Št. 18. V Gorici, dne A. maja 189& Tečaj XXVI. „Soča" izhaja vsak petek o poldne in v,-lja s prilogo ..tUftitriti Liti" ,; vred.po poŠti prejetnana ali v Gorici no dom poSiljana: . :•. vse leto: . . ,. , . gld. 4-40, ... -pol Ula ' . . .-V . , J"«). ... ¦ četrt leta .... , I"10.-• ' Za tuj« dežele toliko več; kolikor je večja poiinina. Delavcem in drugim' manj preroolaim novim naročnikom naročnino z ni lamo, ako se oglase pri uprti vništvu. ,,fri«iri«" .izhaja vsakih 1* dny vsak drugi torek in velja za ctlu leto 80 kr. . „0»Mi«*»r*fcl t|p|«. hhaja- in se prilaga vsak mesec v ob-*epiM6 sh-anij. Kadar je v.petek praznik, izideta lista že v četrtek. SOČA (izdaja za deželo) Oznanila in .roSLAIICE" plačujejo se za petstopno petit-vrsto: 8 kr., če se tiskajo 1 krat, Večkrat — po pogodbi. — Za večje črke po prostoru. Posamične številke dobivajo se v tobakarnah v Nunski ulici.in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavrenčiču nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponle dellu Fabra po S kv. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa npravniStvu „Soče". — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. — Rokopisi so ne vračajo. Uredništvo in upravuistvo je v Gosposki ulici 9. Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gabrscek. ,Bog In narod!" Tiska »Goriška Tiskarna A. Gabrscek" (odgovoren Josip Krmpotie), Zmešani pojmi o zakonu in pravici. Slovenski narod ima vsak dan tto prilik, da opazuje in iuilt ubčuli, kako imajo nasprotniki vedno ti vojno mero pri ro-k..h: /. j»'dno merijo srhi. z drogu pa nam. Toda nikdar nimajo pred očmi večno ve-]'iivne »'sil.!'.'1: „1 lesar sobi ne želiš, tega dru--iiii m: drinj!' Posebu« naši ljubeznivi sosedje .lu-limkc kulture' so vrli mojstri v tem pogledu. Kakor^nih odnošajev sebi nikakor im žele, proti iiiinir bi .•><• najodločneje uprli, ako bi jiii. hoteli '(•»'. I" privoščijo nam Hovem-em v ii.ijobilni^i meri, a' povrhu dobe še dovolj (n-»'d v iliv.no utemeljevanje »zakonitosti" m .pnvičuoMi". Le pomislimo na njih grdo borbo proli sloioiiski Soli v (Jorici! Oni sami so »našli; I i" pri ljudem štolju nad X">0<) Sto-vs nismo mogli pripraviti. Svoj upor Opravičujejo s .pravico* m .zakonom",' feS, da sla na njih strani!! In (akt) govori' in pišejo isti Lahi, ki zahtevajo' nn podlagi čl. li>. n. z. zu se celo laško vseučilišče! Nasproti tefifi pa jim ji- '/oprl it* pravilno in /akoiii'tr, da udr/iijo okraj laško Stilu v Podpori z.i peščico lazili delavcev, ki so prišli v Podporo s trebuhom'za knihom. Knako razumejo pravico in -/.ikon povsod drugod v javni upravi, posebno jia pri sodiščih, Kvo par odlomkov i/, goriškega , je posrečilo pri prvi obravnavi, da so je ta vršita v slovenskem jeziku. Toda, tlrtij,'« dan je nalete! na odločen odpor. Predsednik S i; i s a - nadaljuje Jlorriero" povsem v duhu predsednikovih izvajanj - ju izjavil, tla obtoženec razume italijanski, enako porotniki, sodni dvor iu zagovornik (udi, torej ni prav nikakog.i razloga, da bi se vršila obravnava v slovenskem jeziku, česar vslcd Kg« on kot predsednik tudi ne dovoli. Dr. Stanič jo pozneje zopet skušal govoriti slovenski, ali predsednik ga je zopet opozoril na prej izrečeno prepoved: na Slaničovo zahtevanje s.i je zabeležila ta prepoved brez obotavljanja v zapisnik. X.i to pravi tloslovuo: ,ll cunlogno termo e dijrui-to»o de! Presidente trova iKilur,ihuenle i! plauso souipiv tiovuto at corjjtgiosi t n t e -. itori deiia legali t a e «k>I iliritto*. -'¦ ,f!oniere* hvaiisa tu predsednika Sbi»a ku! .srčnega varuha zakonitosti iti p ra-v i e e ter mu ]»>;•> slavo, - - katere pa mu <.-\eda kratko nikar ne zavidamo. V nasledki žtevitki S«.». «? pa žeto tT-udi \ člaučiču .Cuiim> sun p rop. t i*, češ, še istega d u e, ko se je vrsiia prej urucnjena {"K-titua obravnava, je bila podana v držav-/.iviietn zl)oru interpelacija o dogodkih j»rwl poiolO. 1 >ai,;« zatrjuje .('. o r r i e r e*, d-i je dohii predsednik Sliisa še istega popoldne ukaz. u a j opraviči s v o j e p o .¦? f o -panje. ¦-Na. to izdihu;«: Ako bi imeli naš: i... stulitii) laka hitrosti in udiočuosti proti Slovencem, bi se reči ne razvijale t.iko slabe. Odvetniška zbornica bi morala imeti pred vsem v reki platno in škarje, da bi obvarovala naše. sodišče, pred poi-i(»venje-iijciii. Toda mi Italijani — pretaka dalje svoje krokodilsk« sol,:e — itmrjemo po svoji roki. Žal, d,i so tu pri nas obnavlja na v»ej »"iti — iu rodni samouior Dalmacije. Zares, kdo bi S(> no razsolzil pri tako trafričnih j«>remijadah! Sevala:, eepci vsleil strahu pr.nl .narodnim samomorom*, pametni ljudje pa od .smeha pred klikimi neumnostim'*, katere jo stinčit .(.lorriere* v malo vrstic. Pred vsem n.^laSamo z zadovoljuostjo, da jo potrdil ludi .Coiriere* naša poročila p postopanju predsednika Sbisii, namreč, rta je ta odredil proti slovenskemu obtožencu zgolj laž k o obravnavo ter -/.»govorniku prepovedal g o v o r i U slovenski (. .. »lo..ri«'hiam6 »1 divieto prima proferilo*). Skuhalo se je niinrcC vse utajiti ali vsaj ublažiti!! y »CorricTt]* se torej zde tako zakoniti m opravičeni razlogi, s katerimi je predsednik Shisa odredil izključno laško' obravnavo. da um poje: kar slavo in hosano! Mi pa pravimo, da ni nikjer v zakonih opravičeno tako postopanje. Da, to je naravnost proti zdravi pameti! Slovencev je dve tretjini V "deželi! Ali tudi tedaj, ako bi bili v veliki manjšini, bi mogli povprašati: Ali smo enakopravno avstrijsko prebivalstvo z Italijani fdi- ne l Poreče se nam na vseh instancah, da 4h\o enakopravni! Toliko npravneje pa bi moralo l)ili, ko smo v veliki večini, da se slovenski oblo?,enoi poslavljajo le preti take sodnike, Iti umo.ru-*i»i)esetli iu pismu slovenski jezik. Kdor tega ne zna, ni sodnik v. a n a s! Ako pa kak Slovenec umeje drugi deželni jezik (in takih ji veliko, ker .Slovenci so bistre glave!), tedaj predsednik še ne more jemali »htož, ucu najenostavniše pravice, da st. da j mora državnega pravilnika namestnik, ki je vendar Slovenec po rodu in duhu in ne kak j renegat, pisali laške obtožnice tudi proti SIo-I vencem. To je vendar najdosieduiše ptezi-1 ranje slovenske dvotretjinske večine v deželi! Kako se obnašajo upajo stopiti (troti tej krivici na noge, dobro vede, da bi se » lom zamorili v S i jo n u. • - Veudur sla s-> našla dva župnika, ki sta so drznila, vrnili nemški m laški dopis. Kden jo dobil od okrajnega sodišča nemški dopis; napis zunaj je'bil laški s pokvarjenim, lo v lahonskem slovarju unliajajočim so imenom. Pri tistem dopisu so jo videlo, da je bila neprijazna roku vmes. So ve, župnika jo zgrabila1 uevotja lor vrne dopis z opazko in' uljutTiio prošnjo, naj se mu piše slovenski. Namesto slovenskega dopisu dobi oster ukor iz Sijonn, -- s poveljem, da mora sprejeti vsak dopis od s ve triih oblastnij, naj bo pisan ali v nemškem, slovenskem ali pa tudi italijanskem jeziku. Ne-verojetno, kaj ne! Nekateri drugi župniki so dobili ukor, ker so izdali slovenske krstne liste. Nam je znanih p;-t takih slučaj»v. Pu-hovni uradi so poslali slovenske matične izpiske različnim svelnim ublasluijaui. n. pr. za vojaško namene, potom župan. iu okr. glavarstva na najvišjo vojaške oblastnijo, e. kr. nam os tn iš t vn, celo na O gorsko i. t. t|. in nikdar ni bilo slišali, da bi jih o bi as l ni je vračale. Lo iz Si-jona - dobivajo duhov,li uradi retour slov. izspiske s pridejanim ukorom. Uredništvo .Soče" je v zadevnih člankih opazilo, da ludi napisi pri cerkvenih uradih v mestu so lo nemški iu luški, slovenskih pa ni nikoder. .Mi sicer so nismo potrudili, da bi jih šli gledat, vendar vzamemo ludi to na znanj.-. Vse lo smo v člankih z dostojnimi izrazi označili iu izrekli svoje obžalovanje. Proti temu so vzdigne ,1'r. L/ ter z vzglavjcm: .Spoštuj očeta in mater" nam očita, da smo napadli prevzvišono osebo, da no poznamo četrto zapovedi in pravi: »(jorje jim, ki cerkve no spoštujejo! Zgodovina nam spričiije, da so nesrečno poginili kralji in cesarji, ki so preganjali papeža iu Cerkev. Vsakdanja skušnja nam pa potrjuje, d.i Dog strašno lope občine, ki njegovim maziljoucem kljubujejo; nam potrjuje, da vaški mogotci, ki z uapravljanjem plesov duhovnike jezijo, ki lurjskajo ljudi proti .gospodu", v malo letih izginejo brez sledu; njih hišo \\\ posestva preidejo v tujo roke, njih otroci morajo po-svetu! .Ne dotaknile so mojih maziljeneov". Strašno besede! Pa čemu to pišemo? V opomin listini, ki javno sodijo svoje škofe, bodisi z besedo, bodisi s pismom! To se je nedavno zgodilo ludi v nr-kem slovenskem listu, ki izhaja v Gorici. V tem listu se vlačita pred obsodno klop javnega mnenja naš višji Paslir iu ljubljanski škof. Poslednjemu se celo očita „hudodelstvo nad vero!" Sina, k; bi se .predrzni! na javni, ulici tožili svojega očeUjK Glejte ga, lak in tak jo moj oče, vreden je, da ga zaničujete — imenovali bi ga brozhožnežu. Takega sina bi zadelo proklelstvo četr'c zapovedi......K Tako naš „P. L." Ako bi iie poznali gospodov pri „P. L.u, rekli bi, da so se s pametjo skregali. Ker jih pa prav dobro poznamo, zato je treba globočje iskali uzrokov take pisave. Da bodo mogoče zaslediti u/.mk, zakaj gospodje okoli „P. L." tako pišejo in vodno četrto zapoved poudarjnjo, treba je imeti pred očmi naSe goriške razmero. Že več let, kakor je vsem znano, klečeplazijo prav dobro znani življi v sijonskih krogi)'), da bi čez „Sočo" izprosili aualhcimi. Prav dobro nam jo v spominu, kako jo krožil po iindškoflji načrt pastirskega lista, ;ki naj bi posredno spodmaknil „Sofiuo" stališče. Kakor se jo pokazalo, ni šlo. Ko bi tudi prišlo do 11' g it, „S o ft u" l) i u i fc o s a r it o z g u -b i I u, p a č. p a pri d o bi I a. To so menda „zgorej" slutili, zalo so vso opustili. Dasi prod loti se hi načrl ni izvršil, vendar še vedno upajo zatonuielo zvezde, da so bo dalo to doseči. Zato porabijo vsako ugodno priliko, da spravijo priljubljeni načrt nekoliko bliže k uresničenju. Prav članki „Kntol. ljudska slranka pa Slovenci" so jim dobro došli, da hi nekoliko v Sijonn vzbudili no-voljo iu povod k proklelstvu.*) |)n bi to tlm lagjo dosegli, zato vedno in povsod vpijejo o „slraSnom pohujšanju", Jiusilskoni obrekovanju", četrti zapovedi itd. S tem s« h o č e j o p r i k u p i I i „/. g o r o j" i n d o -seči lo, po čemer toliko lo t liro-. 1» e n e.....Ali ko jim lo posreči ali ne, je skoraj težko uganili. Ne hi bilo od škode, ako hi so to zgodilo, s:ij hi Slovenci poprej prišli do svojih pravic, Mi smatramo lo hi ,unalhonm* kol glavni vzrok neprestanega pnudurjanju čo-Irlo zapovedi iu nuloritelo. Dobijo so pa mej čihilelji „P. L." ludi laki, ki trdijo, da »liano osebe zalo tako pišejo, da bi 80 -~ prikupilo ... iu umrsikaj za svojo osebo dosegle, 2lii nismo tako hudobni, vendar opozarjamo tudi nn tako mnenje. Povemo pa prav odkritosrčno, tla ludi nas včasih skušnjava moli tako mislili,, ker nameni so če-,daJjo tičividnojši, ¦ - Vkljuh temu smo za z d a ,i to skušnjavo premagali. Vsekakor je žalostno, da učeni gospodje postajajo tako malenkostni iti nizki in nimajo toliko poguma, da hi trditve v člankih omajali; saj smo vodno pripravljeni preklicali, poravnali iu popravili, ako bi storili kako krivico. Hodimo k posameznim točkam. „P. L." jo reč tako zasuknil, kakor tla bi „Soča" napadala Prevzvišono osebo. Proti temu smo prisiljeni ugovarjali. Mi strogo ločimo v Sijonn ~- prvo nadstropje in pa osebje v pritličnih p r o s l o r i h. V prvem nadstropju je drugače vso v redu, - samo prevelika mehkoba in prevelika dobrota so zlorabi.....Glede pritličnih prostorov je pa reč vsa drugačna. Stari gospodje pripovedujejo, tla v pritličju že več kakor pol sloietja vejo duh iožefniizina — in ne povsem pravičnega postopanja. Dalo bi se n tem veliko govoriti in veliko dokazali, ali danes nam se je omejili lo na narodno vprašanje. Pred dvajsetimi leti je ludi .,Soča" pisala o jednakopravuosti pri cerkveni upravi. Dva dekana sta se uprla nemškutarenju pri cerkvah, iu sicer rajni šempelersiri dekan g. Kuhal iu eden, ki šo vedno živi. Prvi je večkrat pripovedoval mladim gospodom o krivicah pri cerkveni upravi v narodnem oziru iu večkrat povzdignil glas proti cerkveni pisarnici. Z veseljem se je izraževal: „Večkral sem opral prav lo tablo (kazaje s prstom na napis) v „Soči", pa vkljub tc.mi je še vedno črna".....Dasi je mož poznal prav dobro četrlo zapoved, vendar je lo storil. Ker ni imel pristašev zaradi zamere ,.na zgoraj'1, ker je posebno znana oseba v znanem zavodu vsakega kapelami in duhovnika terorizovala, ako je kako besedo zinil na lo stran, zato je tudi dvema dekanoma upadel pogum. Ko je prišla sedanja Vzvišenost v Gorico, vzela jo k sebi v vseh jezikih zmožnega kapelami pokojnega g. G e rb e ca, katerega cela nadškofija jako pogreša. Prav ta jo začei poiagoma upeljavati narodno jedmikoprav.iosl, in da je še ostal živ, bilo bi so v tem oziru na bolje obrnilo. Odkar loga moža nimamo, gremo pri cerkveni upravi v narodnem oziru navzdol. Ne čudimo se, akn smo prišli tako daleč, da so gvvjri o ukorih. S tem, da je Vzvišenost vzela k sebi v narodnem oziru pravičuega gospoda, je pokazala pravicoljubnost, - torej nimamo pravico očilati. Vso drugače je zdolaj. Proti leti je duhovnik nekoga v cerkveni pisurnici opozoril na slovensko uradovanje, ali dobil je odgovor: „Wir hefohlen, lhr habfs nichls zu hefohlen"------Torej, «Macht vor Rcchtt, navadno geslo v podržavljeni cerkvi. — Iz dosedanjega lehko spoznajo čitatolji, kje tiči vzrok in da nismo nameravali napadali osebe v prvem nadstropju — nego le nezdrave odnošaje v pritlični pisarnici. — Kaj pa tla, glavna oseba je v prvem nad- '•) Mi" sodimo mnogo inilcjSe. Tatd jo bilo pred leti, tudi Se (lo lani; letos je menda nekoliko tlrugaCe. Okoli „P. h." se zbira neksg mladih gospodov, katerim ne moremo odrekali dobre volje, dn bi i koristili slovenski stvari. Uredn. stropju, in nekoliko sončka pada ludi na zgoraj. Znano jo, da ministri In So višji no »pisujojo, samo podpišejo .,,, «P. 1,.> pozna Četrta zapoved mimo na eno stran, t. j.:kakftnc'lolžnoatihiuijo olro-c i, ji o d I o z u i do svojih starisov, pa ni povedal, kakšno dolžnosti imajo itn rili, predstojniki do svojih otrok. Oolrta zapoved ukazuje ¦tnriftoni, nuj bodo pravični svojim otrokom, ako hočejo, da jih bodo spollovall« Prav pravičnost v družini Jo glavni ImuolJ družinsko sročo, zndovoljnoati in medsebojnega spoštovanja, Lo poglejte v vsako bajtico; tu bo videti otroke, ki spoštujejo svojo starišo. Zakaj? Zato, ker jo očo pravičen, ker vso jednako. ljubi, nikomur no dajo prod-nosil, vsem jednako doli dobroto in bremena, hov tisti hiši jo ar (sita, »adovolj-nosi, spoštovanje, mir, Ijiihogoii, kjor se očo strogo drži krionitiko pravico, In sicer uudeljujoao pravico, ki iikaiujo •/. vsemi podložnimi jodnako postopati, Kjer sturlšl zelo pristransko postopajo . lor joduoga ljubijo, druzegii prezirajo, proti onoimi imajo vso ohziro, proti drugemu uohouoga ild„ luni nI vo6 spoštovanju, ljubezni 11*1, 'v laki hiši vlada razmerje, kakor imul sinom In očetom, Vsak dan vidimo, kako premoženju in lilso pro-padiijo, ker slmisi groiljo proti razdelil joči pravici, ker so proti nekaterim udom v družini popustljivi, obzirni, proti drugim brez obzirni, Vsled logu, ko, otroci odrastejo, zapustijo domafto hišo In .gretlo v svet, Z Ho-goni spoštovanje, z Pogoni ljubezen I Ako pogledamo družabno Življenje, vidimo Isto, Zastopniki pravico in resnice vodno vpijejo le o dolžnostih p odložil lit do predstojnikov, kakor da bi oni no imeli dolžnosti j do njih; okrožnico, pastirski listi, brošuro in cele kupe kuji« se spisujojo in sirom sveta razpošiljajo, v katerih so govori lo o dolžnostih nizkih stanov, nižje duhovščine, delavcev, kmetov, o dolžno stili višjih — ni duha no sluha. Golo kupe pastirskih listov nahajamo po farnih arhivih, namenjenih nižjemu ljudstvu in nižji duhovščini. Ko daj dozi v i m o pastirske liste, ki bodo raz pravi jal i dolžnosti n. pr. m in i str o v itd.? Ali niso cerkveni dostojanstveniki ludi pastirji Badenija in Gaulsehar' Bog ve, ali lo do živimo! > •«' < Katekizem pravi o četrti zapovedi, da gosposke so dolžno s podložnimi »pravično ravnati, jih Koner silo lu krivico braniti*. Oj, ali slo slišali P! Nam očitale, da ne poznamo četrto zapovedi, zdi se, da jo vi še manj poznate. Sicer pa Bog hi dal samo četrlo zapovedi, nego ludi pelo iu sedmo zapoved. Cerkvena uprava bi morala dajati tudi v narodnem oziru lep izgled iu pokazali, du je pravična vsem podložnim, Italijanom in Slovencem. Z izgledom bi morala to pokazati lor celemu svetu dati na znanje, da jo tam sedež resnice in pravice, d a p o z u a r a z-dcljujoc-o pravico. Ako celo posvetne oblastnijo že nekako upoštevajo naše slovenske pravice, ko je vendar znano, da z večine tam le brezverci ukazujejo, koliko bolj bi smeli lo pričakovati od cerkvene upravo! Pela zapoved pravi: «vsake,au dobre zglede dajali* in sedma: „vsakemu pustiti, dati in opraviti to, kar jo njegovega In kar mu gre.....". Nam Slovencem tičejo narodne pravice. Mi imamo pravico zahtevali od svetne in cerkvene oblasti jednakopravnosti, kajti dvojna oblast je tu zaradi ljudstva, italijanskega in slovenskega, in ne ljudstvo zaradi njiju. Župniki in dušni pastirji predstavljajo slovensko občino, iti karkoli dobijo od obeh oblastnij, ne velja njim, marveč ljudstvu, katero zastopajo. Vsi dopisi od dvojne oblasti namenjeni so slovenskemu in italijanskemu ljudstvu, in ne dotič.iiemu župniku, kajti župnik je tu zaradi ljudstva in ne ljudstvo zaradi župnika. Po naravnih zakonih morala bi dvojna oblast v obeh jezikih ura-dovatt in dopisovati, ne pa Italijanom italijanski in nam Slovencem nemški. To je proti naravnim zakonom in proti duhu cerkvenega prava. Mi nismo krivi, da smo Slovenci. Poglavitno načelo, ki izhaja iz naravnega zakona, je: Vsakemu svoje dali. Tu ne volja nezadolžena nevednost, ker vsakemu človeku je lo načelo globoko v srcu prirojeno. Naravni zakon ima obvezno mož iia vso ljudi, za papeža, škofe, kralje in ee-sarjo itd. Vso postave, vso okrožnice, yso določbe, vsi ukrepi svetno in cerkvene oblasti morajo sloneti na naravnem zakon«. Vsak korak od strani cerkvene ali svetne oblasti proti naravnemu zakonu no veže podložnega, cerkvene in svetne naredbe proti naravnemu zakonu — niso ; postave, torej .¦ nimajo obvezne j moči. Naravni zakon je nespremenljiv, vekomaj ostane isti. Noben papež, noben škof, noben, cesar, noben zbor itd. ne more in ne sme ga sprcglc- j dati. Vsi cerkveni zbori, vse cerkvene postave, stene" na naravnem zakonu. Noben škof ne sme izdati kakega odloka proti naravnemu zakona. Ker torej — materin jezik sloni na naravnem pravu, in ker vsak Slovenec ima pravico, da mu oblast, katera je zanj postavljena, spoštuje naravno pravico, je vsak ukor vtem ozirn neumesten, krivičen, nasproten naravni postavi, torej — nima obve-zavne moLI, in vsak duhovnik lehko sijajno protestnje proti takim nko- j rom. Pred nekaterimi leti je cerkvena uprava zahtevala od župnika, -da raj piše e,- kr. namestništvu v nemškem jeziku, ali župnik je kar „brevi manu" in odločno . zjivrnil to protmarnvno zohtevanje. Dpatavek uredništva. — Nas veleč, g, dopisnik je poslal se jeden Članek pod gornjim naslovom. Priobčimo pa prihodnjič, ker spoznamo, da je času primerno, ako se razpravljajo ta vprašanja. Veliko se govori o „pohnjSevanjn", a nikdo ni in:el srčnosti, da bi spregovoril jasno besedo o odnošajih, mul katerimi se v resnici svet pohujšuje. Po nascm mnenju bi morala biti vsa nižja : duhovnim hvaležna pisatelju teh člankov. Kdor pr. hoče ralovoljno pripogibati svoj tilnik, temu seveda ni pomagati, — Napake ho bilo in hodn; toda treba je tudi ljudij, ki neprsstraseno kažejo na nje. Ta namen imajo članki našega dopisnika. DOPISI Iz Prvaeine. — V nedeljo popoldne 2G. aprila je imela ženska podružnica sv. G, iu. svoj občni zbor, katerega se je udeležilo • nad 60 društvenic. To nam je dokaz, s kakim veseljem se oklepajo nase vrle ženske tega prekoristnega društva. Predsednica pozdravi zborovalke, ki jih zahvali za tako ogromno udeležbo. Spodbuja pričujoče, naj ostanejo zveste društvu v korist trpečega naroda; naj delujejo neumorno v prid trpeči deci, Gosp. tajnica prečita zapisnike odbo-rovih sej, v katerih ima kaj lepo povedano, kako laskavo so se mnogi izrekli o lanski veselici. Pohvali vedenje društvenic o takih prilikah, kakor tudi pri korporativni udeležbi si. sv. maso v dan praznika sv. G. M. Gosp. denarhiCarica položi ručun minulega leta, ki pove, da je poslala 100 gld. kot II. pokroviteljnino družbi, vrh tega 4 gld. iz nabiralniku. Sprejela je 5 gld. Ki kr., ki ho so nabrali pri svatbi gosp. nam. taj. Jožefe Črne, ter sklepa račun s 14 gld. 33 kr. ostanka. "' Zbor sklene, Haj se tudi v bodoče kor-' porativno udeleži pogreba umrle društvertico s podaritvijo venca v znak sestrinsko ljubezni ; kakor tudi,' naj se izplača iz blagajnice si. sv. maša v 30. dan smrti in vsako leto v dan prazr r. G. in M. v namen, naj bi ta naša r w. '- -..nika izprosila Vsemogočnega, da bi *„.u nam Slovanom enkrat zasvetila . zvezda pravico. ! Po k.?tker« odmoru preide se k volitvi. Ves zbor :zreče 'enoglasno, naj ostanejo glavni faktorji društva prejšnje, namreč pg.: Avgusta O r! o v a, predsednica, Alojzija Mo-. zetičeva, tajnicannViktorija Poljšak-ova, denarničarica. Namestnice Jjr bdbornice voli zbor po listkih. Izvoljene'so; bile gg. Terezija Pahor, Ivana Gregorič, Jožefa Črne, Marija M o z e t i č, Terezija Š a k s i d a, Lucija Gregorič in Rozalija Zorn, i'overje-nice: Gospdč. Antonija Pipan za Gradišče, gosp. Katarina Krvin za Vogersko in gosdč' Jožefa Saksida za Saksid. Upajmo, da vz-\ drami naše društvo spečo »Čitalnico". Iz Križa na Krasu.*) — Račun naše občine za 1. 1895. je bil razložen 25. febr. : t. 1. v občinski pisarni po določbah §. G5. k obe. reda.^ 7?.r'se ni dogodilo še nikdar v naši občini, to se - je pa pripetilo 8. marca t. 1. Po popoldanski službi božji se zbere nekoliko mož in žele pregledati očitno razložen račun; tej želji se pa g. načelnik ni precej udal, pa se ne ve, zakaj!! Račun se je pre-| gledal, dasi proti volji g. načelnika, ter se je i mnogim točkam ugovarjalo pismeno. Ali kaj _ stori naš modri g. načelnik, poslušajte ljudje i božji! Kar je bil račun že podpisan vzlic §. | 65. obč. r. pred pretekom 14-dnij, ni skiical ji več gospodarskega sveta, da bi se omenjeni j- ugovori pretresali, Račun je baje poslal ne- I spremenjen si. dež. odboru (se pa ne ve P gotovo, ako je. že posla! ali ne. Reč drži I zeI6 skrivno,) ne oziraje se na ugovore, | kakor češ,k 16 meni kaj more! Prisiljeni smo p vprašati g. načelnika, čemu je občinski red? I Kaj nam koristi, ako se ne dela po njem? | Ako g. načelnik ne ve odgovora, povemo mu •,. mi: Občinski red je zato sestavljen, da se občinski predstojnik natančno ravna po njem, | ne pa po svoji glavi. G. načelnik je še sedaj g nekoliko menj kakor vsemogočen! I Tedaj proL s takim samovoljnim ravna- * njem, koje bi čast delalo kakemu turškemu _y paši, ne pa občinskemu predstojniku v naši p državi. Več občinarjev. I Iz Kanala, 22, aprila. (Naše s a d - I jarsko in vinarsko društvo). Dasi R je naše sadjarsko in vinarsko društvo še le f v povojih, kajti staro je komaj eno leto, r more se vendar ponašati s svojim dosedanjim I delovanjem; a zaslugo si je pridobilo že s I tem, da se je nese prebivalstvo, rekel bi, I splošno vneio za društvo in njega namene ? ter s tem pokazalo, da želi in hoče napre- 1 dovati in si tako zboljšati svoje gmotno B stanje. Bil je pa resnično že skrajni čas, da L *e je to 2a naš okraj prekoristno društvo 1 ustanovilo, da se ž njega pomočjo prebi- 1 =¦ valstvo zopet pomore in reši iz žalostnega I A,.- •? Dopis Sl?.° sPreicU »a °»ebno odgovornost L dopisnika za r da je Prinčič tu dobil z nožem v i trebuh. Skorjanc ni bil deležen te tepežke; on sploh pokojnika niti poznal ni, kar j«> potrdil sam oče Prinčičev; ni imel ž njim nikdar I kakih besid, pač pa so bili dru^i nanj r;iz-ježeni. Javno mnenjp je narc-dil Persolja, ki je razbobnal svojo misel. Sploh so bile oblasti zapletene v zmoto, da niso pri Sle pravemu krivcu na sl«'d. -- Obtoženec ni imel noža; podžupan Skolaris je sam potrdil, da obtoženec ni nosil nikdar noža v žepu. — Nasproti pričanju deklice Vendramin je pa dokazano, da Skorjanc je Sel v večji družbi domov; vsi tovariši pa so izključili, da bi bil on izrekel tiste besede. Izrekel jih je torej^ nekdo drugi in tisti ju tudi ubijalec, ne pa Skorjanc. Uspeh tega govora je bil; Prinčič je bil u m o r j e n, a I i n e ve s e, k d o j e to storil. Porotniki so na stavljeno vpr Sanje odgovorili s 7 da in f» ne; bil je torej oproščen. —Ko,je to slišal trinajsti l porotnik (nekdo iz Furlanije), je izjavil dvema, gospodoma, da bi tudi on posvoji vesti glasoval z — ne. Rss škoda, da niso prišli morilcu na sled, osirbma, da ni bilo mogoče dokazati grdega zločina! Nož i^ra preveliko ulogo med ljudstvom po goriški okolici in Furianiji; zalo treba ostrih obsodb, da se ljudstvo morda vendarle spametuje. I Zopet goriška posta. — Vedno lepše! V ponedeljek je hotela odposlali neka gospa košek zelenjadi pod »naslovom: »Velecenjena gospa Miroslava. Sorč — v BolcuV Vele-modri poštni uradnik pa je pošiljalev odklonil, češ, da ni naznanjena zadnja pošta. »Ta naslov ni' napisan v nikakem jeziku*, dejal je nevednež, In res:" pošiljalev je zaostala za e.i dan. Zelenjava ni prišla na svoje mesto ob določenem času: dan pozneje je pa bila drugače že precej skvar-jfena. — In vse to radi nevednosti c. kr. postnega uradnika, kateremu je dajalnik (». sklon) »v Bole u* — španska vas. Ali saj prav radi takih odnoAajev zahtevamo, da st» morajo nastavljati tukaj le taki uradniki, I ki so v besedi in pismu vešči slovenskemu jeziku. Ali bo občinstvo m oralo umeti druge, jezike in v njih pisati naslove, da bodo gospodje uradniki razumeli in blago ali pisma odpošiljali brez zamud? ! — l-meje se, da je šla pritožba na merodajno mesto! Nizko maščevanje. — Slovenec Anton Veljak iz istrskih KrSan je služil II let pri Bolaffiu v popolno zadovolj-nost gospodarjevo. — Pred kakimi tremi j meseci so ga ustavili pri ljudskem vrlu trije I mladici; jeden njih je bil baje prosiuli sinko mestnega župana. Jeden .mladičev je pljunit v Veljaka, a ta je nesramne* i le oštel! Med tem ga je jeden udaril s pestjo, na kar je tudi on lopnil onega mladiča (baje županovega sina). Jeden je Veljaku grozil celo s i samokresom, ali ker se ta ni dal oplašiti, prestrašili so se oni in zbežali. — Ta dogo-I dek se je splošno raznesel po mestu. Znani I neznanci so pa toliko pritiskali na Bola'f-I f i a, da ga je ta odpustil iz službe s kon-{ ceni marca, češ: ako ne, zgubim .vse prijatelje*. D.it je Veljaku izvrstno spričevalo. — Zdaj je Veljak brez službe, — toda rediti mu je ši.-i otroke. Možje dober voznik, zna J opravljati pa tudi druga domača * opravila, j Kdor bi gu sprejel v službo, n-j se blagovoli j oglasiti pri našem uradni-tvu. Pri B. je imel : gld. ¦; • teden. j Izlet — sprejem — razočaranje j — Kolesarsko društvo »Gorica" je naznanilo v zadnji »Soči* izlet v Kanal. Odhod ob 2 '/i popoldne, povrnitev pa še pred pričet-kom »Sokolove* veselice.—Toda ob določeni uri so jo odpihali proti Kanalu le štirje kolesarji; par njih je imelo posla pri »Sokolu«, nekaj njih se je ustrašilo spremenljivega vremena, zopet par njih pa se ie niso upali napraviti te poti v razmeroma kratkem času, ker so še novinci in zlasti letos še niso I dosti vozili. — Toda naši vrli Kanalci so se pripravili na sijajen sprejem tega —prvega športnega društva slovenskega: zastave so i vihrale, velika množica ljudstva je pričako- vala In celd »govorance* so bife pripravljene, m Naši štirje kolesarji so'se'kar prestrašili vsega 9 tega, Kanalci pa — presenečeni, razočarani; m govori in pozdravi so seveda izostali! : ' ¦ Kolesarsko društvo seveda hi "niti-od ¦ daleč sanjalo na kak sprejem; drugače bi- I bilo poskrbelo za dostojno udeležilev aii pa I bi izlet odložilo na pripravnisi dan. Da so I hoteli Kanalci pokazati svojo počast - narod- ¦ nemu športnemu društvu, služi naj jim le v I čast; malo razočaranje* pa naj jih kar nič I ne boli. Naše kolesarsko društvo se pola- I goma, ali Iep6 razvija; pride čas, ko bo I moglo vselej dostojno zastopati slovensko I meščanstvo goriško. (Cujetno, da- nekaj Slo- I vencev je še vedno pri n e hi š k e m društvu.!! I Kak6 dolgo še ?!) — Sicer pa so ti izleti na I deželo nekaj navadnega,- vrše se nedeljo Z:t I nedeljo; udeleže se jih tisti, ki imajo slu. I čajno čas in voljo. Tudi izleti drugih društev I so vedno le neznatni. Upamo, da na%e I društvo bo polagoma najboljše. H Miluarstva. — O svojem času smo z I obžalovanjem naznanili prenehanje sloveče^ I mlina v Stračicah. ki je deloval 51 let iri I si pridobil veliko veljavo. V deželi je nastaU 1 od tedaj nekaka nezaupnost v tem pogledu, 1 kajti razloček med moko iz Straeic in ono I drugih mlinov je bil preočiten, - Mesto rm- 1 šega domačega mlina si jo znal takoj pri- I svojiti največji mlin v Budimpešti, kateri je 1 postavilo posebno društvo, nazvanc »Prvo 1 delniško mtinarsko društvo na delnice v Bij- I dimpesti*; »16 je najelo obširne prostore v I stari Hitlerjevi tovarni sladkorja in pridobilo I si za glavnega vodjo in oskrbnika biv8''g.t I tvgovskega vodjo mlina v Stračicah g. Ferd. I Resbergn. Prejšnje nizke cene so ostale, I VBled česar se v tem pogledu nimamo pri- I toževati. Domačega mirna ni, ki bi jrdnuko I stal z oniin v Stračicah, zalb smo prisi- I Ijeni zadovoljili se s hijimi, To j> eic»»r ža- i lostua resnica, ali taku je in najbrže tako S tudi ostane; ako je propadei mlin v S t raci- I cuh, ne dobimo tak6 kmalu drugega. — Od I več slranij so nas naproševnli, naj bi poda- I jali kratka poročila o tej obrtni stroki. IV) I storimo ; dodajali bomo tudi najnovejše vesti I o stanju setve in žetve, kar je z mlinarstvom I v ?:vezi, ter o gibanju cen.' 1 iz (tU Iforjan* nam poročajo: vNaš<; I -.taraftinstvo je imelo sejo 9." aprila Sklenilo I je, kupiti za domačo mlade?, več letnikov I »Knjižnico za mladino*, za kar se I je posebno potegnil otaraSina f/. Jimez Ter- 1 piu. Neki'diugi gospod iz Ccrovegu je bil 1 pa temu močno iiasprtitcn. Uekel' ie: »Ako I nočejo izdajati, naj pa pustijo!" To je res t »rnodro« govorjenje! Ali isti gospoil ne ve, I da skrb za mladež je'naša prva doHtno^t?! 1 - Po prizadevanju istega gospoda-ni bil do« | voljen prinoa za iloluivinov spotnehlk. 2a par I goldinarčkov bi ne sineta biti Ufnužnui taka i občina, kakoršna je naSa!' I li ItasiMij nad Derkilco nuni pil« ^. I Janko I/>baii: .Oprostite, g., urednilc, V,«> I opis gledd,urednikov »Šote* n j p o po I n. I Uredovali so »Sočo* • tudi gg; Ernest I Klavžar, Frarec Pavše, Anton Hrust I (sed^j c. kr. učitelj v Trstu) in g. G. Likar I (sedaj trgovec s papirjem v Gorki). Pod g. I Hrasto tu sem priobčil jaz v podlistku I daljši prevod prelepe povesti: »T o v u r M I Worthski*. Suum cuique! — (Gosp. Klav- I zarja smo omenili. Drugi so le za kratek I čas nadomestovali kakega pravega urednika. I Sicer pa ilobe od 1. 188Ž. do 1889. nismo I opisovali, « 'i ki'°- ~" ^°" I drutnice bi bile lahko lakoj v Trstu, na Reki, j v Gradcu in na Dunaju. Stroški bi se izdatno j pokrivali. Nadzornika vseh teb podružnic bi j se dobila za majhen strošek, ker se dobe j I taki možje, ki imajo železnico itak plačano I za celo leto; za malo potno odškodnino bi i opravili nalogo nadzornika, kar je potrebno, i da bi se ne, dogajale kake zlorabe. —• Pri- j poročamo te besede hribovcem v uvaževanje. I Podjetnosti je treba! Strahu ne dajati pro- I I štora v.srcu! Ako bi ne bilo že prvo. leto I posebnega dobička, pokazal bi se brez dvoma pozneje. . j Koneert Nadine Slavjanske. — Opo- I zarjama še enkrat na ta koncert, ki bo v I ponedeljek 3. t. m. v v prostorih ,C'.ur- I J Verein** (glediškOb,- poslopje) ob 8. zvečer. I f Zbor šteje oko!: 40'oseb; dvorana je majhna. I a sedeži niso še razprodani. Za Gorice bi I bila prav sramota, ako bi ne napolnila te j i dvoranice do zadnjega' kotiča. Cena sedežev I { v prvih vrstah po 2 gld., v drugih. po gld. I i "30. — Spored se bo delil pri vstopu. — I Opozarjamo svoje čitatelje, .da oskrbi* vstop- ] niče in sedeže že naprej; zadnji dan utegne biti prepozno. Prti ,jour flx" goriških čitalničarjev bo ] v nedeljo popoldne v Lašičevi krčmi v Dolenji j Vrtojbi. Zbirališče ob 3. pop. pri kopirnih. ] Tržno poročilo. — V zpčelku aprila i je naredila zmrzal žitu sicer precej, Škode, : alr ugodno vreme v drugi polovici je Škodo ¦, popravilo skoro popolnoma,'da prav..ugodno ; glase poročila o seivi /skoro iz v« Evrope. , Ako ne bo kake podnebne nezgode* zlasb; pa za najbližji čas, ni pričako«iupodraženja pšenice. Trgovina z m o k* je .nespremenjeno plehka, leda cene so nekako staacuuUie. — Cene o trobi m so se utrdile* m celo poskočile od 10 do 20%,: in ker so se če* ziuio skoro izpraznile vse zaloge,- zlasU - flgerske, ni pričakovat; tako kmalu, tla cene padejo. Društvene vesti. .Goriška ljudska -posojilnica" bo imela v nedeljo 3. t. ni. ob 2. popoldne svoj redni letni občni zj,pr, ki se bo pečal v glavnem z računom in bilanco J. 1895. in volil novo ravnateljstvo in nadzorstvo. V I. 1895. je naredila posojilnica velik korak naprej; docim j<» imela prejšnje leto le gld. 150,182:17 denarnega, prometa, po-skočd je ta lani na gW. 255*.Stil-23, torej več zacelili glil. 105.ti79.00. (Denarni promet bo tudi v I. 18% zopet zelo napredoval; do konca aprila ga je že okroglih 142.000 gM, torej blizu toliko, kolikor celo leto 1894.; uko pojde tak6 naprej, bo, letos okoli 400.000 gld. prometa.) ~ Znamenitost*"* postavke v dinamičnem računu so te-le: Glavnici pri-rastlo 355 deležev; obrestij od posojil je došlo gld. 10.3-7.7»; vrnjena posojila gld. L•'.¦433*90; nove hranilne vlog«: gld. 83.G33*#Š. Izplačalo pa se je 125 duczev; obrestij hranilnih vltv 2049-04; vrnjene hranil, vloge gld. 28.092'Hl: dana posojila gld. 79.449. — Hi lam-a kaže- aktiv gld. 221,457-4*, ki s<> dele na te-le postavke.: gotovina kouceui I. Itt95. nk\. 13.942*83; vrednostni listi po kupni ecni gld. 9920-33; zastale bresti, gld. 2Hti'*6. p.Hnjilagld. 195.38 ).8G. Medpasivi nahajamo It'-le postavke; 2GG0 deležev, t, j. 2fi.li60 gld.; hranilne vloge gld. 1G5.093 43; obrenU (kupit, in tialožt-ne) gld. 13.587.74; predplačane posojilne obresti zal. 189G, gld. i 903*73; prehodne postavke t gld. ,27,30; neizplačane deležnim; gld. 778,46: resejrvut zalog gld 0870-14; Cisti dobitek- L 1895. gld. 3170-G8, Ta napredek mora rfuutatseliu* goriške Slovence; uko pojde tako. daJje, v treh letih presežemo pol miljoua prometa. Pri tako obsežnem poslovanja pu ho toliko cMegu dobickti, da posojilnim bo iiu>k1u veliko storili za vsestranski blagor Slovencev v (Jorit-i iti na deželi. .,»_.-. . , ,• Rojaki! Vsakomur bodi *uiprt>dck tega denarnega zavoda toplo pri srcu!'Le gmotno podkovan narod more pruioino nositi glavo po koluii; revež pa je trpin povsod! Zalo naj vsakdo prinese hranit svoj denar, v gorico posojilnico; kdor ga pa potrebnje. in mu j<> upati na posojilo, naj se oglasi. V raznih vaseh po okolici se *e dandanes dolnj ljudje, ki ne vedo za posojilnico. To je znamenje, da zavedni rojaki naši niso naredili svoje dolžnosti t ¦-.*-. ¦ •-- Kolesarsko društvo .Gorica'. V nedeljo dne 3. maja 18%. izlet v Dornbcrg in na Nitje, Vertojbo nazaj y, Gorico. Kilometrov 33, odhod iz; Gorice ob 2V* popoludne; odhod iz gostilne .al Ca valimo' via Cipressi. — Zahvala. Podpisani odbor zaliva-ijujc se kanalskim rodoljubom ta prisrčni, prijateljski in nepričakovani sprejem, s katerim so izm-ndili nate druMvenike pri poslednjem izletu. »¦, ' Odbor ,Kolt*-*arskpodskciij oziru 5, Kazni predlogi 0. Volitev delegatov 7. Volitev odbora. — Moška podružnica družbe sv. (1. in M. za Prvacino tfrudfcCe in Dornberg bode imela 14. maja stoj lejtni obCni zbor ob 3',, popoldne z navadnim dnevnim redom. Odbor. - ženska podru žnica d ružb e sv. Cirila in Metoda v Sežani je imela v nedeljo 26. pr. m. svoj rv-dni občni zbor. katerega so je udeležilo lepo število dru-žabiiie. Po končanem poročanju o delovanju in obračunu, je bila volitev novega odbora. Kol predsednica je bila izvoljena gospa Jostpina D u k i č e v a, nje namestnica pa gospa Pranja G u HCe v a, kot hlagajujčaricu gčna. Antonija I)ruTorka, nje namestnica go*pa Adek Omanova; tajnica pena. Masa Dolenčev,*, nje namestnica gospa Marija Pretlj««*.-Kol odbornice gospodične: Josipirta Orbi-C e v a, Ivanki L o z e j e v n iz Tomaja,' Zvcž-doslava Dela kova iz Štorja in Dragotina O b e r s n e I o v a iz Divače. Kot pregfedo-valke računov: gospa Franja G u l i C in gčna. Nežika Pita mče va. — Delavsko bralno drustvVv Idriji priredi dne 28. junija t. J. j a v ii o tombolo na korist revne Šolske, mladine. Bo 15 dobitkov vrednih 6ni<:..Ctiš, da bo se I predlagali tudi v odseku, a -da so bili odklo- j njeni. Zbornica je na to sklenila, začeli o predlogi podrobno razpravo. — Začetkom seje IG. aprila poljedelski minister grof L e-d e b u r, odgovarjajo na neko interpelacijo, izrekel se je za utesnitev termin - trgovine s poljskimi pridelki in svoje nazore obširno razvijal. Zalem se je Citala interpelacija posl. K i m a glede afere stotnika llasiikovskegn, kateri je bil sodno obsojen, ker je razžulil vojaško častno sodišče, na to pa se jo nadaljevala razprava o pokojninskem zakonu. Razprava je bila jako dolga iu sprožilo se je nebroj preminjevalnih predlogov. Minister B i 1 i n s k i je odbijal vse preminjevalne predloge, mej katerimi sla bila najvažnejša in najresnejsa predloga, naj se za uradnike nekih vrst določi 35 služhenih let za pridobitev polne pokojnine in naj se udovimi višjih uradnikov namenjene pokojnine /nižajo. Zlasti celovški posl. Do brni g je pobijal predlogo v tem oziru, da se udovam višjih uradnikov dovolijo visoke pokojnine, fes, da zbornica nima naloge skrbeti za luksurijo7.no življenje visokih dam, ilnčim je dr. Seheicher opravičeno opozarjal, da je lrelm. v, državnimi novci previdno gospodarili. - V seji 17.. aprilu po daljših govorih dr. Mengerja iu dr, Beera glasovalo so je imenoma najprej o Fuclisoveni, ki je, predlagal pokojnino udovam uradnikov l„ II. in III. razreda namesto 5000, 4000 in 3000 le 200O, 1800 iti KIOO gld. Za predlog so glasovali Mladočelii, nneijonnlci, prolisemilje iu slovenski poslanec K o b i u r, proti pa vse druge stranko in ludi slovenski poslanci llohcmvart, Klun, Kusar, Pfeifur, Povse, ViS-nikar, dočim so se dr. Ferjančic, dr. Gre-goreč, dr. G r e g o r č i č, grof Alfred C o r o-r i ni**), Nabergoj, Hobič in VoSnjak glasovnnja vzdržali- Fuchsov predlog je bil odklonjen, pač pa se je vsprejel ,pretninjeva!ni predlog Mengerjev (3000, 2<>00 in 2200 gld.) Živahna razprava je bila pri točki o vzgojevalnih prispevkih za .uradniške, sirote. . Poslanec T s c h e r n i g g je predlagat, 'fiaj se odkloni načrtov predlog, da so plačujejo vzgojevalni prispevki.do 24.. leta,' ter naj se določi, da se.-plačpjejo za dekleta do IS. leta, za dečke pa- do 20. leta. Poslance Noske je predlagal resolucijo, naj vlada predloži zakon, po, katerem bo ta določba veljavna tudi za tiste sirote, katerih očetje šo umrli, prodno je ta zakon zadobil veljavo. Tschcrniggov predlog se je po daljši debati odklonil, Noskejeva resolucija, pa se je vsprejela. Tudi o določbi glede prispevkov uradnikov pokojninskemu zakladn' je bilo nekaj razprave. Seheicher, Kraus in Hofman so govorili za lo, naj se nižjim uradnikom zmanjša prispevek. Proti je govoril iiuančni minister dr. Bilinski ter povedal, da zakon vsled storjenih prenicmh iti primeren za predložitev v najvišje potrdilo. Ostali paragrafi so se vsprejeli in lakislo predlog Koppov, naj samomor kakega uradnika nt* ovira pravic njega rodbine in naj ločena žena ne izgubi pravic do pokojnine, če ni dokazano, da je bila ona kriva ločitve.' — V zbornični seji 20. t. m. se je sprejel vpokojninski zakon, potem se je preSlo na glavno razpravo o volilni preosnovi. Poročevalec o vladnem načrtu dr. G o e t z je zagovarjal predložen načrt v imenu večine odseka, dočim je govoril poslanec dr. S1 n v i k v in enu manjšine. Bil je nasproten riiačrtu ter navajal, da je vendar krivica, ako se'dele državljani na vrste, kakor je lo sedaj, ko ima 20 veleposestnikov toliko pravic kakor 2000 kmečkih volilcev. Slovani so zeld prikrajšani. Na Češkem in Moravskem ima 5 milijonov Cehov le 49 poslancev, 2 milijona "Nemcev pa 47. Hadi tega ne:-more pritrditi odsekova manjšina vladnemu načrtu. Oglasilo se je 39 govornikov; proti IG, za 23. — Prvi.rje govoril poslance Pcrnerstprfcr proti.pri-vilegovanim. pravicam piemslva in sploh proti načrtu. V imenu čeških veleposestnikov je govoril grof Palffv za načrt, naglasivSi državno pravo češko. Za.'; Mladočehom dr. • B r t o r a d o m je govoril dr. -M a d e j s k i v imenu Poljakov, ter napovedal nekatere preminjevalne predloge.' Bil je za predlogo. Prolisemit dr. Seheicher jo zato, naj vlada razpusti zbornico ter rarpiše nove volitve. Poslanec Pfeiffer seje izjavil za načrt in proti splošni volilni pravici. Vodja levičarjev dr. R u s-s je bil za predlogo. PreSlo.se je na razne interpelacije'in: sejo zaključilo. -~ V seji 21. aprila je Razprava nadaljevala. Govoril je dr. Krama?, Di-p a u 1 i, R i c h e t, K r o n a.\v el t e r, S t e i-n e r in P e r i t. Najbolj zarilmi.v govor je • Zakasnelo poroJUo radi preobŠegft gladiva-•») Ta dva sla bila So v Ooriei. Ur. ¦ pelovali pravosodnega ministra glede izda,. I ga je poslušala napeto. Po Kronawetteriu ie v»nio ™»^h „*i„is;™Q mj!m. „ .l™... Hprisel na dnevni red nujni predlog poslanca Iftomanczuka radi pravice svobodnega shoda v Galiciji. Zraven predlagalca zagovarjal je predlogo tudi lvovski. poslanec L e-wakovski. Poslanec Pernerstorfer je rekel obrnjen proti Poljakom: ,Le nadaljujte vi poljski gospodje plemiči s sedanjo vlado. Pride pa dan, ko uniči vaše kraje ogenj in razbojniStvo. Izrabljeno gališko ljudstvo ima pravico postaviti se po robu svojim krvopijcem, in vi, plemeniti gospodje poljske šlahte, morate se bati prihodnosti. (Tukaj je grajal predsednik govornika). Nesrečni Gali ciji — nadaljuje Pernerstorfer — se ne bo moglo pomagati dotlej, dokler jo bo tlačila smrtna železna roka poljske Slabte«. Proti temu govoru je protestoval Poljak S z e z e -p a n o v s ky. Za njim je govoril za nujno predlogo dr. Lueger. Pri glasovanju je bila nujnost odklonjena in seja zaključena. — Dalje prihodnjič. .Avstrijski socljalnl donioferatje" so imeli ves povelikonočni teden svoj peti zbor v Pragi. Večina se je izrekla proti Badenijcvi volilni preosnovi, vendar pa jo je sprejela kot sredstvo na poti do občega, jednakega in neposrednega volilnega prava. Zaključili so svojo agitacijo razproslranili tudi na kmete, med kmelske delavce in množico. Za glavno glasilo dunajski dnevnik »Arbeiter-Zeitung" so sklenili posebno denarno podporo 30.000 gld. iz .tiskovnega zaklada* ter najširšo agitacijo. Posebno glasilo za delavke ostane Se nndnlje. Poslednje so se po svoji zastopnici pritoževale, da jih možka socijalna demokracija preveč zanamerja, zato so tudi niso hotelo udeležiti zborovanja. Češki zastopniki so so izjavili kot nujodločnisi nasprotniki sedanje volilne preosnove, ter so z drugimi pristaši očitali vodstvu nedoslednost, Govorili so na zboru tudi v slovanskih jezikih; takisto so naglašali, da naj se ščiti delavska organizacija v vsakem narodu; drugače pa so z nemške strani poudarjali potrebo mednarodnosti. Slovenske socijtilne demokrate je zastopal urednik .Delavca", kateremu listu da jejo seiliij največ podpore delavci pri želez« nieah. Tu urednik je izvoljen tudi v, zastopstvo stranke (1(1 členov), Nasproti Vocijalni demokraciji niti Slovenci ne smejo ostati mrzli. Po .S, S\ Ogerskn. -- Julri 2. I. m. olvorijo v Budimpešti mileuijsko razstavo, Cesar iti vsi nudvojvode iu nadvojvodinje bodo navzoči, kakor tudi avstrijsko ministeislvo, Drž. zbornica avstrijska je do ponedeljka odložena, ker bo sodelovalo pri olvoijenju veliko njo članov. Cesar jo imenoval ftosl ogerskih ministrov tajnimi svetovalci, ravno tako tudi avstrijska ministra (ilanzn in Gullcnbergu. -Srbski poslanec jo odpotoval iz Budimpešto, tla ne im navzoč sluvnostim, •— Domobranski minister Fejervurv jo imel prošli mesec dva dvoboja. Kuega z nekim poslancem, drugega pa z nekim urednikom. Minister so je pokazal spretnega, knjti ranil je oba svoja nasprotniku. Torej one osebe, kojc so poklicano v lo, da bi dvoboj morale ovirati, same greše. Kdo pa ministra pokliče na red? 1~ Ostale državo. —- Knez Ferdinand je' odpotoval iz Parizu v Beroliu, kjer bo ga slavnostno sprejeli. Iz Beroliua odpotuje v Kbenlhal, kjer se snidc s svojo rodbino. Od tam se poda v Bclgrad, kjer ga sprc>jtn6 sit. jajno. Samo mesto je baje odločilo potrositi 80.000 dinarjev za njegov sprejem. Kolika potrata! — Italijanska zbornica je zopet olvorjena. Odobrila je izvolitev pomilovanih poslancev De Felice, Barboto in drugih. — V Afriki je še'Vse pri starem. Baldissera je povrnil Meneliku pisma s pogojem, da izpusti majorja Salso, katerega je zadržal v svojem taborju. — Sveti Oče se je vendar odločil poslati svojega zastopnika k slav-nostim kronanja ruskega carja v Moskvo. Tje pojde nuncij Agliardi. — V Franciji je kriza ministerslva. Pričakuje se, da sestavi ministerslvo Melinc. — Romunska kraljeva dvojica se je povrnila v Bukarešt. — Volitve v španski senat so dale zopet vladino večino. Pismo MeneHV.a na kralja ITuiherlii. - Neki angleški list je objavil pismo abe-sinskega kralja na italijanskega kralja. To pismo, kojc nima datuma, bilo je izvcslno pisano še pred bilko pri Aba Garimi, Poslal je to pismo v prepisu na Angleško neki protestantski misijonar iz Abesinije. Ker pismo priča o globokem verskem čutu Menclika i>. o njegovi ljubezni do miru, prinašamo je tu v celoti. Pismo slove: .Menelik, kralj vseh kraljev v Abesiniji, Umbcrlu L, kralju Italije. Dragi brat, kako se počutite? Jaz sem zdrav in baš tako tudi moja vojska in moj narod. Vaš od poslanik mi je povedal, da Vi in Vaša vojska namerujelc zasesti mojo deželo do jezera Ašangi in do Takacčja. Vprašam Vas: čemu hočete storili to? Kaj naj Vam da moja zemlja in moje ljudstvo? ' Vaš odposlanik mi je rekel, da hočete dati obdelovati mojo zemljo. To pa delamo tudi mi in z božjo pomočjo bi to storili boljše, ako ne bi bili Vaši vojaki v vojni proti nam. Bog nam je dal našo zemljo in mi smo jo branili z Njegovo pomočjo vsikdar pred tujci. Zakaj hočete Vi postopali proti Njegovi volji? Ako Vaši pastirji in Vaši kmetovalci nimajo zemlje, naj pridejo semkaj. Jaz jim ne morem braniti, da orjejo zemljo ali da pasejo svojo goved skupno z mojimi podaniki. Toda, nikakor ne morem dovoliU, ne da bi izdal Boga, da moj narod postane suženj kojemu drugemu narodu in da koji drugi kraij postane kraljem, kjer sen: kralj jaz. Vem, da Evropejci znajo mnogih stvarij in da «o iznašli mnogo bistroumnih priprav. Naj jih prlneso semkaj, da jih moreva uživali in jih rabili ludi jaz in moje ljudstvo. Plačati hočemo, kolikor so .vredne. Jaz želim miru, a Tvoji gubernerji ga ne marajo. Jaz hočem, da mojemu ljudstvu pe vlada drugi, nego oni, ki je rojen med njim, a oni nečejo tega. Bog veli: ne slepari, a oni sleparijo; Bog.veli: ne ubijaj, a oni more; Bog veli: ne kradl, a oni si prisvajajo naše zemlje. Koga bode ščitil Bog? Mojo vojsko ali Vašo? Jaz ne dvomim na Njegovi pomoči in Devica Marija, Njegova mati, prosila bode za-me ler blagoslovi matere mojih vojakov. Jaz sem bil velikodušen z Vami in z Vašimi vojaki. Dal sem blagosloviti Vaše mrliče, vrniti Vam hočem tudi ujetnike, ki sem jih zajel. Vi ukažite, da se Vaši vojaki umaknejo iz Tigreja do Asmare: kraljestvo Agame je moje in jaz ostanem Vaš prijateij ter pokrovitelj Vaših podložnih. Toliko sem že povedal Vašemu odpo- . slancu in isto ponavljam Vam. Bog Vam ohrani vid in sluh. Menelik*. In takemu človeku, ki piše tak6, hočejo Italijani usiliti svojo »kulturo*, ker ga smatrajo »barbarjem* ? Ubogi zaslepljenci I ,Ed\ Razgled po slovanskem svetu. Hrvaška, —• Pričakuje Be z gotovostjo, da se sporazumela oba taborja stranke prava. Na predlog uplivnih .mož »nečistih" so odgovorili «čisli*, da so pripravni euorti-zumeti se in da odobrujojo večjim delom vse predložene točke »nečistih*. — V Zagrebu jo gostovala v hrv, gludalisftu Cosku tragedka Sklonu* - Mala. Bllu jo predmet splošnega navdušenja in odlikovanja, — Gostoval jo na istem glodaliSču ludi član olo-muskega gledišča Manrtv, rodom Slovak, — 30. pr. m. so proslavili po vsej Hrvn&kl obletnico smrti hrvaških mučunikov Zrinjskega in Funkopana. — Vlada jo dovolila, da so smejo delati lelimčna preddola v svrho, da se zveze Donava s Savo, Kalini bi bil dolg 80 km. po jslom bi pluli > parni ki, kateri morajo sedaj zaokrožiti pol, nko hočejo priti do Siska, Tako bi so prihranilo 305 km. poli, — Ker so so primerilo »opat demonstracijo proli vladi o priliki dohoda nekoga pravniku iz bolovarskih zaporov, ii. «o pri mlih bili ranjeni tudi nekateri dijaki Iz realke, gimnazije ild„ je odločil novi vladni predstojnik za uk in bogočusljn, da morajo vso le ranjence izključiti Iz šole. Gasit tnklm ukazom 11 — «\ r v. p v a v u» »nzniUijoJo i« Budimpešto, da so tam žo zaniazull s črnilom hrvaški razstavni paviljon, n hrvniku troboj« niče na istem so narejeno iz ploha, dn jih no hi mogla f-ežgutl iinuljarsku drulinll — Brodski incRtni zinitop. je odklonil predlog više oblasti, nuj bi mesto odposlalo k otvoritvi mndjarskc milonljsko ni/.filnvo v Hudim« pošti svoja dva odposlancu. — V Z u g robu ho jo ustanovil odbor hrv. književnikov, kn-leri na menijo izdajati časopis o knjižovnostih vseh nurodnostij v smislu doaodnnjih časopisov, kot so »Revno do doux Mondos», »Nuova Anlologia" «Coumopoll8» itd. V odboru so tir. Troaift-Pnvičul, fra Menihih Sogvle In drugi. Izšel jo že oklic za nuročbo. Časopis ho imenovan »Novi Vieb. Ako so odzovejo naročniki, izhajal bo dvakrat, ukp ne, tedaj lo enkrat mesečno. Razmeroma se določi tudi naročnina. Kdor se želi naročiti ali sodelovati pri istem, naj se priznani odbo-rovemu tajniku g. Iv. Miiičoviču-Azizii v Zagrebu. — »Matica Hrvatska* naznanja, da je naslednik pok. prof. Broža, dr. • Štefan Bosanac, uredil Že prvo izdanje (Hrvatskih narodnih pjesama*, katere izda Matica kot posebno knjigo. Obsegala bo 40 tiskanih pol. Naročniki * Malice* jo dobodo- \e za gld. 1-50. Doslej se je priznanilo že 4500 naročnikov; ker je upati, da si omisli knjigo še več drugih, apeluje »Malica* na vse člane, naj se oglase pri poverjenikih z vplačilom, omenjenega zneska, ako žele priti po ceni do knjige. Dalmacija. — Občinski zaslop v Herceg Navoni je imenoval častnim občanom grofa Ivana Harraha. — Vr*o se volitve volilnih mož za izvolitev državnega poslanca na mesto pok. dra Klaiča. Izvoljena je večina privržencev narodno stranke. — V Splitu, kakor smo že naznanili, uspešno poje češka operna družba pod vodstvo g. Pišteka. Gle«. tlišče je dobro obiskovano. •— V Splitu je oživela misel, naj bi se okrasilo mestno gledališče s poprsji slovanskih glasbenikov, kot so bili Smetana, Čajkovski in drugi. — V Š i b e n i k u se resno pripravljajo za odkritje Tommasevovega spomenika. Pri odkritju bodo sodelovali Hrvatje in Italijani, pride jih nekaj celo iz Italije. — V Arbanasih pri Zadru so otvoril! 23. p. m. čitdnico, Namesl-ništvo je prepovedalo razobesili hrvaške tro-bojnice, dočim je nadškof prepovedal tamoS-njemu župniku, da ne sme dovoliti a zastavo v cerkev in tudi takšne ne blagoslovili. In Dalmacija je po zakonu še vedno del kraljevine Hrvaške, ban in sabor sta tudi za Dalmacijo; vsi zakoni se sklepajo v saboru tudi za Dalmacijo > Kak6 je umeti tako ravnanje?! — V Denkovcu pri Zadru so bilo občinske veli Ive. Hrvatje in Srbi so se bili sporazumeli, da bodo volili v vsakem razredu 8. Hrvatov in 4 Srbo. V tretjem in drugem razredu je šlo vse lepo in složno, ne tako v prvem, v katerem imajo Srbi precej svojih volilcev. Radi tega so razdrli sposazum in volili samo svoje kandidate, hote dobili večino v obft. svetu. Vendar se jim ni posrečila namera, kajti bila je izvoljenih vseh dvanajst privržencev hrvaške stranke. Tako poročajo goriškemu »Gorrieru* iz Ben-kovca. Ako je to resnično, se .Srbom prav godi. Sploh opazujemo, do se bratje Srbi ne obnašajo tako, da bi moglo priti kedaj do sporazumi jenja. Tudi zgubljajo med Slovenci čedalje bolj nekdanje simpatije! NaSa krivda lo ni! Bratje, glejte, kaj delate! Galicija. — Na levovskem vseučilišču bilo je 1504 slušateljev,, 315 bogoslovcev^ 930 pravoslovcev, 102 modroslovcev, 97-medicincev. Po narodnosti 1050 Poljakov, 437 Malorusov. Po veri 73G katoličanov, 46k grško-katol., 3 pravoslavni, 10 Armence^ 205 zidov. «S. S> Češka. — Češkemu posi. dr. Stranskemu so izrekli jsiaroč." volilci nezaupanje. — Okraj Orlovske Gore je menda posebno zdrav. Vas šteje 30O prebivalcev, od teh je umrla le ena oseba 78 let stara dr.e. 28. oktobra 1894., a dne 28. marCa t. I. še^e druga 79 let stara. — Za spomenik Palackega je nabranih že 77.000 gld. darov, vendar ta znesek ne zadošča, da bi se mogel odkriti spomenik ob stoletnici njegovega rojstva 1898. . - Bukovim«. — V Črnovcih je na gimnaziji 396 Kristijanov, 389 zidov; na realki 234- kristjanov, s63 zidov; v Radovici 229 kristjanov, 149 Židov; v ŠuCavi 193 kristi-janov; 168 zidov nagimi). «S. S.» ; OgerskI Srbi, —Pred petimi leti je bfl obsojen na 7-letno ječo urednik novo-sadske »Zastave* J. Tomič, zet dr«i. Sveto-zara Miletiča, ker je umoril na kolodvoru urednika • jra. Njegova soproga Milica je bila večkrat pri cesarju in • prosila za pomiloSčenje. Predno je bila še poročena za .Toiuifa, je prosila cesarja |za svojega, tedaj na zapor obsojenega očeta dr;i, Miletida. Pri zadnji avdijenci jo je cesar sprejel prav lepo, spoznal njeno srčno bol — ter uslišal prošnjo. Slovaška. — Prošli mesec je prišlo uradno poverjenstvo v uredništvo, turčanskih »Nar. Nov," ter je hotelo ustaviti izdajanje časopisa, češ, da nima zadostne varščine, namreč 10.000 gld., ki je potrebna za dnevnik. Urednik je dokazoval, da časopis ni dnevnik, ker izhaja le 6 krat v tednu in da vsled tega zadostuje le varščina 5000 gld. Ukljub temu je moralo uredništvo položiti še ostalih 5000 gld., povrhu pa je poklican na sodišče predsednik družbe, ki izdaja ta ča Hopis. To je zopet dokaz madjurske svobode! Take lumparije se gode v sredi Evrope! Bosna-Hercegovina. -- V neki vasi pri Sarajevu so našli zaklad mramorja rdečkaste barve z belimi preprogami. Mramor je baje dobre kakovosti in je sličen onemu, .katerega so našli pri Veroni v Italiji. — Novoizvoljeni sarajevski zastop se je sestavil v. novozgrajeni mestni hiši, katero so prvič otvurili o ti priliki. — Novosadski „B ranile" poroča: »Srbi iz okupovanih dežel, pravoslavni in muhamedanci, sestavili so spomenico o svojem položaju v okupovanih deželah. Isto odpošljejo ruski, francoski, nemški in angleški vladi. V spomenici prosijo, da se postavite Bosna in Hercevina pod evropsko nadzorstvo". Srbija. — Kralj Aleksander se je povrnil v Belgrad. — Uradno se potrjuje vest, da je srbska vlada prepovedala uradno udeležbo pri otvoritvi madjarske m/stave svojima poslancema v Budimpešti in na Dunaju. Ta prepoved temelji na iem, ker so odločili . Madjarji pri sir. /nostnem obhodu mesta, nositi tudi neko srbsko zastavo, katero so ugrabili Srbom. — Srbski časopisi vedno odločneje pišejo proti obiskovanju razstave ter nazivajo vsakega onega Srba izdajalcem, kateri b; razstavo obiskal. — V kratkem bo" shod poverjenstva za revizijo srbske ustave. Shod bo pod kraljevim predsedništvom, a udeležijo se ga 4 radikale:, 4 liberalci, 4 naprednjaki in 4 nevtralni poslanci. Kralj želi imeti dolnjo in gornjo zbornico po uzoru drugih držav. Ustanovi se baje izvoljeni senat kot je v Rumunjski. Takšnemu je bil nasproten raz-kralj Milan I. 1888. On je namreč rekel, da je prišel iz kmečke hiše kot vsi drugi Srbi, pri katerih ni plemstva in kjer so vsi enaki. Bolgarija. — Knez Ferdinand je odpotoval iz Petrograda v Pariz. Tam so ga sprejeli na slavnosten način, skoraj z istimi počastmi kot v Petrogradu. Na kolodvoru ga je pričakovala stotnija vojakov z godbo, katera je- svirala bolgarsko narodno himno. Francoska vlada je najela v najem za kneza en hotej za stanovanje. Knez je obiskal predsednika, ta pa njega itd. Sploh je bil počaščen kot pravi prijatelj Rus;je — francoske zaveznice. Rusija. — Prošli mesec je imelo svojo sejo »Slavjansko blagotvomo občestvo" v Pa-, trogradu. Sejo je odprl grof Ignatiev. General Kirjeiev je predaval o nalogi pravoslavnega vshoda ter naglasi!, da je prepričan o razpadu muhamedanizma, ter o borbi ruskega pravoslavja z rimskim katolicizmom za islamski (nmhamedanski) svet. Uloga Rusije . bo zelo težavna, nje dolžnost je, zdramiti na vshodu pravoslavno misel. Tudi Rim ne spi; on razpolaga z veliko vojsko, s katero se bo r boril z Rusijo za prvenstvo; Rim ima za- veznikov, ki se zdaj .medsebojno prepirajo, vendar da se zjedinijo, ko se bode treba boriti /proti pravoslavju. Za njim je govori! t Ba.smanov o narodnostih in o slovanski ; . vzajemnosti. Rekel je, da Rusija ne mis)! rsa | to, kako bi požrla po vrsti vsa slovanska s plemena, marveč hoče igrati med njimi le I prvo -ulogo. Ruska slovanska politika se moja | temeljiti na mejsebojnam sporazumu in v f priznavanju vseh slovanskih plemen zunaj 5= ruskih mej. J Kolisciueiic- Basiklcidcr FI. 8*65 bis 42-75 per Stoff z. kotnpl. Robe — Tussors umi Shantunjis - PoDfees — so;vic sclnvurze, WL>isse und farbige Hemiebeig-Selde von 35 kr. bi? n. 11-G5 per Met. — philt, gestreift, kameri, pemuslert, D.inmste etc. (ca. 2«) verseh. Qual. «. 2fK)0 verseh. Furben, Dessins etc), porto- und steuerfrei in* Haus. Muster umgeheml. Uoppeltes Briefporto na«h der Schvreiz. SoMen-Fabriken G. Hemieberr (k. a. k. HoB.) Zuric!.. Zahvala. Podpisano županstvo izreka v imenu občinskega starašinstva najpresrCnišo zahvalo in udanosl našemu voditeljn veleč. g. dr. Antonu Gregorčiču, državnemu in deželnemu poslancu itd., ter njegovemu odličnemu in neustrašnemu soboritelju visoko-rodnemu gospodu Alfredu grofu Coro-nini-Cromberg, kakor tudi preblagorod-nim gospodom deželnim poslancem, za njih prizadevanje in skrb, da se je dosegla izdatna državna in deželna podpora za zgradbo prekoristne in velevažne ceste od Kanala skozi Avče do tolminske meje. PresrCna hvala vsem tistim, ki so imeli in imajo prijazno besedo za to cestno zvezo. Prosimo prav iidano, da bi nam vsi prijatelji in zagovorniki le ceste ohranili dosedanje« naklonjenost ter uporabljali svojo uplivno besedo v popolno dovr-iilev započetega krasnega de!.i. Županstvo v A v f; ali, 2K. april.i lhW. S<; Župan: Jožef fvetrežiiifc. Vsleil iiiializ« naših issveifciHTv, j« si-., kisida vodu *m KRONDORFER med naravnimi hišnicami prva V vrsti. — Zalog« v <«oiici ima ANGELO PORNIZZI. BP^raVt* U\u mpoilljilcv n ni tulji ina HENRIK MATTONI Turhl.iul.iW) U-1'l DUNAJ M.i»iii.ili..mli.r.¦¦" .% WiM| 3. Slovenski citrar St. i, Kožrljski Fr. S., ,Na va>i*. fantazija...........--.!"> 4. Koželjski F v. S.. .Poduk, v igranju !i;i citrali* I. zvezek............ t."»0 a) lloffmcistor K., ,Pi..loknica i/. 'IV- liarskili plem.tev" za klavir.......— ..">() h) Hoffmeistcr K.. jVsmi za v^oki (tlas" se spr»inljcvnnjcin klavirja.- .... --.75 c) Volar i C II.. op. f), .Zvezdica"., polka mazurka za klavir ....,.'..'... A~> d) II o f f m o i s t c r K., .Trijn jatiafi-, melodram za klavir.............. - ¦.'>() a Viktor, „i'ozdrav (lorenjikej". val- ček a klav Omenjamo, da »Poduk \ Itfr. i citiah" :id, i Ozira vreden zaslužek posebne- vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim n-cbani. Pismena vprašanja pod ,91^2*, Grad«c, posle restante. ;$.', S,V-t:> trgovec z vinom na veliko Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - GORICA — Via Gundino S 55, 8. priporoma pristna bata S^^m- furlanskih, In črna vina ^0|Pv briških in Iz ^$fflL isfarskih vipavskih, "" y& vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici n.i vrie kraje avstro -ojrerske nu.narliije v sodih ott 5t> itrov naprej. Na zahtovo pošilja tudi uzorce. Cen« zmerne. Postrežba poštena. Pr iz lekarn« -i. i>. s«-» 8, FRAGNER-JA v PRAGI je staje, najprej v Pragi iipuruliljevano liiino zdravilo, katero vzdržuje Tiste rane in jili tudi >i>varuje neiislol-e ter ul.laiujočo deluje na vročino i;: luilerrne. V obrokih tfo 35 in 25 kr. S poŠto « kr. vpP. Dnevna razpošiljanje po poŠti. '^Rfm&Žv natisnjeno in zakonito pii- _ _ ^* ** GI«m ziliia: B.Fragner, lekanmpvi,riinem orlu". lila Hran, u »;!¦ Sprtem iliet m. m \66 do S66 ali. mesečno laliko zaslužijo osebe vseh stanov in * vseh krajih s prodajo ukonito dovoljt-nih državnih papirjev in sratk, a da ni potrebna ciuvuiea nikaka in nevarnost.. Ponudba i>oJ „leiebter Verdienst« na Hudolf Mose, Wien- KI, 10 7 OGLAS! Poilpisanoc naznanja si. občinstvu v ihtriri i na iloželi, da jo postal lastnik lekarne „rfffa Cffla di Gorizia", v Rabatišeu št. 16, katero je popolnil in obogatel z vsemi dnevnimi potrebščinami, da more izvršiti vsa naročila z največjo točnostjo. Friporocaje se za slučajne potrebe o bolezni, beleži spo&orcinjeiti ALOJZU GLIUBICH, kemičar in lekarničar. ,, Goriška ljudska posojilniea" vpisano društvo 7. oiwj>no za\^2o -val)i k OBČNEMU ZBORU, ki ho 11 u iifilfljo «lin; :{. maja t. i. »h •». pop. ; ' v drii>tri>iiilt i>n>»lorili. lii>KVM i!l-:u: 1. INmirilo ravnateljstva. 2. l*otrjtiti>\ risti^a «lohi.ka. 4. Volitev ravnateljstva. 5. Volitev n.itr-^ledujejo v uradnih diwh in urah. - V (J o r i c i, '2.1. aprila IKJMI. s^ K»i»at(djii.ir». :A. POGAČNIK «,,i'M,,-:' M,«.dr. f . ... _____________^ ^ ce je preselil ^ ; %____ * v via del Ponte nuovo št. 26 j* \ \ ^;.-«;»»; ^•« e|x Ordinuje tudi pismeno, rif, j I /:¦• ¦/>•¦ .<•¦•>* <• ^i »r..;.«-. .. iu!..-ikui..zi p„ m n. ^ j I m\ir\tn khm npi zla!«« iew" » Praji. i t n i ir e b t. Capsici comp. i/ Uirhlrrjrtr li kani.- 1 1'imkI |)r;;.n/,'...!Fi. ko! izvrstno bol ubla-žujoče mazilo; /= >,;¦.,, Ut kr., /•> .N„ -•• / !;!>... (»splošni* priljub-Ijsno domače zdravilno sredstvo RiehtEr.e/ Linime^ s ,.?idram' O in w.^,' » I l Želodečne kapljice lokarničara C. Bra:iy OI;»rijaniljsi»e ^eloileene kapljire) pripiiivi;.Mi.- y.'.i ¦:; v lekarni angeija varuha 6. Eradij-a v Kronierižu t Moravsko i sliiro, pi'zn»ni> in znano zilr,ivilnr> !.rt-.l-iwi u^-otlinvii ikrcprnjoff^.i ilfliit.injii m ?.t>lutlt'i'i:i pr»b:ulj,itr/-. Želcdecne kapljice ¦Irkfirnii':irjJi V. Hrin>ily.» lM.(llik« Marij.i.-rljsi.,-. M:i'-n-Unr.ii- [kot zairifio zn mikol. I'„.l t., zn;.i..k,. innr.i__sn_ naliajali' sli-.I„;» po.lp.y- C!.• k'.i|ijo poK.-urji-n.. zu^iMno znamko s podpisom C. Bredy !t-r z^vriiin /.Kornjo zas.Mno znainko trr podjile C. Bradjf. Prav.' ielodočnA hapljice -i' n.i \,\»,\.i: v nl, l.iro,no!if Kiiiiicr iti (Jliiiliirli. V S.Juni v l.kam. Itil-iln'1 .N»U..v t, ,...-. MU :. ,,.o „«.....l.r;.., t.-,.,„ TT7T ' fl Tovarna ujornili telavatlnih priprav JOS. Y!MBYŠ -S, v Pra^l na Smihovu (!'j:ll..i.>t.,i.-|..».,1 VIjH.t.sa.l.ki *«• .¦ :xs,. siti \; popolnemu uzoriu-inu prirrjcvauj;! sokolskili in šoi»ki!i tcto\aiiiiic r»pnttf l/ilitiji« |m iifljiti^jih iiimh. Yaž:uo :s&. v:sv, h\stxt\h.c vo/! I. dunajsko-navcroesSta čistilnica smole i* terpslm. elja, tovarna za katransve proizvod! in tctščno Franc pl. Furtenbaci) ¦. • v Dunajsko m Norem Mesl ?•>«• /uir- i», m> ne /«rrje od teee- i. ne »ilUit: Net»l>|iiHlna /:t olira- Idjeiie i»s|. !»<•»»(•.» ti;dt odprt«- o»f. i - v preiskani Pratti:ii paskišeia! krs-tiu*. Brt-; v.-.io. B^z smoio. Cenejednl puslci: ¦i M stroji za poljedelstvo in vinarstvo. tfNr~ Csr.e zz^si ir.iiar.e. -^Q Stiskalnice za grozdje diferencijalne sestave. je Placfif, l rtovarna % za strune • in «,19-18 w a:Jrtsh»nio orodj« % §ch5nbach 379 S pri Hthit Čeiki S priporočala: 4*. t strune, loke, cella, m - citre, kitare, man- Z doline, pisčala, kla- J . rinete, svir. iz plate, v bobne, harmonike itd. itd. % avtomate, laj- ^ : Gosli,- • **1PW"lrinel • bobne, h ar ni 9 m i f aeiomaio, inj« aj :Aristone,^.;rr: Z Ivirje, harmo- 2 : Ivirje, nije, orgije itd. itd. Ceniki arisionov itd W • C kr. krojaški int-nti fn krojni iijiarati Martina Poveraj-a, trgovca in i.ro^a.kc \i mojstra v Goric:. Edina in najvoča zaloga izgo-tovljoni^i možkih in deikih otilok, vsakovrstnega blaga, po-vrinikov, dožnilt piaiLev, sok-nenega blaga z& tč, duhovščino, za c. kr. uradnike in c. kr. častnike z vsemi pripravami, za pomladno in letno dobo. &otoua pomoč fuo\acem\ '/Hoilrftii in okrikjH**iijof{ i eliksir iz line in železa i CristofolettHjeve lekarne. JrW- SO kr. -TJ«^ krmite H/.«ree z;^i>Ii»tsii «»i!jelli;ileem /a-ti>iij hi poitiilui' iin»t«>. Kn>j.v. ;h , ¦ .. r. • . k v =•. !»t>.r.it«' noic u/orniki<. 7 ,, j Snovi za obleke 1 piratim : ij.»:ki;ii- .-. i<' rfnhiH«i'lnr ;..... , .. Ltn „i .h, 1 ; 1 J.uskc nblpbp f •> :::,:',¦.;..•./¦¦.' [ ::\ .\. Sinu i, kutcrr s.' . m« rc prati, p«tj»i pla»i"-i "'-.\".. ¦' <> ¦ !' ; ..'• \.\ j krojaške potrebščine;;;';.;,;»:;;;::;rr r One irnlno, jn'i:euo, trajno, t'Ma »ohvono ( •.tikiiiii« Vijaku t.. 1..' •: «¦¦ krpe. K.r.t'..- 111* J^ loljajo ii".'.. kroja-' Stiskalnic« 2» olj«, MaVauličn« sUskalnic«, ikropilnic« • v »rm <....-. . ;. ¦-,.,,¦ proti p«rono«porl V«rmor«lov« sestav«. Te ;-. .. ¦«: -v:'.: J »01™ ,-'•»• jt.-^ici.,,.!./ Joh. Sfikarofsky, f Hi .S.v.uJ.V a^t.^kcl-iUi^ x:tu.... . io?ja U>arnKkH i*los« oukim * ulju. V«I milij.itm siti. _ ~ Bupešiljaiije samo proi, pivzetj«! "^ Ign: Heller na Dunaju \ po^-,-^.^^ II. a Praterstrasse. 49. iS | ••¦*... iu v'f i,}f\ri-^^.:,,'Jri^^\-.:> • , :-,•: avtomutičn« ikropilnic«, mavtilnic« s robk^čam, stiskalnic« xm sono, trljarj« i. 1 i*T«»'iiije po lU-.il^iUi':'*! pro:;voiIii Cenike ir4 cprilevCa fsspcžilja ^aester.:'. Iž Varovati >• 1« ponarajanj.