih olimpijskih igrah? Za Juretovo srebro je vse Sarajevo enostavno ponorelo. Novogoriški smučar je postal tako priljubljen, da so Sarajevčani takoj skovali rek: "Volimo Jureka više nego bureka" (Jureta imamo rajši kot burek). Kako sem med igrami s svojim šahovskim neznanjem spravil "v težave" samega svetovnega prvaka, Rusa Anato-lija Karpova, sem že poročal v našem dnevniku. Sarajevske pa so bile tudi "naše Igre": Vojko Kocman, Walter Pertot, Boris in Edi Košuta so bili med po-membnini predstavniki naših in celo multinacionalnih podjetij in družb, ki so pomagali pri gradnji, organizaciji in spo- zorizaciji za Sarajevo, in tedanjo Jugoslavijo največje športne prireditve vseh časov. Sarajevske igre pa mi bodo ostale v spominu tudi zaradi srečanja z mladim dopisnikom največjega zagrebškega dnevnika Vjesnika in Sportskih Novosti. Tedaj mi je bilo jasno, zakaj so ga v zagrebški redakciji imenovali "Taj mali iz Sarajeva". Ime mu je bilo Ilja, star je bil več kot 20 let, bil pa je tako droben in nizek, da mu je človek s težavo prisodil 15 let. In ker je bil navdušen nad košarko, bi ga lahko uvrstil v kategorijo dečkov ali naraščajnikov... Ilja me je pričakal pred press-centrom. Kot vsi Sarajevčani je izredno ču- teno doživljal olimpijske igre. Za zagrebška dnevnika je pisal "kratke", kot temu pravimo v redakciji, ali pa mnenja gledalcev. Vedel je da sem pripadnik slovenske skupnosti v Italiji in mi iskreno čestital za Juretovo srebrno kolajno. Vedel je tudi, da sem bil dopisnik Sportskih Novosti iz Italije in da sem poročal v glavnem o košarki in nogometu. Zato me je na vse načine želel spoznati. Najin pogovor pa se je kaj kmalu od Iger prevesil na košarko, nogomet. »Vi Slovenci imate Jureta Franka in Bojana Križaja, mi v smučanju nimamo nikakršne tradicije, imamo pa velikega nogometaša Safeta Sušiča in še večjega košarkarja Mirzo Delibašiča,« je ponosno dejal Ilja. Oči so mu zažarele še posebno, ko je govoril o Delibašiču: »Na igrišču je pravi poet: deluje mirno, a izredno učinkovito. Vsaka njegova podaja in met na koš sta za košarkarske anale. Njegov pregled nad igro je naravnost fantastičen.« In še je navdušeno govoril o svojem košarkarskem idolu: kako ga je prvič spoznal, kako je prišel obiskat mlade košarkarje na trening (Ilja je bil tudi trener mladinskih ekip na Ilidži). Povabil me je na svoj dom. Dejal sem mu, da zares nimam časa, saj je spored na ZOI zelo natrpan, posebno za časnikarje: tekmovanja, sprejemi, tiskovne konference, oddajanje člankov po telefonu in po teleksu. Zmenila sva se, da komaj bom imel malce časa, ga obvezno obiščem na dom. V naslednjih dneh me je kar nekajkrat čakal pred press-centrom. Skoraj nerodno mi je bilo, naposled pa sem le sprejel vabilo in sva se s tramvajem odpravila na njegov dom. Ilja je živel z mamo v majhnem stanovanju velikega bloka v predmestju Sarajeva. Pričakala naju je njegova mama, drobna ženica, drobnejša od samega Ilje. V mali kuhinji, tako tesna je bila, da sva se v njej z Iljo s težavo premikala, je bila miza, na njej pa dobrot vseh vrst: od salam do slaščic, črnega in belega kruha ter žgana pijača. Jedel in pil bi lahko vsaj za teden dni. Skoraj zabolelo me je pri srcu, ko sem pomislil, da je tako revna družina porabila kar precej denarja za vse te dobrote. Takšni so pač Bosanci ... Ilja me je nato pospremil v svojo sobico, mi ponosno pokazal albume z izrezki časopisov, v glavnem s članki Mir-ze Delibašiča. Nakar je vstopila Iljina mama in vprašala, če smo za kavico in me vprašala, kako se kaj počutim v Sarajevu. »Čudovito,« sem odgovoril in dodal: »Ljudje so tu tako prijazni, vljudni. Vsi želijo in se trudijo, da bi sarajevske in jugoslovanske olimpijske igre ostale v nepozabnem spominu.« »Prav vsi ne ...«, me je presenetil njen odgovor. »Ti mama, si vedno pesimist,« se je oglasil Ilja. Ko sem le nekaj let potem po televiziji gledal noro rušenje Sarajeva, krvave prizore v samem središču mesta in okolici, sem pomislil na tiste besede Iljine mame: »Prav vsi ne!« Očitno je tista ženica že nekaj let prej v sebi čutila, kaj se bo potem v Sarajevu zgodilo. In ko sem pred nekaj leti telefoniral kolegu Sportskih Novosti za neke informacije in ga vprašal, če ve, kaj je s "ta malim" iz Sarajeva, mi je odgovoril: »Že od vojne se ne oglaša, kot da je izginil.« Torek, 2. marca 2010 2 3 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.eu Gradbišče Eda centra v središču Nove Gorice foto n.n. li delavci predvidoma že čez 14 dni znova na gradbišču. »Zaenkrat ni nekih kriznih scenarijev. Nobenega od zaposlenih nam še ni bilo treba odpustiti,« je Klaut odgovoril na govorice, da gre družbi slabo, vseeno pa je pojasnil, da gre v teh časih vsem slabo in da se gradbeniki še toliko bolj pritožujejo kot ostali. Višina investicije naj bi ostala kljub zamiku ista. »Do ustavitve del je prišlo tudi zato, ker se z gradbeniki pogajamo, da bi bila investicija čim nižja, sicer pa ta predah res ni nekaj katastrofalnega. Tukaj se pri- NOVA GORICA - Podjetje Euroinvest o vzrokih za zaustavitev del Gradbišče Eda centra že mesec dni sameva Z deli naj bi spet začeli v roku 14 dni - Odprtje morda dva meseca kasneje »Terminsko resda nekoliko kas-nimo, kar pa ne pomeni, da bomo Edo Center odprli eno leto kasneje, kot smo predvidevali, ampak le kakšen mesec, morda dva kasneje. Prvo nadstropje je narejeno, drugo pa že nastavljeno z nosilci, tako da manjka samo še plošča, potem pa se vse skupaj itak zoži in gre v stolpič, v višino in ne bo več toliko dela.« Tako je včeraj povedal Simon Klaut, vodja marketinga v novogoriški družbi Euroinvest. Omenjena družba je v maju 2008 začela z gradnjo objekta v središču Nove Gorice, ki je zasnovan kot prvi poslovni center goriške statistične regije s 14 tisoč kvadratnimi metri neto uporabnih površin. Po prvotnih napovedih naj bi bil 60 metrov visok objekt s 425 parkirnimi mesti v podzemni garažni hiši, tremi nadstropji, namenjenimi trgovsko-enogastro-nomski ponudbi, osmimi nadstropji poslovnih prostorov in tremi vrhnjimi nadstropji s 35 nadstandardnimi stanovanji zgrajen do septembra letos. Na Klauta smo se obrnili zato, ker delo na gradbišču v centru mesta že lep čas stoji. Stroji ne brnijo, o delavcih pa ni ne duha ne sluha. Glede na govorice z ulice naj bi tudi Euroinvest ne bil imun na recesijo, čeprav so predstavniki podjetja še septembra zatrjevali, da jim gre gospodarska kriza na roko, saj se jim zaradi nje investicija z 38 milijonov evrov pocenila na 31,5 milijonov evrov. V zvezi z ustavitvijo del na samem gradbišču je Klaut pojasnil, da so po novoletnih dopustih, ki so se zavlekli do polovice januarja, delali še kakšna dva tedna oziroma do konca januarja, potem pa so dela na zunanjem gradbišču obstala; v notranjosti po drugi strani še vedno potekajo določena, predvsem obrtniško-instalacijska dela, ki pa mimoidočim niso vidna. Sicer pa naj bi bi- SOVODNJE - Klemše Predlog za vidno dvojezičnost Občinski svetnik liste Skupaj za Sovod-nje Vlado Klemše opozarja na spoštovanje oz. nespoštovanje vidne dvojezičnosti na področju javnih del. »S trpkim občutkom ugotavljam, da pogostoma nismo, kot občina, torej kot javna ustanova, sposobni v praksi uresničevati tega, kar nam nalaga zakon in na kar se tako radi sklicujemo in zahtevamo od drugih, da spoštujejo. Za enakopravnost slovenščine gre. Na ta po mojem mnenju za manjšinsko skupnost pomemben vidik smo spet pozabili na gradbiščih v Gabrjah (vodovod) in v Rupi (šola),« opozarja Klemše, ki je proti koncu lanskega leta predlagal preprost način, kako preseči take ali drugačne ovire in preprečiti spodrsljaje glede dvojezičnosti. Županji Alenki Florenin je Klemše v pismu razložil, kako si zamišlja majhen, a pomemben korak glede vidne dvojezi-čnosti na področju gradbene dejavnosti. »Občina naj poskrbi za tiskanje dvojezičnih tabel (obvezne so na gradbiščih), ki jih potem interesenti izpolnijo, kakor pač mislijo, da je prav. Strošek zagotovo ne bi bil astronomski, vloženi denar pa bi se postopoma vrnil v blagajno,« je svojčas predlagal Klemše, ki občinsko upravo poziva, naj v prihodnjih mesecih čim prej poseže pri izvajalcih del, v kolikor ne bodo spoštovali predpisov o dvojezičnih tabel na gradbiščih. Klemše namreč opozarja, da so te dni so zakoličili traso plinovoda in v kratkem se bodo začela dela na avtocestnem odseku. Oba posega bo seveda spremljala namestitev tabel pred gradbiščem, za katera si svetnik liste Skupaj za Sovodnje želi, da bi bile dvojezične. pravljamo in rišemo, v tovarnah pa pripravljajo elemente, ki se jih bo potem, ko delo znova steče, zlagalo,« je še povedal in dodal, da se bo število delavcev na gradbišču, ko bo spet zaživelo, še povečalo zaradi inštalacijskih del, ki bodo v notranjosti potekala hkrati z dviganjem montažnih elementov. Idejo o tem, da bi že spomladi odprli del garažne hiše, so opustili; septembra so namreč govorili o tem, da bi jo lahko odprli marca, ki je že tu, zaradi zaustavitve del pa se zanimanje za prostore v bodočem objektu ni zmanjšalo. »Trgovski in enogastronom- ski del je s pismi o nameri za najem ali prodajo prostorov že skoraj rešen. Pogajamo se tudi z državno upravo, ki naj bi v Eda Centru zasedla od 3.500 do 5.000 kvadratnih metrov površin. Pisma o nameri imamo podpisana tudi s kar nekaj podjetji iz tega okolja, tako da nam kar dobro kaže,« je še pojasnil Klaut, v zvezi z razmišljanjem, da bi tudi zgornja tri nadstropja namesto za stanovanja namenili za poslovne prostore, pa je pojasnil, da imajo za odločitev o tem še mesec dni časa. Nace Novak APrimorski ~ dnevnik Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Izletnike, ki so se prijavili za izlete Primorskega dnevnika v organizaciji agencije Aurora, in sicer v Rusijo in v Nemčijo prosimo, da poravnajo drugi obrok potovanja (isti znesek kot ob vpisu) danes, 2. marca, med 9. in 13. uro v našem uredništvu v Ulici Garibaldi v Gorici. So mu zasegli heroin? V nedeljo pozno popoldne je policist s službenim psom v Solkanu med postopkom 31-letnemu italijanskemu državljanu zasegel snov, za katero obstaja sum, da gre za heroin. Če bo preliminarni test pokazal, da gre za omenjeno prepovedano drogo, bodo policisti zoper 31-letnika uvedli hitri postopek z odločbo zaradi kršitve določb zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. (nn) Vržotu posvečajo večer V gostilni Turri v Štandrežu bo jutri ob 20. uri potekal večer o vržotu, tipični zimski povrtnini, po kateri so nekoč sloveli ravno štandreški kmetje. Spregovorila bosta Cristina Burcheri in Aleš Waltritsch. Sledila bo degustacija. Večer je s prostim vstopom, vsekakor je za rezervacije večerje na razpolago telefonska številka 0481-21856. Večer prireja krožek »I Verdi del Giorno«. Ekološki otok bodo kmalu spet odprli Ekološki otok v Ulici Brigata Sassari v Gorici bodo kmalu spet odprli. »Na podlagi nove vladnega dekreta t.i. "milleproroghe" imamo čas do 31. junija, da obnovimo ekološki otok in ga prilagodimo novim zakonskim normam,« pojasnjuje občinski odbornik za okolje Francesco Del Sordi in poudarja, da se bo do takrat že začeti prenovitveni poseg nedvomno zaključil, v tem času pa bo ekološki otok lahko nemoteno obratoval. Po drugi strani se nadaljuje birokratski postopek za odprtje novega ekološkega otoka nasproti nekdanji sežigalnici v Ulici Gregorčič; za uresničitev objekta bo potrebnih 500.000 evrov, ki jih bo skoraj v celoti dala na razpolago dežela. TRŽIČ - V središču mesta s kamiona padlo osemnajst zabojnikov vode Steklene črepinje sredi križišča V Ronkah je včeraj zjutraj oviral promet tovornjak za prevoz betona, ki se je s kolesi zaril v blato ob cesti Steklene črepinje na križišču med drevoredoma Verdi in Cosulich bonaventura Tovornjak s kolesi v obcestnem jarku v Ronkah bonaventura Tovornjak je zaneslo, pri tem pa je s prikolice padlo kar osemnajst zabojnikov s steklenicami, ki so se razbile sredi cestišča. Nesreča, ki se je pripetila včeraj zjutraj v mestnem središču v Tržiču, k sreči ni imela hujših posledic, zaradi gostega jutranjega prometa pa je avtomobilistom povzročila precejšnje nevšečnosti. Dogodek se je pripetil okrog 9.15 na križišču med drevoredom Verdi in drevoredom Cosulich v Tržiču. Kamion, ki je prevažal pijače, je v ovinku nekoliko zaneslo. Sredi križišča je izgubil del tovora, in sicer osemnajst zabojnikov, v katerih so bile steklenice mineralne vode. Večji del steklenic se je na asfaltu razbil, zato je bilo cestišče po nesreči posejano z ostrimi steklenimi črepinjami. Na kraju so takoj posredovali karabinjerji iz Tržiča in tržiški gasilci, ki so cesto očistili. Promet, ki je v središču mesta v jutranjih urah še posebno gost, je bil zaradi tega dalj časa oviran. Težave je včeraj zjutraj povzročila tudi druga pro- metna nesreča, ki se je pripetila na državni cesti št. 14 v Ronkah. Tovornjak za prevoz betona, ki je peljal po Ulici Aquileia v smeri z ronškega letališča proti Tržiču, je skušal prehiteti avtomobil, ki je bil ustavljen na križišču z Ulico Macello. Pri tem je zavozil s cestišča, kolesa pa so se zarila v blato. Na kraj so kmalu prišli tržiški gasilci in policisti tržiškega komisarjata, ki so usmerjali avtomobile, saj je »viseči« tovornjak oviral promet. Kamion za prevoz betona je iz blata nekaj ur kasneje potegnila šele avtovleka. 24 Torek, 2. marca 2010 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Slavnostna seja pokrajinskega sveta SSk ob 35-letnici ustanovne skupščine Ponosni na prehojeno pot se pripravljajo na nove izzive Priznanja so podelili članom pripravljalnega odbora za prvi občni zbor, ki je potekal 1. marca leta 1975 Včeraj je v kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici potekala slavnostna seja goriškega pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti, s katero je stranka obeležila pomemben jubilej. Pred 35 leti, t.j. prvega marca 1975, je namreč v nekdanjem Katoliškem domu na Drevoredu 20. septembra potekal prvi občni zbor SSk na Goriškem, na katerem so odobrili tudi statut samostojne narodne stranke. Včerajšnji večer je uvedlo petje deklet vokalne skupine Bodeča neža z Vrha, nato pa je Martina Valentinčič prebrala nekaj odlomkov iz ustanovitvenih zapisnikov SSk na Goriškem, ki jih je napisal ravno njen pokojni oče Emil. SSk je nastala v treh etapah: 15. februarja 1975 je v Katoliškem domu potekal shod volivcev »lipove vejice«, na katerem so se pristojni odločili, da bodo politična načela samostojnega nastopanja od takrat dalje uresničevali z novo stranko SSk, ki je na Tržaškem delovala že od leta 1962. Prvega marca istega leta je, kot rečeno, potekal prvi strankin občni zbor, 13. marca pa so sklicali prvo sejo 27-članskega pokrajinskega sveta, na kateri so izvolili prvo vodstvo SSk na Goriškem. Prvi goriški pokrajinski tajnik je bil Damjan Paulin, ki je bil tudi eden izmed udeležencev okrogle mize, ki je potekala včeraj v centru Bratuž. Osrednji dogodek večera je vodila novinarka Erika Jazbar, ob Paulinu pa so sodelovali tudi bivša pokrajinska tajnika Marjan Terpin in Aleš Figelj, sedanji pokrajinski tajnik Julijan Čavdek in tajnik mladinske skupine Prihodnost Simon Koren. Prisotne je začetno nagovoril pokrajinski predsednik SSk Silvan Primosig, ki je med prisotnimi gosti poseben pozdrav namenil predsedniku odbora za Slovence v zamejstvu in po svetu pri strokovnem svetu SDS Božu Predaliču, Štefanu Cigoju iz komisije za mednarodne odnose pri novogoriški občini, števerjanski županji Franki Padovan, predstavnikom občine Brda in tržaške SSk ter deželnemu tajniku SSk Damijanu Terpinu. Za Primosigovim pozdravom se je začela razprava, med katero so spregovorili o poti, ki jo je doslej opravila SSk in na katero so ponosni, hkrati pa o izzivih, ki jih ima stranka pred sabo. Paulin je poudaril, da je predstavljala ustanovitev SSk na Goriškem velik politični preobrat, po drugi strani pa se je Marjan Terpin spomnil odnosov s Krščansko demokracijo in opozoril, da so kljub različnim stališčem okrog številnih vprašanj pri SSk ostali zvesti svojim načelom in tako marsikaj dosegli. Med razpravo so prišli na dan tudi novi izzivi, ki jih ima SSk pred sabo, pri čemer je Čavdek spregovoril o predlogu za skupno politično nastopanje v narodno mešanih občinah. V nadaljevanju so izročili priznanja članom pripravljalnega odbora za prvi pokrajinski občni zbor 1. marca leta 1975. Prejemniki priznanj so bili Marija Ferletič, Damjan Paulin, Marjan Terpin, Hadrijan Corsi, Andrej Bratuž, Benjamin Černic in Karlo Brešan ter - posthumno - Mario Soban in Rado Bednarik. Mediji v Sloveniji V kavarni Dom v prostorih no-vogoriškega kulturnega doma bo jutri ob 18. uri na sporedu 5. družboslovni večer Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici v študijskem letu 2009/2010. Tokratna tema bo prihodnost slovenskih medijev. Gostje večera bodo novinarji Borut Hočevar (Žurnal24), Ali Žerdin (Dnevnik), Peter Jančič (Delo) in drugi. Izhodišče za razpravo bo nedavna raziskava o branosti slovenskih medijev. Gostje bodo razpravljali o perspektivi razvoja medijev v Sloveniji in o možnih ukrepih, da ti obdržijo bralce, hkrati pa bodo izpostavili tudi problematiko merjenja bra-nosti. Dotaknili se bodo tudi različnih oblik lastništva medijev in iskali odgovor na vprašanje, katera od teh oblik je najprimernejša. (nn) SPOLNO NASILJE Sodnik obsodil voznika avtobusa Goriška sodnica za preliminarno obravnavo Emanuela Bi-gattina je včeraj obsodila na eno leto in deset mesecev zaporne kazni Diega Ballabena, 44-letnega voznika avtobusov goriškega pokrajinskega prevoznega podjetja APT, ki je bil obtožen spolnega nasilja nad mladoletnim dekletom. 44-letniku iz Gradišča, ki je pred priporom živel z družino v Zagraju, so sodili po hitrem postopku, potem ko je 26. januarja sodnica Paola Santangelo zavrnila zahtevo Ballabenovih odvetnikov Nerea Battella in Alessandra Franca, ki sta se izrekla za dogovorno kazen enega leta in sedmih mesecev. 44-letnik je v zaporu že od 20. oktobra lani: najprej je bil v goriškem zaporu v Ulici Barzellini, novembra pa so ga prepeljali v kaznilnico v Pordenonu. Voznik avtobusa naj bi aprila lani med delovnim urnikom na trasi Gradišče-Tržič nadlegoval 16-letno dekle iz Turjaka. Sodnik za predhodne preiskave se je po šestmesečni preiskavi oktobra odločil za pripor. Udeleženci okrogle mize v centru Bratuž bumbaca SOVODNJE - V kulturnem domu potekala 27. pevska revija Sovodenjska poje Pet zborov pred polno dvorano Nastopili so zbori Rupa-Peč, Skala, Bodeča neža, Danica in Sovodenjska dekleta - Slednja za konec sezone napovedujejo presenečenje Ob marsikateri priložnosti je slišati, da zborovsko petje ni več zanimivo in da pevske prireditve ne prikličejo širših množic. V sovodenjski občini očitno ni tako, saj je pevska revija v nedeljo napolnila do zadnjega kotička dvorano kulturnega doma. Letošnja izvedba Sovodenjske poje je bila že 27. po vrsti, na njej pa je nastopilo pet domačih pevskih sestavov. Marsikateri zbor bi sicer krvavo potreboval prenovitev z vstopom mlajših pevcev, res pa je tudi, da zlasti pri ženskih sestavih prevladujejo mlade pevke z res lepimi glasovi. Pred začetkom nastopov je prisotne nagovoril predsednik kulturnega društva Sovodnje Erik Figelj; poudaril je velik pomen zborovskega petja, ki po eni strani predstavlja ustaljeno obliko socializacije, hkrati pa bogati marsikatero prireditev v vaseh ob Vipavi in na Krasu. »Pomislimo le, kako skromno in bedno bi izzvenele razne proslave, brez udeležbe pevskega zbora,« je med drugim opozoril Figelj. Ob tem se je zahvalil pevcem in njihovim zborovodjem, ki si iz tedna v teden, mesec za mesecem prizadevajo, da bi slovenska pesem ne tonila v pozabo in da bi jo kot pečat kulturne dediščine ohranili tudi v prihodnosti. Na koncu je predsednik še povedal, da se revija domačih zborov uo-kvirja v praznovanja ob dnevu slovenske kulture. Najprej so pred pozorno publiko stopila Sovodenjska dekleta, ki jih vodi Sonja Pelicon. Pevska skupina je pred kratkim praznovala 28 let neprekinjenega delovanja. Za konec sezone so dekleta napovedala več presenečenj. Za kaj točno gre, bomo izvedeli čez nekaj mesecev. Sledil je moški zbor Skala iz Ga-brji, ki je postal nepogrešljiv člen sovo-denjske pevske naveze. Vodi ga mlada Zulejka Devetak, zbor pa se je predstavil z nizom slovenskih pesmi in slovaško domovinsko skladbo. Z zelo raznolikim programom se je predstavila ženska vokalna skupina Danica iz Vrha, ki jo že veliko let vodi Patricija Rutar Va-lič. Ena od pesmi je bila tudi znamenita Yesterday nepozabnih Beatlov. Zbo-rovodkinja Zulejka Devetak vodi tudi mešani pevski zbor Rupa-Peč; le-ta je ubrano zapel tri skladbe, ki so jih na Kosovelove verze uglasbili razni skladate- Ženska vokalna skupina Danica z Vrha med nastopom (zgoraj); udeleženci pevske revije (desno) bumbaca lji. Večer je zaključila dekliška vokalna skupina Bodeča neža«z Vrha, ki je najmlajši člen domače pevske naveze, a si je v zadnjih letih nabrala res veliko izkušenj in bila dobitnik številnih priznanj. Zbor vodi Mateja Černic, pri posameznih pesmih pa sta pevke spremljali še Zulejka Devetak na klavir in Martina Gereon na kitaro. Večer sta povezovali Maja in Ro- mina, mladi članici kulturnega društva Sovodnje, ki je s svojo mladostno zagnanostjo prineslo novo svežino v pristopu do kulturnih dogajanj v vasi na sotočju Soče in Vipave. (vip) / RADIO IN TV SPORED Torek, 2. marca 2010 25 ŠTEVERJAN - V priredbi društva Briški grič in fotokluba Skupina 75 Dan slovenske kulture v znamenju pustnih običajev Na ogled maske Liški pustje in likovna dela osnovnošolskih otrok - Prisotne zabavali sovodenjski Trojčki Pred nabito polno dvorano v kulturnem domu na Bukovju je bil v soboto na sporedu drugi del Prešernove proslave, ki sta jo pripravili društvi Briški grič in fotoklub Skupina 75. Kljub temu, da ni šlo za klasično obliko proslavljanja dneva slovenske kulture, ki običajno temelji na nastopu pevskega zbora, recitalu in priložnostnem govoru, je štever-janski kulturni praznik zadel v črno, saj je bil namenjen domačin starim navadam in kulturnemu izročilu Goriških Brd. Proslava je postregla s kopico utrinkov, ki so jih v stoletjih na Goriškem pustili pustni običaji. Le-ti so ponekod nekoliko zamrli, ponekod so še vedno zelo živi in občuteni, spet drugje jih ponovno oživljajo. V tem duhu je bilo tudi pripravljeno prizorišče praznovanja, saj so obiskovalci lahko občudovali res edinstvene primerke mask, ki nastajajo v Ligu na Kanalom in so daleč naokrog poznane pod imenom Liški pustje. Prikaz je pripravil avtor večine razstavljenih mask, Branko Žnidaršič. Njihova glavna značilnost je predvsem obrazna maska, ki je izdelana iz raznih kovin, v prvi vrsti iz aluminija ali bakra. Ostale stene dvorane na Bukovju pa so bile polne risb (kar 134), ki so jih pod vodstvom svojih učiteljev na temo pusta narisali otroci osnovnih šol iz Števerjana, Pevme, Kojskega, Plešivega, Romjana, Gorice in Štandreža. Z njimi so sodelovali na natečaju, ki sta ga razpisali društvi prire-diteljici ob sodelovanju z društvom Kar-nival in ZSKD. Prisrčno zasnovan večer je uvedel otroški pevski zbor osnovne šole Alojz Gradnik iz Števerjana, ki je pod vodstvom in ob klavirski spremljavi učiteljice Barbare Peršič ubrano zapel nekaj pesmi. Po priložnostnem nagovoru Maje Humar, ki je poudarila pomen ljudskih navad in ovrednotenja tradicij, med katerimi zaseda pomembno in slikovito vlogo tudi pust. Števerjanski otroci so v nadaljevanju večera prebirali zgodbe, ki so jih zbrali po pripovedih babic in dedkov. Gre za res lepo zbirko zapisanih pustnih navad, ki bi jo veljalo bržčas ohraniti tudi v primerni publikaciji. Za smeh in dobro voljo so poskrbeli člani mladinske gledališke skupine kulturnega društva Sovodnje z igrico Trojčki. V raznih komičnih prizorih so dobre igralske sposobnosti prikazali Filip, Luka in Ivan, ki so od publike izzvali dolg in prisrčen aplavz. V drugem delu večera so prireditelji nagradili najboljše izdelke omenjenega likovnega natečaja. Komisijo so sestavljali David Faganel, Karin Tommasi in Nevenka Uršič. Podeljene so bile štiri nagrade: prvo mesto je zasedel Manuel Piovesana (OŠ Župančič Gorica), drugo Greta Primosig (OŠ Abram Pevma) tretje pa Sara Furlan (OŠ Gradnik Štever-jan) in Anita Saunig (OŠ Zorzut Plešivo). Priznanja za sodelovanje so prejele vse sodelujoče šole, nagrade pa sta podelila člana društva Karnival Tamara Mizerit in Bernard Florenin. Za zaključno presenečenje večera je poskrbela skupina Li-ških pustov, ki je zaplesala v značilnih maskah srednjega Posočja. Maske, prikaz likovnih del in fotografije pustnih navad bodo na ogled do 20. marca. (VIP) Otroški zbor osnovne šole iz Števerjana (zgoraj); liški pustje (desno) foto vip VRH - Po 25 letih Športni mesec združuje Vrhovce Sinoči se je z nočnim tekom začel Športni mesec, ki ga na Vrhu obujajo, potem ko so njegovo zadnjo izvedbo priredili leta 1985. Pobudniki športne in družabne prireditve so odborniki kulturnega društva Danica, ki so k sodelovanju povabili tudi prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela. Vrhovski društvi sta se o organizaciji Športnega meseca začeli pogovarjati med lansko jesenjo, zdaj pa je vse nared za začetek prireditve, ki je kot rečeno startala sinoči z nočnim tekom. Vrhovski družbeni delavci so v Športni mesec vključili razne športne panoge, od teka do dame, od nogometa do briškole, od odbojke do namiznega tenisa, od igre med dvema ognjema do šaha in štafete. Za končno zmago se bosta potegovali dve ekipi v moški in ženski konkurenci, in sicer Cotiči (združuje zaselka Cotiči in Črnci) in Gornji Vrh (združuje zaselke De-vetaki, Brežiči in Gornji Vrh). Športni mesec se bo zaključil 31. marca s štafeto. Za sodelovanje pri pobudi se tekmovalci morajo prijaviti dva dni pred vsako igro. Za Gornji Vrh vpisujejo tekmovalce Luca (tel. 338-1913771) in Demi-trij (tel. 339-8667252), za Cotiče pa Zdenko (tel. 333-6734565) in Dolores (tel. 339-7484533). Igre so odprte vsem vašča-nom, pri čemer ni nobene starostne omejitve. Udeleženci morajo biti opremljeni edino z voljo do igre in razvedrila ter s kančkom zdravega tekmovalnega duha, sploh pa je pobuda nastala, da bi Vrhovci imelo priložnost za družabno srečanje in zabavo. »V današnjem času, ki teče in nič ne reče, je prilik za medsebojna srečanja vse manj, zato pa smo pripravili pobudo, ki nam bo dala možnost, da poklepetamo, se posmejemo in zakaj ne, da v veseli družbi popijemo kozarček žlahtne kapljice,« so pojasnili z Vrha. ŠTEVERJAN - Deželni odbornik Riccardi z upravitelji in civilno zaščito Za obogatitev turistične ponudbe predlagajo prenovo opuščenih kasarn Odbornik Riccardi s števerjanskimi upravitelji in prostovoljci civilne zaščite Gost števerjanske občinske uprave je bil prejšnji četrtek deželni odbornik za civilno zaščito Riccardo Riccardi. Srečal se je s člani števerjanske ekipe civilne zaščite in z občinsko upravo, ki ga je seznanila z raznimi perečimi in še odprtimi problemi briške občine. Srečanja se je udeležil tudi deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. Županja Franca Padovan in njeni odborniki so Riccardiju spregovorili o nekaterih nujnih ukrepih, ki bi jih treba čim prej izvesti; posebno pozornost so namenili sanaciji plazu pri Jakinovih na Bukovju, financiranju nakupa novega prevoznega sredstva in ureditvi sedeža civilne zaščite v opuščeni kasarni na Jazbinah. Poleg tega je uprava Riccardiju izročila idejni osnutek načrta za ovrednotenje treh opuščenih kasarn, ki se nahajajo na ozemlju števerjanske občine. Vsi trije objekti so v precej slabem stanju, nedvomno pa predstavljajo pomembno priložnost za obogatitev turistične ponudbe v Brdih. Riccardi-ja so seznanili tudi s potrebo po izgradnji primerne kanalizacije za meteorne vode v gričevnatem svetu, ki bi znatno zmanjšala nevarnost zemeljskih usadov, in po dokončni stabilizaciji zgornjega dela stavbe vaške osnovne šole v Dragah. Po pogovoru s števerjanskimi upravitelji in prostovoljci se je Riccardi udeležil delovnega srečanja ekip civilne zaščite iz goriškega okrožja, ki ga je vodil direktor deželne civilne zaščite Gugliel-mo Berlasso. Nekateri župani, pristojni odborniki, koordinatorji, vodje ekip in prostovoljci iz Števerjana, Koprivnega, Moše, Šlovrenca, Fare, Morara in Gorice so razpravljali o raznih problematikah, s katerimi se vsakodnevno soočajo, hkrati so zarisali smernice za nadaljnje izboljšanje delovanja deželnega sistema civilne zaščite. Srečanje je potekalo v dvorani kmetije Baronessa Tacco, ki je v lasti grofice Terese Thun Hohenstein. Ob zaključku so števerjanski prostovoljci pogostili udeležence srečanja z raznimi dobrotami in briško kapljico ter s slaščicami in domačim kruhom, ki so jih pripravile vaške gospodinje. GORICA-NOVA GORICA - Srečanje »Mali čezmejni Sanremo« in čezmejni sporazum Ceretta: »Sodelovanje na področju mladinske politike želimo poglobiti« Na relaciji Gorica - Nova Gorica se je spet prebudila ideja o organizaciji festivala za neuveljavljene glasbene skupine, ki izvajajo različne glasbene zvrsti. Včeraj je novogoriškega občinskega svetovalca za šolstvo in šport, Roberta Cenciča, z delegacijo obiskal Tito Brusa, predstavnik urada za mladinsko politiko pri občini Gorica. Beseda je tekla predvsem o projektu GoRock, v katerega bodo ob Gorici in Novi Gorici vključeni tudi Šempeter-Vrtojba, goriški Kulturni dom in Kulturni dom iz Nove Gorice, glasbeni center Komel ter združenja Twin Star Music, LAB, KGŠ, Mladinski center Nova Gorica in zavod Masovna. Kot je povedal Cencič, je prišla pobuda za sodelovanje oziroma festival z italijanske strani, kjer so tudi organizatorji in nosijo celotno finančno breme. »Ideja je, da bi se povezalo mlade glasbene skupine iz obeh Goric in organiziralo festival z žirijo in vsem, za katerega so gostje v šali rekli, da bi šlo za neke vrste mali Sanremo neuveljavljenih ben-dov različnih glasbenih zvrsti. Omejitev naj tu ne bi bilo oziroma je edina omejitev ta, da morajo biti skupine vezane na območje goriške oziroma novogoriške občine,« je pojasnil Cencič. Festival GoRock bo letos potekal že petič, posvetili pa ga bodo pokojnemu Alešu Ceju. Goriški občinski odbornik za mladino Stefano Ceretta je povedal, da se bo letošnja izvedba, ki bo prvič čez-mejna, začela junija, financirali pa jo bodo z deželnim prispevkom (prošnjo je občina Gorica vložila na podlagi deželnega zakona 26/2007). Naslednji sestanek na to temo bo 10. marca prav tako v Novi Gorici, na njem pa naj bi se o organizaciji, logistiki, ipd. pogovarjali že bolj konkretno. »Prizadevamo si, da bi na področju mladinske politike sodelovanje z Novo Gorico in drugimi slovenskimi ustanovami, kot je Mladinski center, v prihodnje še razširili in poglobili. Med drugim se je porodila ideja, da bi občini podpisali sporazum, na podlagi katerega bi sodelovali pri prirejanju mladinskih dogodkov in pri pripravi projektov,« je povedal Ceretta in dodal: »Z Mladinskim centrom medtem že načrtujemo pobudo, ki bo potekala poleti. Na različnih mestnih prizoriščih bomo priredili športne turnirje, pri katerih bo sodelovala goriška in novo-goriška mladina.« (nn, ur) 2 6 Torek, 2. marca 2010 GORIŠKI PROSTOR / Skgz TÍ —JvH himiin 4 iIcpml'Íl vabita na srečanje Italijanski starši v slovenski šoli: protagonisti integracije povezuje dr. Suzana Pertot jutri, 03. 03. 2010, ob 18.00 Kulturni dom, ul. Brass 20, Gorica [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. H Prireditve SKLAD DORČE SARDOČ IN CENTER LEOPOLDO GASPARINI vabita na predstavitev knjige Majde Sfiligoj z naslovom »La mia casa e la liberta. Avgust Sfiligoj, una vita« danes, 2. marca, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici. Sodelovali bodo Majda Sfi-ligoj, Nereo Battello, Dario Mattius-si in Boris Peric. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA iz Gorice bo tudi letos priredila v mesecu marcu sklop predavanj na aktualne teme in iz različnih področij (družba, družina, vzgoja, religija, življenjske vrednote, zdravje). Prvo predavanje bo danes, 2. marca, ob 20.30 v domu Franc Močnik v Gorici in nosi naslov Se stres spoprijema z nami ali mi z njim? Predavala bo Helena Jeriček Klanšček, doktorica socialne pedagogike in specia-lizantka psihoterapije, zaposlena na Institutu za varovanje zdravja v Sloveniji. V KULTURNEM CENTRU SREČANJA v Podturnu v Gorici bo danes, 2. marca, ob 20.30 večer v spomin na Aldo Merini. SKGZ v sodelovanju z Dijaškim domom Simona Gregorčiča organizira srečanje na temo »Italijanski starši v slovenski šoli: protagonisti integracije« v sredo, 3. marca, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, ul. Brass 20. Povezovala bo psihologinja in psiholingvistka Suzana Pertot. Posegli bodo starši italijanske narodnosti, katerih otroci obiskujejo slovenske šole na Goriškem, zato da povejo vzroke za določene izbire, motivacije, morebitne težave, pridobitve in izkušnje znotraj slovenskega šolskega okolja. DRUŽBA ROGOS prireja v petek, 5. marca, ob 19. uri v sprejemnem centru Gradina v sklopu niza srečanj Znanost na krozniku predavanje o klopih. Gost večera bo profesor Al-tobelli; informacije po tel. 3334056800 ali na inforogos@gmail.com NA SEDEŽU DEMOKRATSKE STRANKE na Drevoredu DAnnunzio 15 v Gorici bo v petek, 5. marca, ob 18. uri srečanje s prokrajinskim odbornikom za delo Alfredom Pasco-linom o zaposlenosti v goriški pokrajini. V OBČINSKI KNJIŽNICI V SOVOD-NJAH bodo v marcu potekala srečanja z avtorji. V ponedeljek, 8. marca, ob dnevu žena, bo gostja Alenka Rebula, ki bo predstavila pesniško zbirko V naročju; 15. marca bo o svojem knjižnem prvencu spregovoril Mat- jaž Klemše, 22. marca pa bodo z Jo-žetom Šušmeljem razmišljali o trpkem sosedstvu med Slovenci in Italijani. Srečanja se bodo pričela ob 18. uri. Prireja občina Sovodnje v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska in pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice. Gledališče KOMIGO v Kulturnem domu v Gorici: v ponedeljek, 15. marca, ob 20.30 Toni Merlot cabaret (v furlanščini) »Scaravente doi tais«. Igrata Toni Merlot in Gjelindo Titiliti; informacije in vpisovanje v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20 - tel. 048133288) ob delavnikih od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. SEZONA SSG 2010 V GORICI: v sredo, 17. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu Uh, ljubezen (Anton Pavlovič Čehov); v ponedeljek, 19. aprila, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž Oblomov (Ivan Aleksandrovič Gončarov); v ponedeljek, 26. aprila, ob 20.30 Tartuffe (Molier) v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Drama iz Ljubljane; v ponedeljek, 17. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu Dueti (Peter Quilter) in v torek, 25. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu O »Poročilu mešane zgodovinsko-kul-turne italijansko-slovenske komisije« oziroma: Dialog med kuharico v gostilni in njeno pomočnico o vprašanjih brez vsakega bivanjskega pomena (Franco Pero); informacije in ra-zervacije v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20, tel. 0481-33288). SKRD JADRO prireja ob dnevu žena gostovanje dramskega odseka PD Štandrež, ki bo uprizoril veseloigro Čudna bolezen v soboto, 6. marca, ob 20. uri v spodnji dvorani cerkve Sv. Štefana v Romjanu. Nastopajo Majda Zavadlav, Božidar Tabaj in Marko Brajnik, režija Janez Starina. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v petek, 5. marca, ob 20.45 »La bisbe-tica domata«, nastopata Stefania Fe-licioli in Natalino Balasso; informacije pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi 2/a v Gorici in na tel. 0481383327. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v četrtek, 4. marca, ob 21. uri »Scusa sono in riunione, ti pos-so richiamare?«, nastopajo Fabio Avaro, Gabriele Pignotta, Cristina Vaccaro, Ilaria Di Luca in Andrea Gambuzza; informacije pri blagajni občinskega gledališča (tel. 0481630057). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v četrtek, 4. marca, ob 20.45 koncert »IX Sinfonia«, nastopa pianist Maurizio Baglini; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-790470). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.10 -22.10 »Genitori e figli - Agitare be-ne prima dell'uso«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »In-victus«. Dvorana 3: »Kinemax d'Autore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »Valentino: l'ultimo imperatore«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.10 »Codice: Genesi«. Dvorana 2: 17.30 »Avatar« (digital 3D); 20.20 - 22.15 »Wolfman«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Genitori e figli - Agitare bene prima dell'uso«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.10 »In-victus«. Dvorana 5: »Kinemax d'Autore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »A Single Man«. Osmice B E RTO TONKIČ v Doberdobu ima odprto osmico. Ponuja domač prigrizek in toči belo ter črno vino; tel. 048178066. KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. KUKUKOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. fí Razstave V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom Fašizem in Slovenci, izbrane podobe, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane; od 1. februarja do 5. marca ob prireditvah. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA V GORICI je na ogled razstava slikarja Ivana Stojana Rutarja iz Kopra; do 2. marca od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter med prireditvami. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo do 4. marca na ogled dokumentarna razstava knjig, fotografij, zvezkov in drugih predmetov pesnice Ljubke Šorli. Ogled je možen od 9. do 13. in od 15. do 18. ure ter v večernih urah med raznimi kulturnimi manifestacijami. ŽENSKI POGLEDI 2010 - V Kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu bo v soboto, 6. marca, ob 20. uri odprtje razstave fotografij Teje Pahor, Katerine Pit-toli in Slavice Radinja, slik Claudie Raza, mask Silvane Buttera in keramik Nadie Tomasetig. Nastopila bosta zbor Kraški slavček in plesna skupina Cori-ne ed il suo gruppo, Ada Tomasetig bo pripovedovala beneške pravljice, priložnosti nagovor bo imela Franka Padovan. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ob svetovnem dnevu žena vabi na odprtje razstave Skriti obrazi Aleksandrije, slovenske šolske sestre in aleksandrin-ke v ponedeljek, 8. marca, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Razstavo spremlja dokumentarni film Aleksandrija, ki odhaja, ki ga bodo predvajali v četrtek, 11. marca, ob 20.30 v komorni dvorani. O razstavi in dokumentarnem filmu bosta spregovorili avtorica razstave etnologinja Inga Brezigar in soustvarjalka filma Vesna Humar. Na večeru sodeluje dramska skupina Društva žena iz Prvačine ~M Koncerti V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v petek, 5. marca, ob 20.45 koncert »Pink Floyd Music« skupine Pink Passion in v ponedeljek, 8. marca, ob 20.30 koncert skupine The Beatles Revival Band; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288). ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru glasbenega niza »Gorizia classica«: v soboto, 6. marca, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju bo koncert pianista Salvatoreja Ginnelle; vstop prost. PRIMORSKA POJE 2010: v nedeljo, 14. marca, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; nastopajo ženska vokalna skupina Breginj - Kobarid, mešani pevski zbor Maestral - Koper, dekliški pevski zbor Mavrica - Postojna, oktet Sotočje - Črniče, Ajdovščina, mešani pevski zbor Čepovan -Nova Gorica, mešani pevski zbor Igo Gruden - Nabrežina, dekliški pevski zbor Kraški slavček - Nabrežina. So-prireditelj je mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice. V petek, 19. marca, ob 20.30 v cerkvi Sv. Andreja v Štandrežu; nastopajo mešani pevski zbor Sveti Jernej - Opčine, moški nonet Godovič - Idrija, vokalna skupina Chorus '97 - Miren, Kostanjevica, ženski pevski zbor Marjetice - Podkraj, Ajdovščina, cerkveni mešani pevski zbor Zvon - Ilirska Bistrica, mešani pevski zbor Jože Srebrnič - Deskle, Kanal ob Soči, mešani pevski zbor Sontius - Nova Gorica. Soprireditelj je prosvetno društvo Štandrež. H Mali oglasi NA PUSTNI PONEDELJEK so mi v župnijski dvorani v Doberdobu zamenjali črno bundo znamke Marina yachting. Poštenega najditelja prosim, naj pokliče na tel. 0481-419947. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 140.000 evrov; tel. 328-8872507. V ŠTANDREŽU prodam skoraj novo dvonadstropno stanovanje z lastnim vhodom: vhod, kuhinja, dnevna soba, dve kopalnici, dve sobi, delovna sobica, dve terasi, dvojna garaža, klima; informacije po tel. 328-7070020 (po 13. uri). H Šolske vesti VPISOVANJE V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL v Gorici poteka v višješolskem središču v Ulici Puccini v Gorici do 26. marca. ŠE NEKAJ JE PROSTIH MEST ZA TEČAJ UPRAVLJANJA INFORMACIJSKE VARNOSTI (60 ur) v organizaciji socialnega podjetja Ad formandum za zaposlene in brezposelne z univerzitetno diplomo, ki se bo začel 4. marca na sedežu na Korzu Verdi 51 int. v Gorici. Poglobili bodo pravne vidike in predpise informacijske varnosti z upravljanjem omrežja in s planiranjem informacijske varnosti; informacije tudi o drugih tečajih po tel. 0481-81826, in-fo@adformandum.eu, www.adfor-mandum.eu. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sprejema predvpis za šolsko leto 2010-11 do zasedbe razpoložljivih mest; informacije v upravi Dijaškega doma v Gorici in po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. SLOVIK IN SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ vabita k vpisu v mladinsko poletno šolo slovenskega jezika v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi-tuji jezik (center deluje v sklopu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) za dijake med 13. in 17. letom starosti, ki bo potekala od 5. do 16. julija v Ljubljani. Obstaja možnost pridobitve štipendije. Prijava (in oddaja prošnje za štipendijo) do 15. marca na sedežu SLOVIK-a; informacije na www.slovik.org, info@slovik.org in tel. 0481-530412. SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE v Gorici vabijo na dan odprtih vrat po-klicno-tehničnega in licejskega pola v sredo, 17. marca, od 18. do 20. ure v šolskem centru v Ulici Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji pa jim bodo nudili informacije o posameznih študijskih smereh in bodo na razpolago tudi za individualne pogovore. & Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo ob dnevu žena v nedeljo, 7. marca, odpeljal na izlet na grad Brdo pri Kranju prvi avtobus ob 6.45 s trga Medaglie d'oro v Gorici, nato s postanki pri vagi ob pevmskem mostu, v Podgori pri športni palači in Štandrežu pred cerkvijo. Drugi avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Sovodenj s postankom v Štandrežu. Tretji avtobus bo odpeljal ob 6.45 iz Doberdoba, nato s Poljan in Vrha ter iz Štandreža. Priporoča se točnost! IZJEMNO PRVOMAJSKO POTOVANJE do Osla (od Kopenhavna do Osla s slikovito zgodovinsko ladjo) prireja KRUT od 29. aprila do 2. maja; informacije in vpisovanje v tržaškem uradu v Ul. Cicerone 8/B (tel. 040-360072). SPDG obvešča svoje člane, da se bodo na zimsko turo na Vrh nad Škrbino (m 2054) odpravili 7. marca. Vzpon je zelo zahteven in obvezna je popolna zimska oprema. Odhod s parkirišča pri Rdeči hiši ob 6.30 z osebnimi vozili; informacije na boris@kinoatelje.it ali po tel.339-7047196. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, da lahko poravnajo stroške za izlet v Gemono in Venzone, ki bo 6. marca in sporočajo, da bo odhod avtobusa ob 7.45 iz Štivana s postanki ob 7.50 v Jamljah, ob 8. uri v Doberdobu in ob 8.15 v Ronkah (pri piceriji Al Gambero). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni avtobusni izlet od 22. do 25. aprila v Maremmo in na otok Giglio v Toskani; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78000 (Ivica), tel. 0481-78398 (trgovina pri Mili) in tel. 380-4203829 (Miloš) SPDG prireja v nedeljo, 21. marca, avtobusni izlet na ogled smučarskih poletov v Planici. Prijave do četrtka, 4. marca, na andrej@spdg.eu ali po tel. 320-1423712 (Andrej). □ Obvestila FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici bo zaradi kriznega stanja ustanove s 1. marcem začasno uvedla skrajšani urnik odprtja. Vsak delavnik od 9. do 17. ure. MLADE IN MANJ MLADE ŽENSKE, pridružite se kulturnemu društvu Oton Zupančič iz Štandreža ob dnevu žena v soboto, 6. marca, v domu Andreja Bu- dala v Štandrežu; informacije po tel. 0481-21407 (Marta) ob uri kosila. OBČI NA GORICA obvešča, da zaradi odstranitve azbestne strehe se je goriški občinski pasji matični urad preselil iz Ulice Barzellini v pritličje občinskega poslopja v Ulici Garibaldi 7. PUSTNA LOTERIJA DRUŠTVA KAR-NIVAL: 1. nagrada - srečka št. 6367 (enotedenske počitnice za dve osebi v letoviščarskem kraju Hammamet v Tuniziji), št. 4915 (vikend za dve osebi v Termah Čatež), št. 8073 (konzola Nintendo Wii Sports Pack), št. 0368 (19 palčni LCD televizor), št. 8543 (večerja za dve osebi v priznani gostilni), št. 7148 (aparat za espresso kavo), št. 3810 (dvanajst programski aparat za peko kruha), št. 3574 (surovi domači pršut), št. 9355 (dekoder za digitalno zemeljsko TV omrežje) , št. 0798 (mobilni telefon), št. 3077 (košaro gastronomskih dobrot) in št. 1784, 2602, 9249 in 2637 (konfekcijo izbranih vin). TABORNIKI RMV organizirajo v nedeljo, 14. marca »Zimski izlet« v Bovec, ki je namenjen gozdovnicam in gozdovnikom, popotnicam in popotnikom, grčam ter bivšim članom. Vabljeni so vsi: smučarji, deskarji in nesmučarji. Rok prijave je petek, 5. marec do 17. ure. Informacije na www.tabornikirmv.it ali 335-5316286 (Veronika). RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja čistilno akcijo v nedeljo, 7. marca, z zbirališčem na sedežu v Ul. Padlih kara-binjerjev v Petovljah ob 8. uri. Čistili bodo bregove Soče in Vipave v okolici sedeža. Vsak udeleženec naj ima rokavice in primerno obutev. ŽENSKI PEVSKI ZBOR JEZERO prireja v ponedeljek, 8. marca, večerjo z zabavo, ki bo v društvenih prostorih v Doberdobu ob 19.30. Vabljene so mlade in manj mlade ženske s predhodno prijavo na tel. 0481-784021 (Katja) ali 3471243400 (Magda). 10. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ZLATA GRLA bo potekala v soboto, 10. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah (revijalni del) in v nedeljo, 11. aprila, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (tekmovalni del). PD Vrh sv. Mihaela obvešča, da bodo sprejemali prijavnice najkasneje do 10. marca po faksu 0481-882964 ali na naslov elektronske pošte pdvrhsvmihae-la@yahoo.it; informacije po tel. 3333461368 (Mirko Ferlan) ali pdvrhsvmi-haela@yahoo.it. KRUT obvešča, da se v sredo, 10. marca, začne pomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu; informacije in prijave na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072 ali 346-3693234 od ponedeljka do četrtka med 9. in 13. uro ter med 15. in 17. uro, ob petkih med 9. in 13. uro. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Giulio Casta-gnaro v kapeli glavnega pokopališča, sledila bo upepelitev; 9.30, Domenico Vaccaro iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 10.50, Tullia Busetti por. Gasparini iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in na glavno pokopališče. bJsii/ Ženske, ženske, ženske... Bliža se 8. marec in z njim I" mednarodni dan, posvečen vsem ženskam sveta. Primorski dnevnik bo letošnji praznik obeležil na poseben način. Svoje bralke in bralce vabi, da nam posredujejo fotografije, katerih nesporne protagonist-ke so ženske: znane ali neznane, zaročenke, žene, mame, sestre, prijateljice ... Spletni strani www.primorski.eu pošljite svoje posnetke: najlepše bomo objavili tudi v Primorskem dnevniku! / RADIO IN TV SPORED Torek, 2. marca 2010 27 GLEDALIŠČE MIELA - Pogovor z Rosello Pisciotta in Giannijem Torrentijem 3. marec 1990 - 3. marec 2010: vse najboljše, gledališče Miela! Ustanovilo ga je 300 članov: vsak je vložil milijon lir - Sanje o »Mieli bis« Vsi morda ne vedo, ampak »gospod Bonaventura« je bil v preteklosti priljubljen stri-povski junak. Rodil se je v domišljiji Sergia To-fana (Sto) in »živel« na straneh otroške revije Corriere dei Piccoli. Gospod Bonaventura ni bil premožen, ob koncu skoraj vsake epizode pa so ga iz takih ali drugačnih razlogov nagradili z milijonom lir. Konec 80. let prejšnjega stoletja je skupina tržaških kulturnikov razmišljala o novem večnamenskem prostoru, v katerem bi zaživela nekoliko alternativna kulturna ponudba: zaostritev varnostnih ukrepov, ki je sledila tragičnemu požaru v turinskem kinu Statuto, je namreč zahtevala zaprtje Capelle Underground, v kateri so se zbirali ljubitelji filma in umetnosti. Gospod Bonaventura je postal spet aktualen. »Zaradi zaščitenih avtorskih pravic smo "v" zamenjali z "w", ideja o milijonu pa se je izkazala zelo uspešna,« pravi Rosella Pisciotta, članica upravnega sveta zadruge Bonawentu-ra in priznava, da je bila pred dvajsetimi leti skeptična. »Nisem verjela, da bodo ljudje pripravljeni nepovratno vložiti milijon lir v ustanovitev gledališča, a k sreči sem se motila.« Okrog tristo ljudi je sprejelo vabilo in za včlanitev v zadrugo odštelo milijon lir. »Pred dvajsetimi leti si ni mogel vsakdo privoščiti take vsote,« opominja Gianni Torren-ti, sedanji predsednik zadruge, »zato so bili člani predvsem izraz tržaškega meščanstva, kar je najbrž nekoliko v nesoglasju s predstavo o alternativnem, mladostnem gledališču, ki jo javnost ima o Mieli«. Z zbranim kapitalom in s prispevkom kulturnega ministrstva je zadruga obnovila nekdanji Dom pristaniških delavcev. 3. marca 1990 so v njem odprli gledališče, ki je ime dobilo po nadarjeni tržaški slikarki Mieli Reina. »Od vsega začetka smo želeli na ta oder pripeljati dogodke, ki niso našli prostora v ostalih mestnih gledališčih. Pripraviti gledalce do tega, da plačajo vstopnico za ogled tako imenovanih tržnih niš, je dolgoročen proces. Prve monologe sta si ogledala tudi samo dva plačnika ... « Prva leta delovanja so dohodke črpali predvsem iz podnajema dvorane (lastniki so bili pristaniški delavci), gledališče je zaposlovalo le eno osebo, ustvarjalci so na tržaški oder prihajali skoraj zastonj. »Prve uspehe so prinesli razni projekti, na primer Satiemania, ali mesec, posvečen Jamesu Joycu, med katerim smo v celoti prebrali Ulikses, sklop dogodkov ob dvestoletnici Mozartove smrti, ki so s pomočjo priva- tnih pokroviteljev potekali tudi v glavni ribarnici in na pomolu Audace...« V teh dvajsetih letih so na oder stopili Nanni Moretti in Moni Ovadia, skupine Mo-dena City Ramblers, Laibach, Prozac+, Emir Kusturica in Sabina Guzzanti, Giora Feidman in Ascanio Celestini, Paolo Rossi, Lella Costa ... Dvorana se je večkrat spremenila v razstavni prostor, kjer so visele fotografije Tine Modotti, Haldeja, Bulaja, Salgada. »V večini primerov je šlo za enkratna gostovanja, kljub temu pa ima gledališče letno okrog 300 delovnih dni.« V gledališču je danes redno zaposlenih osem ljudi, katerim je treba prišteti številne sodelavce. Med njimi so tudi ustvarjalci Pupkin Kabaretta, predstave, ki se je kot ena prvih samostojnih produkcij zadruge Bona-wentura rodila v majhni video dvorani in danes dvakrat mesečno polni tako parter kot galerijo glavne dvorane. Zanjo so doslej odtrgali 27.000 vstopnic ... »In vendar se gledališče preživlja s težavo, vedno smo živeli na robu, danes ravnovesje prihodkov in odhodkov ni dovolj, dolgovi ostajajo. A ne zato, ker bi radi obogateli: med našimi uslužbenci je najvišja plača 1.200€. V teh letih se je marsikaj profesionaliziralo, občinstvo ima večja pričakovanja, ustvarjalci želijo višje honorarje.« Letni proračun gledališča Miela se približuje milijonu evrov: polovica izhaja iz javnih prispevkov, polovica iz vstopnin in pod-najema dvorane. Lastnik stavbe je od leta 2001 Pokrajina Trst: odkupila jo je pod upravo Ren-za Codarina, njegov naslednik Fabio Scocci-marro je hotel gledališče izseliti neznano kam, po dolgoletni »bitki« je vse ostalo po starem. Torrenti je prepričan, da je takrat zmagal Trst. Kaj pa bi z Rosello Pisciotta naredila, če bi tako kot stari prijatelj Bonaventura zmagala milijon lir, ops, evrov? »Odpravila bi se do Fundacije CRT in jo vprašala, kaj namerava z bivšim skladiščem vin na nabrežju. Pomanjkanje prostorov je očitno, tu bi lahko uredili neke vrste Miela Bis in ga s pridobljenimi izkušnjami tudi sami upravljali.« Do uresničitve teh sanj bo najbrž minilo še nekaj časa. Medtem se v gledališču pripravljajo na jutrišnje slavje, na katerega vabijo stare in nove prijatelje, v nedeljo pa bodo v sodelovanju s Cappello Underground ves dan vrteli stare in nove filme. Neke vrste »povra-tek k izvoru« ... Poljanka Dolhar »Duši« zadruge Bonawentura, ki upravlja gledališče Miela, Rosella Pisciotta in Gianni Torrenti. Spodaj pa priljubljena voditelja Pupkin Kabaretta Stefano Dongetti in Alessandro Mizzi kroma Berlusconi v knjigi Mojce Širok Dopisnica iz Rima za RTV Slovenija Mojca Širok v knjigi Zadnji rimski cesar ne razkriva le vseobsegajoče vladavine italijanskega premiera Silvia Berlusconija, temveč odgovarja tudi na bistveno vprašanje - zakaj se je obdržal na oblasti. Širokova je knjigo, ki je izšla pri založbi Finance, predstavila na večeru knjigarne Konzorcij Zmenek s knjigo. Pogovor s Širokovo je vodila njena kolegica Saša Vidmajer, ki je uvodoma dejala, da je Berlusconi »v Evropi edinstvena anomalija«. Kaže na to, kako tanka je lahko meja med zasebnim in javnim, ki ni značilna zgolj za Italijo. Berlusconi vodi državo, kot da bi bilo podjetje, toda to podjetje je ves čas v izrednem stanju. Približno toliko o italijanskih družbeno-politi-čnih razmerah ve slovenska javnost, ki po besedah Širokove Italije v širšem smislu ne razume. Zakaj se je Italiji sploh zgodil Berlusconi? Razlogov je več, toda Širokova kot enega bistvenih navaja korupcijske škandale, ki so leta 1992 pripeljali do razpada italijanskih političnih strank. Medijski mogotec Berlusconi je takrat ostal brez političnih botrov, zato se je odločil, da prazen politični prostor zasede sam. Italijanski volivci so bili naveličani levo-sredinske koalicije, ki so jo sestavljale stranke z diametralno nasprotnimi političnimi programi. Berlusconi je volivce seveda, tako Široko-va, prepričal tudi z osebnim šarmom in poudarjanjem bogastva, ki naj bi bil dokaz, da v politiko ne vstopa zaradi denarja. Toda v vmesnem času, od leta 2001 do danes, so se italijanski volivci lahko prepričali, kakšno politiko vodi Berlusconi: nična gospodarska rast in sesutje javnih sistemov. Toda Berlusconi je še vedno na oblasti. Pomembno vlogo za njegov obstoj igrajo TV hiše, ki so v njegovi lasti, in tudi državna televizija, na katero ima Berlusconi prav tako velik vpliv. Večina Italijanov, kar 80 odstotkov, črpa informacije izključno prek televizijskega medija, je poudarila Širokova. Italijani Berlusconija volijo tudi zato, ker je levica v krizi in ne zna ponuditi prepričljive alternative. Širokova se je dotaknila tudi sloven-sko-italijanskih odnosov. Uradna italijanska politika Slovenijo vedno znova prezre, res pa je tudi, da Slovenija vse od lanskega oktobra v Rimu nima svojega veleposlanika. Slovenija nima razlogov, da bi imela pred Italijo manjvrednostni kompleks, saj jo je v 15 letih v marsičem prehitela, vključno z bruto domačim proizvodom na prebivalca. (STA) OPČINE - Na tokratnem glasbenem srečanju tolkalni duo Neobičajno, vendar prijetno in kakovostno Mlada slovenska tolkalca, Simon Klavžar in Jože Bogolin, sta oblikovala nadvse zanimiv koncert - Odlična glasbenika sta bila že večkrat nagrajena Simon Klavžar in Jože Bogolin sta odlična mlada tolkalca, ki sta se pred štirimi leti odločila za skupno glasbeno pot. Zaenkrat je njun tolkalni duo na slovenski glasbeni sceni unikat, mladeniča pa sta v tujini prejela že pomembna priznanja: lani sta se visoko uvrstila tako na tekmovanju v Luk-semburgu kot tudi v Bolgariji in je res škoda, da so pri nas nedelje (pa ne samo) tako natrpane s prireditvami, kajti v openskem Prosvetnem domu sta Klavžar in Bogolin oblikovala prijeten in kakovosten koncert. Občinstvo je bilo manj številno kot običajno, morda tudi zaradi posebnosti ponudbe. Povprečen poslušalec si težko lahko predstavlja, da tolkala niso le ritmično nabijajoči instrumenti, temveč tudi glasbila, ki znajo poustvarjati zelo raznobarvne glasbene podobe. Spretnost slovenskega tol-kalnega dua smo spoznali že med prvo skladbo za dve marimbi, ki jo je spisal srbski tolkalec in skladatelj Nebojša Jovan Živkovic. Politična in družbena problematika se dandanes bolj redko oglašata v glasbi, zato je Živkoviceva skladba Ultimatum II pomembno pričevanje o krvavih letih, ki so zaznamovala razkroj Jugoslavije. Glasba zelo učinkovito prikaže tesnobo, ki je zajela srbsko prebivalstvo ob ultimatumu zveze NATO, kateremu so sledili bombni napadi na Beograd in okolico. Razgiban, vseskozi zanimiv profil partiture pripelje do silovitih izbruhov, ki sta jih odlična glasbenika ponazorila z veliko energijo, ob tem pa skladatelj ohranja razpoznavni harmonski potek, ki ga ritmični naboj imenitno podčrta. Ozračje se je umirilo ob naslednji skladbi. Poljska komponistka Anna Ignatowitz-Glinska je uporabila baročno formo Passacaglie, ki je lepo kombinirala zvok marimbe in vibrafona; dialog med glasbiloma je potekal po klasičnih smernicah, občasno pa se je s pospeškom približal bolj moderni zvočni podobi. Passacaglia je smiselno povezala program, ki je nato predstavil prired- bo Bachove Angleške suite št. 2: po eni strani je priredba za dve marimbi podčrtala in podkrepila ritmični impulz, po drugi pa je narava instrumentov taka, da nekoliko zabriše jasnino Bachovega kontrapunkta. Bolj čitljiva je bila Al-lemanda, v hitrih stavkih pa se zvočni odsevi prekrivajo. Bachu je sledil Maurice Ravel, mojster, ki je s pretanjenim francoskim okusom večkrat segel po španski oziroma baskovski glasbi (kjer je imel tudi družinske korenine): Alborada del Gracioso (Burkeževa podoknica) je zazvenela v posrečeni priredbi, ki je le še oplemenitila Ra-velovo invencijo. Simfonična različica skladbe seveda ponuja neprimerljivo mavrično bogastvo, toda imenitna tolkalca sta dokazala, da sta ma-rimbi instrumenta z neštetimi dinamičnimi odtenki, ki lahko poleg razvejanih ritmičnih vzorcev poustvarita tudi melodično fraziranje. Zanimiva in prijetna je bila tudi skladba izraelskega mojstra Adija Moraga: Octabones je naslov, ki nakazuje osemtonsko lestvico, varianto bliž-njevzhodnih melodičnih in harmonskih modelov, ki jo je Morag obdelal z lepo mero fantazije: tol-kalca sta lahko pokazala svojo virtuoznost, iz instrumentov pa sta znala oblikovati tudi nežne in rahle melodije z lirskim prizvokom. Slovenski tolkalni duo je svoj program zaokrožil z bobni: ritmična nabitost, v kateri so se spajali raznobarvni elementi newyorške »street mu-sic«, od salse do rapa, je bila vodilo skladbe 42nd Street Rondo, ki jo je Wayne Siegel spisal po nekoliko minimalističnem vzorcu, Klavžar in Bogo-lin pa sta ji vtisnila mladostniško energijo in samozavestno virtuoznost, ki sta povsem navdušili mlajše , pa tudi starejše poslušalce. Dolgi aplavzi občinstva so priklicali kot dodatek Piazzollov Tango, s katerim sta se odlična glasbenika dokončno poslovila od hvaležnega občinstva. Katja Kralj 28 Torek, 2. marca 2010 ITALIJA / DEŽELNE VOLITVE - Zaradi nespoštovanja zakonskih določil o predložitvi kandidatnih list V Rimu ne bo liste Ljudstva svobode V Lombardiji pa Formigonijeve liste Desna sredina vložila vrsto pritožb, ki pa bodo težko prodrle - Polemike o odgovornostih RIM, MILAN - Kot kaže, bo desna sredina zaradi nespoštovanja zakonskih določil o predstavitvi kandidatnih list nepopolno prisotna na skorajšnjih deželnih volitvah v Laciju in v Lombardiji. V rimski pokrajini skoraj gotovo ne bo kandidatne liste Ljudstva svobode, ker je njeni predstavniki niso pravočasno predložili, v Lombardiji pa bo po vsem sodeč izpadla kandidatna lista predsedniškega kandidata Roberta Formigoni-ja, ker njeni predstavniki niso preložili zadostnega števila veljavnih podpisov. Problem liste Ljudstva svobode v rimski pokrajini je prišel do izraza že v soboto. Ob 12. uri je zapadel rok za predložitev kandidatnih list, omenjena lista pa ni bila predložena z dokumentacijo, ki jo predvideva zakon. Delegat Ljudstva svobode, občinski svetnik Alfredo Mi-lioni, je prispel pred volilni urad na pri-zivnem sodišču v Rimu ob 11.40, a potem se je oddaljil, ne da bi predložil liste, in se vrnil šele ob 12.45, ko je bil urad že zaprt. Zakaj je tako ravnal, ni jasno. Sam je povedal, da se je oddaljil, ker ni Predsedniška KANDIDATKA DESNE sredine v Laciju Renata Polverini ansa imel popolne dokumentacije, pa tudi zato, da bi nekaj prigriznil v bližnjem lokalu. A širijo se tudi govorice, da je po ukazu »od zgoraj« hotel črtati imena nekaterih kandidatov. Predstavniki rimske desne sredine s predsedniško kandidatko za Lacij Renato Polverini na čelu so včeraj vložili pritožbo na prizivno sodišče, obrnili pa so se tudi na predsednika republika Giorgia Napolitana, naj poskrbi, da bi bila zagotovljena vsem državljanom pravica do demokratične udeležbe na deželnih volitvah. PRANJE DENARJA - Poteza senatorja večine Di Girolamo ponudil odstop RIM - »V senatno zbornico sem prišel z mandatom, ki mi ga je dalo 24.500 volivcev, ki niso mafijci niti zločinci. Majhen del slednjih naj bi izkoristila skupina posameznikov, ki jih je verjetno "onesnažilo" druženje s kriminalci. Vsekakor se nisem z dušo in telesom "izročil" tem tipom. Mrzlica volilne kampanje me je privedla do tega, da sem presojal malo in slabo. Upam, da si boste predstavljali, da človek ne postane mafijec v teku enega jutra, saj sem kriv le za eno ali dve neprevidni srečanji.« S temi besedami je senator Ljudstva svobode Nicola Di Girolamo, ki je vpleten v preiskavo o pranju denarja glede neobstoječih internetnih in telefonskih storitev družb Fastweb in Telecom Italia Starkle, v okviru katere ga sumijo, da je politični referent 'ndranghete, v pismu predsedniku senata Renatu Schifaniju ponudil svoj odstop. O Di Girolamovem odstopu bo moral zdaj odločati senat, kdaj bo do tega prišlo, pa bo verjetno določeno na današnji seji načelnikov senatnih skupin. Vsekakor ne bi smelo pri- ansa Predsedniški KANDIDAT DESNE SREDINE V Lombardiji Roberto Formigoni ansa Napolitano je takoj odgovoril, češ da je za reševanje takšnih zapletov pristojna edinole sodna oblast. Če bo tudi prizivno sodišče zavrnilo pritožbo, se bodo predstavniki desne sredine lahko obrnili še na deželno upravno sodišče in naposled na državni svet. Medtem so vložili tudi kazensko ovadbo proti skupini radikalcev, češ da so Milioniju nasilno preprečili vstop v volilni urad, pa tudi proti odgovornim v volilnem uradu zaradi domnevne zlorabe oblasti. A vse skupaj spominja na brezupne poskuse reševanja zavožene zadeve. To po- ti do presenečenj, saj se za odstop osumljenega senatorja zavzemata tako večinsko desnosredinsko Ljudstvo svobode kot opozicijska Demokratska stranka. Medtem se je včeraj v uradu rimskega sodnika za predhodne preiskave Alda Morgignija ob prisotnosti tožilca Giancarla Catalda obnovilo zasliševanje vpletenih v preiskavo, ki je privedla do 56 aretacij. Za danes pa je v zaporu Regina Coeli napovedano zasliševanje bivšega pooblaščenega upravitelja in lastnika družbe Fastweb Silvia Scaglie. VLADA Zakonski osnutek proti korupciji RIM - Ministrski svet je včeraj odobril zakonski osnutek z ukrepi za zajezitev korupcije v javnih upravah in ustanovah. Osnutek obsega vsedržavni načrt proti korupciji, v skladu s katerim naj bi poostrili nadzor nad javnimi upravami in ustanovami pri oddaji javnih del ipd. Poleg tega predvideva poostritev kazni za enajst vrst kaznivih dejanj, povezanih s korupcijo, od podkupovanja do motenja licitacij. Na predlog ministra za poenostavitev zakonodaje Roberta Calderolija so v osnutek vključili določilo, po katerem ne bi smel biti za 5 let izvoljen v parlament, kdor je bil dokončno obsojen zaradi korupcije. Na nobeno javno funkcijo pa ne bi smeli biti izvoljeni nekdanji predsedniki dežel, ki so se prekršili proti ustavi. Vladni zakonski osnutek bo seveda moral obravnavati parlament. trjujejo tudi vse večje polemike znotraj koalicije glede odgovornosti za »spodrsljaj«. Po drugi strani so radikalci vložili »protipritožbe«, češ da jih predstavniki desne sredine obrekujejo. Pojdimo za hip še v Lombardijo. Na pritožbo radikalcev je prizivno sodišče v Milanu včeraj zavrnilo listo »Per la Lombardia« predsedniškega kandidata Formigonija, ker 514 od skupnih 3.935 predloženih podpisov ni bilo veljavnih. Za predložitev je bilo potrebnih najmanj 3.500 veljavnih podpisov. Predstavniki liste se bodo skušali pritožiti na deželno upravno sodišče, a tudi v tem primeru je zadeva verjetno že zapečatena. Nekateri zahtevajo, naj bi zaradi omenjenih zapletov odložili volitve v La-ciju in mogoče celo v Lombardiji, a to je malo verjetno. Bolj verjetno je, da bodo volitve redno potekale in da bodo prizadeti desnosredinski volilni upravičenci lahko oddali svoj glas le za predsedniške kandidate in za druge kandidatne liste, s katerimi le-ti nastopajo. PROCES MEDIASET Berlusconi neupravičeno odsoten MILAN - V Milanu se je včeraj nadaljeval proces zaradi davčne prevare in drugih kaznivih dejanj, ki naj bi jih zagrešili odgovorni pri družbi Mediaset med nakupom avtorskih pravic za predvajanje ameriških filmov, premier Silvio Berlusconi, ki je eden izmed obtožencev, pa je bil na njem neupravičeno odsoten. Njegova odvetnika Niccolo Ghedini in Piero Longo sta sicer zahtevala odložitev obravnave, češ da je Berlusconi zaseden na seji ministrskega sveta, ki je včeraj potekala v Rimu, a sodniki so zahtevo zavrnili. Ti so opozorili, da je bil datum obravnave predhodno dogovorjen s samim Berlusconijem in da premier ni posredoval nobene dodatne utemeljitve, zakaj je sejo vlade potem sklical prav za včeraj dopoldne. Odločitev sodnika je razburila Ber-lusconijeve pravne in politične zagovornike. Odvetnik Ghedini je dejal, da bo zaradi nje kasacijsko sodišče razveljavilo proces, načelnik Ljudstva svobode v poslanski zbornici Fabrizio Cicchito pa je dejal, da smo priče novemu primeru politične zlorabe sodstva. Zaradi volitev mesec dni brez »talk showov« MILAN - Upravni svet državne Rai je udejanilo sklep parlamentarne komisije za nadziranje Rai in zaradi deželnih volitev prekinil vse pogovorne televizijske oddaje - talk showe za mesec dni. Ko bo to mogoče bodo t.i. informativne oddaje Porta a Porta (Rai1), Annozero (Rai3), L'ultima Parola (Rai2) in Ballaro (Rai3) nadomestile volilne tribune. Televizijski dnevniki so iz seznama izvzeti, čeprav je vodstvo dnevnika prve mreže Rai sporno. Odločitev niso podprli člani opozicije in sam predsednik upravnega sveta Rai Paolo Garimberti, ki so ocenili, da bo odločitev oškodovala Rai in gledalce, ter da gre za kršenje pravice do izražanja in svobode tiska. Ministrski svet odobril t.i. odlok Romani RIM - Ministrski svet je včeraj odobril t.i. odlok Romani, katerega namen je usklajevati italijansko in evropsko zakonodajo na področju avdiovizualnih proizvodov. Napovedani dekret je v zadnjih mesecih sprožil pravi val protestov na internetu, saj je sprva postavljal v bistvu na isto raven televizijske oz. radijske postaje, spletne strani, spletne dnevnike in bloge. Sprejeti odlok zdaj točno določa, kdo bo in kdo ne bo podvržen zakonskim normativom (med temi je npr. prošnja po predhodnem ministrskem dovoljenju). Iz sprejetega ukrepa so tako izostali spletni dnevniki, blogi in brskalniki, kot je to v odloku tudi izrecno zapisano. Ostanejo vsekakor še nekatera odprta vprašanja, še posebej v zvezi s »poklicnimi« spletnimi stranmi, kot je npr. YouTube, katerih posel sloni na predvajanju video-posnetkov, ter s tradicionalnimi televizijskimi postajami. Italija lani zabeležila 5-odstotni padec BDP RIM - Italijanski bruto domači proizvod (BDP) se je lani skrčil za pet odstotkov. Javnofinančni primanjkljaj se je povzpel na 5,3 odstotka BDP, medtem ko je bil leta 2008 še pri 2,7 odstotka BDP, je včeraj objavil italijanski statistični urad. Statistični urad je v svojem prejšnjem poročilu napovedal, da bo padec BDP za leto 2009 znašal 4,9 odstotka. Vlada je januarja napovedala, da bo Italija letos beležila 1,1-odstotno gospodarsko rast, medtem ko so se napovedi analitikov bolj približale 0,7-od-stotni rasti. Italijanski javnofinančni primanjkljaj se je lani povzpel na 5,3 odstotka BDP, javni dolg pa je dosegel 115,8 odstotka BDP. Italijanski statistični urad je objavil tudi podatke o brezposelnosti v januarju. Stopnja brezposelnosti se je zvišala za 0,1 odstotne točke na 8,6 odstotka, brezposelnih je bilo 2,144 milijona ljudi. IMIGRACIJA - Prvi marec na ulicah Protest priseljencev, v Neaplju 20 tisoč ljudi RIM - Priseljenci so včeraj v šestdesetih italijanskih mestih, pa tudi v Franciji, Španiji in Grčiji, stavkali ter priredili demonstracije in koncerte. Do prve stavke priseljencev je prišlo zaradi nove migracijske politike, ki jo načrtuje vlada Silvia Berlusconija. Geslo protesta je bilo »Dan brez nas«, s katerim so opozarjali na pomen, ki ga imajo priseljenci za italijansko gospodarstvo in socialni sistem. Priseljenci in nekatera družbena gibanja so se spontano organizirali in opozorili, da niso vsi tujci kriminalci. Največji shod je bil v Neaplju, kjer je demonstriralo 20 tisoč ljudi. V Rimu so bili na čelu sprevoda priseljenci, ki so jih organi pregona izselili iz kalabrijskega Rosarna, v Milanu pa se je zbralo okoli 700 protestnikov, ki omenjeno politiko označujejo kot sovražno do tujcev. Na transparentih je bilo mogoče videti tudi slogane, kot so »Veliko narodov, en boj« in »Priseljevanje ni zločin«. Akciji za pravice priseljencev so se pridružili razni sindikati, nekatere opozicijske stranke in organizacije za varstvo človekovih pravic. Organizatorji so poudarili, da proizvajajo tuji delavci desetino italijanskega bruto do- mačega proizvoda (BDP), plačujejo davke in prispevke za socialne storitve, kljub temu pa nimajo jamstev. Če izgubijo delo (kar je v času gospodarske krize na dnevnem redu) pa tvegajo, da postanejo nezakoniti priseljenci. Do novih pobud za zaostritev migracijske politike v Italiji je prišlo po izgredih v Milanu pred dvema tednoma, ki so izbruhnili po umoru mladega Egipčana, za katerega naj bi bili krivi priseljenci iz Peruja in Ekvadorja. Minister za socialo Maurizio Sacco-ni je nato napovedal nacionalni načrt za integracijo priseljencev, ki med drugim predvideva tečaje za boljšo integracijo v družbi, za otroke predvideva jezikovne tečaje, za mladostnike pa kakovostnejše izobraževanje in vzgojo. Razmišlja se celo o uvedbi kvot za priseljence v četrtih večjih italijanskih mest. Ministrica za šolstvo Maria Stella Gelmini je poudarila, da je varnost pomembnejša od integracije in da je potrebno preprečiti koncentracijo velikega števila priseljencev v eni sami mestni četrti, »sicer bo težko zagotavljati javni red in mir,« z njo pa se strinja notranji minister Roberto Maroni. ABRUCI - V nedeljo Protest zaradi prepočasne popotresne obnove L'AQUILA - Prebivalci LAquile v Abruzzih so v nedeljo protestirali zaradi ogromnih količin kamenja in drugih ruševin, ki so skoraj leto dni po potresu še vedno nakopičene v zgodovinskem središču mesta. Premier Silvio Berlusconi je v minulih mesecih večkrat zatrdil, da bo njegova vlada zagotovila hitro obnovo LAquile, a v praksi se očitno zatika. Več sto prebivalcev je prebilo policijske vrste in vdrlo v sicer zaprto središče mesta. S sabo so simbolično pripeljali samokolnice in prinesli vedra, s pomočjo katerih naj bi sami počistili 4,5 tone kamenja, opek in drugih ostankov uničenja, ki ga je povzročil potres aprila lani. Berlusconi se je v preteklosti večkrat bahal, da bo obnova LAquile vzor za obnovo drugih v potresih uničenih območij. Med drugim je v LAquili celo praznoval svoj 73. rojstni dan. A prebivalci so nezadovoljni, saj naj bi bilo odstranjevanje ruševin prepočasno. Kot poudarjajo, si želijo ponovno napolniti zgodovinsko središče mesta. PAD - Civilna zaščita optimistična Okoljevarstveniki opozarjajo na dolgoročne posledice izlitja nafte MILAN - Po izlitju nafte iz nekdanje rafinerije v Lambro, enega od pritokov italijanske reke Pad, se okoljevarstveniki bojijo dolgoročnih posledic za Padsko nižino in Jadransko morje. »Nafta bi lahko prizadela ribe in školjke na širšem območju rečnega izliva. Posledice izlitja bi lahko bile vidne še čez nekaj let,« opozarja Svetovni sklad za naravo (WWF).Strokovnjaki se bojijo, da bodo naftni madeži prispeli vse do morja. »Če bo nafta zastrupila prehranjevalno verigo, bo ogrožen tudi ekosistem mor-ja,» je povedal strokovnjak WWF Eddi Boschetti. Po drugi strani so oblasti bolj optimistične in zagotavljajo, da bo gasilcem in civilni zaščiti uspelo še pravočasno preprečiti izlitje nafte v Jadransko morje. »Ni kritičnih razmer niti v Padu niti v Jadranskem morju,« je povedal vodja civilne zaščite Guido Bertolaso. Kot je dejal, se po reki proti morju premikajo le še posamični naftni madeži, ki pa so »absolutno nenevarni za okolje«. Iz nekdanje rafinerije v bližini Monze je nekdo minuli torek v reko Lambro izpustil milijon litrov nafte. Ta se je nato razlila tudi v Pad, kjer je nastal več kilometrov dolg madež, ki so ga v petek po navedbah civilne zaščite spravili pod nadzor. Pripadniki civilne zaščite so zaenkrat zajeli in odstranili že 400 ton nafte. Vzdolž reke Pad so postavili plavajoče ograde, da bi tako preprečili, da bi naftni madeži dosegli delto Pada in Jadransko morje. Italijanska mornarica je s tem namenom tudi poslala v delto dve ladji, ki pomagata pri čiščenju. / RADIO IN TV SPORED Torek, 2. marca 2010 29 ČILE - Po sobotnem potresu z močjo 8,8 stopnje po Richterjevi lestvici Ugotovljenih žrtev že več kot 700, a pogrešanih je veliko Medtem je stekla mednarodna pomoč - ZN, EU in ZDA so se že aktivirali SANTIAGO DE CHILE/ŽENE-VA - Čile, ki ga je v soboto prizadel potres z močjo 8,8 stopnje in po zadnjih podatkih terjal več kot 700 življenj, je včeraj zaprosil za mednarodno pomoč, je sporočila tiskovna predstavnica ZN v Ženevi. Da je Čile uradno zaprosil za pomoč, so potrdili tudi v EU. Državna sekretarka ZDA Hillary Clinton bo prvo pomoč Čilu prinesla že ob svojem današnjem obisku. Kot je včeraj v Ženevi pojasnila tiskovna predstavnica Urada ZN za koordinacijo humanitarnih zadev (Ocha) Elisabeth Byrs, so čilske oblasti ZN že posredovale prednostni seznam pomoči, ki jo potrebujejo. Na seznamu so poljske bolnišnice, mobilni mostovi, komunikacijska oprema in kuhinje, potrebujejo pa tudi strokovnjake za oceno škode. Kot je še povedala Byrsova, bodo pomoč prizadetemu območju posredovali kar najhitreje. Strokovnjaki za oceno škode so po njenih besedah tako že pripravljeni na odhod v Čile. Visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton je medtem v Bruslju povedala, da je predsednica Čila Michelle Bachelet včeraj zjutraj EU uradno zaprosila za pomoč, še posebej pri gradnji mostov, zagotavljanju zdravstvene oskrbe, vzpostavljanju komunikacijskih kanalov in čiščenju vode. Prav tako je zaprosila, naj EU v državo pošlje reševalce. Ashtonova je pojasnila, da je na odhod v Čile pripravljenih trinajst evropskih ekspertov, ki bodo ocenili škodo na območju. Ob tem je še poudarila, da Evropska komisija popolnoma zaupa sposobnosti oblasti v Čilu pri soočanju s posledicami potresa, saj je bil njihov odziv doslej izjemno profesionalen. EU je sicer že v minulih dneh napovedala, da bo v Čile poslala za tri milijone evrov nujne pomoči. Pomoč Čilu, eni najbogatejših la-tinskoameriških držav, je že v soboto napovedalo več držav, a so čilske oblasti sprva prosile, naj s pomočjo počakajo, dokler ne bodo znane točne potrebe. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki je včeraj v Urugvaju začela turnejo po Latinski Ameriki, bo danes obiskala Čile in, kot je napovedala, bo s sabo na letalu pripeljala že tudi prvo pomoč ZDA - komunikacijsko opremo, za katero je med drugim zaprosil Čile. V potresu je po včerajšnjih zadnjih podatkih umrlo 708 ljudi, vendar bi se utegnilo število žrtev še povečati. Še vedno med drugim ni znana usoda okoli 150 ljudi na otoku Orrego, ki ga je po potresu prizadel še popotresni val. Po navedbah čilskega radia naj bi se z otoka rešilo le pet ljudi, ki so splezali na visoka drevesa. Še vedno tudi ni znana usoda okoli 60 ljudi, ujetih v novo, 15-nadstropno stavbo v mestu Concepcion, ki se je porušila. Omenjeno mesto, ki leži blizu žarišča potresa, je sicer opustošil tudi devet metrov visok cunami. Po potresu je ponekod prišlo do plenjenja, zato so čilske oblasti v najbolj prizadetih pokrajinah Concepcion in Maule razglasile policijsko uro. Vendar so ponekod plenilci že pred posredovanjem varnostnih sil izpraznili številne trgovine. Po podatkih notranjega ministrstva so zaradi plenjenja oziroma ne-spoštovanja policijske ure včeraj že aretirali 160 ljudi, prišlo pa je tudi do streljanja, v katerem je bila ubita ena oseba. To je sicer prvič po padcu režima Augusta Pinocheta konec 90. let prejšnjega stoletja, da so v Čilu razglasili policijsko uro. (STA) Uničena stanovanjska stavba v mestu Concepcion ansa OVSE: Volitve v Tadžikistanu zaznamovale nepravilnosti DUŠANBE - Nedeljske parlamentarne volitve v Tadžikistanu so zaznamovale velike nepravilnosti, so včeraj v Dušanbeju sporočili opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Ocenjujejo, da volitve niso potekale v skladu z osnovnimi demokratičnimi načeli. Uradnih izidov volitev še niso razglasili, vendar pa je volilna komisija po vseh preštetih glasovnicah sporočila, da je vladajoča Ljudska demokratska stranka predsednika Emomalija Rahmona zbrala prek 70 odstotkov glasov. Preboj v parlament je uspel še štirim strankam, ki so prestopile pe-todstotni prag. V Franciji aretirali prvega moža Ete MADRID - Na severozahodu Francije so v nedeljo aretirali domnevnega vojaškega vodjo baskovske separatistične organizacije Eta. 54-letni Ibon Gogeas-coechea Arronategui, ki so ga ujeli v skupni akciji španskih in francoskih varnostnih sil v vasici Cahan, velja za "prvega moža" Ete, je sporočilo špansko ministrstvo za notranje zadeve. Osumljenega so aretirali skupaj s še dvema osebama. (STA) NARAVNA UJMA - V Franciji najmanj 50 mrtvih, v Nemčiji 7 EU bo pomagala zahodnim državam pri odpravi posledic neurja Evakuacija prebivalstva francoskega L'Aguillon sur Mer ansa PARIZ/BRUSELJ - Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je včeraj obljubil pomoč evropskim državam, ki jih je konec tedna najbolj prizadelo divjanje neurja, poimenovanega Xynthia. Neurje se je še posebej razbesnelo v Franciji, kjer je zahtevalo najmanj 50 življenj, skupno pa je v divjanju neurja umrlo 62 ljudi, poročajo tuje tiskovne agencije. V Franciji še vedno pogrešajo nekaj ljudi. V Nemčiji je neurje terjalo sedem življenj, med njimi dveletnega otroka, ki ga je sunek vetra odpihnil v reko. V Španiji so umrli trije ljudje, po eden pa na Portugalskem in v Belgiji. Prizadeto območje v Franciji ob Atlantski obali je včeraj obiskal predsednik Nicolas Sarkozy. Napovedal je, da bo vlada prizadetim v neurju pomagala s tremi milijoni evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Francoski premier Francois Fillon pa je napovedal, da bodo od neurja uničeno obalo Atlantika razglasili za območje "naravne katastrofe" in ji namenili potrebno pomoč. Najbolj je sicer prizadeto mesto La Rochelle z okolico, kjer je umrlo prek 30 ljudi. Večino jih je narasla voda, ki je predrla nasipe, presenetila med spanjem. Medtem so se včeraj že pojavile kritike zaradi slabega vzdrževanja nasipov, med katerimi naj bi bili nekateri še iz časa Napoleona. Predsednik Sarkozy je sicer skušal kritike utišati, češ da zdaj ni čas za razpravo o tem, temveč je treba pomagati ljudem. V Franciji je bilo še včeraj zjutraj pol milijona gospodinjstev brez elektrike, v reševalni akciji pa je včeraj sodelovalo okoli 9000 ljudi. Silovito neurje z orkanskim vetrom in močnim deževjem se je v soboto najprej raz-besnelo nad Portugalsko, Španijo in Francijo, kjer je veter dosegel hitrost tudi 150 kilometrov na uro, ob obalo pa so treskali tudi do osem metrov visoki valovi. Neurje je nato doseglo Nemčijo, kjer je veter dosegel celo hitrost 180 kilometrov na uro, in Nizozemsko. Neurje je v Nemčiji povzročilo največ težav v prometu, tako cestnem kot tudi železniškem in letalskem. Zaradi posledic neurja na največjem nemškem letališču v Frankfurtu je tudi včeraj prihajalo do zamud letal. Razmere v Nemčiji so se včeraj sicer umirile, vendar zaradi deževja naraščajo nekatere reke in grozijo, da bodo poplavile. SODIŠČE V HAAGU - Nekdanji predsednik Republike srbske Karadžic za izbruh vojne v BiH obtožuje Bošnjake HAAG - Na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije se je včeraj po večmesečni prekinitvi nadaljevalo sojenje nekdanjemu predsedniku Republike srbske Radovanu Ka-radžicu. Karadžic je prvi dan predstavitve svoje obrambe za izbruh vojne v BiH obtožil Bošnjake, medtem ko so se bosanski Srbi borili za "pravično in sveto stvar". Karadžic, ki se brani sam, je v poudaril, da v svoji obrambi ne bo branil sebe, "navadnega smrtnika", ampak "veličino" srbskega naroda, ki se je v BiH "500 let boril za obstoj". Med vojno med letoma 1992 in 1995, ki je zahtevala več kot 100.000 življenj, pa so se bosanski Srbi borili za "pravično in sveto stvar", je dejal Karadžic, ki je obtožen genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov. "Edini načrt, ki smo ga imeli, je bila ohranitev naših glav, premoženja in ozemlja," je dejal 64-letni Karadžic, ki se je sicer izrekel za nedolžnega v vseh točkah obtožnice. Napovedal je, da bo dokazal, da "ni bilo niti misli, kaj šele načrta" o etničnem čiščenju, za vodenje katerega proti Bo- šnjakom in Hrvatom ga med vojno v BiH med drugim obtožuje haaško tožilstvo. Cilj bosanskih Srbov po njegovih besedah ni bilo oblikovanje Republike srbske, ampak ohranitev Jugoslavije. Če bi jim bila zagotovljena srbska konstitutivna enota, pa bi bili pripravljeni sprejeti neodvisno državo BiH, je dodal. Vojna ni bila v skladu s srbskimi interesi, saj so že imeli, kar so hoteli, Jugoslavijo, je dodal. Karadžic je za izbruh vojne obtožil "fundamentalistično jedro" glavne bošnjaške Stranke demokratske akcije (SDA), ki je vodilo "vojno politiko" v korist Bošnjakov na škodo "krščanske večine - Srbov in Hrvatov". Kot osnovni cilj tega jedra SDA pa je izpostavil oblikovanje islamistične države na podlagi "nezakonite odcepitve". Bistvo zahteve SDA je bila, da je BiH "stoodstotno njihova", Srbi in Hrvati pa morajo poslušati, je dejal Ka-radžic, ki meni, da je politika te stranke še danes enaka, dokler bo tako, pa "mirne BiH ne bo". Sebe je opisal tudi kot naklonjenega kompromisu, tudi v mednarodnih pogajanjih, saj naj bi med vojno iz- razil pripravljenost na sprejem "štirih od petih mirovnih predlogov", medtem ko SDA ni bila naklonjena niti enemu. Za izbruh, vodenje in podaljševanje vojne pa je krivdo pripisal tudi zahodnim silam na čelu z Nemčijo, ki so prezgodaj priznale neodvisnost Hrvaške in BiH. Karadžic, ki je obtožen za genocid zaradi pokola več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici, je ta najhujši zločin po 2. svetovni vojni označil kot "reakcijo na provokacije" bošnjaških sil v tej enklavi. Karadžic, ki je obtožen tudi zaradi obleganja Sarajeva, je za smrt več kot 200 ljudi, kolikor so zahtevale eksplozije na sarajevski tržnici Markale februarja 1994 in avgusta 1995 ter žrtve v obstreljevanju na čakajoče ljudi v vrsti za kruh leta 1992 obtožil "oblasti v Sarajevu". Streljanje na lasten narod, da bi za to okrivili Srbe, pa je označil za del ideologije teh oblasti. Karadžic prav tako ne ve ničesar o taboriščih za več tisoč nesrbskih prebivalcev in njihovem mučenju. Kot je dejal, je šlo le za "zasebne centre za ljudi, ki zaradi bojev niso imeli kam in so te centre sami upravljali", navaja Beta. (STA) JEDRSKI PROGRAM - Generalni direktor Amano: Iran ne sodeluje z IAEA DUNAJ - Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Jukija Amano je včeraj ob začetku zasedanja Sveta guvernerjev agencije Iran obtožil, da z IAEA pri preiskavi njegovih spornih jedrskih dejavnosti ne sodeluje dovolj. Kot je poudaril Amano, agencija ne more potrditi, da je ves jedrski material v Iranu namenjen miroljubnim dejavnostim, saj Teheran agenciji ni izkazal zadostnega sodelovanja. "Zadostno sodelovanje med drugim pomeni uresničevanje ustreznih resolucij Sveta guvernerjev IAEA in Varnostnega sveta ZN," je še dejal japonski diplomat. Kot je dodal, to pomeni tudi, da lahko inšpektorji IAEA opravljajo hitre inšpekcije. Prav tako slednje vključuje obvezo Irana, da agencijo vnaprej obvešča o načrtih za gradnjo jedrskih obratov in "razjasni vprašanja, povezana z morebitno vojaško dimenzijo jedrskega programa". Iranski zunanji minister Ma-nušer Motaki je v odzivu na Ama-nov nastop na novinarski konferenci v Ženevi izjavil, da Iran "polno sodeluje" z IAEA. To se bo po Motakijevih besedah tudi nadaljevalo, saj je Teheran "zavezan" sodelovanju z agencijo. Iran bo ena osrednjih tem štiridnevnega spomladanskega zasedanja 35-članskega Sveta guvernerjev, ki je prvo, ki poteka pod novim direktorjem agencije. Japonec Amano je namreč 1. decembra posle prevzel od Egipčana Mohameda El Baradeja. Že s svojim prvim poročilom o Iranu, ki so ga članice agencije prejele pred slabima dvema tednoma, pa je Amano dvignil nemalo prahu, saj je v njem izrazil zaskrbljenost, da si morda Teheran "trenutno" prizadeva izdelati jedrsko raketno konico, potrdil pa je tudi, da je Iran začel uran bogatiti do višje stopnje. (STA) 30 Torek, 2. marca 2010 PRIREDITVE MILJE - V nedeljo, 7. marca, ob 19. uri v Verdijevem gledališču Moji zemlji - koncert nagrajenih skladb natečaja za zborovske skladbe Ignacij Ota Zveza slovenskih kulturnih društev in Društvo Slovencev miljske občine Ki-ljan Ferluga vabita v nedeljo, 7. marca, ob 19. uri v miljsko občinsko gledališče Verdi na koncert Moji zemlji v okviru 41. revije Primorska poje. Prireditev nosi pokroviteljstvo Občine Milje, podprla pa jo je tudi Zadružna kraška banka. Tematski koncert Moji zemlji bo oblikovalo sedem zborov, posvečen pa je tržaškemu skladatelju in kulturnemu delavcu Ignaciju Oti s poudarkom na njegovem opusu in krstni izvedbi nagrajenih skladb 4. Natečaja za zborovske skladbe, ki ga bie-nalno razpisuje Zveza slovenskih kulturnih društev. Povezovanje med Slovenci, zlasti med Primorci ter med jezikovnimi manjšinami je za ZSKD med poglavitnimi cilji in nameni delovanja. Tokratno revijo si je ZSKD želela zasnovati vsebinsko širše in kakovostnejše od običajnega pevskega srečanja, tako da bodo vsi zbori izvajali skladbe, ki so povezane z Oto. Projekt Moji zemlji združuje različne lokalne kulture, tako da so med nastopajočimi tudi pevci italijanske skupnosti iz Slovenije in italijanski zbor, ki predstavlja deželno združenje USCI Furlanije-Julijske krajine, s katerim ZSKD uspešno sodeluje že vrsto let. Uvodni pevski pozdrav bo na reviji podal MePZ Adriatic iz Hrvatinov pod vodstvom Maria Petvarja, ki je lani praznoval 20-letnico aktivnega delovanja. Redno nastopa po Sloveniji in v zamejstvu ter gostuje po Evropi. V prete- klih letih je večkrat nastopal v Miljah, kjer goji redne stike s Slovenci miljske občine. Poleg drugih skladb bo postregel s skladbo Stoji mi polje Mateja Bonina, nagrajenca v kategoriji mladih skladateljev 1. Natečaja za zborovske skladbe (leta 2003) in priredbo tržaških ljudskih pesmi Ignacija Ote. Ko govorimo o skladatelju Ignaciju Oti, ne moremo mimo MoPZ Valentin Vodnik. Njegov nastanek sega v daljno leto 1878, ko je v Dolini nastalo istoimensko kulturno društvo. Celih 40 let je zbor v rodni Dolini vodil ravno Ota in pevce že takrat popeljal po Evropi. Zbor snema CD-zgoščenko s skladbami primorskih skladateljev in s poudarkom na delih Ignacija Ote - izšla naj bi junija. Zbor bo pod vodstvom Anastasie Purič postregel s skladbami iz Otovega opusa. Prvi gost koncerta v Miljah bo MePZ Haliaetum, ki bo predstavljal kul-turno-športno društvo italijanske skupnosti Pasquale Besenghi Degli Ughi iz Izole. Zbor, ki je nastal leta 1975, redno nastopa po Sloveniji, Italiji, na Hrvaškem in po Avstriji. Predstavil se bo s slovenskimi in italijanskimi skladbami, med katerimi Otovo Mi smo s Krasa. Zbor vodi Giuliano Goruppi. Za občinstvo je ZSKD pripravila kar nekaj prijetnih presenečenj. Drugi gost večera bo Vokalna skupina-Grup-po vocale Ansibs iz Štarancana na Goriškem. Skupina predstavlja deželno zborovsko združenje USCI FJK, s kate- rim slovenski zbori plodno sodelujejo pri večjih projektih že vrsto let. Deluje od leta 1995 in dosegla je veliko uspehov na festivalih, lani se je uvrstila med zlate zbore na deželnem tekmovanju Coro-vivo. V projekt Moji zemlji se je skupina vključila s skladbo Mamca, pošljite me po vodo v priredbi Mateje Petelin, nagrajene v kategoriji mladih skladateljev na 2. izvedbi natečaja v letu 2005. Iz svojega repertoarja nam bodo predstavili še niz tradicionalnih iz svetovne zakladnice. Skupino vodi Mariachiara Carpenetti. Naslednji bo MePZ Jacobus Gallus iz Trsta, ki deluje pod okriljem ZSKD že drugo desetletje. Za seboj ima zajetno pevsko kariero, polno uspehov in dosežkov na tekmovalnih revijah v Sloveniji in Italiji, kjer je osvajal najvišja priznanja. Sodeloval je z vrhunskimi slovenskimi dirigenti in v obširnih zborovskih projektih. V tem delu koncerta se bo pričela izvedba krstnih izvedb nagrajenih skladb 4. Natečaja za nagrado Ignacij Ota 2009. Prva na sporedu bo skladba Kraški akvarel skladatelja Aljo-še Tavčarja, ki je prejela posebno priznanje žirije. Izvajal jo bo PZ Gallus pod vodstvom Marka Sancina. Mešani mladinski PZ Trst je bil ustanovljen oktobra 2001 z namenom, da bi združil slovensko višješolsko in univerzitetno mladino na Tržaškem. Zbor je oblikoval kar nekaj zanimivih glasbenih projektov. Na osnovi mladostnega zanosa se je utrdilo sodelovanje z drugimi mladinskimi zbori italijanskih šol, kar prispeva k medsebojnemu spoznavanju večinskih in manjšinskih kultur. Zbor se je udeležil številnih revij in festivalov širom po regiji, junija 2009 pa predstavljal slovensko pesem na prestižni reviji Venezia in coro. MeMlPZ Trst bo krstno interpretiral skladbo Dežela sonca in morja Maurizia Marchesicha iz Trsta, ki je na 4. izvedbi natečaja prejela prvo nagrado v kategoriji za mladinske zbore. Zbor vodi Aleksandra Pertot. Iz dežele sonca in morja se bomo pomaknili v tišino dežja in pozabljenih poti. Naslednji dve skladbi namreč nosita tak naslov. Aljoša Tavčar je s skladbo Dežuje prejel posebno priznanje žirije na zadnji izvedbi natečaja, za skladbo Pozabljene poti pa prvo nagrado v kategoriji za mladinske zbore v letu 2005. Mešani mladinski PZ Trst spremlja Nomos Ensemble. Zadnji zbor bo Akademski PZ Univerze na Primorskem, ki deluje le pet let, a je pod veščo roko skladatelja in dirigenta Ambroža Čopija že prerastel v uspešen sestav. Dirigentu gre zahvala tudi za spodbujanje mladih pri glasbenem ustvarjanju. APZ UP bo poleg revijal-nega repertoarja izvajal še krstno izvedbo skladbe Istrska reštica mladega skladatelja, Koprčana Andreja Makorja, ki je oktobra lani na natečaju požela kar dve priznanji. Andrej Makor je s svojo priredbo istrskih ljudskih pesmi prejel prvo nagrado za skladbe za mešane zbore in posebno priznanje za mlade skladatelje. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno Gledališče FJK Rossetti Danes, 2. marca ob 20.30 / Mario Pro-speri: »L'Islamico«. / Ponovitve: v sredo, 3. marca ob 20.30. V četrtek, 4. marca ob 20.30 / Tullio Pi-nelli in Bernardino Zapponi: »La Strada«. V petek, 5. marca ob 20.30 / Luigi Pirandello in Nicola fano: »Non si sa co-me«; nastopa: Sebastiano Lo Monaco. / Ponovitve. v soboto, 6. ob 20.30 in v nedeljo, 7. marca ob 16.00. V sredo, 10. marca ob 20.30 / »Dix-play«. Nastopa: Gioele Dix. Režija: Giancarlo Bozzo. Dvorana Bartoli Danes, 2. marca ob 21.00 / Alan Ayck-bourn: »Natale in cucina«. Režija: Giovanni Lombardo Radice. / Ponovitve: v sredo, 3., v četrtek, 4., v petek, 5. ob 21.00, v soboto, 6. ob 17.00 in ob 21.00ter v nedeljo, 7. marca ob 17.00. Cafè Rossetti Jutri, 3. marca ob 22.00 / Andro Merkù: »Bravomabasta«. Gledališče Orazio Bobbio -La Contrada V petek, 12. marca ob 20.30 / Renato Simoni: »Tramonto«. Režija: Damiano Michieletto. Natopa Gledališka skupina Teatro Stabile del Veneto C. Gol-doni. / Ponovitve: V soboto, 13. ob 20.30 in v nedeljo ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 16. marca ob 20.45 / Luigi Pirandello: »I giganti della montagna«. Režija: Enzo vetrano. Nastopajo: Enzo Vetrano, Stefano Randisi, Ester Cuci-notti, Maria Cucinotti in Giovanni Moschella. / Ponovitve: V sredo, 17. marca ob 20.45. V petek, 12. marca ob 20.45 / Daniele Timpano: »Ecce Robot, cronaca di un'invasione«. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Jutri, 3. marca ob 19.30 in ob 22.35 / William Shakespeare: »Julij Cezar«. / Ponovitve: v četrtek, 4. marca ob 17.00 in ob 20.05. V petek, 12. marca ob 21.40 / Bernard Marie Koltès: »Roberto Zucco«. / Ponovitve: v soboto, 13. marca ob 19.30 in ob 21.40. Danes, 2. marca ob 19.30 in ob 21.50 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. V torek, 9. marca ob 19.30 in ob 21.45 / Andrej Rozman Roza in Davor Božič: »Neron«. / Ponovitve: v sredo, 10in v četrtek, 11. marca ob 19.30 in ob 21.45. Mala drama Danes, 2. marca ob 20.00 in ob 21.45 / Yasmina Reza: »Bog Masakra«. V sredo, 3. marca ob 20.00 in ob 21.45 / Ulrike Syha: »Zasebno življenje«. / Ponovitve: v četrtek, 4. ob 20.00 in ob 21.45 ter v petek, 5. ob 20.00 in ob 21.45. V četrtek, 11. marca ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. / Ponovitve: v soboto, 13. marca ob 20.00. V petek, 12. marca ob 20.00 in ob 22.20 / Conor McPherson: »Jez«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Jutri, 3. marca ob 19.30 / Ivor Martinic: »Drama o Mirjani in tisti okrog nje«. / Ponovitve: v četrtek, 4. ob 20.00, v petek, 5. in v torek, 9., v četrtek 11. in v ponedeljek, 15. marca ob 19.30. V soboto, 6. marca ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. / Ponovitve: v ponedeljek, 8., v soboto, 13. in v nedeljo, 14. marca ob 19.30. V sredo, 10. marca ob 15.30 in ob 19.30 / Bertold Brecht: »Bobni v noči«. / Ponovitve: v petek, 12. marca ob 19.30. Mala scena Danes, 2. marca ob 20.00 / Eric-Emmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. / Ponovitve: v soboto, 6. marca ob 17.30. / Ponovitve: v sredo, 10. marca ob 20.00. Jutri, 3. marca ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. / Ponovitve: v torek, 9. marca ob 20.00 V ponedeljek, 8. marca ob 16.00 / Peter rezman: »Skok iz kože«. V soboto, 13. marca ob 20.00 / Janez Janša in Dušan Jovanovic: »Spomenik G2«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V soboto, 13. marca ob 20.30 / »Leli-sir d'amore«. Galsba: G. Donizetti. / Ponovitve: v nedeljo, 14. ob 16.00, v torek, 16., v sredo, 17. in v četrtek, 18. ob 20.30, v petek, 19. ob 18.00 in v nedeljo, 20. marca ob 17.00. Stalno Gledališče FJK Rossetti V torek, 9. marca ob 20.30 / Koncert Allessandre Amoroso. GORICA Kulturni dom Gorica V petek, 5. marca ob 20.45 / Koncert skupine Pink Floyd Passion iz Gorice. (Info: Kulturni dom Gorica 0481-33288) V ponedeljek, 8. marca ob 20.30 / bo koncert skupine The Beatles Revival Band iz Reke. (Info: Kulturni dom Gorica 0481-33288) TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 4. marca ob 20.45 / Ludwig Van Beethoven: »IX Sinfonia«. Nastopa: Maurizio Baglini - klavir. _SLOVENIJA_ Cankarjev dom Danes, 2. marca ob 20.00 Dvorana Duše Počkaj / Irena Tomažin in Joséphine Evrard: »Splet okoliščin«. / Ponovitve: v sredo, 3. marca ob 20.00. Danes, 2. marca ob 20.30 / Nastopa Craig Taborn. V torek, 9. marca ob 20.30 / Nastopa: Renè Lacaille. V torek, 9. marca ob 19.30 Dvorana Marjana Kozine / »Zvoki šestih strun«: nastopa Tilman Hoppstock - kitara. V torek, 16. marca ob 20.30 / Nastopa: Boris Kovač & La Campanella. Danes, 2. marca ob 10.30 Linhartova dvorana / Policijski kocert za GML: »Peter in volk«. Glasba: Sergej Proko-fijev. / Ponovitve: v sredo, 3. marca ob 10.30. Danes, 2. marca ob 9.00, 10.00 in 11.00 Kosovelova dvorana / »Janko in Metka«. Glasba: Engelbert Humperdinck, režija: Katja Konvalinka, scenografija: Ksenija Konvalinka. / Ponovitve: v četrtek, 11. marca ob 9.00 in ob 10.00. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Slovensko Stalno Gledališče: je na ogled slikarska razstava Megije Pepeu. Ogled bo možen do 15. marca. Urnik: od po-nedeljeka do petka od 10.00 do 17.00. Narodna in študijska knjižnica: je na ogled fotografska razstava Biserke Ce- sar pod naslovom »Pogledi afriških otrok«. Avtorico bo predstavil predsednik društva Fotovideo Trst 80 Marko Civardi. Glasbena točka: Jari Jarc -harmonika. Prosvetni dom: je na ogled razstava »Marjo Sosič in njegove skulpture«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. NABREŽINA SKD Igor Gruden: v veliki dvorani v pritličju je ob priliki društvenih pobud na ogled razstava fotografij »3*2=6« Jakoba Jugoviča. VIDEM Knjižnica Einaudi (Ul. Vittorio Veneto 49): do 6. marca je na ogled razstava pod naslovom: »Di segni in segni« neapeljskega slikarja Francesco de Marco. Predstavil ga bo arhitekt Marianna Ac-cerboni. Urnik: razstava bo na ogled od 9.00 do 12.30 ter od 15.30 do 19.00, zaprto ob ponedeljekih ob jutranjih urah. GORICA Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Kulturni center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Fašizem in Slovenci«, izbrane podobe, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane. Urnik: od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, do 5. marca ob prireditvah. Galerija Maria Di Ioria (v državni knjižnici v Ul. Mameli): je na ogled slikarska in kiparska razstava Davideja Verziagija z naslovom »Fuoriluogo«. Urnik: do 27. februarja od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 13. uro. Kulturni dom (Mala dvorana): do 4. marca je na ogled dokumentarna razstava slovenske pesnice Ljubke Šorli Bratuž. ■ Goriške razstave o futurizmu Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2: je na ogled razstava »Futurismo. Filippo Tommaso Marinetti, l'avanguardia giuliana e i rapporti internazionali«; v dvorani Deželnih stanov goriškega gradu je na ogled »Futurismi Giuliani. Gli anni Trenta. Omaggio a Tullio Crali« do 28. februarja vsak dan med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto. V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava »Futurismo - Moda - Design. La ricostruzione futurista -/ dell'universo quotidiano«; do 1. maja vsak dan med 9. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom (Mala galerija Mira Kranjca): Danes, 2. marca ob 18.00 bo otvoritev slikarske razstave Magdalene Cej. Predstavila jo bo Magdalena Svetina terčon. V kulturnem programu bodo nastopili: Tjačša Cej - klavir; Simon Novak - klavir, in pevska skupina Studenec Pivka pod vodstvom Irene Rep. KOPER Središče Rotunda (Destradijev trg 11, stari zapori): je na ogled fotografska razstava foto kluba »Žarek«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava Akademije Lepih umetnosti iz St. Petersburga. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: je na ogled razstava del 7. mednarodnega fotografskega srečanja »Castrumfoto 09 - Podobe tradicije«. Svoja dela, nastala na srečanju, ki je potekalo v Ajdovščini in njeni okolici med 11. in 14. junijem, predstavljajo fotografinje in fotografi iz Italije, Avstrije in Slovenije: Sara Occhipinti, En-zo Tedeschi, Branko Lenart, Špela Volčič, Martina Kofol, Leo Caharija, Primož Brecelj, Andrej Perko in Damjan Vidic. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Mestna Galerija Nova Gorica (na Trgu Edvarda Kardelja 5): je na ogled razstava »What's happening? Stereo Exhibition, Kaj se dogaja? Stereo razstava, Što ima novo? Stereo izložba«. Sodelujejo Lovro Artukovic, Viktor Ber-nik, Jasmina Cibic, Ivan Fijolic, Ištvan Išt Huzjan, Jaša, Gorazd Krnc, Kristina Lenard, oKo, Puma34, Arjan Pregl, Marko Tadic; na ogled bo do 26. februarja, od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija Kapelica (Kersnikova 4): je na ogled razstava Marka A. Kovačiča pod naslovom: »Prometerjeve iskre«. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): je na ogled razstava Petra Črneta pod naslovom: »Videti, česar znanost ne vidi«. Razstava bo na ogled do junija. Cankarjev dom (Mala galerija): do 14. marca je na ogled fotografska razstava Saše Kos: »Beton«. Cankarjev dom (Velika sprejemna dvorana): do 18. marca je na ogled fotografska razstava pod naslovom: »Slovenska novinarska fotografija 2010«. / RADIO IN TV SPORED Torek, 2. marca 2010 31 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Glasbeni utrinek: Tam gori na gori 5 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Aktulno: Bonta sua 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Variete: Bonta Sua 14.30 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Capri 3 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.00 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e so-cieta 6.25 Resničnostni show: L'isola dei fa-mosi 6.50 Aktualno: Agenzia RiparaTorti 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 8.05 Variete: L'albero azzurro 9.00 Aktualno: Storie di salute (v. L. Ra- vegnini) 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri (v. G. Magal- li, A. Volpe, M. Cirillo) 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta) 14.45 Aktualno: Italia sul Due (v. L. Bianchetti, M. Infante) 16.10 Nan.: La signora del West 16.55 Game show: Cuore di mamma 18.05 Dnevnik L.I.S. 18.10 Dnevnik in športne vesti 19.00 Resničnostni show: L'isola dei fa-mosi 20.00 Aktualno: Il lotto alle otto 20.30 23.25 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal Minds 22.40 Nan.: Justice 23.40 Film: Starsky & Hutch (kom., ZDA '04, r. T. Phillips, i. B. Stiller) 1.15 Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.25 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.30 Aktualno: Cominciamo Bene - Prima, sledi Cominciamo bene NAŠA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV (27. 2. 2010) Vodoravno: aksamit, trasa, potrata, tamar, Alan Ladd, Bono, Rore, Elvira, Ana, A. J., Aneto, Stanislav, atom, RAI, zlom, ITT, R. I., korej, Mainardi, vik, amen, Tino, Adar, Ija, Pinkerton, telson, oktober, San, lopa, R. A., oza-dek, Jan, TAS, počelo, olesene-lost, on, pir, Mata, epakta; na sliki: Stanislav Renko. Mala križanka, vodoravno: 1. Atal; 5. kuna; 6. Iran; 7. rima; 8. Ana; 9. Crt, 11. Mair; 12. Anja; 13. Liam. 12.00 12.25 12.45 13.10 14.00 14.50 15.10 15.15 15.40 16.00 17.00 18.10 20.00 20.15 21.05 21.10 23.20 0.00 11.40 12.30 13.30 14.05 15.10 16.15 16.30 19.35 20.30 21.10 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Aktualno: Tg3 Punto donna Aktualno: Le storie - Diario italiano Nad.: La scelta di Francisca 19.00, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis Dnevnik - kratke vesti Variete: Trebisonda Variete: Melevisione Aktualno: Tg3 GT Ragazzi Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Vremenska napoved Variete: Blob Nan.: Il principe e la fanciulla Dnevnik Aktualno: Ballaro (v. G. Floris) Aktualno: Parla con me Nočni dnevnik Rete 4 Nan.: Vita da strega Nan.: Nash Bridges Nan.: Hunter Nad.: Bianca Nan: Ultime dal cielo 17.15 Dnevnik in prometne informacije Nan.: E.R. - Medici in prima linea Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan: Wolff - Un poliziotto a Berli-no Nad.: Sentieri Film: Ultima notte a Warlock (western, ZDA, '59, i. R. Widmark) Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: L'amore infedele - Unfaithful (triler, ZDA, '02, r. A. Lyne, i. R. Gere)) 0.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Attrazione fatale (triler, ZDA, '87, r. A. Lyne, i. M. Douglas) Dnevnik - Pregled tiska Canale 5 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci) 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello pillole Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Variete: Zelig Aktualno: Matrix Nočni dnevnik in vremenska napoved v Italia 1 6.40 17.25 Risanke 8.40 Nan.: Friends 9.10 Variete: Polpette 10.40 Dok.: Capogiro 11.45 Aktualno: Jekyll 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 13.40 Risanka: American Dad 14.05 Risanka: I Griffin 14.35 20.05 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: Smallville 16.00 Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando 16.50 Nan.: Zoey 101 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.05 Risanke: Simpsonovi 20.30 Kviz: Cento x cento (v. E. Papi) 21.10 Nan.: Dr. House - Medical Division (i. H. Laurie) 22.05 Nan.: The Closer 23.50 Variete: Chiambretti Night - Solo per numeri uno 1.40 Nočni dnevnik in Pregled tiska 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 Dokumentarec o naravi 10.00 Nan.: Daniel Boone 10.50 Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 13.10 Aktualno: Dai nostri archivi, sledi Si fas par di 14.05 Variete: ...Nel baule dei tempi 14.35 Ski magazin 15.30 Dok. odd.: Borgo Italia - 2010 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Expo Mittel School 20.00 Športne vesti 20.05 Pagine e fotogrammi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Perche??? 21.30 Dok. odd.: La grande storia 22.45 Videomotori 23.35 Dnevnik - Montecitorio - leto 2010 23.40 Film: Il dottor »T« e le donne (kom., ZDA '00, r. R. Altman, i. R. Gere) La 7 LA 6.00 Dnevnik in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.10 Punto Tg, sledi Due minuti in un libro 10.25 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 14.05 Film: Anna dei miracoli (dram., ZDA, '62, i. A. Bancroft) 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 18.00 Nan.: Relic Hunter 19.00 Nan.: Crossing Jordan 20.00 Dnevnik 20.30 2.50 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: Papillon (western, ZDA '73, r. F.J. Schaffner, i. D. Hoffman) 23.55 Aktualno: Citta criminali 0.55 Nočni dnevnik 1.20 Aktualno: La 25" ora - Il cinema espanso (T Slovenija 1 6.10 6.15 7.00 7.05 10.10 10.25 10.40 10.50 11.15 11.30 13.00 13.25 13.40 14.05 14.20 15.10 15.45 16.10 16.25 17.00 17.20 17.30 18.00 18.25 18.30 18.40 18.55 19.55 21.00 22.05 23.00 0.00 1.15 Kultura Odmevi 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 8.05, 9.05 Dobro jutro Na potep po spominu Ris. nan.: Mladi znanstvenik Janko Ris. nan.: Feliksova pisma (pon.) Otr. nad.: Ribič Pepe (pon.) Lutk. nan.: Zgodbe iz školjke Dok. portret: Milan Mihelič (pon.) Poročila, športne vesti in vremenska napoved Ars 360 (pon.) Umetni raj (pon.) Duhovni utrip (pon.) Obzorja duha (pon.) Mostovi - Hidak: potepanja Ris. nan.: Marči Hlaček Kratki igrani film: Sanje Dok. nan.: Na krilih pustolovščine Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 19.50 Gledamo naprej 0.40 Dok. serija: Zgodovina arhitekture Dok. odd.: Ujeti trenutek Minute za jezik Žrebanje Astra Risanke Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti Piramida Film: Prihajam iz Gaze Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved Dok. odd.: Posnetki iz Burme Prava ideja! Dnevnik (pon.) {T Slovenija 2 6.30 2.05 Zabavni infokanal 8.00 Studio City (pon). 8.40 Na lepše (pon.) 9.55 Seja državnega zbora 17.00 Glasnik 17.25 Mostovi - Hidak 18.00 V dobri družbi 19.00 Družinske zgodbe 20.00 Globus 20.30 Muzikajeto: harmonika 21.00 Prava ideja! 21.25 Mila, portret Mile Kačič 22.20 Dediščina Evrope 0.20 Film: Nočna izmena 1.55 Zabavni infokanal 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.35 Levant 15.10 Arhivski posnetki 16.00 Sredozemlje 16.30 Artevisione 17.00 Meridiani 18.00 Evropski magazin 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 21.35, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 20.00 Srečanje z... 20.40 Dok. oddaja: K2 21.10 Dokumentarec 22.15 Zaigramo s televizijo 23.15 Biker explorer 23.30 Istra in... 0.15 Čezmejna Tv TDD - (Tv dnevnik v slovenskem jeziku) Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 17.20 18.00 18.40 20.00 20.30 21.30 22.00 22.30 0.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 10.00 Novice 19.00, 23.30 Mozaik (pon.) 17.20 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Hrana in vino Izzivi mladih Pravljica (pon.) 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura Primorski tednik Oddaja za Slovence v Italiji: Med Sočo in Nadižo Mura Raba Tv Turizem in mi Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovska glasba; 18.00 Križem kražem po Primorski; 18.40 Postni govori; po dnevniku: Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika,OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 10.45 Predstavitev knjige o Berlusconiju; 12.00 Glasovanje za osebnost Primorske; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z asfalta v eter; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.05, 18.05 Olimpijska oddaja; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30, 16.15 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non trop-po; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 2. marca 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1020 V k0benhavn 2/5/tf ^ - 1010 amsterdam ondon O O 3/o 0/7 _ 3/9 ^ obruselj O pariz /-K3/11 - C^mrO EjiiD berlin 6/11 O varšava O 5/8 o kijev -3/0 A 0/11 lizbona O 10/13 madrid O 6/13 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. dunaj 5/14 O jbljana beograd o 7/12 spi „,„„ —'skopj ' „„atene ^ v . 1010 o GRADEC 2/6 CELOVEC O 2/6 O 1/4 KRANJSKA G. o 1/5 S. GRADEC O TRŽIČ 2/5 O KRANJ /"V o 6ry LJUBLJANA 3/6 POSTOJNA O 2/5 KOČEVJE CELJE 3/5 O N. MESTO 2/5 O ___ MARIBOR O 2/4 PTUJ O M. SOBOTA O 2/5 ZAGREB 3/6 O _ o ČRNOMELJ REKA 8/13 (^NAPOVED ZA DANESS C Zjutraj bo nebo večinoma oblačno z možnostjo v glavnem zmernih padavin, nad 700 metri bo lahko snežilo. Čez dan se bo vreme izboljšalo, razjasnilo se bo najprej v Karniji, potem še drugje; po nižinah bo zapihal zmeren vzhodni veter, ob obali pa močna burja. Danes bo oblačno z občasnimi padavinami. Meja sneženja bo ponekod na nadmorski višini okoli 500 m, izjemoma tudi nižje. Najmanj padavin bo na Primorskem. Popoldne bodo padavine ponehale, zvečer se bo delno zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 5, najvišje dnevne okoli 4, na Primorskem okoli 12 stopinj C. C Danes zjutraj bo severno Itaijo dosegla atlantska fronta. Jutri bodo pihali zmerno suhi tokovi iz severozahoda. V četrtek bomo bli pod vplivom globoke vremenske depresije. Nad osrednjo Evropo je območje dokaj enakomernega zračnega pritiska, hladna fronta bo dopoldne prešla naše kraje. Prehodno bo dotekal k nam nekoliko hladnejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 17.53 Dolžina dneva 10.11 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 20.38 in zatone ob 7.05 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, z vremenom povezane težave bodo pogoste, okrepljeni pa bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. Zvečer in v noči bo obremenitev oslabela. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 9,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.12 najnižje -45 cm, ob 11.41 najvišje 24 cm, ob 17.09 najnižje -23 cm, ob 23.23 najvišje 42 cm. Jutri: ob 6.12 najnižje -39 cm, ob 12.28 najvišje 14 cm, ob 17.32 najnižje -12 cm, ob 23.46 najvišje 33 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................400 Piancavallo..........150 Vogel.................200 Forni di Sopra........130 Kranjska Gora.........80 Zoncolan............105 Krvavec..............160 Trbiž..................130 Cerkno...............130 Na Žlebeh...........320 Rogla.................130 Mokrine..............200 Mariborsko Pohorje . . 90 Podklošter...........115 Civetta...............210 Bad Kleinkirchheim .100 O GRADEC -2/7 M. SOBOTA O-2/7 (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Pogrebno podjetje Lipa Ob trenutku žalosti ... diskretnost, tradicija, vljudnost in kakovost. AVSTRALIJA - Pozirala je fotografu Spencerju Tunicku Množica nagcev zbrana pred operno hišo v Sydneyju amac í átiÁ. tudi± um SSit. Opčine - Narodna ul. 32 tel. 040.211399 • fax 040.2155392 boljunec št. 44/a tel. 040.369696 • fax 040.3487704 ZELENA ŠTEVILKA 800833233 CERN - Po okvari od prvem zagonu V Ženevi znova zagnali veliki hadronski trkalnik Nagci na stopnišču pred operno hišo v Sydneyj u ansa SYDNEY - Pred slavno operno hišo v Sydneyju je včeraj fotografu Spencerju Tunicku poziralo okoli 5200 nagcev. Tunicku, ki je znan po skupinskih fotografijah golih ljudi na javnih prostorih, je gola množica v različnih pozah včeraj pozirala več kor uro, med drugim pa so drug drugega tudi objeli. Sodelujoči so se po poročanju tujih tiskovnih agencij med fotografiranjem zelo zabavali. "Ne zgodi se vsak dan, da bi lahko gol stal na stopnicah pred operno hišo," je dejala turistka iz Velike Britanije Laura Higman. "Takšne priložnost ne dobiš nikoli več, zato nima smisla oklevati," pa je dejal avstralski študent Art Rush. Tunicka so najeli organizatorji gejevskega in lezbičnega festivala Mardi Gras v Sydneyju. Za fotografiranje se je sicer prijavilo zgolj 2500 ljudi, a kar naenkrat se jih je na prizorišču pojavilo več kot enkrat več. Pa čeprav je skozi sydneyjsko pristanišče vel hladen veter, zaradi katerega so imeli številni nagci kurjo kožo. V Sydneyju pa nagci kljub temu niso postavili rekorda. Leta 2007 je v Ciudad de Mexico Tunicku poziralo kar 18.000 nagcev. (STA) Romunija rekorderka po številu tajnih agentov BUKAREŠTA - V Romuniji na 100.000 ljudi pride kar 80 tajnih agentov, kar je največ na svetu, poročajo romunski mediji V ZDA, na primer, na isto število ljudi pride le devet tajnih agentov, v Veliki Britaniji pa celo samo šest. Po pisanju romunskih medijev je v romunskih tajnih službah še vedno zaznati sledove iz obdobja komunističnega diktatorja Nicolaeja Ceausescuja. V tajnih službah, ki jih je v Romuniji kar sedem, medtem ko je drugod v Evropi povprečje tri, naj bi namreč delovalo kar 15 odstotkov agentov iz komunističnega obdobja. (STA) Na letošnji podelitvi oskarjev tudi veliko smeha LOS ANGELES - Letošnje oskarje bodo delili številni komiki, ki bodo zagotovo poskrbeli za veliko smeha na podelitvi teh najprestiž-nejših filmskih nagrad. Med njimi bo tudi britanski komik Sacha Baron Cohen, bolj znan kot Ali G, Borat ali Brüno. Oskarje bodo delili še zvezdniki humoiističnih nanizank in oddaj Steve Carell, Tina Fey, Ben Stiller in Jason Bate-man, ki se bodo na odru pridružili gostiteljema Stevu Martinu in Alecu Baldwinu. Na odru na 82. podelitvi oskarjev 7. marca v Los Angelesu bodo poleg nagrajencev med drugim stali še igralci Sean Penn, Kate Winslet, Penelope Cruz, Zac Efron in Miley Cyrus. ŽENEVA - Po premoru zaradi vzdrževalnih del so v Ženevi konec tedna znova zagnali veliki hadronski trkal-nik. Do konca marca naj bi v trkalniku začeli izvajati trke protonskih delcev, je povedala tiskovna predstavnica organizacije za jedrske raziskave Cern Christine Sutton. Največji pospeševalnik delcev na svetu zaradi okvare ni deloval praktično vse od prvega zagona septembra 2008, v tem času pa so znanstveniki skušali izboljšati njegovo sposobnost za doseganje trkov protonov pri energiji, ki je trikrat večja od kdajkoli doslej dosežene. S pomočjo velikega hadronskega trkalnika skušajo znanstveniki ustvariti razmere, kakršne so vladale ob velikem poku, ter tako doumeti nastanek vesolja.