Spellicio ne tu >bboiHumiito postalo PoMnfim	V J®§orl®l
Leto XXII., št. 14}
Ljubljana, četrtek ŽS. junija 1942-XX
Cena cent 70
üpravmsrvo. LjuPUana, fucaaiicn alici 9.
Tdefoo te. 11-22. i I-23. 31-24 uueracai sddelek : Ljubi tana. Puccinijeva ali,
31 S — lelefoo te. «-25 51-26 Podružnici Novo nesto : Ljubljanska cesta 42 taénni i a Ljubljansko pokrajino pn poitno čekovnem zavodu te. 17.749. z* ostale kraj« ftaliir Servine Conti Cor» Po« No 11-311Č
L£M.)lvCiViC, iASlOPSTVO a oglas« a Kj.
Italije *o 'nozemstva *ms Onionr ^tihblintJ Italiana S. A SfILANC
libala » s a k O»« razeo ponedeljka Naročnina inaia mesečno Lit 12«—> za inozemstvo pa Ut 22.80
UredoillTO:
L tob liana. Puccini ter» alia tee». ». telefon teer, 31-22. 31-23. 31-24_
Rokopis) se ae »t«<» io
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pei la pubblicità di provenienza italiana ed esteta: Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO
1! bombardamento di Malta
Gravi perdite nemiche in velivoli — Il numero dei prigionieri a Tobruk salito a 33*ooo
D Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 24 giugno 1942-XX il seguente bollettino di guerra n. 757:
Azioni locali di nostri elementi avanzati al confine Iibiro-egiziano.
In seguito ad ulteriori azioni di rastrellamento nella zona di Tobruk il numero dei prigionieri è salito a 33.000.
Nel cielo di Pantelleria nostri cacciatori hanno intercettato una formazione nemica superiore di numero e abbattuto in vittoriosi duelli, senza perdite, tre «Blenheim».
Gli aerodromi di Ta Venezia e Luka sono stati bombardati dalPaviazione dell'Asse: In combattimento la nostra caccia di scorta ai bombardieri distruggeva 8 «Spitfire».
Un nostro aereo non è rientrato alla base.
Bombardiranje Malte
Hude letalske izgube sovražnika — število ujetnikov pri Tobruku se je zvišalo na 33«QCo
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 24. 'junija naslednje 757. vojno
poročilo:
Na libijsko-egiptski meji lokalne akcije naših prednjih elementov.
Po nadaljnjih očiščevalnih akcijah na področju Tobruka je število ujetnikov naraslo na 33.000.
V zraku nad Pantellerijo so se naši lovci
spustili v borbo s številčno močnejšo sovražno skupino letal in v zmagovitih dvobojih brez lastnih izgub sestrelili 3 letala tipa Blenheim.
Letalstvo osi je bombardiralo letališči La Venezia in Lucca (na Malti). V spopadih v zraku so naši lovci v spremstvu bombnikov uničili 8 letal tipa »Spitfire«.
Eno naše letalo se ni vrnilo na oporišče.
Kak© je Mia pripravljena zmaga v Marmariki
Nemška soäba o sposobnostih italijanske vojne proizvodnje in italijanskega vijaka
Berlin, 24. junija s. List »Börsenzeitung« objavlja naslednje poročilo iz Rima o bitki za Tobruk:
V marmariški bitki, ki se je razvila v četveroku Bir Hakeim. El Gazala, Tobruk, Bir el Gobi so zmagale italijanske in nemške čete, ki so sodelovale ramo ob rami v čudoviti obrambi. V trdem delu sta italijanski in nemški generalni štab izdelala skupno načrte, ki so dovedli do pregaž?enja temeljev britanskega obrambnega sistema. Skupno so nato čete odprle prvo vrzel v obsežno britansko minsko polje pred Bir Hakeimom ter med Bir Hakeimom in To-brukom. Slika, ki jo danes kažejo italijanske čete v libijski puščavi, ki so vzorno obkrožene in opremljene, je sad mrzličnega dela v času pred bitko, delovanja italijanskih tvornic in italijanskih ladjedelnic. Pred kakim mesecem je imela skupina nemških novinarjev priliko, da obišče veliko italijansko vojno tvornico. M«d obiskom so mogli nemški novinarji ugotoviti moč in obseg italijanske vo_'ne proizvodnje, namenjena za severno Afriko. Cele serije tankov so bile pripravljene v lopah in čakale na prebarvanje v skladu s puščavskimi barvami. V serijah so prihajali iz tvornic tudi tisoči topov. Kdor je to videl, lahko reče, da so narodi, katerih bojna oprema je od prvega do zadnjega dne vojne izredna, kakor so tudi narodi, ki v razvoju konflikta ne morejo vzdržati poraza in stalnih izgub na terenu. Končno so narodi, ki svoj pravi značaj pokažejo šele v težavah, na katere nalete. Oni razvijajo svoje sile in svojo voljo prav v odvisnosti in sorazmerju s temi težavami. Duce je vedno smatral italijanski narod za vztrajen in ta konflikt mu je to njegovo sodbo najbolj zgovorno potrdil. V izredno težki puščavski vojni, v žgočem podnebju in v izredne tažkih operativnih razmerah se je italijanski vojak zares izkazal takšnega, kakršen je: hraber, vztrajen, neutrudl;'iv. Maršal Rommel se je o italijanskem vojaku takole izrazil: Z največjim veseljem lahko izjavim, da se tako italijanska poveijništva kakor italijanske čete bore z občudovanja vredno vztrajnostjo, dosegajoč povsod svoj cilj. Bratstvo v orožju med italijanskimi in nemškimi četami pa predstavlja temeljni kamen za končno zmago v tem napornem konfliktu.
O odmevih in vplivih tebruškega padca v anglosaškem svetu pišejo danes tudi nekateri drugi berlinski dnevniki. »Zwölfuh-blatt« pripominja, da vso težino katastrofe primerno obeležuje dejstvo, da je agencija Reuter šele 24 ur po dogodku objavila vest o izgubi te pomorske trdnjave, kakor tudi dejstvo, da anglosaški listi iščejo vedno manj izgovorov za opravičilo težkega poraza. Njihova kritika vojnega vodstva je zelo ostra in brez slehernih olepšav. Zanimivo je, da vsi listi brez izjeme zahtevajo kaznovanje krivcev. Londonski listi zahtevajo celo takojšen povratek Churchilla iz Washingtona.
Nekateri listi objavljajo izvleček iz članka »New York Tribune«, ki priznava naglo spremembo vojnega položaja in domneva, da bi mogla ta sprememba globoko vplivati na potek in značaj razgovorov Roose-velta in Churchilla v Beli hiši. Bliskoviti padec Tobruka bo razen tega po mnenju lista imel mogočen vpliv na celokupni politični in vojaški položaj, zlasti v Angliji.
Sodba nevtralcev
Lizbona, 24. junija s. Važnost in pomen zmage italijanskih in nemških oboroženih sil v Libiji prikazujejo portugalski listi v daljših komentarjih. List »La Voz« piše, da bo izguba Cirenaike imela za Angleže zelo neugodne posledice v vsem arabskem in sploh muslimanskem svetu. List »Journal de noticias« opozarja na nasprotja v britanski propagandi tik pred zasedbo Tobruka. Vse, kar so Angleži pisali in govorili o Tobruku. so dogodki hrupno demanti rali. General Vasco de Carvalco objavlja vojaško tolmačenje bitke v listu »Diario de neticias« in prihaja do zakl-'učka, da je bila to doslej največja tankovska bitka v tej vojni. Po njegovem mnenju ni nobenega dvoma, da bo irid te bitke odločilno vplival na nadaljn-'i potek vojnih operacij.
Madrid. 24. junija s. List »Arriba« piše, da je 16. t. m. britanska admiraliteta v posebnem sporočilu objavila, da je konvoj. namenjen generalu Richieu. prišel na določeno mesto navzlic izgubam nekaterih trgovskih parnikov, poročila osi pa so na-
sprotno zatrjevala, da se je moral konvej, potem ko je utrpel večje izgube trgovskih in vojnih parnikov, vrniti na izhodno oporišče. Operacije v Libiji so po mnenju lista najbolj zgovorno pokazale, na kateri strani je bila resnica. Tobruk bi se mogel upirati le, če bi ga mogli Angleži oskrbovati z morske strani, kar pa bi mogli le tedaj, ako bi bili gospodarji Sredozemlja. Padec Tobruka dokazuje, da omenjeni konvoj ni prišel, kamor je bil namenjen, to pa zopet dokazuje, da se je položaj v Sredozemlju v zadnjem času spremenil v korist osi. Tako je zopet enkrat potrjena resničnost osnih poročil in lažljivost britanskih komunikejev.
Bern, 24. jun. s. Švicarski vojaški kritiki postavljajo v svojih komentarjih o dogodkih v Libiji tezo, da je Velika Britanija doživela poslednje poraze na kopnem zaradi izgube pomorske oblasti. Po mnenju vojaških strokovnjakov bodo morali sedaj Angleži takoj odposlati v velikem številu pomožne čete na Srednji vzhod, da bi bile kos položaju, vprašanje pa je, ali bodo konvoji prispeli še v pravem času. Dejstvo, da je tvegala admiraliteta navzlic velikem nevarnostim sredozemsko pot za oskrbovanje čet na Srednjem vzhodu, dopušča v tem pogledu utemeljene dvome. Naj bo pa s tem že kakorkoli, nobenega dvoma ni, da bo obnova 8. britanske armade zrhtctala upe radio znatnih anglosaških rezerv vojnih potrebščin in ljudi. Razen tega bo ta obnova zahtevala močno tonažo, ki si je Angleži ne morejo več preskrbeti.
Carigrad, 24. jun. s. Padec Tobruka in umik angleške vojske proti egiptski meji sta zbudila v vseh turških krogih največje presenečenje, ker je. tik pred tem britanska propaganda bombardirala Turčijo z najrazličnejšimi trditvami agencij in listov, da bodo Angleži odločno in do kraja branili to pomorsko trdnjavo. Ves ta nagli razvoj v škodo Angležev zbuja v turških kregih ironijo glede odporne nesposobnosti britanskih vojakov. List »Ikdam« vidi edino razlago nepričakovanega uspeha oboroženih sil osi v nedvomni premoči in večji sposobnesti osnega poveijništva ter v večji vojni vrednosti osnih oboroženih sil. List opozarja tudi na izostanek angleških vojnih ladij pri obrambi Tobruka in zaključuje svoje poročilo z ugotovitvijo, da se v Sredozemlju pripravljajo temeljne spremembe položaja.
Tobruška luka
nepoškodovana
Berlin, 24. jun. d. S pristojne nemške vojaške strani je bilo objavljeno, da so pri padcu tobruške trdnjave prišle tamošnje pristaniške naprave skoraj docela nepoškodovane v posest osovinskih sil. Ko so oso-vinske čete zasedle Tobruk, je bilo v luki še nekaj manjših britanskih ladij, ki so bile takoj zasežene. Majhna britanska topničar-ka se je ob vdoru osovinskih čet v tobruško luko pripravljala, da bi pobegnila iz luke, skupaj z nekaterimi majhnimi transportnimi parniki, to namero pa so osovinske sile preprečile s topniškim ognjem. Dobro merjeni streli osovinskega topništva so vse ladje, pripravljajoče se za beg iz luke, potopile ter ujele britanske čete, ki so skušale pobegniti na morje. Po izjavah britanskih vojnih ujetnikov, ki so po osvojitvi Tobruka padli v roke osovinskih sil, bi morale biti pristaniške naprave med padcem trdnjave pognane v zrak, vendar pa Angleži zaradi bliskovite osovinske osvojitve za ta posel niso imeli časa.
Danski kralj obolel
Kodanj, 24. jun. d. Rentgenološka preiskava obolelega danskega kralja je ugotovila kamne v bolnikovem mehurju. V četrtek ali petek se bo moral kralj podvreči
operaciji.
Seja rumunske vlade
Bukarešta, 24. jun. d. Na današnji seji rumunskega ministrskega sveta so predvsem razpravljali o organizaciji prometnih zvez Rumunije s sosedi in o problemih zunanje trgovine. Podpredsednik vlade je zahteval, naj posamezna ministrstva pred-lože dokončne predloge glede njihove reorganizacije. Sledilo je poročilo o novi politiki, ki Jo zasleduje Rumunija v svoji zunanji trgovini in katere cilj je pobijati špekulacijo in posredno z njo prekomerno naraščanje cen.
Zopet 20 ladij potopljenih
Na Atlantiku je bilo uničenih I02.000 ton sovražnega brodovja
Ogromne sovjetske izgube v Sevastopolju
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 24. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
V	severnem delu trdnjave Sevastopolja so bili enako kakor tudi na skrajnem pomolu Severne luke uničeni poslednji sovražnikovi oddelki, ki so se še upirali. Na vzhodni trdnjavski fronti so nemške in rumunske čete kljub silno težavnemu terenu prebile močno zgrajene in trdovratno hranjene sovražnikove postojanke ter zavzele nadaljnje utrdbe. Letalstvo je v velikih skupinah napadalo postojanke sovražnikovega topništva. Izgube sovražnika v boju za Sevastopolj so znašale od 7. do 22. junija 11.000 ujetnikov in 158 topov. V težkih posameznih borbah je bilo osvojenih 2014 bunkerjev in utrdbic ter odstranjenih 65.241 min.
V	srednjem odseku vzhodne fronte se z uspehom nadaljuje čiščenje zaledja boljševiških tolp.
Na fronti pri Volliovu Je bil obroč okrog obkoljenih sovražnikovih skupin kljub težavnemu terenu še nadalje stisnjen. Ponovni poizkusi sovražnika, da bi se prebil skozi naš obroč, so se izjalovili.
V	Finskem zalivu je letalstvo potopilo sovjetski brzi čoln. Ob murmanski obali je bilo sestreljenih 11 sovražnikovih letal.
V	severni Afriki je naraslo število ujetnikov v Tobruku na 33.000. Ob egiptski meli krajevne borbe.
Na Malti se je nadaljevalo z dobrim uspehom bombardiranje sovražnikovih letalskih oporišč.
Kakor je bilo objavljeno s posebnim poročilom, so potopile nemške podmornice v močno zavarovanih konvojih na Atlantiku in v obalnih vodah severne in srednje Amerike, močno zavarovanih po ameriški vojni mornarici, 20 sovražnikovih trgovskih ladij s skupno 102.000 br. reg. tonami in eno stražno ladjo, štiri nadaljnje ladje so bile s torpedi hudo poškodovane.
Ob severnomorski obali je naš stražni čoln sestrelil angleško letalo.
Pri poskusu angleških bombnikov, da bi prodrli nad francosko in belgijsko obalno ozemlje, je izgubil sovražnik podnevi in ponoči 9 letal.	•
Nadporočntfk Schönert je dosegel nad Nemškim zalivom svojo 19. in 20. nočno letalsko zmago.
Razširjenje vczeS2 v sevastopoljske utrdbe
Stockholm. 24. jun. d. Bitko za Sevastopolj označujejo švedski vojni dopisniki kot najogromnejšo borbo, ki se je kdaj na omejenem prostoru bila v dosedanjem poteku vojne na vzhodu. Po izredno ogorčenih borbah so rumunske in nemške čete nadalje razširile vrzel, ki so jo vsekale v sovjetske utrdbene črte, na katerih branijo preostali sovjetski oddelki sevastopoljsko luko in mesto v ožjem smislu besede. Nemci so na zavzetih višinah severnega dela Severnega zaliva postavili baterije težkega topništva, ki odtod brez prestanka obstreljujejo sovjetske utrdbe na nasprotni obali zaliva. Tudi nemško letalstvo brez oddiha obsipa z rušilnimi bombami sovražnikove postojanke na nasprotnem delu Severnega zaliva. Medtem je nemško letalstvo z minami zaprlo dostop v zaliv tako, da je sovjetskemu brodovju onemogočeno pripeljati v ogroženj Sevastopolj sleherna ojačenja Razen tega je bil ladjam, ki jih je naglica nemškega prodora presenetila v luki, na ta način preprečen beg na Črno morje. Švedski dopisniki pripominjajo, da so nemške in rumunske sile v tolikšni premoči, da ne more biti dvoma o usodi, ki čaka Sevastopolj.
Sovjetski umik psi Harkovu
Ankara, 24. jun. d. Iz Moskve javljajo, da sovjetsko vrhovno vojno poveljništvo v svojem zadnjem poročilu od torka ponoči priznava, da se sovjetske čete umikajo pred nemškim pritiskom na harkovskem bojišču. V sovjetskem vojnem poročilu je rečeno, da so bile na prostoru pri Harkovu sovjetske čete v torek zapletene v borbe z napadajočimi nemškimi oddelki in da so se umaknile na nove postojanke.
S finskega bojišča
Helsinki, 24. jun. s. V zadnjih 24 urah je bilo na bojišču Karelijske ožine živahno na delu finsko topništvo, ki je prisililo k molku več sovjetskih baterij, razpršilo napadajoče sovražne oddelke in poškodovalo z zadetki v polno izpostavljene ruske postojanke, v katerih je ogenj metalcev bomb povzročil si!ov;te eksplozije.
Na bojišču ob ožini Aunus so sovjetske čete pod zaščito topniškega ognja napadale v odseku hidroelektrične centrale pri Sivearviju, a so bili gladko odbiti.
Ob obali Oneškega jezera sta finsko topništvo in pehota zavrnila dva sovjetska oddelka in več sovjetskih ladij, ki so pošiljale svoj topniški ogenj proti finskim obalnim postojankam.
V	južnem odseku vzhodne Karelije je finsko topništvo povzročilo eksplozije v sovjetskem skladišču streliva. V smeri proti Rukajerviju so finske čete odbile sovjetske izvidniške oddelke. V smeri proti Uh-tui so finski topovi in metalci bomb izvršili silovito streljanje, čegar posledica je bilo uničenje kakih 10 sovjetskih obrambnih gnezd s posadkami vred. Opaziji so se zadetki v polno v sovražnih črtah. V smeri pri Louhiju ?mo zavrnili sovjetski poskus približanja k prvim našim črtam v nočnem času in smo zadali sovražniku hude Izguba V odsekih pri Uhtui in Louhiju ie bilo opazitj zelo živahno delovanje pa-trol na obeh straneh. Pri Lojdenoju in Po-liju ?o finski lovci v borbah v zraku, ki so se vršile o polnoči, sestrelili sovjetsko iz-
vidniško letalo. Nad Oneškim jezerom so finska letala obstreljevala s strojnicami sovjetske vlačilne čolne in jih zažgala ter se nato v redu vrnila na oporišče.
Slovaška leto dni v vojni z boljševiki
Bratislava, 24. jim. Danes proslavlja Slovaška prvo obletnico vstopa v vojno na strani sil osi proti skupnemu boljševiške-mu sovražniku. Pred letom je vrhovni poveljnik slovaške vojske, sedanji slovaški minister za narodno obrambo Ferdinand Catlos naslovil na vojake, ki so prekoračili mejo, da se združijo z bojevnki ostalih zavezniških narodov v obrambi evropske civilizacije, svoje dnevno povelje. Poseg mlade republike v protiboljševiško vojno je bil logičen in naraven, kajti Slovaška Je
bila od vsega začetka odločno protikemu-nistična. Ze L 1919 so se slovaški vojaki hrabro borili proti tolpam madžarskega komunista Bele Kuhna, ki so preplavile Slovaško. Prav tako se je slovaški narod tudi v praškem parlamentu boril vseh 20 let svoje borbe za samostojnost, ko se je slovaški voditelj Andrej Hlinka odločno upiral filoboljševiški politiki dr. Beneša in njegovih tovarišev. Eno izmed prvih dejanj samostojne vlade nove republike je bil razpust komunistične in socialno-demo-kratske stranke. Vojaki, ki se sedaj bore na ruskem bojišču, predstavljajo po tem takem ves slovaški narod z vsemi njegovimi nespremenljivimi načeli civilizacije in pravice. Vsi slovaški listi uporabljajo to priliko za slavospeve vojski, v katerih prikazujejo sijajne dokaze hrabrosti slovaškega vojaka na strani bojevnikov osi.
Churchillova posvetovanja z Rooseveltom
Ponesrečen poskus reakcije na potrtost v angleški javnosti zaradi porazov v severni Afriki
Buenos Aires, 24. jun. s. O Churchillovih razgovorih s predsednikom Rooseveltom, je bilo objavljeno v Washingtonu naslednje uradno poročilo:
Predsednik Roosevelt in min. predsednik Churchill, ki jima stoje ob strani visoki funkcijonarji mornarice, vojske in letalstva, nadaljujeta v Washingtonu razgovore in posvete, ki so se začeli že v petek. Namen teh razgovorov je osredotočiti v čimvécji meri in čimprej vso vojno moč zavezniških narodov proti sovražnku ter proučiti in, kadar se" bo pokazalo za potrebno, — tudi povezati vse ukrepe, ki so bili že pred časom podvzeti, da bi se še bolj razvili in poudarili napori združenih narodov spričo ogromnih in težkih nalog, ki čakajo zaveznike v bodočnosti.
Seveda je nemogoče podati kakršnokoli poročilo o razvoju razgovorov in o izjavah oficioznega značaja, ki se nanje nanašajo.
Angleška odvisnost
od ameriške milosti
Berlin, 24. jun. s. Prvo poročilo, ki je bilo izdano v Washingtonu o razgovorih Churchilla in Roosevelta, beležijo v Berlinu kot ponesrečen poskus reakcije na globoko potrtost anglosaške javnosti zaradi poslednjih velikih zmag osi. Churchill, ki namenoma podaljšuje svoje bivanje v prestolnici Zedinjenih držav, bržkone v pričakovanju, da se poleže trpkost in razočaranje zaradi katastrofe 8. britanske armade v Libiji, je smatral.za potrebno, da pospeši ta proces z opozorilom na važnost svojih razgovorov z Rooseveltom. Berlinski listi, ki objavljajo navedeno poročilo v celoti, pripominjajo, da je zelo nejasno in polno zadrege.
List »Börsenzeitung« pripominja k poročilu, da so bili znameniti Pittijevi izreki prave mojstrovine jasnosti v primerih s tem, kar prihaja iz Washingtona. Tako pomeni tako zvana harmonija, ki da izhaja iz razgovorov na konferenci, dejansko le to, da sprejema Anglija, kj jo vodi Churchill od poraza do poraza, brez najmanjšega odpora vsa navodila Bele hiše. List »Nachtausgabe« vprašuje, kje so one »bliskovite odločitve«, ki bi se jih bila morala Churchill in Roosevelt poslužiti in katerim bi bila morala takoj slediti akcija. Ali se ni morda hotelo namigniti, da sta se oba velika stratega sestala zato, da bi govorila o »zmagi«, nasprotno pa govori poročilo le o vprašanjih, ki so v zvezi z nujnimi zahtevami po takojšnjem uresničenju programa za osredotočenje vseh oboroženih sil. Ta cilj pa je vse prej kakor senzacionalen, saj nobenega dvoma ni, da se brez osredotočenja sil vojna niti voditi ne more
Dejanja demantirajo
angleške obljube
Berlin. 24. jun. V tukajšnjih političnih krogih ironično pripominjajo, da so razgovori v Beli hiši bržkone tako važni, da se pred koncem tedna menda ne bodo zaključili. Izdano je bilo celo za javnost prvo uradno sporočilo provizornega značaja, ki poudarja, da zahtevajo vprašanja, ki so v razpravi, daljše in naporne razgovore, da pa bodo zato sklepi zgodovinskega značaja.
Navzlic temu uradnemu sporočilu, si je nekdo dovolil tole strupeno pripombo: Zdi se, da so razgovori o raznih vprašanjih že davno končani, da pa se je Churchill kljub temu v zadnjem trenutku odločil izkoristiti odlično priliko za podaljšanje svojega bivanja in odmora v Washingtonu še za nekaj dni, da bi tako v mirnih dvoranah prijatelja Roosevelta počakal, da se ublaži domača nevihta zaradi poraza v Libiji. Ako se bodo tanki 8. britanske armade, kakor je obljubil general Auchinleck, zaustavili, se bo javno mnenje v Angliji med tem nekoliko pomirilo. General Auchinleck je objavil svoje obljube v posebnem kratkem sporočilu, ki ga je major Attlee prečital v spodnji zbornici, vsekakor pa je general Auchinleck previden in jasno namiguje, da se bo položaj mogel zboljšati le, ako bodo v času prispela primerna in nujno potrebna ojačenja.
K sreči je istočasno s to Auchinleckovo poslanico prispela v Anglijo tudi poslanica znanega zgovornega Rooseveltovega zaupnika Hopkinsa. ki je v posebnem govoru proslavil obletnico vojne med Nemčijo in Sovjetsko zvezo ter med drugim poveličeval »mogočno vzhodno bojišče« nato pa napovedal, da bodo ruski zavezniki ustvarili drugo in tudi. ako bi to bilo potrebno. še tretje in četrto bojišče. Glavno je. je zakliučil Hopkins, da bo osna Evropa poražena, strta in uničena.
Toda v Sredozemlju in v Marmariki so italijanske in ntmške oborožene sile doprinesle najbolj prepričevalen dokaz, ali Britanci sploh lahko izvedejo svoje taktične in strateške načrte. Ni važno po njihovem mnenju izgubiti cele divizije in več deset vojnih in trgovskih ladij, glavno je, da si naberejo potrebne izkušnje. Po njihovem prepričanju je namreč dovolj razpolagati s takšnimi izkušnjami, pa se lahko ustvari tudi pol tucata bojišč. Dobra volja je vedno odločilni izvor zaupanja in morda je prav zato general Auchinleck s tolikšno brezskrbnostjo zabeležil strahovite udarce, ki so mu jih zadali vojaki osi, da je lahko potem poslal še v domovino poslanico, polno tolažilnih misli.
K sreči je za ustvaritev novih bojišč potrebno marsikaj, predvsem pa brodovje, ki ga Angležem primanjkuje vedno bolj, kakor n. pr. v Sredozemlju, kjer vrši .Italija vedno bolj popolno nadzorstvo v sodelovanju z nemškimi letalskimi silami.
Sicer se pa nekaj podobnega dogaja tudi še drugod in vse to dopušča vero, da bodo mogli zavezniki uporabljati svoje vojno in trgovsko brodovje v vedno ožjih morskih pasovih. V ostalem je treba pri tem vedeti, kje hočejo zavezniki ustvariti nova bojišča. Dovolj je, ako znajo kazati primerno rezerviranost in ako ne objavljajo nobenega zakona. V tem sarkastičnem smislu komentira najnovejšo anglosaško propagando »Dienst aus Deutschland«, ki zaključuje svoje pripombe z ironično opazko, da bo slej ali prej že nastalo na evropskem kontinentu kako novo bojišče, najbolj verjetno na samem vzhodu, kajti vzhod sega tudi preko Volge do Uralov in celo do Vladivostoka.
Nič manj sarkastične niso nemške pripombe k včerajšnjim izjavam majorja Attleeja v spodnji zbornici takoj po preči-tanju navedene Auchinleckove poslanice. Major Attlee je objavil izgube angleškega vojnega brodovja v Sredozemskem morju, vendar je pa to le delno priznanje in zelo skromen seznam dejanskih potopitev. Po Attleejevem sporočilu so Angleži izgubili skupno le 9 ladij in sicer 1 križarko, 4 rušilce in 4 spremljevalne ladje, zamolčal pa je vse ladje, ki so bile izločene iz prometa in vse trgovske parnike, ki so jih osne sile potopile. (Piccolo.)
Rim, 24. jun. s. Londonski list »Manchester Guardian« ostro kritizira vladno taktiko, ker ne objavlja podatkov o izgubah ladjevja. List zahteva, naj vlada točno informira javnost o obsegu izgub, ki jih je utrpelo v zadnjem času britansko trgovsko brodovje, vendar pa morajo biti te številke točne, kajti prestižna igra s podatki o tonaži, kakršne se spominjamo iz L 1917-1918 in večkrat tudi iz razvoja v tej vojni, se nikakor ne sme ponoviti.
Japonci o Hopkinsovih izjavah
Tokio, 24. jun. (Domei.) Japonski politični opazovalci so z nasmehom sprejeli na znanje napovedi Rooseveltovega svetovalca Harryja Hopkinsa, načelnika ameriškega municijskega urada, ki jih je navedel v svojem govoru v ponedeljek ponoči v New Yorku. Harry Hopkins je v svojem govoru grozil, da zavezniški narodi ne bodo organizirali samo druge fronte, marveč bodo ukrenili vse potrebno tudi še za tretjo in četrto fronto proti Nemčiji, kakor tudi, da si bodo zavezniške sile izsilile pot do samih vrat Japonske. Japonski politični opazovalci pripominjajo, da je bila posebno zabavna Hopkinsova napoved, da bo poslednji japonski vojak izgnan iz Kitajske, Mandžurije in Koreje, ter spominjajo v zvezi s tem arogantno napihnjene izjave angleško-ame-riških voditeljev iz predvojnega časa, kako bodo Japonsko strie države »ABCD«, ki so organizirale japonsko blokado. Tukajšnji opazovalci označujejo Hopkinsona opazovanja kot absurdna in demagoška, zlasti v trenutku, ko si Churchill in Roosevelt dan na dan prizadevata, kako bi bila sploh še kos svoji nalogi, ki postaja po neprestanih porazih od dneva do dneva bolj težavna. Tukajšnji opazovalci opozarjajo tudi na upadajočo moralo v Angliji in Zedinjenih državah, ki so jo še izpodkopale vesti o skorajšnjem padcu Sevastopolja ter o drznem napadu japonske podmornice na otok Vancouver in na vojaške objekte v ameriški zvezni državi Oregon. Iz vsega tega se jasno razvidi, da Hopkinsove napovedi nimajo prav za prav nlkakega drugega namena, kakor podpreti malodušnost ameriške javnosti, ki se veča zaradi brezupnosti zavezniäkega položaja v vojni.
Uspešno poslovanje Zavarovalnega zavoda
Rim, 24. juti. s. Duce je sprejeti predsednika narodnega zavarovalnega zavoda, senatorja Bevionea, ki ;e Duceju predložil in opisal obračun zavoda za leto 1941. Zavod razpolaga s 4 milijardami in 192- milioni dir zavarovanega kapitala, kar je bribližno .11 •/• več kakor v letu 1940, ko je bilo zavarovanega 3 milijarde 761 milijonov lir. Ljudska zavarovanja so dosegla 890 milijonov lir. Zavarovanja v zvezi z zakladnimi boni 1940 znašajo okrog 500 milijonov lir. Ob koncu 1. 1941 je bilo v veljavi 4,271.455 palic za okrog 25 milijard zavarovanega kapitala, to je za 796.000 polic in za 3 milijarde kapitala več kakor prejšnje leto Izredno so se povečale vplačane premije, ki so dosegle doslej najvišjo vsoto 1 milijarde 150 milijonov. Rezerve so se povečale za 762 milijonov, glavnica pa za 33 milijonov, tako da znašajo rezerve 6698 milijonov, glavnica
pa 469 milijonov. To je granitno jamstvo za zavarovance zavoda. Zavod je podpisal 1250 zakladnih bonov za 1 milijardo in 200
milijonov lir ter je investiral 135 milijonov lir za melioracije in druga javna dela. Zaradi dobrega upravljanja in pametne investicijske politike jo zavod lani imel nad 81 milijonov lir dobička. Nad 13 milijonov je bilo vplačanih za družine padlih za domovino. Državnemu zakladu je pripadalo 33 milijonov 548.848 lir, ki jih je senator Be-vione izročil Duceju. V osmih letih je zavod izplačal erarju 222 milijonov Kr.
Enaka vsota je bila razdeljena med zavarovance. Duce je z zadovoljstvom sprejel na znanje poročilo o izrednih uspehih tega velikega državnega zavoda ter je pohvalil senatorja Bevionea tn njegove sodelavce.
Družba atentatorjev pred posebnim sodiščem
V Rimu se bo jutri začel proces proti 21 obtožencem, ki so Izvršili celo vrsto zločinov v terorističnem namerni
Rim, 24. jun. s. Pred posebnim sodiščem za zaščito države se bo pričel 25. t. m. v Rimu velik proces proti nekaterim članom oborožene tolpe, ki se je usitanovila, da bi izvedla obširen zločinski načrt atentatov na osebe in objekte v terorističnem namenu. Obtožencev, ki so nameravali izvrševati zločine v Venezii Giuglii, je 21, od katerih jih je 6 na begu. Pred sodnika bodo prišli Vinci Franc (bivši Gustinčič) iz San Michele di Postumia. dezerter; Hreščak Josip iz San Michele di Postumia. dezerter; Rušit Pavel iz Grediscio di Vipacoo, dezerter; Srebat Franc iz Hrastie di San Pietro del Carso, dezerter; Frank Leopold iz Monte Kilavi di Fr i mano, dezerter; Calusa Karel iz San Michele di Post um ia. dezerter; Bele Anton iz Vila Slavina, dezerter; Dolgan Viljem iz Topolnica di Vila del Nevoso; Čekada Ivan iz Bucovica Piccola; Vrehar Alojzij. 181etni in adoletnik iz Ljubljane; Pisenti Andrej iz San Vita di Vipacco; Pisentì Josip iz San Vito di Vipacco, Urbančič Josip iz San Michele di Postumia; Denigan Anton iz Vila del Nevoso; Suša Andrej iz Cessane.
Tolpa ima na vesti naslednje zločine: Dne 21. marca so člani tolpe zajeli davčnega uradnika v Postu m ii Mecozzia Henrika. 45 let starega, doma iz Musignana, poročenega, z otroki, ker so smatrali, da 'je poroagač policije. Odvedli so' ga v gozd Succorie. kjer so kruto z njim ravnali, ga oropali in ubili.
Dne 4. aprila so bili iz zasede napadeni v bližini Cessane poročnik karabinjerjev Zand Giacomo z brigadirjem Londejem Josipom in štirimi vojaki. Poročnik in brigadir sita bila ubita. Dne 10. aprila zvečer je bil zajet od tolpe Felice Brandelasd v bližini San Can-ziana di Divaceia. Isitega večera so oboroženi člani tolpe vdrli v stanovanje občinskega stražnika v Vipaccu Laurentia Andreja in ga prisilili, da je odšel z doma. Na cesti so streljali nanj in ker so mislili, da je ubit, so ga pustili na cesti Nato so napadli z orožjem Lauremtijevega sina, mladega fašista, katerega so ubili. V noči 14. aprila je ista tolpa vdrla v podjetje barona Economa v Prevaillu, kjer je terorizirala kmete ter nato odvedla dva vola, eno kolo in vsa živila. Dne 18. aprila je bila močna skupina oboroženih, ki so se utaborili na Nanosu, iznenadena od oddelka vojske. Nastal je spopad, v katerem so bili ubiti štirje naši vojaki, sedem je bilo pa ranjenih. Skoraj vsi prej navedeni obtoženci so bili aretirani z orožjem v rokah. Na kraju aretacije so našli dve sitrojnici in mnogo drugega orožja, streliva in ročnih granat. Večji del pušk je imel žige z znamenjem srpa in kladiva. Zaplenjena je bila tudi obleka in pokrivala z rdečo komunistično zvezdo in jugoslovanskimi znaki. V spopadu je bilo 6 banditov ubitih, med njimi tudi politični komisar.
SIdepi indijske konference v Bangkoku
Ustanovitev akcijskega odbora s predsednikom Rosijem Priprave za organizacijo indijske nacionalne armade
Bangkok, 24. jun. d. Včeraj se je z velikim javnim zborovanjem končalo zasedanje konference za indijsko neodvisnost, ki se je pričelo v Bangkoku 15 junija. Dvorana, v kateri je billo zaključno- zborovanje, je bila okrašena z velikimi zastavami in mnogoštevilnimi patriotskimi in protibritanskimi napisi. Zborovanje je »tvoril predsednik lige za neodvisno Indijo, Rash Behari Bose. Za njim so govorili mnogi indijski delegati iz raznih dežel vzhodne Azije, ki so naglašali, da je napoči! čas za akcijo in da je danes dolžnost vsakega Indijca, da se pridruži indijski narodni armadi. Zborovale: so z živahnim aplavzom nagradili posebno govor voditelja indijske nacionalne armade kape-tana Singha. ki je v svojem govoru posebno poudaril, da je tisti govor, ki ga je Anglija edina v stanu razumeti, govor sile. Na zaključni konferenci je bilo tudi objavljeno, da je bilo doslej podpisanih že nad 100.000 ticalov (siamska denarna enota) za organizacijo' indijske nacionalne armade.
Bangkok. 24. jun. d. Po včerajšnji zaključni seji indijske neodvisnostne konference je bil objavljen zaključni komunike, ki pravi, da so se delegati, zastopniki vseh plasti indijskega ljudstva, včlanjeni v indijski neodvisnoštni ligi iz Birme, Malaje, Siama. Francoske Indokine, Vzhodne Indije. F: rinov, Kitajske in Japonske odločili, da 1 io v bodoče delali pod vodstvom svojega £iavnega stana, ki bo imel začasno svoj se-
dež v Bangkoku. Da se dosežejo cilji neod-visnostnega pokreta, je bil na konferenci v Bangkoku ustanovljen poseben petčlanski akcijski odbor, ki mu predseduje Rash Behari Bose. Ostali i člani so: vodja indijske nacionalne armade Singh. N. Raghavan, ke-petan Memon in polkovnik G. Q. Gilani. Za' geslo indijske neodvisnostne stranke so bile izbrane besede »edinost, vena, žrtev«.
Na konferenci je bilo nadalje odločeno, da se mora Indija smatrati kot nedeljiva celota in da mora borba s podporo patriotov doma in v inozemstvu stremeti za dosego takojšnje neodvisnosti, proste vsake tuje vladavine, kontrole alli vmešavanja kakršne koli vrste. Na koncu je bila na zaključni seji konference sprejeta še resolucija, ki izraža priznanje indijskim nacionalističnim voditeljem, ki so odklonili pota. po katerh bi bila Indija pahnjena v vojno Nadaljnja resolucija se zahvaljuje japonskemu min. predsedniku Toju za njegovo vztrajno in izpodbudno podporo ter izraža zahvalo Italiji in Nemčiji za prijateljsko zadržanje nasproti indijskemu neodvisnost-nemu pokretu.
Saigon, 24. jun. 9. Doznava se iz New Deihija, da so bile angleške oblasti prisiljene objaviti, da je večja skupina indijskih upornikov ustavila vlak, v katerem so potovali angleški oficirji, izmed katerih so bili štirje ubiti, vendar pa Angleži ne objavljajo kraja, kje se je to zgodilo.
Tajni sporazum med Londonom in Moskvo
Stockholm, 24. junija s. List »Morgen-poste« v Götöborgu odkriva nekatere podrobnosti glede nove zavezniške pogodbe med Anglijo in Sovjetsko zvezo. List je doznal od nekega diplomata, da obstojajo tajni sporazumi med Londonom in Moskvo, čeprav je Eden formalno izjavil, da ni tajnih klavzul v besedilu pogodbe. Informator je navedel sledeče podrobnosti.
1.	Angleška vlada priznava zahteve Sovjetske zveze glede varnosti in strateških mej s Finsko, Ba'tskimi državami, Poljsko in Rumunijo.
2.	Večji dei področij držav, ki mejijo na Rusijo in ki se nahajajo v njeni soseščini, kakor Finska, del severne Skandinavije, Češkoslovaška, Rumunija, Bolgarija 'n Jugoslavija se priznava kot sovjetsko vplivno področje.
3.	V zaščito pred morebitnimi bodočimi napadi sil osi na Sovjetsko zvezo se priznava Sovjetski zvezi pravica zasedbe oporišč, kjer bodo nameščene sovjetske garni-zije. Sovjetska zveza dobi tudi jamstvo za svobodni prehod od Baltiškega morja do Severnega morja ter od črnega morja do Sredozemskega morja.
4.	V dodatku k tretjemu členu objavljene pogodbe, ki navaja pravice zaveznikov do posebnih varnostnih mer za prepreče-nje novih akcij sovražnika, je Sovjetska zveza pooblaščena izvajati skupno z Anglijo politično in vojaško kontrolo nad Finsko, Nemčijo, Madžarsko, Rumunijo tn Bolgarijo.
5.	Obe podpisnici se obvežeta, da bosta poskrbeli za to, da pridejo njima naklonjeni režimi do oblasti v vseh državah Evrope. »Morgenpost« dodaje, da izhajajo te informacije iz verodostojnega diplomatskega vira, ki je dal listu že ob drugih prilikah obvestila, ki so se izkazala do skrajnosti točna.
Berlin, 24. jun. s. Pred kratkim je neki Švedski list objavil tajne klavzule, vključene v angleško-sovjetsko zavezniško pogodbo.
Razumljivo je, da je objava teh tajnih sporazumov zbudila v tukajšnjih političnih krogih največje zanimanje. Tako se že v nekaj dneh potrjuje in celo dokumentira, kar je bilo že z več strani objavljeno, namreč obstoj tajnih obveznosti, ki naj bi praktično zajamčile Stalinu popolno oblast nad vso severno, srednjo in jugovzhodno Evropo. Tako prihaja v vsej luči do izraza angleško izdajstvo nad Evropo, ki je razumljivo, ako pomislimo, da je Anglija pripravljena na vse in tudi na prepustitev evropske celine na milost in nemilost Stalinu samo zato, da bi se izognila usodi, ki jo čaka. Zapadna civilizacija naj bi torej bila po volji Londona uničena po boljševizmu. K sreči, piše list »Nachtausgabe«, se ti peklenski načrti ne bodo uresničili. Združene sile Nemčije in zaveznikov se bore proti smrtnemu sovražniku na vzhodu in proti vsem njihovim plutokratskim sokrivcem, vendar pa so navedene tajne klavzule zanimive v toliko, ker postavljajo v pravo luč nedavne izjave sovjetskega zunanjega komisarja Molotova, ki je odločno demantiral obstoj kakršnihkoli tajnih obveznosti in je pripomnil, da Sovjetska zveza ne stremi po nobenem teritorijalnem povečanju, niti ne po vmešavanju v notranje zadeve drugih držav. Sicer pa vsa ta komedija ni nova, baltiške države to prav dobro vedo. Usoda, ki je doletela pred dvema letoma in pol te države, bi doletela tudi še druge države.
Eksplozija v angleškem
rudniku na Azorih
Lizbona, 24. junija d. V rudniku angleške družbe »British Fayal Coal Mining« v severnem delu Azorov je prišlo do hude eksplozije, pri kateri je bilo večje število rudarjev ubitih in ranjenih. Doslej so spravili iz rovov 11 trupel ubitih rudarjev. Eksplozija se je pripetila v ponedeljek, vendar je angleška rudarska družba prvotno preprečila objavo, podrobnosti o nesreči, ker je bilo takoj ugotovljeno, da je prišlo do eksplozije zaradi zanemarjanja varnostnih naprav po krivdi rudniškega podjetja.
Vojna na Kitajskem
Tokio, 24. jun. (DomeL) Vojni dopisnik lista »Niči-Nlči« javlja z nekega japonskega opoiWča v kitajski pokrajini čekiang, da je japonsko letalstvo včeraj ponovno z velikimi silami napadlo eno izmed redkih preostalih čungkinških letalskih oporišč pri mestu Lišui v čekiangu. Iz dospelih poročil je nadalje razvidno, da je japonsko letalstvo izvršilo vrsto učinkovitih napadov tudi na več strateško važnih čungkinških pos£o-i jank, ki leže 16 km južno od Lišuia. Dočim je bilo v Lišuiu popolnoma uničeno čung-kinško vojaško letališče, pa so pri napadih na sosedne strateške čungkinške postojanke razbila japonska letala več sovražnikovih vojašnic in več drugih vojaško važnih ciljev.
praznik
Bangkok, 24. jun. s. Včeraj so se pričele velike proslave o priliki državnega praznika v spomin na 10. obletnico notranje revo-luceji v Taju. Predsednik vlade Luang Bi-bul Lcngram je prevzel vodstvo velikih proslav, ki imajo to leto poseben pomen zaradi prisrčnega zavezništva z Japonsko, s katero hoče Taj vedno bolj tesno sodelovati. Vsi uradi in vse šole bodo tudi danes zaprti. Prestolnica je okrašena s tajskimi in japonskimi zastavami. Vsi tajski listi prisrčno pozdravljajo napoved bližnjega obiska posebnega japonskega odposlanstva pod vodstvom bivšega predsednika japon-sek vlade Hirote v Bangkoku.
Bangkok, 24. jun. d. Siamska država slavi danes svoj narodni praznik. Snoči je imel siamski min. predsednik po radiu govor, v katerem je naglasil, da pomeni letošnji narodni praznik važen mejnik v zgodovini siamske države. Zahvalil se je vsemu siam-skemu narodu za napore in žrtve, ki jih je doprinesel v preteklem letu, ter je pozval vse državljane, naj tudi v bodoče nadaljujejo borbo, dokler ne bo dosežena končna zmaga v veliki vzhodno-azijski vojni. V svojstvu vojnega ministra je nato min. predsednik prečital poseben proglas siamski vojski, v kateri proslavlja velike uspehe, ki jih je doslej izvojevala siamska armada.
Japonska obvladuje Tihi ocean
Toldo, 24. jun. (Domei.) Japonsko časopisje se še nadalje bavi z drznim napadom japonske podmornice na otok Vancouver pred obalo Kanade in na ameriške vojaške objekte v državi Oregon na zapadni pacifiški obali. Listi soglasno ugotavljajo, da je bila s tem napadom japonske mornariške edinice podkrepljena že večkrat iznešena resnica, da se ameriška obrambna črta umika zmerom dalje s Pacifiškega oceana. Ta umik je že toliko napredoval, da se je ameriška pacifiška obrambna črta praktično Strnila s pacifiško obalo Zedinjenih držav, že prejšnje japonske pomorske zmage na Koralskem morju, na otoku Midway, še boy pa sledeči napadi japonskih pomorskih sil na Aleute in najnovejši napad na samo ameriško in kanadsko obalo so neizpodbitni dokaz, kako trdna je danes že japonska kontrola nad Tihim oceanom.
Obnova normalnega življenja na Filipinih
Sanghaj, 24. jun. d. Japonske vojaške oblasti na Filipinih so odredile, naj se v bodoče izdajajo domačemu filipinskemu prebivalstvu potne dovolilnice, na osnovi katerih se bodo domačini lahko kretali na ozemlju Filipinskih otokov. Poročilo iz Manile pripominja k temu odloku japonskih vojaških oblasti, da se v njem zrcali nagli napredek obnove normalnih življenjskih razmer ter restavracije reda in miru na vsem ozemlju Filipinskega otočja.
Omejitev železniškega
prometa v Urugvaju
Lizbona, 24. junija d. Iz Montevidea javljajo, da je zavladalo v Urugvaju tolikšno pomanjkanje goriva, da so morala oblasti ponovno znatno skrčiti železniški promet. Transporti živine, ki predstavlja glavno izvozno blago, so se reducirali za nadaljnjih 5»/o, znatno pa bo omejen tudi potniški promet.
Izgube ameriške mornarice
Lizbona, 24. jun. d. V ameriškem mornariškem ministrstvu so bili v torek objavljeni podatki o izgubah ameriške vojne mornarice v razdobju od 11. maja do 6. junija. Ameriški uradni seznam navaja, da je imela ameriška vojna mornarica v tem času samo 28 mrtvih. 8 ranjenih, toda sorazmerno veliko število 2101 pogrešanih. Ker je naravno, da bi morala statistika v tej obliki zbuditi v ameriški javnosti sum o netočnosti, utemeljuje ameriško vojno ministrstvo, da je število pogrešanih tako veliko v zvezi z ameriško evakuacijo Manilskega zaliva. Poročilo pravi na koncu, da je verjetno med 2101 pogrešanimi precejšnje število padlo v japonsko ujetništvo.
te
letališče
DRAMA
Četrtek 25. junija ob 17.30: Vdova Rošlinka. Red B.
Petek 26. junija ob 17.30 • Boter Andraž.
Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzd. Sobota 27. junija ob 17. : Romeo in Julija.
Izven. Znižane een -xl 12 lir navzdol. Nedelja 28. junija ob : > **«">• šola za žene
Izven. Znižane cen ,1 12 lir navzdol. Ponedeljek 29. junija i7 30: Konto X. Izven. Znižane cene <1. 12 lir navzdol. Cvetko Golar: »Vdu»a Rošlinka.« Domača ljudska igra živahne vsebine, ki ima za snov zgodbe o kmečki vdovi Rošlinki. željni ženitve. Njeno prizadevanje, da bi si pridobila fanta za moža, ki je skrivaj ženin njene hčere, je prikazan.-, v nizu zabavnih prizorov. Igrali bodo: RcvV. nko — Pol. Juvanova, Manico — V. Ji . anova, Tončko — Sancinova, Janeza - s" esetnik. Balantača — Košič, Jernejca — L ratina, Gašparja — Raztresen, Tinčeta — Starič. Režiser: Fran Lipah.
ÒPERA Četrtek 25. junija ob 16.30: Faust. Red Četrtek.
Petek, 26. junija: Zaprt<-Sobota 27. junija ob 10.jO: Evgenij Onjegin. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol Nedelja 28. junija ob 15: Boccaccio. Opereta. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Ponedeljek 29. junija ob 15. : Madame Bnt-terfly. Izven. Cene od 20 lir navzdoL
CosDOtiarstv«
Pojasnilo k razveljavljen ju zaznamovanih bankovcev
Včeraj smo poročali o vsebini naredbe Visokega komisarja o neveljavnosti kakor koli prenarejenih bankovcev in novcev in o obveznosti" n;ai oddaje Po tej naredbi se proglašajo za neveljavne in izven obtoka državni novci in bankovci, prenartjeni. zaznamovani ali pretiskani 9 kakršnim koli znakom, besedilom ali besednimi ali imenskimi kraticami, ki ne spadajo v njih svoj-stvena ozn ameni la. Take novce in bankovce mora vsakdo izročiti obdastvu z navedbo, kje jih je dobil, če mu je to znano. K te; naredbi je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal še naslednje pojasnilo:
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je v pojasnilo naredbe z dne 19. junija 1942-XX, št. 119, tičoče se neveljavnosti prenarejenih novcev in bankovcev ter njih oddaje, točno določil, da se nanašajo omenjeni predpisi samo na one novce in bankovce, na katerih so bili na kakršen kodi način vtisnjeni znaki, besedila ali kratice ki pomenijo zaničevanje ustavnih institucij Oboroženih sil, pravnega reda italijanske države ter njihovih emblemov, ali ki so v siplošnem žaljivi za ugled in za čustvovanje italijanskega naroda.
Ljubljana, 23. junija 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli
Svetovna proizvodnja koruze
Mednarodni poljedelski institut v Rimu, ki redno podaja statistična poročila v svetovnem pridelku pšenice, je prvikrat izdal obširen statistični pregled o svetovnem pridelku koruze v letu 1941/42.
V tem letu je znašal svetovni pridelek 120.7 milijona ton nasproti 116.9 v prejšnjem letu, medtem ko je znašalo povprečje v letu 1935—39 108.6 milijona ton. Ta večji pridelek je bilo dosežen, čeprav se je zmanjšala površina. Tako je bila zlasti letina v Zedinjenih državah po količini večja kakor v prejšnjem letu. navzlic zmanjšanju obdelane površine. Argentina je bila pri m orana že drugo leto zmanjšati površino posevkov, m sicer na 5 milijonov hektarjev nasproti 6.1 in 7.2 milijona hektarjev v prejšnjih dveh letih. To občutno zmanjšanje površine je v zvezi z ogromnimi neprodanimi argentinskimi zalogami koruze, ki so se nakopičile zaradi zastoja prekomorskega izvoza. Navzlic občutnemu zmanjšanju površine pa je Argentina lani pridelala 9.2 milijona ton koruze, torej le za 1 milijon ton manj kak<jr v prejšnjem letu in za 1% milijona ton več kakor v petletnem povprečju 1935—39.
VN Evropi je bil v nasprotju 9 prejšnjim le tem pridelek koruze v splošnem manjši. V Italiji je znašal 2.63 milijona ton nasproti 3.43 milijona ton v prejšnjem letu, v Španiji pa 0.7 milijona ton nasproti 0.74 milijona ton v prejšnjem letu. V Rumuniji se je zmanjšal pridelek cd 3.6 na 3.3 milijona ton. S priključitvijo Bačke in Baranje je Madžarska postala v proizvodnji koruze znatno aktivna in zavzema sedaj važno vlogo v oskrbi ostalih držav. Z zasedbo Ukrajine je prišlo za oskrbo Evrope v poštev novo važno pridelovalno področje za koruzo. Pred vojno je bilo v Ukrajini povprečno posejanih s koruzo 1.13 milijona hektarjev. Za bodočo oskrbo Evrope s koruzo bo to področje zopet zavzelo važno vlogo.
Gospodarske vesti
— I tali jansko-mad carska filmska proizvodnja. V okviru italijansko-madžarske-ga sporazuma za pospeševanje kulturnih stikov bo v kratkem med Italijo in Madžarsko sklenjen sporazum o filmski proizvodnji, ki ima namen olajšati izmenjavo filmov med obema državama in omogočiti izdelavo skupnih filmov v italijanski in madžarski verziji. Na sličen način je predvideno tudi sodelovanje med Madžarsko in Bolgarijo. V Budimpešti že pripravljajo prvi madžarsko-bolgarski film, ki bo izdelan v madžarskem in bolgarskem jeziku.
= Ustanovitev Sindikata mesarjev in klobasičarjev. Združenje trgovcev Ljubljanske okrajine vabi vse mesarske in kjo-basarske mojstre iz Ljubljane in vseh krajev Ljubljanske pokrajine na ustanovno skupščino Sindikata mesarjev in klobasi-čarjev Ljubljanske pokrajine, ki bo v nedeljo 28. junija ob 10. dopoldne v salonu restavracije štrukelj v Ljubljani (Dalmatinova ulica) z naslednjim dnevnim redom: otvoritev skupščine; čitanje določil sindikata; volitev predsednika sindikata; volitev zastopstva sindikata; slučajnosti.
= Napredek pri konzerviranju živilske krme. V mednarodni kmetijski reviji, ki izhaja v Rimu, je bila objavljena vrsta strokovnih razprav o uspelih poiskusih glede konzerviranja zelene krme na umeten način. Novi način konzerviranja se opira predvsem na ugotovitve švicarskih poizkus-nih postaj glede hranilnih vrednosti zelene krme v raznem stadiju razvoja. Poizkusi, ki so bili storjeni, da se ugotovi čim racionalnejše izkoriščanje hranilnih snovi živinske krme, zlasti oglikovih hidratov (škroba ) in beljakovin, so pokazali, da ima mlada trava neprimerno več beljakovin in več škroba kakor zrela trava, ki se običajno kosi. Tako je bilo ugotovljeno, da ima mlada trava, ki se kosi tedensko, še enkrat toliko beljakovin, kakor trava, ki je rasla osem tednov, kjer se je že povečala vsebina celuloze na škodo škroba in beljakovin. Pa tudi celuloza je pri mladi travi za živino v večjem obsegu prebavljiva, kakor pri zreli travi. V praksi seveda ni mogoče tedensko kositi trave in tudi za petkratno košnj> v letu so sposobne le posebne vrste trav, ki se gojijo na umetnih travnikih. V ta namen je zlasti tudi sposobna lucerna. V Švici imajo že posebne sušilnice za svežo travo kjer sveže pokošeno mlado travo nagl<» posuše in zmeljejo v prah, nato pa pomešajo z melaso in prešajo v kocke. Na enak način konzervirajo tudi lucerno. ki se spomladi in poleti kosi vsake štiri tedne, v jeseni pa dvakrat. V Švici se je pridobivanje take umetno sušene lucerne že razvilo v pravo industrijsko panogo, poizkusi z Lt etno sušeno travo so pokazali, da ni več* samo donos krme na hektar, temveč da ima taka umetno sušena trava mnogo večj" vsebino beljakovin in škroba. Tako je tudi ugotovljeno, da se pridobi na enem hektarju okrog 10 stotov umetno sušene trave, ki vsebuje 5000 kg škroba in 1000 kg
beljakovine- medtem, ko se pri običajni košnji dobi le devet stotov sena, ki vsebuje le 3000 kg škroba in le 450 kg beljakovin. Taka umetno sušena trava se lahko upravičeno smatra kot močno beljakovinsko krmilo, ki se polaga živini le pomešana z običajnim senom ali slamo. Največje uspehe so dosegli z umetno sušeno travo v pogledu mlečnatih krav. Ugotovili so, da umetno sušena trava glede sestave hranilnih snovi in prebavljivosti presega vsa druga umetno sušena krmila.
= Podržavljen je zapuščenih posestev v Južni Srbiji. Iz Sofije poročajo, da je bolgarsko kmetijsko ministrstvo odredilo registracijo vseh posestev v priključenih krajih Makedonije, Tracije in Južne Dobrudže. Gre za posestva, ki so prej pripadala jugo-slovenskemu, grškemu ali rumunskemu državnemu erarju ali pa osebam, ki so deželo protizakonito zapustile. Vsa ta posestva preidejo v last bolgarske države, če gre za stanovanjske hiše, bodo stanovanja dana v najem, kmetijska posestva pa prevzame naselitveni sklad, ki bo nato posamezna polja ali posestva začasno dal v zakup, dokler ne bodo dodeljena novim naseljencem. Ministrstvo je samo v skopelj-skem okrožju ugotovilo 100.000 takih zapuščenih posestev.
— Sodelovanje nizozemskega kapitala pri gospodarskem razvoju zasedenih sovjetskih pokrajin. Na podlagi sporazuma z državnim ministrom za vzhodne pokrajine Rosenbergom je bila te dni ustanovljena Nizozemska vzhodna kompanija z glavnico 2.5 milijona goldinarjev. Ta družba, pri kateri so udeležena vsa nizozemska podjetja, ki so pripravljena sodelovati pri gospodarskem razvoju zasedenih sovjetskih pokrajin, bo predvsem dajala kredite podjetjem za posle na vzhodu. V zvezi z ustanovitvijo te družbe so predstavniki nizozemskega gospodarstva odpotovali na študijsko potovanje, da se na mestu samem poučijo o možnostih gospodarskega sodelovanja v vzhodnih pokrajinah, zlasti v Ukrajini.
Z— Zedinjene države so uvedle popolno uvozno kontrolo. Dne 2. julija bodo stopili v Zedinjenih državah veljavo strogi predpi3i glede uvoza, ki se stavlja o celoti pod nadzorstvo. Dalekosežne omejitve, ki jih vsebujejo ti predpisi, so bile izdane predvsem zaradi pomanjkanja radijske tonaže za prevoz blaga. Blago, ki prihaja v poštev za uvoz je navedeno v treh seznamih. Blago iz prvega seznama ima prvenstvo pri dodelitvi ladijske tonaže in se sme uvažati le z odo-brenjem vojnega produkcijskega urada, šele v drugi vrsti se bo dodeljevala ladijska tonaža za uvoz blaga iz seznama št. 2, ki obsega predvsem surove kože. Za uvoz blaga iz seznama št. 3 pa bo verjetno le s težavo mogoče dodeliti ladijsko tonažo. Ta seznam vsebuje meso in mesne izdelke, mast in olje, surovo maslo, sir, jajca, sadje in postranske izvode mlinske industrije. Blago, ki ni v nobenem seznamu (žito, vino, razni gotovi izdelki) se ne bo smelo iz-krcavati v nobeni luki Zedinjenih držav, kar ima namen preprečiti, da bi dovoz kakega blaga obremenjeval razpoložljivo ladijsko tonažo. Da bodo Zedinjene države dobile tudi nadozrstvo nad prevozom s tujimi ladjami v okviru te popolne uvozne kontrole, bodo postavljeni v lukah ostalih držav, zlasti v Južni Ameriki, predstavniki washingtonskega vojnega produkcijskega urada, ki bodo tam v imenu kupcev iz Zedinjenih držav prevzemali blago in bodo pre voz tega blaga v Zedinjene države urejali po stopni nujnosti uvoza posameznega blaga. Tako bodo Zedinjene države posredno dobile tudi kontrolo nad uporabo tujih ladij v prometu z Zedinjenimi državami. Vsi ti ukrepi kažejo, v kakšne stiske so zašle Zedinjene države v pogledu pomorskega prevoza. Uvoz Zedinjenih držav, ki se je zadnja leta stalno dvigal, kaže letos občutno nazadovanje, ki ni morda posledica zmanjšanja uvozne potrebe, temveč v znatni meri "posledica pomanjkanja za uvoz potrebnih ladij. Tako je zaiašala vrednost uvoza v aprilu t. 1. 234 miljonov dolarjev nasproti 252 in 286 milijona v istem mesecu prejšnjih dveh let, čeprav je potreba po uvozu surovin letos izredno velika.
= Siamska valuta bo v celoti naslonjena na japonski jen. Siamski finančni minister je te dni napovedal, da bo v bodoče japonski jen predstavljal stoodstotno zakonito kritje siamske valute. Sedanja relacija med jenom in siamsko valuto v razmerju 1:1 bo tudi zakonito določena. Ob koncu preteklega leta je bila siamska valuta krita v višini 60% z angleškimi funti, v višini 38% pa z zlatom.
° Vojna na morju
Lizbona, 24. jun. d. Iz Washingtona javljajo, da je bila v poročilu ameriškega vojnega ministrstva objavljena izguba neke nadaljnje angleške ladje ob obali Anglije. Washingtonsko poročilo pravi, da je bil britanski parnik srednje tonaže potopljen v oddaljenosti približno 110 km od obale. Preživeli člani posadke so se izkrcali v neki luki na vzhodni angleški obali.
Buenos Aires, 24. jun. d. Tu je bilo uradno objavljeno, da je bila na Atlantiku potopljena argentinska trgovska ladja »Rio Tercero«. K uralnemu komunikeju je argentinski zunanji minister dr. Ruiz Guina-zu kasneje pripomnil, da še ni znano, ali je bila argentinska ladja torpedirana ali pa je zadela na mino. Po prvih vesteh, ki so dospele v Buenos Aires, se je rešila vsa ladijska posadka skupaj s kapitanom. »Rio Tercero« se je potopila približno 100 km od New Yorka. V uradnem poročilu je tudi rečeno, da vzrok potopitve še ni znan.
Nov ame&iški admiral
Lizbona, 24. jun. d. Iz Washingtona se je zvedelo, da je bil za viceadmirala imenovan poveljnik zelo ogroženega severozapadnega ameriškega obrambnega pasu Charles Freeman, ki poveljuje severozapadnemu obalnemu pasu že od njegove organizacije v juliju 1. 1940. Severozapadni ameriški pas japonske pomorske in letalske sile najbolj ogražajo.
Porodna medarna v polnem obratu
Ljubljana, 24. junija
Prijeten je vonj cvetočih lip. In vendar, kadar se sprehajamo med cvetočimi lipami, so naše misli jako različne. Morda ob tem opojnem vonju nehote mislimo na angino, na prehlad, na prebavne motnje, na potenje in druge take zimske nevšečnosti, ki jih preganjamo od mladih let z lipovim čajem. Nu, kdor ljubi med, vé, da je strd iz lipovega cvetja nekaj posebnega, zato z veseljem prisluhne veselemu brenčanju čebelic, ki so neumorno na delu, da nasrkajo čim več nektarja in z njim napolnijo satovje. Zdaj je velika poletna medarna v največjem obratu in njene drobne, rjave delavke so od ranega jutra do večera neutrudno na delu, da napolnijo svoje »silose«, zajetne panje.
S pravcatim razkošjem razpolaga poletna medarna — saj ne vsebuje nektarja samo lipovo cvetje, marveč skoraj vse cvetke na polju, travniku in v gozdu. In ker je na svetu vse premalo čebel, gre leto za . letom mnogo sladkosti v izgubo. Posebno, če je vreme neugodno in čebele ne morejo izletavati, pridobijo čebelarji le neznaten del sladkega prirodnega obilja. Kako se prav za prav godi vse tisto, da dobimo strd? Kakor vé vsak otrok, poletava čebelica od cveta na cvet in vsrkava sladki nektar. V ta namen ji služi posebno ustrojen želodček, velik približno kakor glavica bucike. Vanj gre cela kapljica nektarja. S takim vsrkovalnim želodcem se hrani čebela: odpre zaporo med želodčkom in čre-vesom in majcena kapljica strdi se zlije
v njeno prebavilo. Daleko večji del (ki se Je med tem kemično vsekakor izpremenil, ki vendar še vsebuje sladkobo in vonj cvetlice), ponese čebelica v panj, da nabere zalogo za hude čase, predvsem pa za hrano mlademu zarodu. Seveda si ne smemo domišljati, da bi si Stele čebelice v posebno čast" da smejo za ljudi nabirati in shranjevati med. človek izkorišča svojo oblast na ta način, da jim odvzema velik del prihranka, v nadomestilo pa krmi čebelice s sladkano vodo. Kajpada je čebelar kot iskren ljubitelj prirode (ali vsaj kot dober gospodar in trgovec) toliko skrben, da se vneto briga za svoje drobne prijateljice in delavke. Skrbi za udobno in snažno stanovanje, da se jim ni treba poikati po duplici kakor nekdanje čase. Zdravstveno in varstveno nadzoruje čebelne rodove, ki štejejo po; 40.000 do 70.000 delavk in pogostokrat poroma z njimi na poljane ali v bližino gajev, da jim omogoči pašo na de-teljiščih, ob medenju hoje ali na ajdovih pasiščih. Kakor so čebelarji že davno do-gna/li, mora čebelica posrkati nektar iz 1000 do 1500 cvetov, da enkrat samkrat napolni svoj drobni želodček. Ce ga je 60-krat napolnila, je nabrala cel naprstnik medu. Da, kolikokrat pač mora poleteti iz panja in v panj vseh 50.000 čebelic, da napolnijo satovje, ki jim ga tako skrbno stav-lja čebelar v panj! Ogromno delo, ki ga opravijo ta drobna, do skrajnosti požrtvovalna bitja v prid človeku!
čebelarji se pogostokrat vprašajo, ali je mogoče s pomnožitvijo čebelnih ljudstev
znatno dvigniti dono« medu. O tem dvomijo. Kajti donos medu ne zavisi zgolj od čebelic samih, marveč v prvi vrsti od vremena. če čebelice ne morejo poletavatl na paào, ali pa, če morajo letati predaleč, ker je prevelik »naval« na cvetoče rastline, tedaj donos upade v tolikšni meri, da se čebelar ne more kaj prida okoristiti s prevelikim številom čebelic. Stradajoče čebele pa se rade izprevržejo v nevarne ropariee. V veliki prirodni m ©darai torej ne bo v bodočnosti kakšnih velikih gopodarskih iz-prememb in mi se moramo pač sprijazniti z dejstvom, da ostaja leto za letom mnogo sladkega zaklada nepobrarega, ker primanjkuje nabiralk. Najsi smo že toliko napredovali v izkoriščanju prirode, tega pa le ne zmoremo, da bi sami srkali sladki nektar iz lipovega cvetja.
Kako bomo pridelali čim več krompirja
Na našo notico v »Jutru« z dne 21. t. m. »Kako bomo pridelali čim več krompirja?« smo prejeli naslednje vrstice: Pokojni ekonom g. V. mi je pred leti nasvetoval odstraniti vse cvete pri krompirju ter mi povedal naslednje. Ko je bil oskrbnik graščine barona Minutila, je vsako leto poslal posebnega kosca na krompir-
jevo polje, da je cvete pokosil. Sosedje kmetovalci so majali z glavami in mu kar odrito izjavili, da tej stvari ne zaupajo mnogo. Eno leto pa je g. V., da naredi konec tem dvomom, predlagal sosedu, da odmerita točno vsak en del zemljišča, pogno-jita z isto količino gnoja, posadita isto težo krompirja (na izmero njive in teže se več ne spominjam). Ko so potem jeseni krompir izkopali in ga stehtali, je bilo na delu g. V. 50 kg več pridelka. Dokaz je bil s tem podan. G. V. mi je pravil, da vsakomur priporoča trganje cvetov. Utemeljil je ta postopek, kolikor se spominjam, s tem, da odstranitev cvetov, katerim odda vsaka rastlina del svoje moči, pride v dobro gomolju.
Filip Held pravi v svoji knjigi »Der Feldgemüsebau«, da doslej to sicer še ni dokazano (knjiga je iz leta 1890.), pač pa da z odstranjenjem cvetja preje zore gomolji.
Preje omenjeni ekonom je pa dokazal, da se tudi na teži pridobi.
Vsekakor bi b'ilo dobro, da bi se k temu vprašanju oglasili praktično in teoretično izšolani pridelovalci. Hvala Vašemu cenjenemu listu, da je začel tako koristno vprašanje.	F. K.
Zgodovina se ponavlja
Polotok Krim ima že od najstarejših časov zelo burno zgodovino. Ta sam na sebi prirodno lep in bogat kraj je privabljal razne narode in je, odkar ga omenja zgodovina, stalno menjal svoje gospodarje. Na Krimu in obenem v Sevastopolju so gospodarili Grki, Rimljani, Bizantina, Rusi, Ge-novežani, Tatari in Turki in vsakdo od njih je dal Sevastopolju tudi svoje ime. Pod Rusijo je prišel Sevastopol končno za vladanja carice Katarine v 18. stoletju, njena dva vnuka Aleksander I. in Nikolaj I. pa sta mesto, ki ga je 1. 1784. zgradil Po-temkin, opremila z dobro urejeno luko in z utrdbami. Za časa krimske vojne 1854 in 1855 je Sevastopolj že zelo dobro urejena trdnjava, katere utrdbe so gradili po načrtih ruskega generala Todtlebna. Trdnjava se je z uspehom upirala vse leto združenim vojakom Francije, Anglije, Turčije in Sardinije, ki so pod obzidji Sevastopolja zgubili okoli 90.000 vojakov. V istem času so znašale izgube ruske obrambe, ki ji je poveljeval knez Mura v j ev, okoli 120.000 ljudi. '
Padec Sevastopolja leta 1855. je imel za Rusijo težke politične posledice, ker se je morala med drugim popolnoma umakniti s Črnega morja. Čeprav je bila njena svoboda L 1871 na Črnem morju spet vzpostavljena, je padec Sevastopolja vendar dokazal, da niti velike ruske rezerve niso neizčrpljive, kar so prej splošno mislili. V tedanjih razmerah, ko še niso bile zgrajene
prometne zveze, je vsa vojska morala hoditi stotine in tisoče kilometrov peš do sevastopolj skih utrdb, pod katerimi so se borili pripadniki ruske države od Kavkaza do baltiških dežel. Obstoje dokazi, da je Rusija tedaj v svojih poljskih pokrajinah s silo lovila tudi same Žide in jih uvrščala med svoje edinice, da bi izpolnila praz-niie, ki so nastale med branilci Sevastopolja. Razen v bojih samih, je mnogo vojske pomrlo zaradi kolere, ki je zavladala v zadnjem času obleganja mesta.
Zanimivo je, da so tudi tedanja ruska vojna poročila javljala o velikih izgubah sovražnika in priznavala, da je na ruski strani pri obrambi padlo samo nekaj kozakov. Prave izgube se se zvedele šele kasneje. Se nekaj desetletij pozneje je imel človek priliko videti po Rusiji množico sevastopolj skih invalidov, ki so prosjačili po deželi. Bili so znani pod imenom »Nikola-jevskih vojakov« in so hodeč iz mesta v mesto pripovedovali o junaštvih v bojih za Sevastopolj. Po krimski vojni je bil Sevastopolj na novo pozidan. Zelo lepò se Je razvijal in postal glavna ruska vojna luka na Črnem morju.
V zgodovini se Sevastorpolj omenja zlasti leta 1905., ko so se v mestu uprli ruski mornarji, v imenu katerih je pomorski poročnik Schmidt zahteval od carja Nikolaja II. uvedbo ustave in sklicanje ustavo-tvorne skupščine. Po petih dneh hude borbe je 15. novembra 1905 uspelo vladi zve-
stim četam obvladati upornike, ki se jih je en del umaknil na oklopno križarko »Po-temkin«. s katero so šli skupno v propast. Sevastopolj si lahko lasti slavo, da je bil prvo mesto, v katerem se je začela ruska revolucija, ki se je končno zaključila leta 1917. Današnje obleganje Sevastopolja, ki v zadnjih dneh izgublja utrdbo za utrdbo, je podobno onemu iz leta 1855, kakor da se zgodovina ponavlja. Tudi tedaj so njegovi branitelji računali na neizčrpljive ruske rezerve v ljudeh, ko pa so doživeli razočaranje, so nastale najdalekosežnejše politične posledice za vso državo.
Potenje
Znojenje imenujemo iziočevanje tekočine skozi kožo, da se izrazimo na najbolj enostaven način. Z znojem izločamo znatno količino škodljivih snovi in ohlajamo telo, ker pri izhlapevanju odvzame organizmu veliko količino toplote. Razlogi potenja so zelo različni. Naravnega znojenja ni težko razlikovati od bolezenskega.
Znojnice so žleze, ki jih imamo po vsem teelsu. Najbolj so razširjene' pod pazduho, na podplatih in na dlaneh. Potimo se pri hudi vročini, pri težkem delu, «od strahu ali od razburjenja. Ne samo v poletni vročini, ampak tudi pri napornem delu pozimi teče znoj s telesa. Marsikateri izpit in marsikateri prvi nastop pevke, igralke ali drugih umetnikov pa tudi znanstvenikov spremlja bolj ali manj moyno potenje.
Večinoma znoj izhlapeva nevidno. Dnevna količina potu, ki ga izločamo, je različna in se spreminja. Odvisna je pač od tega, kakšno delo vršimo, pa tudi od vremenskih razmer. Povprečno izločamo 1 in pol litra potu na dan. V tropskih Ježe!ali ali pod gotovimi okolnostmi tudi pri nas, lahko dnevno izločamo 10 do 15 letrov potu na dan. Pri močnem potenju se na koži naredijo večje ali manjše kapljice. Znoj vsebuje 2 odstotka čvrstih snovi, med katerimi sta najvažnejši sestavini kuhinjska sol in sečna snov. Zaradi tega imenujemo znoj tudi »razredčeni seč«. Ko znoj izhlapeva, ni vedno brez vonja, kar je za mnoge sitna in neprijetna stvar. Vonj izvira iz maščobnih kislin, ki nastajajo pri razkroju kožnega loja.
Mnogi ljudje se že po svoji naravi močno potijo, čemur je vzrok telesna konstitucija. Drugi se ne potijo po vsem telesu, ampak samo na dlaneh in podplatih. Zmerno znojenje je prav dobro za naš počutek. če splošno ali krajevno potenje izostane, recimo zarali prehlada ali če smo premočeni ali zaradi katerega koli drugega vzroka, lahko nastopijo raznovrstne težave. V tem primeru si moramo pomagati s toplimi ko-pelmi ali z gorkimi ovitki, dobro pa je tudi, da pijemo primerne vrste čaja.
če se sončimo, se seveda tudi potimo, i Sonce na dva načina učinkuje na telo; kot toplota in kot svetloba, V našem primeru hočemo govoriti samo o učinku toplote. Sončna gorkota povzroča zastoj telesne toplote in živahno potenje. Pri enournem sončenju je višek znojenja tako velik, da
padec teže za poi do 1 in pol kilograma. Pot, ki ga povzroča sončna toplota, Ima posebno koncentracijo soli, ki odstranjuje strupe iz telesa.
Prekomerno znojenje opažamo pri tuberkuloznih, pri zvišani telesni toploti, pri srčnih in ledvičnih boleznih, pri prekomernem in živahnem delovanju ščitne žleze, pri prekomernem delu jajčnikov, pri izdatnem pitju vole ln drugih pijač in pri zauživanju kuhinjske soli. Nadalje opažamo močno potenje pri ljudeh, ki imajo razburljive živce ter po hudem duševnem in telesnem naporu. Ce moj ostane delj časa na občutljivi koži, lahko povzroča razne izpuščaje. Nočno potenje je včasih sumljivo. Pogosto pa se po nepotrebnem strašimo, ker je zelo mnogo ljudi, ki se pote zato, ker so razburljive narave. Za vsak primer pa naj velja glede nočnega potenja pravilo, da je najboljše, če se posvetujemo z zdravnikom, ker se lahko za znojem skriva kakšna bolezen.
Potne noge, pa tudi potne roke so neprijetna reč. Prav tako je sila neprijetno potenje debelih oseb na krajih, kjer znoj ne more izhlapevati. Pot se razkraja in neprijetno diši. Včasih se na koži naredi znojni zdrob. To so majhne, rdeče, srbeče pikice. Po tem, kakršne so okoliščine, se lahko narele tudi majhni mehurčki. Neprijetno potenje nog, potenje pod pazduho in potenje rok zdravju sicer ne škoduje, lahko pa ga preprečimo z izmeničnimi kopelmi z vročo in mrzlo vodo. Tudi mrzle kopeli pomagajo. Zelo učinkovito je pogosto kopanje
in umivanje nog. Pazduho umivajmo pogosto z vročo vodo ln milom ter dobro posušimo. Dobri so formalinovi izdelki. V zelo trdovratnih primerih poizkušajo znojenje omejiti tudi z Röntgenovimi žarki. Poleg kopeli je odlično sredstvo pogosto menjanje perila in nogavic. Vroče kopeli in potenje v zdravilne namene, kot na primer pri rev-matizmu sklepov in revmatizmu mišic, dalje potenje za ozdravljenje prehlada, smejo uporabljati samo ljudje, ki imajo zdravo srce. Potenje namreč že samo po sebi obremenjuje delovanje srca.
Iz gornjih besed lahko posnamemo, da je normalno potenje nujno potrebno in zdravo. Pri prekomernem potenju pa se lahko poslužimo zdravljenja, in sicer je treba zdraviti vzrok bolezni. Nikar si ne poskušajte odstraniti vonja po znoju z raslimi kremami, dišavami ali z dišečimi pudri. Stanje se bo poslabšalo — znojenje bo še hujše. Najboljša dišava je in ostane vola in milo.
Potenje pri malih predšolskih otrocih in pri dojenčkih med spanjem je po večini brez resnega pomena. Največkrat je krivo tega pregorko zaodevanje. Pri otrocih, ki so zdravi in pri odraslih ni treba ustavljati potenja z zdravili, pač pa si pomagajmo s snago v smislu gornjih navodil. Kdor poleti po dolgih turah ali po drugem telesnem naporu izgubi veliko znoja, mora izgubljeno tekočino, ki lahko znaša več litrov, nadomestiti, zlasti če želi nadaljevati pot ali začeti znova z delom, sicer se izpostavlja nevarnosti sončne kapi.	(—g—)
Oskrba vojske v Afriki
Oskrba italijanske in nemške vojske v Afriki zahteva mnogo truda in mnogo posebnosti. Treba je ne samo skrbeti, da imajo vojaki, ki se boré v vročini in na peščenih tleh, kjer ni zelenja ne vode, izdatno hrano in krepčilne, osvežujoče pijače. Treba je izkratka paziti, da je prehrana za tamošnje podnebje primerna.
Vsekakor so se italijanski vojaki dosti laže privadili na podnebne razmere v Severni Afriki in tudi njihova hrana se ni dosti izpremenila. Italijanska vojska je zvesta svoji preizkušeni okusni oljnati kuhinji in testeninam, ki jih pač noben narod ne zna užitne je pripraviti. Precej bolj kočljivo je bilo z Nemci, pri katerih se je pokazalo, da je vprašanje prehrane važnejše kakor sam vpliv podnebja. Zavoljo tega je bilo vprašanje prehrane nemške vojske v Afriki poverjeno zavodu za kuhinjsko umetnost v Frankfurtu ob Meni, čigar naloga je, znanstveno raziskovati prehrano v raznih krajih in raznih okoliščinah. Zavod, ki je v državni upravi, dela v sedanji vojni sila zanimive preikušnje. Njegova poglavitna naloga je sestavljati kuhinjske recepte za najboljšo, najcenejšo in najprimernejšo vojaško hrano. V Nemčiji, kjer so v znanstvenih rečeh radi prav temeljiti, so prišli do prepričanja, da je treba kar najresneje vpoštevati stari rek: da koraka vojska »po svojem želodcu«. V frankfurtskem zavodu najdete poleg velikih kuhinj in velikih shramb, kjer gospoduje kuhalnica, razne kemične laboratorije, rentgenske kabinete in zdravniške razisWovalnice, kjer raziskujejo kalorije in vitamine ter v učenih formulah ugotavljajo, kako so posamezna jedila prebavljiva.
Velika preizkuševalnica v Frankfurtu se je posebno izkazala spričo vojne v Severni Afriki. 2e naprej se je vedelo, da bo borbena sposobnost čet, ki se morajo boriti v nevajenih podnebnih raanerah, znatno odvisna od tega, ali jim bo mogoče nuditi pravilno hrano in primerno pijačo. Izkušnje zadnjih mesecev so pokazale, da se je to posrečilo. Vojaški kuharji nemških čet v Afriki so morali poslati svoje jeiilne liste v Frankfurt obenem z natančnim poročilom, kako gódijo posamezna jedila nemškim vojakom. Vse te podatke so nato v Frankfurtu preizkusili in jih primerjali z lastnimi pokušnjami. Tako so naposled sestavili »idealne jedilnike« za vsak letni čas v tropskem podnebju. V Frankfurtu zdaj izdelujejo jedilnike, uvažujoč tiste zaloge živil, ki jih pač lahko iz Nemčije pošljejo v Afriko. Pokazalo se je v glavnem, da je vojakom najbolj všeč tista hrana, ki se ne razlikuje preveč od one v domovini. Tako so na primer izprva sodili, da vojaki pod vročim nebom ne bodo dobro izhajali z mesom, zato so jim namenili več zelenjave. Toda to ni bilo najugodnejše. Vojaki so si poželeli svinjine in bravine in bilo jim je ustreženo.
Seveda so taktične zahteve puščavske vojne tudi svojevrstno vplivale na jedilnik. V prostranih peščenih pokrajinah, kjer bi ogenj z dimom lahko izdal postojanke sovražnikom. morajo biti na razpolago živila, ki se lahko použijejo presna in ki vendarle vojaka nasitijo. Zaradi tega je bilo v Nemčiji izdelanih za afriški zbor mnogo
KULTURNI PREGLED
Giacomo Leopardi
v.
V pismu Francozu de Sinnerju je pisal Leopardi leta 1832, da odklanja mnenje, češ da so njegovi filozofski nazori posledica telesnega trpljenja. Njegov protest zoper sodbo, ki se bo posle; v raznih inačicah ponavljala celo stoletje do naših dni: da bi namreč Leopardijeva misel hodila druga pota, če bi ne bil pohabljen in skoraj v»e življenje bolan, je delno upravičen. Skoraj^ še ob njegovem času je na zunaj zadovoljni, imo-viti in zdravi nemški meščan Schopenhauer oznanjal podobne poglede na svet kakor Leopardi, tako da pravi Robert Hamerling: »Schopenhauer... je skoraj dobesedno ponavljal to, kar je Leopardi izražal' v svojih pesmih...« Pol stoletja pozneje je večno boleha vi Nietzsche spreminjal svojo bolest in usodo v najdrznešo filozofijo moči. kar je pozna zgodovina človeškega mišljenja. Tako se dajo'iz nesrečne usode in bolesti izvajati razni svetovni in življenjski nazori. Leopardi j ev pesimizem ni nujno poslledica bcilejni Morda bolezen samo izostri pogled na življenjsko stvarnost, razžene kakor veter zasenčevailne oblake nekaterih iluzij in postavi človeka z vso njegovo nemoč jo pred ravnodušno obličje narave.
Vzlic temu pa se danes bolj kakor kdaj nagibljemo k sodbi, da je Leopardijeva pesniška i,n filozofska podoba sveta zrasla iz njegove osebne usode ter da je v tolikem stopnjevanju doživljena bolest od nesmiselne telesne bolečine preko čustvenih muk tja do rajrahlejše bolesti spoznanja o niče-murnositi sveta in človeškega življenja v zrem z vso psihofizično podlago Leopardi-
jeve osebnosti mati njegove poezije in njegove filozofije. Vse njegovo doživljanje sveta, vse njegove spoznave, pa naj bodo še tako izraziti plod spekulativ-nega iskanja, odražajo v sebi nekoliko gor-jupe življenjske izkušenosti in lahko um-ljive . zagrenelosti. Da je Leopardi reagiral drugače 4na svojo usodo kakor vendarle j srečnejši Nietzsche, so morda vzrok dedne osnove njegovega značaja, te skrite determinante slehernega svetovnega nazora.
Osebna usoda je nedvomno ojači.la melanholični nagib, ki se ie sproščal v Leopardi-jevi poeziji kot izvor njenih elegičnih tonov. Sodobno dušeslovje bi nemara našlo tudi z nekaterimi psihoanalitičnimi prijemi razlago za Leopard i j evo duševno stanje. Vse modrovanje o genezi teh primarnih, osebno doživ-Ijenih podnetov pa ne more ovreči filozofske upravičenosti Leopardijevih pesimističnih pogledov na človeka 'n na življenje, prav kakor ne more nobena taka razlaga zmanjšati estetske vrednosti njegovih pesniških stvaritev. Ideje, ki dobe bodisi filozofsko, bodisi poetično obliko, čustva in spoznave, ki preidejo v organično življenje umotvorov, imajo svoj raison d'ètre tudi brez zveze z avtorjevim življenjepisom, t. j. s svojo individualno genezo.
Poglavitna vrednost Leopardije nesmrtne zapuščine so njegove poezije. Najboljše in najznačilnejše so zbrane v knjigo »Cgnti«, ki edina predstavlja poeta in sodi med najpomembnejše v italijanski pesiiškn književnosti 19. stoletja. »Canti« obsegajo v glavnem nekaj okrog štirideset pesmi. Skromna žetev obilne, z mukami in solzami
zalivane življenjske setve, če jo primerjamo s celotnim delom tega ali onega Leopardi-jevega sodobnika na primer Hugoja. V tem poglédu spominja Leopardi na našega Prešerna.
Leopardi je pisal pesmi poredkoma in počasi. Hotel je. da mu dozorevajo kakor grozdje v jesenskem soncu. V nekem pismu leta 1824 se izpoveduje, da je spisal samo malo pesmi in še te so kratke »Pri pisanju « pravi. »nisem nikdar zasledoval kaj drugega ka-kcT navdahnienje; vedno sem si v dveh minutah i zob! skoval zasnovo in v?o razdelitev vsebine. Ko ie to storjeno, čakam, da mi pride nov trenutek stvarja'nega veselja. Ko le-ta napoči (a to se oo navadi zgodi šele čez nekaj mesecev), začnem z!affati pesem, vendar tako počasi, da tudi najkrajše pesmi ne morem končati p-iej kakor v dveh aili treh tednih. To je moja metoda: in če ne pride inspiracija sama t»o =ebi tedai bi laže pritekla voda 'z debla kakor pa en sam verz iz mojih možgan.«
V teh štiridesetih rvesmih je zgo^ena ne samo vsebina človeško dragocenega življenja. v njih ni le t»e*nikova o^bn« izkušenost ter v duhovne simb^'e <n izraze spremenjeni trnki sad njegovih muk 'n njegovega neutešenega hrepenenja; v njih so tudi izraženi rezultati pesnikovega premišljevanja in intelektualneqa napora za doumet j e nekaterih poglavitnih človeških problemov. Leonardi ni bil pesnik magičnega, marveč logičnega tipa. zato ie bližji Nietzšcheiev©-mu vzoru apoliničnega pesnika Irac'cnalen dejal bi, majcen je pri njem samo prvi pre-blesk pesniške misli, inspira ciia, ki mu položi v duha zarodek pesmi. Niens rast. nje kompozicija je že zavestno del<* ratia. ;ska-nje najBolj ustrezajočega izraza, piljenje, dovrševanie — prav kakor dane« na primer pri Paulu Valéry ju. Zaradi te močne kon-
! f
troie intelekta preveva vso Leopadrdi jevo poezijo neka jasna in čista svetloba. Podobna je naravi v zgodnjih jesenskih dneh. ko se zdi sonce umerjeno in blago in ko so vsi predmeti, tudi vse sence, očrtani razločno in jasno. V vsem ozračju čutiš melanholijo slovesa zadnji žar dozorevajočega življenja, neizprosno bližino odhoda in počitka. V to osnovno ozračje svoje poezije, v ta elegično jasni ton pesnikov-e du!e spušča Leopardijeva muza v podobi inspiracije tisto krhko snov, iz katere bo učeni logik in tenkočutni jezikovni erudit stkal svoje pesmi in položil v njihovo posodo svoje najbolj presunljive skušnje in najrahlejše hrepenenje.
VI.
Izmed prvih pomembnejših pesmi sta dve (All'Italia, Sopra il monumento di Dante), obe delo dvajsetletnega Leopardija, izraz njegove vere v Italijo; verzom se pozna, da ;ih je spisal mlad učenjak, ki se giblje v krogu humanistične učenosti in ki doživlja v sebi zgodovinsko usodo svojega naroda. K patriotičnim motivom se pozneje le redkokdaj vrača, toda zagonetna pet zgodovine, skrivnost minevanja in propadanja, ki tolikanj označuje dramatični potek njcn'h valovanj. zavzema večkrat Leopardijevo pesniško fantazijo.
V naslednjih pesmih, če jih pogledamo krono'osko. se čedalje bolj uveljavljajo razpoloženja nemirnega duha. k; tiplje okrog vprašanj večnosti in neskončnosti, ki postavlja zoper ravnodušno, človeku sovražno naravo ifluzijr ko< neogibno opojnost duše. kot edino sredstvo, da postane življenje znosno. Vedno boflj vstopa ▼ njegovi poeziji, prav kakor v prozi in v osebnih zapiskih, v ospredje poglavitni problem človeškega živlienia: problsm zla v človeku, v naravi v zgodovini in z njim zvezano vprašanje
koncentriranih past lz pemikana, soje in vitaminskih preparatov. Ta okrepčila morajo vsebovati vse, kar je potrebno za izdatno krepitev telesa. Pripravljena pa so ta živila tako, da se tudi ob huli pripeki cele tedne ne pokvarijo. V etapnih krajih imajo nadalje zadostne množine presnega sadja, ki vojakom posebno tekne, če so se več dni vzdrževali z opisanimi posebnimi živili. Načelno je četam prepovedano, da bi povečale svoje obroke na ta način, da bi streljale puščavske živali. Pokazalo se je namreč, da povzroča uživanje mesa takih živali, ki niso zdravniško preiskane, raznovrstna obolenja.
Posebno poglavje vojaške oskrbe v Afriki je pitna voda. Vojak potrebuje dnevno povprečno pet litrov vode. Ker ni mogoče tolikšno množino vole dostavljati napredujočim četam, je bilo treba čete naučiti, kako naj same iščejo studence. Razen tega imajo pri sebi kocka limoninega koncetra-ta, ki jim hladi žejo, obenem pa vsebuje desinfekcijske snovi, ker je treba razkužiti vodo iz vsakega puščavskega studenca. Ustvarjen je bil tudi poseben aparat, ki napravlja morsko vodo pitno. Vsekakor je ta iznajdba, ki bi bila zlasti za Anglijo kot izrazito pomorsko silo neprecenljive vrednosti, stroga nemška skrivnost.
V puščavi se je izkazalo, da pivo najbolje gasi žejo. V Tripolisu so danes različne, iz Nemčije priselejne pivovarne, ki varijo za nemške vojake v Afriki pivo z lahkim odstotkom alkohola. V velikih pločevinastih galonah dobavljajo vojakom v prvih borbenih vrstah zaželjeno pijačo.
Precej različna od nemške in italijanske oskrbe je prehrana angleških čet. Angleži prejemajo svoje »steaks«, Avstralci svoje »muton chops«. Indijci, ki imajo, kakor znano, zelo stroga pravila glede prehrane, pa morajo biti oskrbovani z velikimi količinami konzerviranega domačega sočivja in mesovja.
Medopustna trgovina z mesom
Osebje urada za nadzorstvo cen pri Visokem komisarjatu že dalje časa zasleduje skrivno trgovino z mesom in skoraj vsak dan izvrši kako aretacijo. Prav tako pazno sledi brezvestnim ljudem, ki s svojim temnim delom škodujejo poštenemu potrošniku. Oni dan j g prišel na vrsto mesar Ivan Lipah, Zg. Kašelj 75. kj je skrivaj zaklal nepravilno kupljeno kravo ter je bil že gotov. da jo bo lahko prodal ne glede na vse določbe, toda organi omenjenega urada so ga zasačili na samem činu, mu zaplenili 158 kg mesa ter brezvestnega klavca naznanili sodni oblasti.
Gospodinja: >Micika, želim si, da bi se vedli skromneje. Ko boste zvečer stregli gostom, ne nosite, prosim, lišpa.«
Služkinja: »Za Boga, milostiva, saj ne nosim nič tako dragocenega ... Vsekako sem vam pa hvaležna za svarilcy Nisem si mislila, da so vaši gostje tako nevarni-«
smisla našega bitja in žit ja. Če je narava človeku položila v srce neugnano hrepenenje po sreči, se vprašuje Leoparda v raznih inačicah, čemu ga je prevarila za to srečo, saj je vse zlo v naravi (se pravi: vsa njena resničnost) pravi posmeh sreči in ugodju? — Prav tako se oglašajo v več pesmih motivi neuslišane ljubezni in neozdravljivega razočaranja. Tako poje boflest na vse tanke strune Leopardijeve občutljive duše Nastaja tisto izrazito leopardijevsko ozračje, v katerem si stojita v neenakem, dramatičnem in za človeka neizprosno tragičnem boju nasproti narava in človek. Pri redkotkaterem pesniku občutiš v tako presunljivi obliki usodno disharmonijo odnosa med spoznava-jočim človekom in slepo naravo. Človek je s svojim duhom postal zavest narave, edino sredstvo, s katrim se sama spoznava in ocenjuje, vzlic temu je neprestano ogrožen v svojem obstoju, izložen neskončnemu trpljenju, zapisan neogibni zahrbtni smrti in obsojen, da z vsem, kar ustvarja, izginja v večnosti. Leopardi je živel pred Darwinom. vendar je že spoznal, da narava ne pozna jaza, da obstoje samo posamezne vrste in da so poedinci poklicani v življenje zgolj zato. da z bojem med vrstami podaljšujejo nesmiselni obstoj v »sit. ki so morda z vsem življenjem vred samo biološki akcident v geološkem procesu zemeljske skorje. Nasproti najbližji isn »najaktualnejši« smiselnosti svojega časa — prosvetljenjskemu optimizmu. veri v napredek in v znanost —, nasproti rousseauevski iluziji o prirojeni dobroti človeka in o harmonični lepoti narave in njenih zakonov je Leopardi stavil v pesniških in proznih spisih staro, tudi v krščanskem nauku ohranjeno spoznanje o neizmerni moči zla. o krutem zakonu trpljenja in b m] est i. ki gospoduje nad vsemi živimi bitji. (Značilen je v »Zibaldonu« njegov opis ore-
tega pa popijem na* dan najmanj liter tople vode, popoldne si okopljem noge v vroči vodi, popijem kakršen čaj, da se spotim, po potrebi si privoščim tudi pošteno masažo in nato pričnem na novo ...«
»Ne, veš kaj: pod temi pogoji pa sem jaz
tu in tam rajši malo prehlajen!«
* * «
»Torej vi pravite, da bi dal več ognja v svoje verze?«
Založnik: »Nasprotno, več verzov v
ogenj!«
* * *
»Naslednji!« je dejal zobozdravnik.
Vstopil je Ahacelj. »Kaj želite?« je vprašal zobozdravnik.
»Izderite zob,« je velel Ahacelj.
j Brez bolečin?«
»Ne,« je pdgovoril Ahacelj dostojanstveno, »nočem nobenih posebnosti. Nič kokaina ali kakor se imenujejo vse tiste snovi, s katerimi vlečete ljulem denar iz žepa. Ven z zobom, brez vsakih ceremonij!«
Zobozdravnik ni bil prav nič užaljen. Nasprotno, dejal je: »Zelo me veseli, da sem srečal končno moža, ki jemlje stvar možato. Sedite torej.«
»Ne, hvala,« je odvrnil Ahacelj hitro. »Meni sploh ni treba izdreti zoba. To je samo za mojo ženo, ki je še v čakalnici!«
tocega vrta, kjer je na prvi pogled vse krasno in ubrano, globlji pogled pa pokaže same možnosti trpljenja, rop, parazitstvo, boj za obstoj, ravnodušnost narave nasproti usodi poedinih stvorov.)
V svojih opevih sebe Ln sploh individua se postavlja Leopardi v trpko nasprotje z neskončnostjo, z vesoljstvonn, najsi sicer pravi (v »L'Infinito«), da »...II naufragar m'è dolce in questo mare« (sladak mi je brodolom v tem morju). V podobi pastirja ki pase črede v samotah Azije, opeva blodnega človeka na zemlji, se spominja minljivosti mladosti, naslade, upov, ljubezenskih zanosov, konca tolikih lepih iluzij. O svet, o svet. — vzklika v neki pesmi —, zakaj ne daješ vsega, kar obetaš? Zakaj vse zapored slepiš za sinom sina? Pesnik se boji starosti in pogosto obletava s predorno mislijo zadnjo resnico našega obstoja: problem smrti. Zdaj je željan njene milosti, zdaj plah pred podobo razkroja lepe žene v grobu. Venomer se vprašuje: Čemu to? Čemu toliko muk in toliko bojev: človeka z ljudmi, ljudi z naravo? In vse samo zato. da življenje mineva v neskončnem breznu časa m pro-\ štora?!...
Tem in podobnim mislim in čustvom je dal Leopardi pristno pesniško podobo; dal jim je drget prave in čiste poezije, ra clonai no-mistični nadih pascalovske groze pred prostorom in časom, bliskavice pesniške magije na jasnem ozadju logične misli. Njegovi verzi imajo zlasti v izvirniku melodično* lepoto, ki prebuja v sorodnih dušah globoko sozvočje. Čisto apolinično gledanje sveta je zaobseženo v pesmih, ki opevajo v okviru recanatskega kraja slikarsko ali skoraj že plastično doglodane naravne podobe, kakor na primer v začetku pesmi »La seta del dì di festa«:
Dolce e chiara e la notte e senza vento,
E quela sovra i tetti e in mezzo agli orti
Posa la luna, e di lontan rivela
Serena ogni montagna...
*
Vprašanje, ali je bil Leopardi klasik ali romantik (pisal je zoper romantiko), je p obdobno* vrašanju pri našem Prešernu; zdi se, da je Leopard i jev emu klasicističnemu okusu dala romantika plodne stvarjalne podnete ter tudi nekoliko vsebine in svojega upornega nemira.
Njegova proza, zlasti »Operette morali« in »Pensieri«, ter debele knjige njegovih zapiskov (»Zibaldone«) samo izpopolnjujejo razgibano biografijo tega dragocenega duha. Težko je ponekod dognati, kje se pri njem končuje poezija in kje začenja filozofija, saj je vse, kar je poteklo' iz njegovega peresa, izraz iste osebnosti, istih konfliktov, istega iskanja, istega neizmernega hrepenenja; vse drhti s strunami iste bolesti. Za vsem stoji človek, ki je vroče ljubil ljudi, a se je neskončno razočaral z njimi; človek, ki je imel ves čut za lepoto narave, a je preveč občutil strahotno resničnost njenih kontrastov. Leopardi jeva poezija in filo, zofija sta izraz upora zoper to, kar je izven naše moči: morda nesmiselnega upöra. kakor je nesmiselna tudi igra. v katero nas je življenje zaplelo. Svit pomirjenja je posinill v dušo šdle tedaj, ko je pesnik spoznal, da je minevanje — ta kruti sovražnik volje do obstoja, do trajanja — prav za prav edini smiselni konec vesoljne in elementarne drame zemeljskega življenja.
ZAPISKI
Bruno Brehm
Pred petdesetimi leti se je rodil v Ljubljani kot sin avstrijskega častnika, sudet-
skega rojaka današnji nemški pisatelj Bruno Brehm. S tem v zvezi je priredil lektorat Nemške akademije v Ljubljani v torok zvečer predavanje svojega lektorja g. dr. Drü-nerja o Brehmu in njegovem delu. Predavanje je zaključilo tekočo sezono, obenem pa je bil z njim sklenjen ciklu« predavanj dr. Drünerja, ki je obravnaval ne le z literarne, marveč tudi s historične in filozofske strani duhovno in socialno problematiko avstrij-stva kot svoj&ke forme družbene skupnosti, duhovnega reda in nad naroči nega sodelovanja (Stifter. Eichendorff, Rilke, von Gagern, B. Brehm).
Predavanju o Brunu Brehmu so prisostvovali zastopnik Generala, kancelar nemškega konzulata in predstojnik Italijanskega kulturnega instituta g. prof. dr. A. B ud rovi c h. Otvoril ga je s pozdravnim nagovorom g. prof. dr. S w o b o d a. G. dr D r ü -n e r je prikazal življenje tega. slučajno v Ljubljani rojenega nemškega pisatelja, ki je že kot deček sanjaril samo o vojaštvu in »požiral!« vojaške knjige, nato pa je sledil očetovemu vzgledu in postal vojak Med svetovno voino je prebil dve leti v ruskem ujetništvu. Po vojni, ko je razpadla stara monarhija, se jc znašel kakor toliki drugi na težkem eksistenčnem razpotju. Posvetil se je študiju umetnostne zgodovine, preden pa je na tej, poti dospel dalje, se je lotil pisateljevanja in je takoj dosegel velik uspeh. Njegovo najpomembnejše delo je trilogija. v kateri se bavi z razpadom avstrijskega cesarstva in s spremembafmi. ki so nastopile v poversajski Evropi. Prvi del te trilogije je roman »Apis und Este«, ki ie v njem postavil v dramatično nasprotje nosite! ja dveh nasprotujočih si svetovnopolitič-nih doktrin nacionalnega reda: eno zastopa voditelj srbske »črne roke« D. Dimitrijevič Apis (načelo narodnostne suverenitete v du-
hu francoske revolucije), drugo pa nadvojvoda Franc Ferdinand (načelo nadnarodnega poslanstva in sodelovanja zemljepisno in zgodovinsko združenih narodov).
G. dr. Drüner se je obširneje bavil prav z ideološkimi osnovami v delu Bruna Breh-ma, označujoč z nalikairni iz glasbe konso-nančni, h armon i za c i j s ki in disonančni princip v politiki in omenjajoč zvezo med mu-ziko in politiko zlasti še v zvezi s socialno-kulturno mentaliteto avstrijstva.
Dr. Driinerju se je za njegova izvajanja v tem in v prejšnjih predavanjih zahvalil g. dr. Kaiser, poudarjajoč smotrno aktivnost lektorata Nemške akademije v času dr. Driinerjevega delovanja. G. dr. Drüner sc je v svojem sklepnem govoru vrnil k že prej izraženi tezi o potrebi sodelovanja italijanskega. nemškega in slovanskega elementa, obenem pa jc izrekel zahvalo oblastem. ki so podpirale delo Nemške akademije.
Glösa o »detektivkah«
V zadnjem času sta se pojavili na knjižnem trgu dve detektivski povesti, obe v »Slovenčevi knjižnici«: liarla Derra Bigge ris a »Žametne copate« (prevod J. K essi er ja) in Saxa Rohmerja »Shivnost dr. Fu-Mančuja« (prevod Avgusta Petri-č i č a). Čeprav je slednja označena kot »kriminalni roman«, spada vendar v tisto vrsto pripovedne literature, ki se j t zanjo ponekod udomačil skupen imenovalec »detektiv-ka«. Obe knjigi sta med obilno proizvodnjo te vrste izbrani in vsaka ima zadosti tega. kar je najbolj značilno za kriminalno pripovedništvo: napeto dejanje ki se doseza s spretnim zapletanjem in razpletanjem dogodkov. zelo veliko živil jen ja in skora-' nič opisov, živahen dialog in delno tudi ckviir
nenavadnega ali v drugi povesti celo eksotičnega okolja. Pisateljeva kombinatorična fantazija je v takih povestih stopnjevana do tistega stanja, ko postane branje že zar-deva živcev in ko res do kraja zaposli čita-teJjevo uživajočo domišljijo. Zato je um-Ijivo, da ne te povesti in ne druge iz tega rodu zabavne literature ne izvršujejo druge funkcije kakor zabavajočo; z njo nekako izčrpajo ves svoj smisel. Kakor za veliko večino filmov, ne ostaja tudi za njimi nobena močnejša duhovna sled; podobne so opojnim sredstvom, ki vzbujajo občutje trenutne pozabe in podobna ugodja ter preganjajo enoličnost in puščobo vsakdanjega življenja. Tako se njihov pomen prenaša s strogo literarnega področja, kjer nič ne štejejo, na psihološko in od tod dobivajo tudi sociološki pomen kot kulturna mamila. Uporaba teh sredstev je v značilnem nasprotju z veličino in potresi dobe in z njeno v vrtoglave globine segajočo problematiko.
Gledališki delavec dramatski avtor. Zagrebško gledališče je uprizorilo minule dni komedijo Ivana Lamze »Kontrolor«. Lamze jc član tehničnega osebja zagrebške Drame in sodeluje že dolga leta pri postavljanju kulis. Sedaj se je fknzpefl do dramatskega avtorja, čigar delo je scenično opremil V. Žedrinski in v katerem nastopajo Avg. Ciiič, Janko Rakuša, Bela Krleža in drugi. Lamze je že prej debutimi kot dramatski pisec na diletantskem odru. kjer so uprizorili njegovo dramo iz življenja hrvatskih Zagorcev »Malo grunta puno greha«. Tudi komedija »Kontrolor« se dogaja v Hrvat. Zagorju.
NietzSchejeva korespondenca je izšla v sedem zvezkov oibsegajoči nemški izdaji.
Opera o Odiseju. Nemški skladatelj Hermann Reuter je zložil opero »Odysseus«, ki bo imela krstno predstavo v Frankfurt«.
Ptica ali letalo?
La battaglia della Marmarica: Reparti italiani in posizioni avanzate. Sul fondo e risibile 1 martellamento delle artiglierie italiane — Bitka za Marmariko: Italijanski oddelki v sprednjih položajih. V ozadju je videti delovanje italijanskega topništva
VSAK DAN ENA
Ko je nekoliko let pred prvo svetovno vojno neki letalec nad Berlinom poskušal prve letalske akrobacije, je priobčil neki tamkajšnji humoristični list sliko čaplje, ki je poskušala iste umetnije, pri tem grdo strmoglavila na tla ter dejala žalostno svojim vrstnicam: »Mislim, da se ptice letanja vendarle ne bomo pošteno naučile!«
V tem dovtipu je tičalo nedvomno zrnce tistega ponosa, ki se rad poiavi po velikih napredkih, kadar doživi človeški duh kakšno novo zmago nad elementi. Tako je bilo tudi v sredini prejšnjega stoletja, ko so dosegli velik napredek z optičnimi instrumenti, zlasti z mikroskopom in daljnogledom, in si je marsikdo zastavil vprašanje, da-li niso te tehnične pridobitve prekosile zmogljivost človeškega očesa. Helmholtz, znameniti fizik, je izrekel tedaj besede: »če bi mi moj optik dobavil tako nepopolno orodje, kakršno je oko, bi ga odklonil!« — Danes smo sicer malo drugačnega mnenja in vemo, da ni instrumenta, ki bi prekašal čudovite sposobnosti očesa. Tudi navzlic vsem uspehom letalske tehnike si ne domišljamo preveč, da smo že prekosili sposobnosti naravnih letalcev, ptic in žuželk, če bi si kaj takšnega domišljali, bi zadostovalo, da pomislimo na neprestane težke letalske nesreče, kajti gotovo je, da nismo slišali še nikoli o takšnih nesrečah v ptičjem svetu, kvečjemu če bi ne hoteli prištevati sem tistih primerov, ko pade kakšen negoden mla-
l'rigionieri britannici catturati dorante la battaglia della Marmarica, in attesa di essere avviati verso le retrovie — Angleški ujetniki, zajeti med bitko v Marmariki,
čakajo, da jih odpeljejo v zaledje
- ____________ _ _ i — —
»Ne verjamem, da meri vaša strupena kača, kakor sami pravite, dva metra v dolžino.«
»Prosim, tukaj imate merilo, pa jo izvolite izmeriti!«
Posizioni di artiglieria italiana In Marmarica — Italijanski topniški položaj
v Marmariki
dlč lz gnezda, pri čemer pa običajno ne utrpi velike škode.
Narava je za svoje stvore preskrbela pač na razsipen način in jih je opremila tako velikodušno za njihove naloge, kakor ne bomo mogli mi bržkone nikoli opremiti naših letal. Tu moramo navesti zlasti nosilne ploskve, ki zavisi od njihove razsežnosti v veliki meri vse delo, bodisi mišično ali strojno, ki ga je treba opraviti pri letanju. Pod temi nosilnimi ploskvami moramo razumeti pri pticah krila in rep, pri letalih pa krila in višinska krmila, čim težje je breme, ki naj se dvigne v zrak, tem večje morajo biti nosilne ploskve. Te so pa pri pticah velikanske, zlasti pri najboljših letalkah. Tako bi mogla pri hudournikih in lastovkah nosilna ploskev enega štirjaškega metra nositi breme poldrugega ali dveh kilogramov (takšno ploskev in taksnó težo bi sestavljala seveda cela vrsta teh ptic), pri štorkljah pa prenaša nosilna ploskev enega štir-jaškega metra 3,5 kilograma teže in pri okornih divjih goseh celo 11,5 kilograma. Seveda leti divja gos temu primerno in zlasti v primeri z lastovko zelo slabo, toda to ni vse skupaj nič v primeri z najlažjimi letali, kjer so nosilne ploskve na vsak štir-jaški meter obremenjene s težo 15 do 20 kg, pri težjih pa celo s 30 do 40 kg! Tu je razlika, če jo primerjamo z najbpljšimi letalci med pticami, tako velika, da jih bo menda nemogoče kdaj prekositi.
IKAJ ZNAM?
Beli na potezi ma tira črnega v treh potezah!
•
145. Valj v krogli.
V kroglo lahko včrtamo poljubno število Pokončnih- valjev. Kateri med njimi ima največji osni presek in kateri ima največjo prostornino?
Rešitve nalog 23. t. m.:
131.	Sekundni kazalec teče 720-krat hitreje od kazalca za ure.
132.	Anglija je bila republika pod CrdVn-wellom. v letih 1646. do 1660.
133.	Kurje jajce se vali 28 dni.
134.	železnica ne gre skozi malo republiko San Marino.
*
135.	Antikva in frantura sta vrsti tiska, in sicer imenujemo antikvo tisk z latinskimi črkami, frakturo pa z gotskimi.
•
136.	škotska, štedljivi Škot se je naučil brati tisk za slcpce in tako je lahko bral tudi v temi.
*
137.	Komični ud. Ta organ, ki je »narobe« ustvarjen, je nos: koreniko ima zgoraj, hrbet pa spodaj.
*
138.	Sestavljenka.
ANEKDOTA
V neki bitki v sedemletni vojni je pruski huzar zasledoval francoskega častnika, ki je tičal v uniformi z mnogo zlata. Francoz je streljal ponovno nanj, a ga ni zadel, končno se je moral ustaviti in vdati. Vprašal je huzarja, zakaj tudi on ni streljal.
»Kako pa!« se je zasmejal Prus. »Rad 61 bil imel vašo uniformo in tako je pač nisem hotel preluknjati!«
IKAJ VEM?
od njihove lastne teže. Velika letala jih v tem pogledu sicer ne prekašajo ali vsaj ne dosti, toda pri tem kažejo desti velje brzine.
Letala, kar se tiče zmogljivosti, tedaj ne smemo kar tako primerjati s ptico, njiju naloge so različne. Drugo pa je, kar se tiče konstruktivnih podrobnosti. Oblika nosilnih ploskev njih velikost v primeri s celotno velikostjo in druge takšne stvari se dado pri letalih po vzorcih, ki nam jih nudijo ptice, še zelo izboljšati. Priznati je treba, da predstavljajo ptice v tem pogledu višji tip letala, ki ga ljudje še nismo dosegli.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
»Ah, kakor vidim, si se poročil. Niti ene luknje nimaš več v nogavicah.« »Da, krpanje nogavic je bilo prvo, česar
me je žena naučila.«
* * *
»Vsako jutro ste moja prva misel, gospodična Olga.«
»Tako? Isto mi je dejal prej vaš brat.« »Je že mogoče. Toda jaz vstajam vedno
pol ure pred njim!«
* * ♦
»Kako je mogoče, da si tako prehlajen? Kaj takšnega se meni ne more zgoliti, imam preizkušene pripomočke proti temu. Vsak večer, preden ležem spat, si privoščim ledeno mrzel obkladek, zjutraj se spet mrzlo odrgnem, jem zelo malo, namesto
Isto je z vzletno sposobnostjo. Kako hitro se lahko dvigne ptica — da o muhah niti ne govorimo — nas pouče vsak dan predrzni vrabci, ki nas puste mirno v svojo najne-posrednejšo bližino, a se potem v zadnjem trenutku rešijo na drevo ali plot. Celo škr-janec, ki se dviga v zavojicah, doseže prav | znatno višino v času, ko je letalo še malo nad zemljo. Tudi tukaj moramo občudovati mater naravo, ki je skrbela za svoja bitja tako, da jim je z najmanjšo porabo mišične sile omogočila najhitrejši vzpon, že pionirja letalske stroke, brata Lilienthala, sta ugotovila, da se da zasločena ploskev težje premikati skozi ozračje nego plana ploskev. Z drugimi besedami pravimo temu, da je zračni upor za zasločeno ploskev večji. Ta zračni upor pa še znatno narase, če se ploskev ne premika kar naprej, temveč po zraku tudi udarja, kakor je to pri ptičjih krilih, ki so vsa bolj ali manj slokasta. In to pomeni, da se velik del mišične sile spreminja v vzgon ter da se ptica zato hitro dviga. Armada nesrečnih letalcev od Ikara dalje je bila tedaj navzlic vsemu na pravi poti, ko je skušala sestaviti krila, ki bi se gibala kakor ptičja krila. Ti ljudje so precenjevali samo zmogljivost človeškega telesa kot letalskega motorja. Kajti človek tehta povprečno 75 kg, a zmore komaj eno desetino k. s., med tem ko opravijo moderni letalski motorji z isto težo 1000 k. s. ta več. Ta velika zmogljivost je pač potrebna zavoljo neznatne nosilne ploskve v primeri z veliko težo letal, med tem ko opržtvijo ptice s svojo pogostoma ogromno letalsko ploskvijo svojo nalogo z dosti manjšimi »motorji«. Motorno zmogljivost goloba cenijo n. pr. na eno tridesetino do eno sedem-tatridesetino k. s. Golob opravi tedaj približno tretjino tega, kar zmore človek, pri tem pa je ptica dve stokrat lažja od človeka!
Seveda pa bi bilo nepravično primerjati celotno težo takšne ptice in njeno motorno zmogljivost s težo modernih letalskih motorjev, kajti teža kakšne ptice ne predstavlja teže motorja samega, temveč težo popolnega letala z motorji, kabinami, trupom, posadko in vsem drugim bremenom sploh, če to pomislimo, dobimo popolnoma drugačne številke. Vsaka konjska sila »golobjega motorja« nosi težo 30 do 37 kg in konjska sila štorkljevega motorja še vedno 20 kg, med tem ko nosi vsaka letalska konjska sila v najboljšem primeru okrog 15 kg, v slabših primerih pa dosti, dosti manj.
A vendar bi bilo napačno, če bi zavoljo takšnih primerjav naša letala podcenjevali. Pri teh gre namreč v prvi vrsti za dodatno težo, ki jo lahko nosijo, ne da bi se zavoljo lega zmanjšala njih letalna zmogljivost. Baš v tem pogledu pa letalo daleč prekaša ptico, ki seveda ni njena nalega, da bi prenašala bremena. Sicer so opazovali, da postanejo selilke pred odletom do 30 odstotkov težje (zaradi rezervne tolšče, ki jo dobe na pet) in to je prav tako dodatna teža, kakor če odnese 1100 g težak sokol 1000 g težko gos v zfak, toda ti primeri v ptičjem svetu ne predstavljajo normale, to se dogaja le izredno in tedaj se letalna sposobnost ptic običajno hudo zmanjša, med tem ko je prevažanje dodatne teže za letalo nekaj rednega, že majhna letala prenašajo bremena, ki so za 60 do 300 odstotkov težja
139.	Kaj so sončne pege?
140.	Kako bi na kratko prevedli besedo karikatura?
141.	Odkod izvira beseda limonada?
142.	Kat«ra zver jé rada med?
143.	Kaj je korveta?
144.	Ljubiteljem šaha
bomo z objavo kakšnega zanimivega šahovskega problema v naši rubriki gotovo ustregli. Pričujoči problem, k; ga je sestavil eden najbolj znanih umetnikov v tej stroki, pokojni španski mojster Val. Marin, je svoječasno na nekem nagradnem tekmovanju upravičeno prejel prvo nagrado, ker ga odlikujejo zanimiva, jasno izdelana misel, globoka vsebina in konkretni matni položaji v glavnih variantah:
«
ro il i Ics
•	Poveljnik Bommel povišan v general-
feldmaršaia. Adolf Hitler je poslal poveljniku nemškega zbora v Afriki naslednjo brzojavko: »Gosp. generalfeidmaršal Rommel! Hvaležno ceneč vaše vodstvo in vašo lastno ol ločilno požrtvovalnost ter v priznanje junaških uspehov čet, ki se bore pod vašim poveljstvom na afriškem bojišču, vsa povišam z današnjim dnem v general-feldmaršala.«
•	Stoti odlikovanec s hrastovim listom. Kakor znano, je Adolf Hitler v sedanji vojni ustanovil nov red: viteški križec železnega križa. Nato je viteškemu križcu dodelil kot nadaljnjo stopnjo odlikovanja hrastov list, potem meče k hrastovemu listu in kot najvišje odlikovanje briljante k viteškemu križcu. Odlikovanci s hrastovim listom imajo svoj številčni vrstni red. Te dni je prejel hrastov list k viteškemu križcu generalni major Ludvik Wolff, poveljnik neke pešadijske divizije. On je stoti vojak nemške vojske, ki je odlikovan s hrastovim listom k viteškemu križcu.
* Sindikat mesarjev In klobasičarjev Ljubljanske pokrajine, združenja trgovcev Ljubljanske pokrajine vabi vse mesarske in klobasičarske mojstre iz Ljubljane in vseh krajev Ljubljanske pokrajine na prvo remino letno skupščino, ki bo v nedeljo, dne 28. junija t. 1. ob 10. uri dopoldne v salonu restavracije štrukelj v Ljubljani, Dalmatinova ulica, z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev skupščine. 2. Citanje določil sindikata. 3. Volitev predsednika sindikata. 4. Volitev zastopstva sindikata. 5. Slučajnosti. Prosimo za točno in zanesljivo udeležbo!
*	O važnih zdravstvenih vprašanjih v Nemčiji je govoril v Hamburgu zdravstveni vodja dr. Conti. Rekel je, da so se izjalovile vse sovražne nade glele zdravstvene oslabitve nemškega prebivalstva. Doba je vsekakor težka in od vsakogar je treba zahtevati marsikaj strogega. Vojna zahteva, da ljudje v tej dobi izrednih naporov oblikujejo svoje življenje pametno in preudarno. Zaradi omejitve izdelovanja zdravil je rekel dr. Conti: Ako zadnji čas po lekarnah ni dobiti raznih preparatov zoper glavobol, pač to ni važno za ljudsko zdravje. Prej bi se lahko reklo, da kar nič ne škoduje, če je omejeno kupovanje takih sredstev, ki je prišlo kar po nepotrebnem v navado. To lahko posameznikom koristi. Pač pa je bilo strojeno vse, da ne bo primanjkovalo tistih zdravil, ki so resnično potrebna za ohranitev zdravja in dSlovnih sposobnosti nemškega naroda ter za obrambo pred kužnimi boleznimi. Izdelovanje zdravil je v vojni podvrženo splošnemu narodnemu zdravstvu, ne pa gospodarstvu.
*	Tajna ponarejevalnica dokumentov v sinagogi. Iz Budimpešte poročajo, da je policija v zvezi z zadnjimi aretacijami židov, ki so se s ponarejenimi listinami pretihotapili iz Slovaške na Madžarsko, odkrila v podzemlju neke budimpeštanske sinagoge odlično opremljeno delavnico, kjer so izdelovali žige madžarskih oblasti ter tiskovine in listine, potrebne za osebne izkaznice. Policija je zaplenila veliko število ponarejenih žigov in tiskovin, našla pa je tudi znatno količino živilskih nakaznic. Praktični židje tedaj niso skrbeli samo za prehod svojih sovernikov in sonarodnjakov na Madžarsko, ampak so jim tudi takoj ob prihodu omogočili prehrano s pomočjo ponarejenih izkaznic. Oblast je zaprla vse Žide, ki jih je zalotila v sinagogi, višjega rabina pa je ovadila sodišču. Preiskala je tudi listine mnogih Židov ter je kakih 500 mož poslala v taborišča na prisilno delo. Med temi so zelo imoviti trgovci, bivši bančniki in industri jci.
*	Zaklonišče ne varuje pred strelo. Vsekakor so zaklonišča v Nemčiji dobro izgrajena, da varujejo pred bombami in granatane. Toda tragični dogodek, ki se je pri-mejil v Kremsu, je razodel, da zaklonišče ne varuje pred strelo. Ko je te dni nastala nevihta, se je 291etna Jerica Ptermannova, ki je bila precej slabih živcev in ni mogla prenašati treskanja, brž odpravila v zaklonišče. Po kljubovalnosti usode pa je treščila strela ravno v to hišo in sicer je tresk dosegel gospo v zaklonišču in jo na mestu ubil.
*	Pouk s pomočjo voznega reda. V Švici so letos uvedli novo učno uro. Ker so se približale počitnice in bodo dijaki in šolarji svobodno potovali, so jih začeli poučevati z voznim redom. V šoli sestavljajo načrte za različna potovanja in učenci morajo dognati, katerih prog se lahko poslužujejo, kje je treba prestopiti, kje se lahko okrepijo v okrepčevalnicah in kar je še v zvezi s potovanjem. Nato povedejo učitelji učence ali dijake na kolodvor, kjer jim železniški
uradnik razloži, kako posluje prodajalka voznih listkov. Namen te vzgoje je, napraviti mladino kolikor mogoče samostojno na potovanju, saj vozni red pové vse tisto, s čemer ljudje po nepotrebnem nadlegujejo železniške uslužbence. Pravilo, ki bi moralo veljati tudi pri nas, se glasi: »Mnogo jez« prihraniš sebi in drugim, če znaš prebirati vozni red.«
*	Najmanjši dnevnik v Evropi izhaja v londonskem mestnem delu Pennyfieldu. Tam prebivajo večji del kitajski delavci in med njimi je prišel požrtvovalni čeng-čung na misel, da je začel izdajati časnik za svoje rojake. Dan za dnem objavlja poročila s Kitajskega, ki sicer niso razveseljiva, a jih je vendar treba vedeti. Čing-Čung izdaja svoj dnevnik v enem samem izvodu, sam je ravnatelj, glavni in odgovorni urednik. Raznašalcev ne potrebuje, ker gre dnevnik iz roke v roke. 2al ni izgledov, da bi čeng-čung kdaj postal kralj kitajskega tiska.
*	Brezmesna hrana je v Zedinjenih državah zelo v modi, zlasti med filmskimi igralkami. Samo Greta Garbo, pravijo poročila, se ni marala vneti za nove nauke zdravnika Hauserja, kakor se piše novi apostol ameriških vegetarijancev. Zdaj pa se je zgodilo, da se je Greta Garbo poročila ravno z dr. Hauser jem. Mar zato, da se bo spreobrnila k njegovi metodi ? Ne, pravi dr. Hauser, kajti Greta spada v svet iluzij in ji ni treba vsiljevati pózemskih zakonov. Pretkani doktor si je pa s poroko Grete Garbo vsekakor napravil uspešno reklamo.
*	Clark Gable hoče k letalcem. V.Ameriki je dobrodošla vojna reklama zlasti s pomočjo tistih, ki jih pozna vsa javnost. Prejšnji teden so listi prinašali najrazličnejše fotografije zamorskega boksarskega prvaka Louisa, ki služi vojake z drugimi črnci. Ta teden pa počno veliko reklamo z znanim filmskim igralcem Clarkom Ga-bleom, češ da bo šel v kratkem prostovoljno k pregledu, če je sposoben za letalca. Seveda se Clark Gable ne bo boril, marveč bo zgolj igral novo vlogo, tokrat pač v elegantno prikrojeni letalski uniformi.
*	250.000 nepismenih novincev v Ameriki. »News Chronicle« poroča, da so pri zadnjih naborih ugotovili med vojaškimi novinci 250.000 nepismenih. Ti so bili sicer telesno sposobni za vojaško službo, vendar pa jih je vojaška oblast črtala iz vojaških spiskov, češ da moderna vojna zahteva od vojaka več, kakor samo telesno usposobljenost. Državno tajništvo za vojno sedaj išče pota in načina, kako bi zaposlilo nepismene novince. Predvsem bodo ustanovili tečaje, da na-uče nepismene vojake čitati in pisati.
*	Nagel obračun z nevarnim zločincem. Kakor smo poročali, je bil pri Padovi prijet berlinski roparski morilec 321etni Valter L ü d t k e , ki je v neki vili v Dahlemu pri Berlinu umoril in oropal 561etno gospo in njeno 701etno mater. Po eskorti v Berlin je bil takoj izročen posebnemu sodišču, kjer je prišla na dan njegova grozovita preteklost. Lüdtke je bil sicer poročen, toda brez otrok, že ko mu je bilo 16 let je prišel v nasprotja s paragrafi. Zlasti rad je kradel. Ko je bil lani po petih letih, spet zapustil ječo, je šel med zidarje in je letos v začetku leta prišel v vilo, kjer je skoval naklep za za.vraten zločin. Poželel je 21-letno zalo hčerko hišne gospodinje. Da bi dosegel svoj namen, je usmrtil njeno mater in njeno babico, nakar je nameraval spraviti s sveta tudi hišno hčerko, kar pa mu je k sreči izpodletelo. Pobral je zatorej dra-gotine in pobegnil. Nemški listi pravijo, da ga je predsednik sodišča zavoljo njegove nasilnosti in krvoločnosti imenoval »hudiča v človeški podobi«. Sledila je smrtna obsodba.
*	Smrtna kazen zaradi izkoriščanja zatemnitve. Pred dunajskim posebnim sodiščem je trajala več dni razprava proti šestim članom vlomilske družbe, ki je lani od pomladi do pozne jeseni izkoriščala zatemnitev, da je lahko po glavnih dunajskih ulicah plenila trgovine. Vlomili so v 41 trgovin in so nabrali za 6000 mark plena, nadalje živilske karte in oblačilne nakaznice. Volja je bil najmlajši med njimi, Friderik Medek, njegov glavni pomagač pa je bil Hans Herwig Motyka, ki je sodeloval pri 21 vlomih. Medek in Motyka sta bila obsojena na smrt, drugi pa na daljšo zaporno kazen. — Pred posebnim sodiščem v Solnogradu pa je bil obsojen na smrt nepoboljšljivi vlomilec Ferdinand Hatlauf, ki je vlamljal v samotne vile po letoviščih in je nabral za pol milijona mark plena. Prepotoval je več dežel samo zaradi vlomov.
*	Nenavadftn pogreb. V vasi šrubi v Egiptu je policija ustavila pogreb, ki se je pomikal iz Kaira. Pogrebci so se jadrno raz-bežali, pri krsti so ostali samo nosači. Raz»
I. Š. Bar:
Poletni župnik
n.
Namesto kaplana je dobil gospod župnik Janez naravnost od konzistorijata precej popra s pripombo, kako si more upati zahtevati na tak način pomož >ga dunuvnika! Svetovali so mu, naj zaprosi za lažjo službo v kaki drugi župniji ta mu bo podeljena, če ne zadoščajo več njegove sile za službo v gorah.
Ko mu je pokazala Marijana pismo, je tudi cerkovnik spoznal, da ne bo Tirmal videl kaplana, toda glave ni izgubil. Potolažil je hčerko, da ni mogoče misliti na kako selitev, ker bi se ne mogla privaditi na druge razmere, ter ji je zagotovil, da »vzame zdaj zadevo sam v roke«.
Komaj je minilo leto, pa se je duhovna uprava v Tirmalu čudno preuredila. Župnik je namreč opravljal vse posle celo zimo sede pri peči, kurjeni s smolnatimi smrekovimi panji. Peter pa je znal vse tako urediti, da župniku sploh ni bilo treba prestopiti praga. Cela naselbina je imela rada tihega, neboje-vitega in skromnega župnika Janeza. Obžalovala ga je, da ga je obiskal Bog z boleznijo, kakršna je srčna napaka in protin, varovala ga je na vse mogoče načine in sledila radevolje vsem ukrepom cerkovnika Petra.
V nedeljo je molila Marijana mesto maše v cerkvi rožni venec, po rožnem vencu je prečital cerkovnik pri oltarju evangelij, oglase in očenaše, izvršil je »celoletne molitve« za pokojne, zbrana krščanska fara je zapela na konec kakor, vedno: »Počivajte v pokoju — po boju verne duše« in se odpravila zadovoljno iz cerkve naravnost v gostilno. Ko se je bližalo cerkveno posve-čenje na dan sv. Gala, je razglasil Peter po jutrnji pobožnosti: »Kdor bi hote! to zimo umreti, naj se pride jutri izpovedat,
kajti gospod župnik ne bo mogel in tudi ne bo hotel iti pozimi nikamor.«
Drugi dan se je gnetlo na hodniku polno starcev in stark. Nekatere izmed njih so pripeljali na ročnih vozičkih, staro Kra-čevko pa je prinesla hčerka kar na hrbtu v oprtnicah. župnik jim je podelil radevolje v svoji sobi odvezo, tudi jih je takoj obhajal, in vsi so bili zadovoljni, da so opravili vse tako udobno in na toplem.
Z ostalimi cerkvenimi opravili pa ni bilo skoraj nikakih težkoč. Pogrebi so se tako odlagali na pomlad, kajti v zemlji, zmrzli kakor kost, ni mogel nikdo izkopati groba Vse mrtvece so namreč zagrebli začasno v sneg in šele okoli Velike noči so jih odnašali na pokopališče. Poroke in krste je opravljal župnik doma. Ostala je le še šola, oddaljena približno uro hoda od župnije, znamenita zato, ker jo je upravljal originalen šolnik.
župnik Janez je hodil sicer vestno v šolo celih deset let in s šolnikom je sklenil odkritosrčno prijateljstvo. Niti prvi, niti drugi ni bil prežet z nestrpnostjo. Pomagala sta si vzajemno, kakor sta si mogla, obiskovala sta se, in ko je umrl stari upravitelj, ki je vladal kot upokojenec tudi na koru tirmalske cerkve, se je naučil njegov naslednik igrati na orgle in je zastopal to mesto v polno zadovoljstvo vseh, tako da ni nikdo niti pomišljal, da bi iskal drugega organista.
Učitelj Smola je imel dobro srce. Sam je rekel župniku: »Ne hodite sem v slabem vremenu in v prahu. Jaz prevzamem rad namesto vas verouk.« To je rekel, ko je bil gospod Janez zdrav ko bukva. Zakaj bi se mu ne ponudil zdaj, ko se mu je vgnezdil v palce in v kolena protin in ko mu grozi, da ga umori salo!
Cerkovnik Peter je sprejel to ponudbo prisrčno in tudi župnik je priznal, da nI drugega izhoda. Sporočil ja torej vikarju,
umljivo, kajti policija Je takoj dognala, da v krsti ni mrlič, marveč polno krušnih hlebcev. Preiskava'je pokazala, da se je »pogrebni zavod« že dalje časa bavil s tihotapljenjem kruha iz Kaira na deželo, kar je donašalo lepe dobičke. Preiskava pa je tudi razodela naslednjo žalostno sliko: V Egiptu je 12 milijonov deželanov in 4 milijone meščanov. V prid meščanski manjšini, kl pa zna vpiti in protestirati, zasežejo v Egiptu po vsaki žetvi dve tretjini pridelka. Tako primanjkuje felahom celo turščice, ki jim je potrebna za vsakdanji kruh. če to ni narobe svet! Deželani morajo plačati za vsakdanji kruh polovico več kakor meščani, ker ne smejo sami peči kruha, marveč jim ga morajo »pogrebci« tihotapiti iz mesta.
•	S tretjega nadstropja je padel in ostal nepoškodovan. 61etni Narcis Bergamln iz Castalfranca Veneta se je igral pri oknu v tretjem nadstropju. Nenadao je omahnil in padel v globino. Sosedje so opazili nesrečo in s strahom pohiteli, da bi dečku pomagali. Na njihovo veliko začudenje pa je fantek sam vstal in popolnoma nepoškodovan stekel domov.
*	Z jelenom je prišla v mesto. V vzhod-no-pruskem mestecu Neidenburgu so imeli nedavni dan priliko opazovati zanimiv prizor. Z dežele je prišla v mesto brhka kmečka gospodinja. Ob njeni strani je ponosno in voljno stopal lepo vzravnan jelen. Sredi živahnega prometa, kljub nabiranju množice in vpitju otrok se jelen še malo nI zmenil za mestne razmere, marveč je pokorno sledil svoji gospodarici na vsak njen klic in na vsak migljaj. Tako, kakor sta prišla, sta se po opravkih složno vrnila domov. Kmetica je povedala, da je njen mož našel jelena čisto majhnega v gozdu, nakar se je žival docela privadila na kmetsko domačijo ln njene prebivalce.
*	Tudi g°be potujejo. Nemški znanstveniki so zadnji čas razglabljali vprašanje, zakaj je zadnja leta (od 1938 dalje) zraslo razmeroma malo gob. Sodijo, da je to v zvezi z močno vlago tal, ki se je vsa ta leta pokazala tudi na tistih krajih, kjer je sicer v vročih poletjih zraslo mnogo gob. Gobe ne prenesejo preveč vlage in v njej propadejo, zato se skušajo rešiti gobe na nekoliko bolj vzvišenih prostorih, ob gozdnih parobkih in podobnih vzboklinah. Ker potrebujejo gobe za uspevanje na raznih krajih mnogo sonca, je letina v vlažnih letih tudi tam slabša. V sušnih letih se vračajo gobe s prisojnih mest v vlažnejše kraje, v nižine in močvirnata tla, kjer lahko v posebno vročih letih edino najdemo posamezne vrste gob.
•	»Zaupna posvetovalnica« bo namesto danes objavljena v soboto.
IZ LJUBLJANE
u— Janez Krstnilc je včeraj kresoval ob
tako lepem vremenu kakor že dolgo ne. Jasnina traja dalje in sonce prigreva bolj in bolj, kakor se to ob kresu tudi spodobi. Saj pravi, že stari narodni rek: »Dež na sv. Janeza slabo leto nareja, sonce naj se rajši pratiki smeja!« če bi še imeli med nami M urna-Aleksandrova, bi nam nemara letos zapel novo romanco o kresovanju, da bi nam po njej zadehtele bohotne rože in bi se domišljija svetlo in pestro razgibala okrog cvetoče praproti, okoli živalskih po-menkov v hlevu pa okrog bajnih zakladov na naših križpotih. O kresu se mora v prosu vrabec skriti, pravi staro kmetsko pravilo, in to se bo letos zgodilo. Najlepše se bo zdaj ob sončnem vremenu pozlatilo žitno klasje. God Janeza Krstnika obsta še nekaj-lepih dni, saj je bilo nebo tudi včeraj skoraj brez oblačka. Zjutraj je bilo živo srebro še za stopinjo nižje kakor v torek, beležilo je namreč v Zvezdi komaj 8° C, izven mesta pa je bila noč seveda še bolj hladna. To je najnižja temperatura, ki smo jo doslej zabeležili v juniju. Ravno hladne in nekoliko meglene noči pa nam prinašajo lepe dni s pravimi poletnimi užitki. In zavoljo tega naknadno želimo vsem Janezom Krstnikom in prijaznim Ivankam vse tisto, kar si le morejo ob kresu najboljšega poželeti.
u— Nova grobova. Po dolgi mučni bolezni je preminila soproga uradnika Kmetijske družbe ga. Berta Mulačkova, rojena Rusova. Na zadnji poti jo bodo spremili v četrtek ob 15. iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Po dolgi bolezni je za vedno zatisnil svoje oči dolgoletni uslužbenec tvrdke Agnola g. Ivan Kikelj. Celih 45 let je vestno in vzorno Izvrševal svoje delo pri tvrdki. — Pokojnima blag spomin, žalujočim svojcem pa naše Iskreno sožalje!
u— Diplomiran je bil na filozofski fakulteti ljubljanske univerze g. Mirko Mahnič iz Bohinja, čestitamo!
kdo ga bo nadomestoval in nekega dne je dobil šolski upravitelj od konzistorijata dekret, da mora poučevati za časa bolezni dušnega pastirja verouk kar sam.
Na ta dekret je postal učitelj neobičajno ponosen. S tako navdušenostjo se je posvetil svoji nalogi, da mu je izposloval gospod vikar po nekem zelo posrečenem izpitu od strani gospoda škofa pohvalni dekret. Tako so živeli v Tirmalu povsem dobro tudi brez kaplana, novi red se je kmalu vživeL župniku so rekali »poletni župnik,« kajti pozimi ga ni nikdo nadlegoval, nikdo se ni pritoževal, uradi se na Tirmah niso niti spomnili; skratka volk se je nasitil in koza je ostala zdrava in cela, četudi je visel slavnoznani Damoklejev meč vedno na tenkem lasu nad glavo te gorske idile. In ta meč se je utrgal v trenutku, ko se je župnik tega najmanj nadejal.
Nenadno je umrl njegov najboljši prijatelj in največji dobrotnik revne cerkve, bogati steklar Kristijan Kožar. Umrl je tako nesrečno, da je bil njegov pogreb na sam veliki petek. Tisto leto so obhajali veliko nočne praznike ob koncu aprila, ko je čutil župnik Janez njeno bližanje s strašnimi bolečinami v vseh členkih. Vedel je, da bo moral pokopati steklarja tudi če bi moral lezti po kolenih. Zato mu je dajala Marijana po dnevi in po noči na otekla kolena tople obkladke, mazala mu jih je z mrav-Ijičnjim špiritom, kadila mu jih je z ven-čkom, ki ga je nosila na Rešnje telo pri procesiji ter ga žgala na žarečem oglju v razpočenem cvetličnem loncu.
Protin je že popuščal, oteklina v členkih se je izgubljala, ko je pritekel cerkovnik v župnišče, da želi pokojnikova vdova, naj se psi pogrebu zvonijo, župniku je bilo zaradi tega Jobovega poročila takoj slabše in zdelo se mu je, da se vračajo v telo vse tako težko pregnane bolesti.
brv čez Ljubljanico pri kar-meUčankab na Selu je namenjena samo pešcem ter so zato koli ovirali vozili promet po njej. Toda koli so izginili ln sedaj vozijo po brvi z vozički, kmetje pa tudi z najtežjimi vozovi, da se brv šibi ter bo v kratkem tako pokvarjena, da niti hoditi ne bo več varno po njej. Nevarno brv bo pa morala mestna občina zapreti tudi pešcem. Zato opozarjamo vse prebivalstvo, da je vožnja po tej brvi prepovedana tudi z ročnimi vozički, predvsem pa opominjamo vse voznike na to prepove! ter jih opozarjamo, da so odgovorni za vso škodo. Sosedje brvi naj sami opozarjajo voznike na to prepoved, da si z varovanjem brvi ohranijo to prepotrebno zvezo Zaloške ceste s Stepa-njo vasjo.
u— Hidranti mestnega vodovoda so namenjeni izključno javni potrebi, predvsem za gašenje požarov ter morajo biti zato vedno v brezhibnem stanju.. Zato je v interesu vseh hišnih posestnikov, da morebitne take pregreške takoj naznanijo mestnemu vodovodu ali pa bližnji policijski stražnici, da bodo krivci primerno kaznovani. Pri tem pa opozarjamo vse prebivalstvo, zlasti pa hišne posestnike in lastnike ter najemnike vrtov, da je jemanje vode iz požarnih hidrantov zasebnikom strogo prepovedano in tudi kaznivo. Dalje vabimo vse prebivalstvo, naj morebitne defekte na hi-drantih in sploh na vodovodnem omrežju, kjer bi puščala vodo, takoj javijo mestnemu vodovodu.
u— železnlčarska nabavljaina zadruga Je podala svoj obračun. V nedeljo je bil občni zbor ene najmočnejših zadrug v Ljubljanski pokrajini, železničarske nabavljalne zadruge. Zbora so se udeležili številni delegati, navzočnih pa je bilo mnogo članov, ki jih ima zadruga okoli 5400. Lani je dobavila zadružnikom ogromne količine živil in življenjskih potrebščin. Blaga je razdelila za nad 3 milijone lir. Na občnem zboru je bil med drugimi važnimi sklepi sprejet tudi predlog, da zadruga od 1. avgusta naprej špecerijskega blaga ne bo dajala več na kredit. Za odbornike so bili ponovno izvoljeni Emil Klebel, R. Ogrin in P. Mašič, v nadzorni odbor pa J. Lavrič in S. Tekavec.
u— Pse na vrvico! Ker so mestni nasadi in tudi skoraj vse druge mestne in zasebne parcele sel a j obdelane ter že povsod nasadi lepo uspevajo in obetajo tudi lepe pridelke, morajo tudi lastniki in prijatelji psov upoštevati predpis, da morajo pse voditi po parkih in vseh drugih mestnih nasadih na vrvici. Upoštevati pa morajo tudi velike stroške ln trud zasebnikov, ki jim psi na njivicah delajo veliko škodo. Zato opozarjamo in zadnjič opominjamo vse lastnike psov, naj vodijo po parkih in nasadih pse vedno na vrvici, ker bo odslej mestna občina vsakega psa, ki ga bo zasačila v nasadih, brez obzira oddala konjaču in lastnika kaznovala.
u— Sklepne produkcije Glasbene akademije. četrti javni nastop učencev Glasbene akademije in srednje glasbene šole bo v petek 26. t. m. ob 18.15 v veliki filharmonični dvorani. Na sporedu so skladbe Novaka, Händla, Beethovna, Wieniawskega in dr. Sporedi so naprodaj v Matični knjigarni.
u— Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Razdelitev izpričeval bo v torek, dne 30. junija 1942, ob 9. uri v običajnih učilnicah. Priglaševanje za šolsko leto 1942/43 se bo vršilo počenši od 6. julija 1942 do 29. avgusta 1942 vsak delavnik oi 9. do 10. ure dopoldne. Vsakdo mora priti osebno in v spremstvu staršev ter predložiti a) s 4 lirami kolkovano prijavo za vpis, b) rojstni list, c) originalno izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu na gimnaziji ali o završnem izpitu na meščanski šoli. Sprejeti bodo tudi tisti (e) učenci (ke), ki so bili izključeni v šolskem letu 1941/42, bodisi da so obiskovali prvi ali drugi razred.
n— Nesreče. Na Celovški cesti je avto podrl 511etno zasebnico Ano Vidmarjevo iz Ljubljane in ji prizadejal poškodbe po vsem životu. Desno nogo si je zlomila, ko je padla z voza, 391etna žena gostilničarja Marija Ahčeva s Turjaka, llletna hči služitelja Vera Blaževa iz Device Marije v Polju je padla s kozolca in si zlomila obe roki. Pri padcu si je poškodovala levo nogo 861etna zasebni ca Ema Parmova. Pri sekanju drv si je ranila palec desnice 171etna sobarica Alojzija Dovčeva. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici.
u— Kartone (škatle) za poštne pakete dobite najceneje v kartonaži na Emonski cesti 2.
»Sedaj čakam že celo uro, ker ste mi rekli, da se milostiva koplje! To ne bo trajalo več dolgo, kaj ne?«
»O pač, celih štirinajst dni. Milostiva se koplje namreč ob morju.«
S Spodnje Štajerske
Nadučitelj Martin Vrečko t* V Maribor«
je. umrl v nedeljo upokojeni nadučite$ Martin Vrečko, star 67 let. Zapustil je vdovo, hčerko go. Vladko Munda in sina Zvon- . ka, medicinca. Pokojnik je bil doma iz slo-venjgraške pokrajine in se je šolal v Mariboru. Dolgo vrsto let je bil učitelj in šolski upravitelj v Šoštanju. V svetovni vojni si je nakopal bolezen, zlasti ga je mučil rev-matizem. Kljub vsemu trpljenju je učakal lepo starosit, nikoli pa tli izgubil dobre volje. Naj mu bo ohranjen lep spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! — Nadalje so umrli v Mariboru 74 letna Jerica Vidoviče-va, 771etni zasebnik Kamilo Tommasi in 55-letni klepar Franc Pertot, v Račjem pa Terezija Bitenčeva.
Podpore. Z naredbo šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem bodo začeli od 1. julija dalje dajati posojila mladim zakoncem, pripomoč staršem z večjim številom otrok, podpore za izobrazbo in podpore za napredek kmetskega prebivalstva. Za te- podpore lahko zaprosijo člani Hei-matbunda. Posojilo za zakon omogoča mladim, zdravim nemškim pripadnikom poroko in ustanovitev domačega ognjišča. Najvišje posojilo je 500 mark ln. ae vrača mesečno po en odstotek. Z rojstvom vsakega otroka se posojilo zmanjša za četrtino prvotne vsote. Podpora za otroke ima namen pospeševati zdravje nemške družine. Izplača se za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka v mesečnem znesku 10 marie. V izjemnih primerih, kakor pri otrokih samskih žena, se lahko nakaže podpora že s prvim otrokom. Za izobrazbo dobijo podporo nemške družine, ki želijo izšolati nadarjene otroke v starosti do 25. leta. Podpora je za obisk strokovnih šol omejena na največ 4000 mark, drugače pa se redno nakazuje denar, potreben za šolnino, za vzdrževanje (v znesku do 50 mark mesečno), za vožnjo ter za stroške v teku šolskega leta.
Nezgode. Dveletni Maksimiljan Bračič iz Slovenske Bistrice je nevarno padel in se polomil, šestletni Florijan Fridrih iz Smol-nika pri Rušah je padel na prazno konzer-vno škatljo in se globoko vrezal v nogo V neki mariborski tkalnici so se sprli in stepli delavci in nameščenci in je bil tkalski mojster Eduard Rotter nevarno udarjen s kladivom. Poškodovanci so bih pripeljani v bolnišnico.
O doživljajih na fronti v Severni Afriki bo v soboto predaval v Götzovi dvorani v Mariboru narednik Böckl, ki se je dalje časa mudil v Afriki. Predvajal bo razne slike ter prikazal življenje vojakov in domačinov v Libiji. Predavanje bo v ponedeljek ponovil v Celju, v torek pa v Trbovljah.
Štajerske okrožne prosvetne voditeljice,
ki so zbrane v tečaju v Gradcu, so te dni obiskale Srodnje Štajersko. V Mariboru so jih na kolodvoru slovesno sprejeli. Nato so obiskale vodstvo Heimatbunda, kjer so jim razlagali nemške kulturne naloge na Spodnjem sslajerskem. Na učiteljišču so jim priredili tovariški večer., Naslednji dan so si ogledale mariborski muzej, potem pa okolico. Zvečer jim je za zaključek predaval politični referent dr. Carstanjen o političnem stanju na Spodnjem štajerskem. Z večernim vlakom so se vrnile v Gradec, kjer so v soboto zaključile tritedenski tečaj.
Skrb za vojne žrtve. V Mariboru so te dni zborovali bramlbovdki skrbniki Heimatbunda, ki skrbijo za vojne žrtve. Zborovanje je vodil Franc Egger, ki je obširno razlagal naloge skrbnikov. Rekel je, da je skrb za vojne žrtve narodno in politično delo, ki bo samo tedaj uspešno, če bo skrbnik pokazal brezhibno obnašanje in pravega tovariškega duha. Na zborovanju so bili tudi zastopniki vojske in Rdečega križa.
Iz Hrvatske
Zagreb dobi nov nebotičnik. Hrvatski Pokojninski zavod je začel z gradnjo ^nadstropnega nebotičnika v Zagrebu.
Nove cene pšenice in koruze. V trgovinskem ministrstvu je bila pod predsedstvom dr. Totha in ob navzočnosti dr. Dumadžiča konferenca, kjer so razpravljali o vprašanju odkupne cene za pšenico in koruzo. Cene bodo zvišane, tako da bodo odgovarjale produkcijskim stroškom.
Zagrebška Filharmonija povabljena v Sofijo. Ob priliki gostovanja bolgarskega carskega simfoničnega orkestra v Zagrebu je povabil bolgarski poslanik Jordan Mačka-rov zagrebško Filharmonijo na gostovanje v Sofijo.
Zamislil se je, trenutek je vzdihal, brisal si je potno čelo, napenjal je vse svoje duševne moči, ko se je slednjič le nasmehnil in rekel radostno: »Naj preloži pogreb na drugi dan. Na veliko soboto, takoj po gloriji mu zazvonimo, da bodo gore ozele-nele!«
Cerkovnik Peter je malomarno povesil ustnice in rekel suho: »O tem ni bilo treba tako dolgo premišljati. To smo tudi mi hoteli, toda prišel je gospod zdravnik, ki tega ni dovolil. Iz trupla že teče ln razširja smrad. Pogreb mora biti v petek in tudi zvoniti moramo, če ne bomo zvonili, pridemo z rodbino v sovraštvo za večne čase.«
»če ni drugače, pač zvonite!« je vzdihnil župnik, ki so ga bolečine iznova napadle in za nič na svetu se ni več zmenil.
V zvoniku tirmalske cerkve so čepeli trije zvonovi kakor v kletki. O dveh ni bilo vredno govoriti, toda nad njima je visel zvon z levjim glasom. Ohranil se je tu iz dob, ko so hodili in jahali podnevi po dolnji poti trgovci z bogatimi tovori drage robe, po noči pa tihotapci. Lahko je bilo zabloditi v gosto zameglenih gorah in v silnih snežnih metežih. Takrat je bilo odrejeno, da se mora oglasiti zvon, razen v določenih urah, petkrat dnevno, zadnjič ob desetih zvečer. In mnogokrat je rešil s svo-jom mogočnim glasom življenje onim, ki so v gozdu zablodili.
Tista dolnja pot je že davno zapuščena in zarasla z gozdnim grmovjem, obmejne gore je predrta železna cesta z dolgim predorom, zvon je ob navadnih dneh onemel; ko pa se je oglasil ob nedeljah, je donel njegov čestiti glas daleč naokoli.
Na to se nista spomnila niti župnik, niti cerkovnik Peter. In na veliki petek popoldne, ko je vladal po vseh gorah globoki mir, ko so prinesli steklarji iz steklarne na ramah svojega mrtvega mojstra, se je
razmajal v zvoniku veliki zvon, da bi se bil skoraj postavil na glavo. In donel je skozi line tako močno, da ga je bilo slišati gotovo za deveto goro. Steklarska kapela je igrala žalostinke, učitelj je pel po poti v presledkih psalm: »Usmili se, o Gospod!« V cerkvi so zadonele orgle in spremljale zbor, ki je pel »Libera« in »Salve«! In na poti na pokopališče se je spet oglasil zvon s tako močnimi udari, kakor bi hotel zbuditi v rakvi počivajočega cerkvenega dobrotnika Pogrebni sprevod se je slednjič ustavil ob grobu, župnik Janez, od bolesti in žalosti tako ganjen, da je tekel z njega pot v celih potočkih, je listal v knjigi in že je odpiral usta, da bi zapel predpisano antifono: »Jaz sem vstajenje in življenje,« ko mu je zamrl glas na ustnicah — tako se je prestrašil...
Tik za pokopališčem se je oglasilo v tem trenutku iz gozda znani zvok gasilskega roga: »Tra-ra!« ... Zatem je pridirjal par zapenjenih konj in za njim brizgalnica, obložena z gasilci v popolni gasilski opremi. .
Udeleženci pogreba se Se niso dobro zavedli, ko se je ozval strašni »Tra-ra« z nasprotne strani, potem spet z desne in lève ln v teku četrt ure so se zbrala vsa dkoli-ška gasilska društva, kajti povsod so slišali veličasten glas zvona, ki je smel pretrgati molk velikega petka le v primeru požara.
V tem trenutku se jc pretrgal las, Damoklejev meč je padel. Zadel je najprej župnika, ustavil pa se ni tako dolgo, dokler ni uničil vso idilo, v kateri se je tako dobro živelo. Ta dogodek je prišel namreč v javnost, zvedel je zanj tudi konzistorijat, ld je poslal v Tirmal posebnega komisarja, in v teku enega mesca je bil gospod Janez upokojen. Učitelj je sprejel službo v neki drugi vasi in novi župnik je odpustSl Petra lz službe. Prebivalci se tem izpremembam niso upirali, še danes pa se spominjajo »poletnega župnika«.

SPORT
Zadnji dogodki pod ostrejšim steklom
še nekaj pripisov k nedeljskemu sporeda na italijanskih terenih
O nedeljskih športnih dogodkih po italijanskih terenih smo nekaj prvih, toda precej kratkih vesti zabeležili že v torkovi številki našega lista, vendar bi bilo treba one prve skromne informacije dopolniti še z nekaterimi podrobnostmi in obenem zabeležiti tudi na novo še nekaj podatkov, ki jih prvi dan sploh še nismo imeli na razpolago, in sicer takole:
O PRVEM FINALU
za italijanski pokal, ki je bil odigran med Milanom in Juventusom na igrišču prvega in se je končal remis 1:1, čitamo zdaj še, da je forma obeh moštev pod vtisom so-parice, ki je viadala med igro na igrišču, precej zaostajala za običajno in sta posebno obe napadalni vrsti zamudili marsikatero ugodno priložnost za povišanje rezultata. Partija se je tako končala brez zmagovalcev in brez poraženih in ni prav nič doprinesla k nogometni siavi obeh enajstoric. Pristaši obeh taborov so se vrnili z igrišča z dolgimi nosovi in bodo morali pač počakati do prihodnje nedelje in na izid drugega finala, ki bo obenem z zmago navrgel zmagoviti enajstorici tudi dragoceno lovoriko, ki bc bdana v tem tekmovanju.
SITUACIJA V DIVIZIJI B
se po nedeljskem XIV. kolu vsaj glede najvažnejšega mesta ni spremenila, saj je vodilna enajstonca Barija spet spravila dve točki in se tako še občutneje odmaknila od svojih zasledovalcev. Najvažnejši izid tega termina je bil zabeležen v Pescari, ki je z najtesnejšim rezultatom dobila obe točki proti Padovi in se obenem pomaknila na najlepše, še razpoložljivo mesto v tabeli — pred oba nevarna tekmeca Vicenzo in Pa-dovo. Zaradi popolnosti navajamo na tem mestu še rezultat devete tekme one nedelje, ki ga zadnjič nismo slišali nikjer, bil pa je v resnici tudi brez vsakega zvoka. To je bil remis brez gola, po katerem sta se razšli moštvi Savone in Fanfulie v Savoni. In da bo slika še jasnejša, dajemo v naslednjem tudi pregled kandidatov z vsemi običajnimi številkami, ki bo ostal do prihodnje nedelje naslednji :
Bari	31	19	8	4	44	23	46
Pescara	31	18	6	7	44	22	42
Vicenza	31	14	13	4	53	18	41
Padova	31	17	7	7	54	22	41
Brescia	31	15	7	9	51	33	37
Spezia	31	14	6	11	53	35	34
Novara	31	13	8	10	40	31	34
Pisa	31	14	5	12	42	50	33
Alessandria	31	13	5	13	36	44	31
Pro Patria	31	11	8	12	46	32	30
Udinese	31	12	6	13	36	42	30
Fanfulla	31	12	5	14	41	41	29
Siena	31	11	7	13	34	35	29
Savona	31	11	6	14	39	37	28
Fiumana	31	8	6	17	46	55	22
Reggiana	31	6	9	16	20	55	21
Prato	31	6	9	16	26	59	21
Lucchese	31	3	3	25	19	90	9
V TENIŠKEM SREČANJU
za rimski pokal, ki sta ga v ponedeljek končali reprezentanci Italije in Madžarske, so si domačini po prvih dveh dnevih priskrbeli veliko premoč, in sicer kar s 3:0. Po prvem singlu — drugi je bil zaradi slabega vremena odložen na zadnji dan — ki se je končal v korist Romanonija, so Italijani v nedeljo dobili tudi oba doubla, od katerih je posebno oni, v katerem sta Cu celli in Del Bello porazila elitno madžarsko dvojico, vreden vsega priznanja. Podrobno sta bila nedeljska izida takale: Bossi — Quinavalle: Szigety — Gabory 6:3, 2:6. 7:5, 6:4. Cucelli — Del Bèllo: Asboth — Mayer 6:1, 5:7. 2:6, 7:5, 12:10.
Kako so se končali ostali trije singli, ki so bili odigi ani v ponedeljek in v katerih je Italijo zastopal tudi mnogo obetajoči Rado nam še zmerom ni znano. Vsekakor je bil položaj že v ponedeljek zjutraj tako ugoden, da so domačini ta dvoboj skoraj morali odločiti v svojo korist.-
Z VESLAŠKIMI ČOLNI
ki so se v soboto in nedeljo iz Italije udeležili mednarodne regate v Grünau pri Berlinu in od katerih je v soboto četverec brez krmarja zasedel častno drugo mesto za Švicarji, so italijanski veslači drugi dan zabeležili drug pomembnejši uspeh, in sicer zmago v osmercu. V tej točki so veslači iz Rima pustili za seboj štiri druge močne čolne, deloma z Dunaja in deloma iz Berlina. Sicer pa so se ciobro odrezali tudi v četvercu s krmarjem, kjer so prav tako prišli na drugo mesto tik za švicarskim moštvom.
IN ATLETOV NA KUPE!
V	stadionu Berti v Firenzi so v nedeljo nastopili številni najboljši atleti Italije in so res tudi postavili nekaj novih in letos še nezabeleženih rezultatov v Evropi. Med njimi velja na prvem mestu omeniti oba najboljša časa v teku na 400 m, in sicer 47.3 in 47.6 po zaslugi Lan zia in Ferassut-tia kakor tudi rezultat v metu diska, ki ga je Consolini zalučal nič manj kakor na 49.46 m. Sicer pa so bili tudi v vseh ostalih točliah borbe zelo napete in rezultati več ko zadovoljivi. Tako je zmagovalec Mariani na 100 m prišel na 11 sek. in na 200 m na 22.2, medtem ko je na 1500 m zmagal Vitale s časom 3:55.6. V kopju je Masi dosegel znamko 59.70 m, v skoku v daljino pa sta se Ossena in tudi Pederzani pognala na 7.10 m. Tudi tretjeplasirani Caldana je skočil 5 cm preko 7 metrske znamke.
V	Modeni so imele veliko atletsko prireditev ženske, in sicer v glavnem za naslov državnih prvakinj v štafeti na 4X100 m. Zmagala je četvorica iz društva Venchi Unica v času natančnih 50 sekund. V okvirnih točkah so nastopile številne druge re-nomirane atletinje in dosegle najboljša mesta naslednje: v krogli Piccinini z 11.89 m, v skoku v višino Jannoni z 1.50 m, v metu diska Tagliapietra s 37.21 m in v kopju Ballaben s 35.52 m.
SLABE SREČE je bil deležen one nedelje novi evropski prvak v lahki teži Botta, ki je na stadionu Vigorelli nastopil v ekshibicijskem dvoboju proti manj znanemu nasprotniku Oreniu in je moral zapustiti deske po desetih krogih brez zmage. Srečanje je ostalo neodločeno, česar gotovo niso pričakovali niti največji pesimisti, tembolj, ker so po zadnji zmagi nad Bisterzom Botti vsi prorokovali gladko pot do največjih uspehov.
Dogodki od nedelje
Kaj je bilo še novega po svetu?
Na štajerskem so imeli zadnjo nedeljo veliko kolesarsko dirko, in sicer na znani pohorski cesti od Reke do Sv. Areha za štajersko gorsko prvenstvo. Udeležba tekmovalcev na tej 15 km dolgi in precej naporni progi je bila dovolj številna in se je razen domačinov prijavilo ca startu tudi nekaj vozačev iz Gradca in Inomosta. ~>irko je dobil s skoraj 4 minutami naskoka domači dirkač Franc Podmilščak, ki ie prevozil progo v 47:27 in obenem za več kakor minuto izboljšal lanski rekord. Med prvimi desetimi, ki so se plasirali, je še šest ostalih domačinov. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril je bila v novo otvorjeni Ruški koči pri Sv. Arehu še prav posebno prisrčna. Organizacija prireditve je bila v rokah mariborskega kluba Edelweissa.
V	nemškem nogometnem prvenstvu sta bila v nedeljo odigrana oba polfinala, od katerih pa smo mi po prvem prisluškovanju v torek zabeležili samo izid onega, ki je bil za vso nogometno javnost pomembnejši, saj ga je prišlo gledat nič manj kakor 85.000 gledalcev — v olimpijski stadion v Berlinu. Tamkaj je dunajska Vienna zmagala nad berlinskim Blau-Weissom s 3:2 in dobila tako kot prva pravico nastopa v finalu. Drugega finalista so skoraj ob istem času določili v Gelsenkirchenu, kjer je bivši nemški prvak Schalke 04 visoko porazil drugega kandidata Kickersa iz Offenbacha, z nič manj kakor 6:0. Finale za naslov letošnjega prvaka Velike Nemčije bo dne 5. julija tudi v berlinskem olimpijskem stadionu.
Med nogometnimi izidi na nemški strani bi bilo od zadnje nedelje zabeležiti še poraz, ki so ga Celjani v prvenstveni tekmi doživei v Donawitzu. Domače moštvo je zmagalo s 5:3 (3:1). Celjani so po splošni sodbi igrali preostro, najboljšega človeka pa so imeli v srednjem napadalcu Dobrajcu, ki je dosegel tudi vse tri gole. — Jeseničani so imeli goste iz Celovca, in sicer moštvo KAC za prvenstveno tekmo, ki pa ni bila odigrana, ker ni bilo iz Kranja določenega sodnika. Tako so tamkaj igrali samo prijateljsko tekmo, ki se je končala s porazom gostov.
V	Rumuniji je bilo pred kratkim končano tekmovanje za besarabski pokal, ki je veljalo obenem za prvenstveno oceno. V tem dolgotrajnem tekmovanju se je do konca prebilo moštvo Rapida iz Bukarešte, ki je v zadnjem nastopu tesno, toda zasluženo zmagalo nad železničarsko enajstcrico iz Tum-Severina. ■
švedski tekač Arne Andersson je na enem zadnjih mitingov postavil odličen čas 3:49 v teku na 1500 m. še bolj presenetljiv
pa je rezultat nekega Arne Ahlsena, ki ga nihče ne pozna ln je na isti prireditvi tudi pritekel v cilj s časom pod 3:50 (3:49.8), kar pomeni, da imajo Švedi sedaj kar 5 srednjeprogašev, ki lahko dosežejo takšne izborne čase na tej progi.
Na nedeljskem ženskem atletskem mitingu v Frankfurtu je »padel« nov svetovni rekord v kopju, in sicer po zaslugi Stein-heuerjeve iz Kölna, ki je vrgla orodje do 47.24 m ter s tem za natančno pol metra izboljšala dosedaj veljavno najboljšo znamko na svetu — v rokah Američanke Gm-dele že od leta 1932.
Skoraj istočasno z vestjo o smrti finskega smučarja V. Saresa je prispelo tudi poročilo, da je na vzhodni fronti padel poročnik Malmgren, ki je bil eden najbolj znanih finskih aktivnih nogometašev in opeto-vano tudi kapetan državne reprezentance. Malmgren je bil zadnjo jesen težko ranjen, toda po okrevanju se je takoj sjjet javil na fronto, kjer je zdaj padel junaške smrti.
Iz Novega mesta
n— Lepo vreme. Po celote lenskem deževnem vremenu je v ponedeljek pričel pihati močan in mrzel severovzhodnik, ki je občutno ohladil ozračje. Temperatura se je ves dan sukala le malo nad 10 stopinj in so meščani prinesli iz omar na dan površnike. V noči na torek pa je nastopil temeljit vremenski preobrat in se je nebo dodobra zjasnilo. V torek zjutraj je prebudilo Novomeščane krasno sončno poletno jutro in že v zgodnjih dopoldanskih urah se je dvignilo živo srebro dokaj nad 20 stopinj. Vremenski preobrat so posebno toplo pozdravili mnogi kmetovalci, ki jih je sreli košnje že pred tednom dni presenetil dež in je tako niso mogli pravočasno opraviti. Kljub temu pa je zemlja še potrebna dežja, saj je posebno ponedeljkovo vetrovno vreme zopet dodobra izsušilo zemljo.
n— Maksimalni cenik za pivo. Okrajni civilni komisar je izdal za novomeški okraj nov cenik za pivo: Odslej veljajo za Novo mesto in okoliške občine naslednje cene pivu: v vrčkih pol litra 3.45 lire, tri deci 2 liri; v originalnih steklenicah pa 4.30 lire. V občini Sv. Križ pri Kostanjevici in Žužemberku stane pol litra piva 3.70 lire, tri deci 2.20 lire in v originalnih steklenicah 4.55 lire; v občini Velika Loka stane pol litra 3.20 lire, tri deci 1.90 lire in v originalnih steklenicah 4 lire; v občini Ajdovec pol litra 2.95 lire, tri deci 1.80 lire in v originalnih steklenicah 3.80 lire. Prekoračenje teh najvišjih cen se bo kaznovalo najstrožje.
n— živinski sejem. Na ponedeljkov živinski sejem je bilo pripeljanih le manjše število prašičev, večinoma iz Kostanjevice in št. Jerneja. Povpraševanje za prašiči je bilo veliko, zato so se tudi dvignile cene in je bila večina prašičev hitro prodana. Na sejem so pripeljali večinoma le prašiče za rejo.
n— življenje in smrt. V maju je bilo v šmihelski in mirnopeški župniji rojenih 15 otrok, od tega 8 deklet in 1 par dvojčkov. Umrli so: Murn Franc iz Novega mesta in šušteršič Ciril iz Gornjih Lakenc. Poročili pa so se: Zupančič Martin in Plantan Ana, Borštnik Anton in Glavič Frančiška, Mav-ser Alojzij in Vilic Jožefa, Kump Franc in Polomarčuk Ljudmila, Vovk Franc in Erjavec Marija, Fink Anton in Ilar Ana.
n— Gad jo je pičil. V Paki pri št. Petru pri Novem mestu je šla nabirat v bližnji gozd jagode lOletna posestniška hči Marija Zagorc. Ko se je na poseki sklanjala za jagodami, jo je nenadoma pičil gad v boso nogo. Dekletce so takoj prepeljali v novomeško žensko bolnišnico, kjer se nahaja že izven nevarnosti.
Radio Linfe!j&na
ČETRTEK, 25. JUNIJA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba; v odmoru (8.00) napoved časa. &.15 Poročila v italijanščini. 12.15- Koncert altistke Bogdane Stritarjeve. 1240: Orkester, vodi dirigent Angelo de Angelis. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D M. šijanec. 14.00: Poročila v italijanščini 14.15: izmenialni koncert z Nemčijo. 17.15: Komorno glasbo XVI. stoletja izvajajo sopranistka Inge Nicolai. baritonist Mario BorneMo. violinista Viktor Emanuele in Walter Lonardi ter pianist Giorgio Favaretlo. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pesmi in napevi. 20.00: Napoved čava; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M Šijanec sodeluje sopranistka Pavla Lovšetova. OpeT-na glasba. 21.15: Koncert Ljubljanskega komornega tria (A. Dermelj, violina; Č. Sedl-bauer. čelo; M. Lipovšek, klavir). 22.00: Orkester pesmi, vodi dirigent Angelini. 22.45: Poročila v italijanščini.
Mali oglasi
Službo dobi
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Milarja
izvežbanega za izdelavo toaletnega mila ter pralnega kakor tudi enotnega mila. sprejmem. Ponudbe s prepisi spričeval ln zahtevkom plače na ogl. odd. Jutra pod »Samo izvežban milar«.
8438-1
Postrežnico
snažno in pošteno, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8443-1
Šiviljsko pomočnico
sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	8445-1
Služkinjo
pridno in pošteno, iščem. Sv. Petra cesta 24-11.
8446-1
Modistko
spretno prodajalko sprejmem. Ponudbe z navedbo prakse na o gl odd. Jutra pod «Modna trgovina«.	8449-1
Briv. pomočnika
sprejmem takoj. Merlak. Sv. Petra C..76. 8456-1
□UUUULJLPDDDDDD
Vajenci (-ke)
Beseda L —.30. taksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro L 2.—._
Slaščičarskega
vajenca
sprejme slaščičarna Morel», Igriška ul. 10, Ljubljana.	8436-44
Vajenca
sprelmem. Košak Ivan, slikar in pleskar, LJubljana. Gorupova ul. 4.
8441-44
Brivskega vajenca
sprejmem. — Druškovič. Zelena jama. 8458-44
Reseda I —.60. taksa —.60. za datarne oaslova aH m šifro t 5.—.
Zbirko
Llechtensteina, skoro kompletno, zelo ugodno prodam, istotako Commissariato avlonsko Slo-ven. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Prilika«.	8442-8
Beseda L —.30, taksa —.60, za daianie naslova ali za _šifro L 2.—.__
Zimo za modroce
kupite ugodno pri »Zl-ma« MIlan Jager, mehanična predilnica žime, Ljubljana. Sv. Petra cesta 17, tel. 20-45.
8435-6
Kauč
in dva naslanjača prodam za L 1800.—. Istotam otročjo stajico. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	8450-6
Repeticijski teodolit
prvovrstne znamke, brez višinskega kota, z univerzitetnim preizkuševal-niip spričevalom, poceni naprodaj. Frančiškanska ulica 10. Mercedes.
8447-6
Beseda L —.60, taksa —.60. 'a daianie naslova ali za šifro t 3.—■
Avto.ntpto
Beseda I. —.60. taksa —.60. za datarne naslova ali za šifro L 3.—.
DKW motocikle
še nekaj komadov po tovarniških cenah proda zastopstvo Lovše. Celovška cesta 95. 8439-10
Dva triciklja
eden malo rabljen in en nov, izvrstne izdelave, skoro za polovično ceno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa c. 13 devo Figovčevo dvorišče), tel. 29-27. 8452-11
Fiat Topolino
Cabrio, skoraj nov, proda ugodno DKW zastopstvo Lovše. Celovška 95.
8440-10
Beseda l- — -t>0. uts. — .oc »j datante naslova ali »j šifro t V—-
Kot družabnik
pristopim k dobro vpeljanemu podjetju s kapitalom od 40 do 50 tisoč lir. Vprašajte pri: RUDOLF ZORE, Ljub-Hana, Gledališka ul. 12.
8457-16
Pohištvo
Beseda L —.60. taksa —.60, z* datante naslova ali za šifro L i.—.
Snažno pohištvo
vseh vrst. otroške posteljice. štedilnike, plinske in električne kuhalnike, ter druge uporabne predmete. stalno kupuje Nova trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. vhod skozi vežo.	8219-12
rili iil i n ìridi fikmn
Bese a a L —.60, taksa —.60, za datan<e naslova ali zs šifro I 3.—.
Polovico hiše
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijazen solastnik«. 8410-20
Lepo zemljišče
oddaljeno 3 minute od tramvaja In gl. ceste v zapadnem delu mesta, po zelo ugodni ceni naprodaj. Informacije tel. 20-37.	8454-20
BHSBBfi
Beseda L—.60, taksa—.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3-—.
Oddam eni osebi
prazno sobo, mirno, sončno, v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8434-23
Lepo opremljeno
sobo s souporabo kopalnice, takoj oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3453-23
Ui
Beseda I. —.60. taksa —.60. za datante oaslova ali 'a _šifro l 3.—.
Opremljeno sobo
iščem s 1. julijem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Svoje posteljno perilo«.	8448-23a
Beseda L —.60. taksa —.60. za datante naslova ali za _šifro L 3.—.
Pisalni stroj
velik, slovenske črke, v najboljšem stanju, ugodno naprodaj. — Rudolf ZORE. Ljubljana, Gledališka ulica 12. 8451-29
Elektromotor
na izmenični tok 9 aH 10 KS. ca. 950 obratov, 220-380 V., kupim. — Iv. Pirnat, Ljubljana I.. Tržaška cesta 38. telefon 24-09.	8425-29
Izgubljeno
Beseda L—.60, taksa—.60, za datante naslova ali za
šifro l 3.—.
Pošten najditelj
rjave denarnice, izgubljene v torek dne 23. t. m. pri »Petričku« ali v bližini »Figovca«, se vljudno r.aproaa da jo vrne proti ^ .soki nagraui v ogl. odd. Jutra.
8437-28
Beseda I —.60. taksa —.60. fa datarne naslova ali za šifro t 3.—.
Prodam
3 lepe 8 tednov stare prašičke, plemenite pasme, in 2 lipicanska žreb-ca z rodovnikom, rojena 1940 in 1941. Vprašanja na naslov : Ana Lenarčič. Verd, p. Vrhnika.	8397-27
Male piščance
prodam. Nunska ul. 3.
8444-27
>n
Dražbe
tm - -
Beseda L—-60, taksa—.60, za dajanie naslova ali za šifro L 3.—.
Dne 26. junija 1942
ob 16. uri se vrži dražba enega vagona jamskega lesa, 10.360 kg, v skladišču postaje Ljubljana. Skladiščno vodstvo.
8433-32
TVRDKA AVG. AGNOLA naznanja žalostno vest, da je po dolgi bolezni preminul njen zvesti in dolgoletni uslužbenec
IVAN KIKELJ
Blagopokojniku, ki je skozi dobo 45 let vestno in vzorno izvrševal svoje delo, ohranimo trajen in časten spomin.
Ljubljana, dne 23. junija 1942.
TVRDKA AVG. AGNOLA

Po dolgi mučni bolezni nam je umrla naša ljubljena soproga, mama, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa
MULAČEK BERTA roj. RUS
soproga uradnika Kmetijske družbe
dne 23. t. m. ob 16. uri, previdena s tolažUi sv. vere.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 25. junija 1942 ob 3. uri popoldne z Zal — kapele sv. Jožefa — na pokopališče k Sv. Križu. Grosuplje, Stična, Ljubljana, dne 23. junija 1942.
žalujoče rodbine: MULAČEK - RUS — In sorodstvo
MIKI
10
Ti napori so bili Nivi do neke mere pomoč v junaškem boju, ki ga je bil po svoji strani, da ne bi popil kar preveč vode. Da je bil sam, bi ga bilo njegovih deset ali enajst funtov tolšče držalo na vrhu toka kakor balonček iz gume; s temi štirinajstimi funti teže na vratu pa je bilo zanj resno vprašanje, kako naj ravna, da ne utone.
Petkrat ali šestkrat je za hipec izginil, kadar je kak podvodni vrtinec pogoltnil Mikija z glavo, repom in šapami vred; toda vsakrkrat se je Niva, ki je obupno čofotal z vsemi štirimi, znova vrnil na površino. Nato je prišel slap. V tistem trenutku se je bil Niva že navadil potovanja pod vodo in je bil k sreči izgubil zmožnost, presoditi grozoto nove nesreče, ki sta letela vanjo. Brcal skoraj ni več: zavedal se je le še nekakšnega brenčanja v ušesih, a tudi ni bilo več tako neprijetno kakor od kraja. Skratka, bil je tako rekoč že utopljenec.
Nivi pa sladki občutek smrti «brez bolečin ni bil namenjen. Noben medvedek na tem svetu še ni bil tahko bister kakor on, ko je nastopila končna katastrofa. Glavo je imel povsem nad vodo in bil je pri popolni zavesti. Tedaj pa je zmanjkalo reke pod njim; udri se je kakor bomba, ki ga plaz odnese. Challoner bi bil znal dokaj točno oceniti globino brezdna ob znožju slapu; ko bi bil pa Niva zmožen izraziti svoje mnenje, bi bi! gotovo dejal, da sega vsaj miljo globoko. Miki za svojo osebo vobče ni
več mogel presojati, in malo mu je bilo mar. ali gre za dva pednja ali dve milji. Njegove šape so bile nehale otepati in so se docela predajale usodi. Toda Niva je splaval spet na vrh, in z njim tudi Miki, kakor zamašek na vrvici. Duša mu je bila na jeziku, ko je moč vodnega toka vrgla medvedka iz vrtinca na kup potopljenega lesa. Niva je obupno pograbil to možnost rešitve in dvignil psičkovo glavo iz vode; tako je Miki obvisel za vrat, kakor obešenec na konopcu.
VI
Dvomljivo je, ali je v naslednjih nekaj trenutkih prešinila Nivove možgane jasna misel. In pretirano bi bilo domnevati, da se je s preudarkom lotil naloge, rešiti ubogega, že nezavestnega, toliko da ne mrtvega Mikija iz njegovega klavrnega položaja. Njegovo edino stremljenje je bilo, da bi prišel sam -na suha in trdna tla, toda v tem prizadevanju je nujno moral potegniti s seboj tudi psička.
Zasadil je ostre kremplje v plavajoči les in jel vleči za vrv; tako je počasi dvignil Mikijevo glavo iz ledenega, sovražnega toka. Stvar je bila prav za prav kaj preprosta. Niva je pograbil kos debla, okrog katerega se je voda vračala v vrtinec; sploščil se je na njem in se ga oprijel kakor še nikoli ničesar v svojem življenju. Proti bregu je zakrivalo ta plavajoči hlod gosto drevje; da ni bilo tega, bi ju bil čez deset minut Challoner opazil.
Res je, da se Miki še ni bil tako opametoval, da bi bil mogel zaduhati gospodarja ali slišati ga, ko je ta že iskal, češ, nemara se je vendarle zgodil čudež, da njegov mali tovariš še živi Niva, ki je čutil človekovo bližino, je le še krčeviteje objel
rešilni hlod: človeške zveri je imel dovolj do konca svojih dni.
Pol ure je minilo, preden je jel Miki sigati, kapljati in bljuvati vodo; in prvič po ruvanju v kanuju je bilo zdaj podoba, da se medvedek živo zanima zanj. Čez nadaljnjih deset minut je Miki dvignil glavo, in pogledal okrog sebe. Tedaj je Niva trznil za vrv, kakor bi hotel opozoriti tovariša, da se je treba podvizati, če hočeta priti na breg. In Miki, premočen in reven, bolj podoben sestradanemu okostnjaku kakor bitju iz mesa in krvi, je odločno poskusil zamigati z repom, ko je spoznal Nivo. Sam je še drgetal v vodi in zavidno streljal z očrni po visokem-, suhem kosu debla, na katerem je zdel medvedek. S premrlimi in tresočimi se sapami se je hotel povzpeti k njemu. Toda sreča mu ni bUa naklonjena. V tem, ko se je poganjal nanj, je s svojim krčevitim cepetanjem premaknil hlod baš toliko, da se je ločil od potopljenega lesa. Pritisk vodnega toka je odrinil en konec debla s kraja, kjer se je držalo. Hlod se je zazibal, nato se je zravnal in zletel po vodi s hitrico, ki bi bila še Chal-lonerju v njegovem zvestem čolniču sapo zaprla. Challoner je pravkar tovoril svoj kanü okrog slapa. Vratolomna blaznost bi se mu bilo zdelo, spuščati ga v vodo in hoteti prepluti brzice, po katerih sta naša siamska dvojčka neradovoljno romala svojo junaško pot; zaradi varnosti je rajši žrtvoval dve uri, da spravi čoln in tovor po gozdu na pripraven kraj. ki je ležal pol milje niže od slapa. Za medvedka in psička je bila ta pol milje dolga pot izkušnja, ki jima je ostala vse žive dni v spominu. Niva se je i plosko držal debla, kremlje je imel globoko zarite I
v les, in drobne rjave oči so mu malodane štrlele iz jamic; še z vzvodom bi ga bil komaj premaknil. Narobe pa se je zdelo izprva vprašanje, ali bo Miki preživel to novo nesrečo; kje bi se bil mogel izkoba-cati na hlod, ko je imel kremlje pretope in noge preokorne, ne tako kot Niva, ki je rabil svoje kakor človek roke. Vse, kar je mogel pes storiti, je bilo to, da je lovil ravnotežje; in tako ga je zanašalo zdaj na levo, zdaj na desno, kadar koli se je nenavadni čoln zazibal ali krenil iz svoje smeri; zdaj je bil zleknjen počez, časih vzdolž debla, in žrelo negotovosti je venomer zevalo, da ga pogoltne. Nivove oči se niso niti za sekundo odvrnila od njega; nepremično so strmele vanj, kakor bi ga hotele prevrtati. Kdor bi bil od blizu videl ta smrtno napet pogled, bi bil čital v njem medvedkovo zavest, da njegova osebna varnost ni toliko odvisna od vztrajnosti njegovih krempljev, kolikor od Mikijevih pla-valskih zmožnosti. Kadar je psa zaneslo v stran, ni mogel Niva drugega kakor loviti ravnotežje Deblo, ki je bilo na enem koncu debelejše kot na drugem, je drevilo naravnost, s hitrostjo in obliko slično velikemu torpedu. Niva je obračal strahoti penečih se valov in rdečkastih skal hrbet, med tem ko je imel Miki ta prizor pred seboj in ni zamudil nobene njegovih lepot. Od časa do časa je hlod strmoglavil v morje pene in za trenutek izginil v njem; v takšnih trenutkih je Miki zadržal sapo in zamežal, Niva pa skrčil kremplje. Enkrat se je hlod obranil ob skalo: šest palcev dalj v stran, pa bi bilo vožnje konec. Se preden sta prebrzela polovico svoje poti, sta bila pes in medvedek podobna dvema kroglama iz milne pene, v katerih so se iskrile njune prestrašene oči.
Urejuje Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d.
Kot tiskarnarja:
Fran Jeran. - Za insegni del je odgovoren Ljubomir Volčič. - Vsi v Ljubljani.