Posamezna Stevftka 9 din ZASAVSKI TRBOVLJE, 22. novembra 1951 Štev. 47. — Leto IV. .O OSVOB ODILNE ; OKRAJA TRBOVLJE SPOMINSKA SLOVESNOST NA DOBOVCI Na poti med Dobovcem in Kumom je bila v juniju leta 1937 prva vseslovenska konferenca 'SKOJ. Udeležili so se je takrat delegati iz vse Slovenije. Med njimi so bili sedanji sekretar CK KPS tov. Miha Marinko, nadalje tovariši Sergej Kraigher, Lojze Hohkraut, Farčnik iz Zagorja, Ivan Bratko, Pavle Baloh in še drugi. To zborovanje je bilo v tistih časih velikega pomena, saj je bilo neposredno po zgodovinskem dnevu, ko se je vršil na Cebinovem nad Trbovljami ustanovni kongres KPS, na drugi strani pa je imela ta konferenca pod Kumom značaj borbe proti naraščajočemu vplivu fašizma. Konferenca mladine leta 1937 na Dobovcu je bila pomembna, saj so na njej obravnavali tedanjo napeto politično situacijo v Evropi, ko je dvigal Kako bomo proslavili DAN REPUBLIKE Prebivalstvo okraja Trbovlje se pripravlja, da primerno proslavi 29. november, največji praznik naših narodov, rojstni dan republike Jugoslavije, zlasti še, ker se priprave na to slovesnost vrše v počastitev desetletnice JA. Praznik 29. novembra ne bomo proslavili samo z zgodovinskega gledišča, marveč bomo tega dne pregledali pot našega notranjega razvoja, ocenili bomo vse ukrepe naše Partije in državnega vodstva za demokratizacijo naše ljudske oblasti, pregledali bomo, kaj vse smo storili *za izboljšanje našega gospodarstva, .za našo svobodo in neodvisnost ter ohranitev miru v svetu. Na predvečer tega velikega praznika bodo po vseh centrih našega okraja slovesne prireditve z akademijami; nekateri krajevni ljudski odbori in de- Posnemanja vreden večer na hrastniškem rudniku Pred kratkim je pripravil kolektiv elektrostrojnega obrata na hrastniškem rudniku prijeten družabni večer bivšim Slanom tega kolektiva. V sindikalni dvorani so se zbrali že upokojeni delavci z družinami in še aktivni delavci, nadalje upravnika obeh jamskih obratov v Hrastniku ter zastopnika rudniškega komiteja KP In rudarske sindikalne podružnice. Pozdravu in priznanju bivšim »asom« tega obrata je sledila pogostitev teh upokojencev, na kar se je razvil prijeten družabni večer. Med starimi »kameradi« je bilo mnogo rokovanja in obujali so spomine na nekdanje delovanje ter muhavosti, ki so jih doživeli pri delu. Upokojeni delavci so se ponovno Prepričali, da jih mladi rod ni pozabil in zavrgel, marveč da jih spoštuje in da se rad spominja svojih nekdanjih mojstrov-učiteljev. lavski sveti raznih naših podjetij bodo imeli slavnostna zasedanja. V Trbovljah bo na predvečer Dneva republike slovesna prireditev v Delavskem domu s sodelovanjem moškega pevskega zbora »Zarje«, na dan 29. novembra bodo izleti na naše planinske postojanke, zvečer pa je predviden v Domu kulture slavnostni koncert rudarske godbe na pihala. Lepo bodo proslavili ta praznik tudi v Zagorju; tamkaj bo že v soboto, 24. novembra, koncert zagorske delavske godbe na pihala s sodelovanjem moškega pevskega zbora; v nedeljo, 25. novembra, bo imela dramska družina »Vesne« premiero Moličrovega »Tartuffa«, dne 28. novembra, na predvečer praznika, bo slavnostna akademija v fizkulturnem domu, na dan 29. novembra pa izleti v planine. V Hrastniku bodo imeli na predvečer 29. novembra slovesno akademijo v Mladinskem domu, na Dan republike bo praznoval kolektiv Kemične tovarne 90-letnico obstoja podjetja, v steklarni pa bo imela godba na pihala svojo proslavo. Prav tako se tudi dobro pripravljajo na počastitev 29. novembra v Radečah, na Dolu pri Hrastniku in po ostalih krajih trboveljskega okraja. Enako bodo po vseh naših šolah s kulturnimi sporedi proslavili veliki praznik jugoslovanskih narodov. Na Dan republike pa se pripravljajo tudi odbori OF, da izvedejo svoje občne zbore. Verjetno bo na praznik 29. novembra večja nogometna tekma med Rudarjem in kakšnim drugim boljšim moštvom. Vsekakor je dolžnost nas vseh, da okrasimo v počastitev tega velikega praznika vse naše stavbe z zastavami, zelenjem in parolami. Na predvečer praznika bo mladina prižigala po naših hribih kresove, da z njimi počasti veliki dan naših narodov. Zdraoslveno-vzgoino delo Bodoče naloge izobraževalnih tečajev Po namenu, vsebini, metodiki in organizaciji zdravstveno vzgojnega dela lo-Čimo zdravstveno-prosvetno delo v načrtno vzgojno delo, ki naj bi vsakega državljana seznanilo z vsem osnovnim znanjem Zdravstva in v zdravstveno propagandno delo, ki opominja ljudstvo na najvažnejša zdravstvena vprašanja in ga seznanja * vsemi potrebnimi preprečevalnimi nkrepi. Načrtno vzgojno delo nima kampanj-skega značaja, temveč je sistematsko in !??aja prebivalstvo o higienskem načinu življenja. To delo opravljajo za šolsko Gladino šole, za vse one, ki so šoli že °drasli, pa organizacije RK in Ljudska Prosveta z raznimi tečaji. Posebno nalogo ima Ljudska prosve-Ja, da z izobraževalnimi tečaji dviga izobrazbo in higiensko zavest najširših mno žic Spričo okoliščine, da 6tojimo spet tik pred odpiranjem novih izobraževalnih tečajev, kjer naj bt v zimskih mesecih poleg splošne izobrazbe skrbeli tudi dvig higienske ravni našega človeka. ?š|emo nekaj smernic In navodil za tiste. J bodo take Izobraževalne tečaje ustavljali. ^ Vsi odbori Ljudske prosvete, ki nabava jo v sezoni 1951-52 odpirati izo-aževalne tečaje, naj stopijo v stik z ravstveno-prosvetnlm oddelkom Higi postaje v Trbovljah To je poseb- yn'6 še niso pokazali dovolj zanimanja &tv 00 I0- c*a se M*,0Pn*hl *drav : Predvsem krajevni zdravniki in pa j/*n,!ama inšpekcija povežejo s temi od-b”ri' da jim dajo potrebno pobudo, da v načrtu teh tečajev čim več snovi t *dravstva. Nadalje je poskrbeti za kar,n0 Predavatelje iz vrst medicinskega s,Vpra Ker pa je zanimanje za zdrav-streu8 Prpdavanja posebno veliko in je afl ^vnih medicinskih moči premalo, in l°m eVtral preobremenjene z drugim de-hizir i biln Priporočljivo, da se orga d„ [®lo seminarji za učiteljstvo, tako dolrJi ®* ,0 usposobilo za predavanja o Izbir n'h zdravstvenih vprašanjih. Za gra 0 *novt naj bi služil v glavnem pro-OjJ11 *ti bi se skupno izdelal s str »kov niedicm»-kim kadrom prilagoditi bi ja P* moral seveda (»osebnim razmeram fa:-i” tehničnim možnostim terena V te-Oknj. nai Re razpravlja predvsem o vplivu hostla ln Oljenja na obolevanja In smrt hiDi n.aSpKa prebivalstva, torej o splošni * en'» komunalni higieni, o higieni pre- hrane. o preprečevanju nalezljivih bolezni, o škodljivih navadah (alkoholizem) itd. Vsa taka predavanja naj ne bodo zgolj teoretična, temveč naj v prvi vrsti prebivalstvo vzgajajo k saniranju raznih higienskih pomanjkljivosti. Tečaji morajo poslušalcem nuditi V6e potrebno praktično znanje za Izvajanje malih asanacij in o zatiranju mrčesa in golazni. Ti tečaji so namenjeni odraslim ljudem. Zato morajo biti predavanja pripravljena za apercepcijsko sposobnost odraslih, predvsem na tematiko in metodo. Priporočamo organizacijo kratkih seminarjev, kjer naj bi Izkušeni pedagogi seznanjali zdravstvene delavce, predavatelje na tečajih z osnovami pedagogike in didaktike, ker le predavatelji, ki so strokovno sposobni in imajo potrebno pedagoško znanje, bodo v svojem delu imeli uspeh. Svet za ljudsko zdravstvo pri okrajnem ljudskem odboru naj bi v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi zastopniki prosvete, ljudske prosvete in množičnih organizacij dodobra proučil možnosti organizacije in sodelovanja zdravstvenega kadra pri izvedbi izobraževalnih tečajev J. P. glavo fašizem v Italiji In Nemčiji, obravnavali so ustanovitev mladinske fronte, probleme Vajeniške mladine in še druga važna vprašanja tistih časov. To zborovanje je vodil takrat tovariš Ivan Bratko, ki je tudi sedaj prevzel pokroviteljstvo nad spominsko slovesnostjo 18. novembra t. L, ki je bila na istem kraju. Na prostoru pred smučarsko kočo planinskega društva »Kum« se je zbralo veliko število ljudi iz vseh krajev našega okraja in od drugod; bilo jih je nad tisoč. Spominsko slavje se je začelo minulo nedeljo ob 11. uri dopoldne; odprla ga je rudarska godba iz Trbovelj z igranjem Internacionale. Sekretar OK LMS Trbovlje, tov. Franc Škerjanc, je pozdravil vse navzoče, med njimi pokrovitelja te slavnosti tov. Ivana Bratka, člana CK KPS, nadalje sekretarja CK LMS, tov. Remškarja, sekretarja OK KPS, tov, Viktorja Kovača, predsednika OLO Trbovlje, tov. Viktorja Burkeljca in ostale predstavnike in zastopnike množičnih organizacij. V imenu okrajnega komiteja KPS Trbovlje je govoril član Politbiroja OK KPS Trbovlje, tov. Ivan šorn, za njim pa član CK KPS in pokrovitelj slovesnosti, tov. Ivan Bratko. Med igranjem trboveljske rudarske godbe in petjem mešanega zbora iz Trbovelj je tov. Bratko odkril spominsko ploščo. Razne delegacije so nato položile vence pred spominsko ploščo, med njimi tudi delegacija ZB iz Radeč. Pri kulturnem sporedu tega spominskega slavja so sodelovali mešani pevski zbor iz Trbovelj (bivši Slavčki), moški pevski zbor »Zarja« iz Trbovelj, recitator ter godba na pihala, ki je zaključila ta program s koračnico »Komandant Stane«. To slavje je bila lepa počastitev 32-Ietnice SKOJ. Spominska plošča bo poznejšim rodovom govorila o zgodovinskem pomenu vseslovenske mladinske konference leta 1937, ki je rodila bogate sadove v naši narodnoosvobodilni vojni. Iz življenja frontnih organizacij DOBRO USPELE VOLITVE V FRONTNI ODBOR NA KLEKU Med odbori OF v trboveljskem okraju, ki so volitve že opravili, so bili najboljši na Kleku. Tamkajšnji fron-tovci so se zbrali v nedeljo, 11. novembra, v svojem gasilskem domu. Dvorana je bila nabito polna. Delo tega frontnega odbora je bilo v letošnjem letu plodonosno. Odbor se je redno shajal k svojim sejam; imeli so na Kleku 15 rednih in 5 širših sej Pomanjkljivosti, ki so se zgodile tudi tukaj, na delo niso imele bistvenega vpliva ter je ta odbor prejel ob tekmovanju na čast 10. obletnice OF Slovenije priznalno diplomo za izvršeno delo. Vseh članov Fronte je na Kleku 279, v organizaciji AFZ 118, v Zvezi borcev pa 57. V teku leta so na novo ustanovili mladinsko organizacijo; v zimskem času je bila mladina zelo aktivna, zlasti pa na kulturnem področju. Dobro dela na Kleku gasilska četa, ki ima 19 članov in 10 mladincev. Tudi v RK je včlanjenih 49 frontovcev. Odbor OF na Kleku ima svojo knjižnico, ki šteje 110 knjig ter se jih člani pridno poslužujejo. Najtežje delo so pa kleški frontovci izvedli pri gradnji svojega zadružnega doma, kjer so porabili nad 18.000 kg cementa in 23.000 kosov opeke; odkopati so morali nad 500 kubikov zemlje in peska; izkopali so 125 metrov zemlje za temelje v globino 0,75 do 1 m. Mnogo so se naučili s pripravljalnimi tesarskimi deli in z betoniranjem plošče. Dosedaj je celotna stavba že pod betonsko ploščo z dozidanimi vmesnimi zidovi. Tudi okna in vrata za spodnje prostore so že v delu, tako da bo ta del stavbe prihodnjo pomlad pripravljen za uporabo. Pri prostovoljnem delu zaznamujejo lep uspeh, saj so opravili 4337 prostovoljnih ur in 76 voženj; člani Fronte so napravili 2235 delovnih ur in 24 voženj, članice AFZ 829 delovnih ur in 47 voženj, člani LMS pa 1272 prostovoljnih ur. Po poročilu o delu frontnega odbora so navzoči izvolili nov odbor ter sprejeli sklepe za nadaljnje delo. Predlagali so, da bodo popravili pešpot od Globušaka na Klek, kar nameravajo napraviti s prostovoljnim delom, za vožnje pa bo skrbel ML O Trbovlje Prav tako so sklenili, da popravijo del poti s Kavča na Prapreče ter glavno cesto na Kleku. Domenili so se tudi. da bodo lepo proslavili 29 november ter 10. obletnico JA 22. decembra. Dobro delo Fronte v čemšeniku — volitev pa niso opravili Kakor po drugih krajih, so imeli tudi v Cemšeniku občni zbor in volitve v OF v nedeljo, 11. novembra. Dvorana tamkajšnjega Prosvetnega doma je bila nabito polna. Občnega zbora se je udeležil tudi ljudski poslanec tov. Lojze Dular. Iz poročila o delu OF je razvidno, da deluje v Cemšeniku poleg Fronte tudi Zveza borcev, AFZ, gasilsko društvo in 1ZVD. Naj bolj delavni so bili Cemšeničani v preteklem letu na področju ljudske prosvete, in sicer v dramatiki, saj so imeli v letošnjem letu 18 gledaliških predstav, s katerimi so gostovali tudi drugod. Aktivni so bili nadalje gasilci, ki so praznovali letos 20-letnico svojega delovanja Ta jubilej so proslavili z odkritjem spominske plošče, ki so jo vzidali v svojem domu. Slabo pa deluje tamkaj ZB, medtem ko so žene delale največ v ljudski prosveti, prav tako pa so čemšeniške žene uspešno izvedle lansko novoletno jelko ter praznik 8. marca. Člani OF so napravili nn gradnji svojega zadružnega doma prav lepo število prostovoljnih ur, nadalje tudi pri elektrifikaciji. Po poročilu o izvršenem delu frontnega odbora so obrazložiti usem zbranim poslušalcem politični položaj v svetu in doma. Za tem se je razvila zelo živahna diskusija, zlasti o novih gospodarskih ukrepih v državi in o novih cenah Pri tej debati pa je žal prišlo do nesporazumov. „ Nekateri so se pri obravnavi novih cen tako razburili, da so odšli iz dvorane, potegnili pa s seboj še druge, tako da do volitev sploh ni prišlo. Imeli jih bodo pozneje. Kdo je kriv? V St. Gotardu so se pripravljali na nove volitve v odbor OF na seji, ki so jo imeli prve dni tega meseca Ob-ravnavali so dosedanje delo frontnega odbora, na kar so prišli na razgovor o novih volitvah Izvedba volitev navzočim domačinom ni bila jasna, aktivista pa, ki je bil zadolžen, da jim obrazloži to vprašanje, na sestanek ni bilo. V nedeljo, 4 novembra, so se spet zbrali in čakali, da jim kdo pojasni izvedbo volitev, a spet ni bilo nikogar da jih pouči, zaradi česar so morale volitve odpasti Ta primer nam spet nazorno kaže malomarni odnos aktivistov s sektorja Zagorje, ki so bili določeni, da pomagajo pripraviti občni zbor OF v St Gotardu. Ker jih ni bilo, pa Šentgor-čani niso znali izvršiti volitev. OKRAJNI STRELSKI ODBOR TEKMUJE v POČASTITEV JA Strelske družine trboveljskega okraja, ki so najožje povezane z našo čvrsto JA, so se na čast njene desetletnice izkazale na okrajnem tekmovanju v streljanju s prilično zadovoljivimi uspehi. Tudi zasavske strelske družine gojijo in razvijajo v pravem duhu strelski šport, ki ga danes lahko uvrščamo med najnaprednejše športne veje, kjer se naši mladinci pripravljajo na učvrstitev obrambne moči naše mlade socialistične Jugoslavije po geslu: »Dober strelec je dober branilec svoje domovine!« Okrajno tekmovanje strelcev se je vršilo v zelo slabem vremenu dne 29., 30. in 31. oktobra, kar je znatno vplivalo na uspeh te športne prireditve, vendar so nekateri strelci dosegli še nekam dobre rezultate. Prvi in najboljši strelec je bil tov Vili Vidic iz strelske družine »Lojzeta Hohkrauta« z 71 krogi, drugi je bil Leupušček s 75 krogi, tretji Skvarča iz strelske družine »Vilija Vreska« z 52 krogi, četrti Jože Krevelj iz strelske družine OLO Trbovlje z 49 krogi. Tudi uspehi ostalih tekmovalcev so zadovoljivi z ne dosti slabšimi zadetki Poleg tega tekmovanja se nekatere strelske družine pridno pripravljajo v vseh strelskih disciplinah na novo sezonsko leto 1952, kjer bo okrajni strelski odbor v Trbovljah sodeloval v vseh tekmovanjih Republ. odbora strelcev Slovenije. S A. Krajevna zveza borcev NOV tekmuje Krajem« zveza hercev NOV v Kisovcu Dri Zagorju se je zadnji čas precej razgi bala Njena dejavnost je zlasti usmerjena za postavitev spominske pločče padlim ir-tvam NOV V ta namen so nriredilj veselico. | pri kateri so imeli okrog 18.000 din čistega dobička V nabiralni a.kriji med rudarji obrata Kisovec so nabrali 4882 din. Spominsko ploččo 81 žrtvam NOV bodo odkrili dne 29. novembra ob 10 uri v Kisovcu Krajevni odbor ZB v Kisovcu vabi k tej slovesnosti vse svojce žrtev, ki 60 padle od leta 1941 do 1945. Nadalje bo krajevna Zveza borcev NOV odkrila spominsko ploččo osmim talcem ki so jih ustrelili Nemci v Oolničab pri Kisovcu Odkritje te plošče bo 19. januarja prihodnjega leta. Prihodnja Številka »Zasavskega vestnika« Izide že v sredo H i s In le na osmih straneh Kljub dvojnemu obsegu ostane cena Ista. na kar te danes opozarjamo. Uredništvo in oprava »Zasavskega veetnjka« Dogodki po sveiu v preteklem tednu NA ZASEDANJU OZN BODO RAZPRAVLJALI O PRITOŽBI JUGOSLAVIJE PROTI ZSSR Zasedanje OZN v Parizu zbuja zanimanje vsega sveta. Doslej razgovori na tem zasedanju sicer niso prinesli posebnih rezultatov, vendar je velikega pomena, da je Generalna skupščina sprejela na dnevni red pritožbo Jugoslavije, ki jo je predložil vodja jugoslovanske delegacije, zunanji minister Edvard Kardelj, Ici je bila kljub ugovorom SZ sprejeta na dnevni red zasedanja. Spomenica navaja sovražno ravnanje SZ in njenih zaveznic proti naši državi. V njej je tudi rečeno, da SZ že več kot tri leta spodbuja, organizira in izvaja direktno preko svojih zaveznic Madžarske, Bolgarije in Albanije vsestranski pritisk na Jugoslavijo z namenom, da okrni njeno suverenost. To ravnanje SZ in njenih zaveznic ogroža ohranitev mednarodnega miru. Ker se jugoslovanski predlog opira na konkretna dejanja, mimo katerih demokratični svet ne more iti molče, so članice OZN z razumevanjem in z večino glasov sprejele pritožbo naše države na dnevni red zasedanja. Doslej so govorili na tem zasedanju poleg tov. Edvarda Kardelja že številni predstavniki drugih držav. Govor sovjetskega zunanjega ministra Višinskega je bil poln zavijanj in starih obrabljenih fraz, v katerem ni pozabil spet napadati Jugoslavijo. Dobro je povedal pakistanski zunanji minister, ki je dejal, da sta glavni oviri za mir v svetu strah in nezaupanje med posameznimi državami in narodi. Ostro pa je nastopil proti sramotnemu kolonialnemu sistemu v Aziji in Afriki, iranski delegat pa je prav tako ostro obsodil angleško politiko v Perziji. Mnogo se je govorilo tudi o tem, zakaj ni zastopana na zasedanju LR Kitajska. — Vsi napredni in miroljubni narodi v svetu se bodo oddahnili, če bo to zasedanje OZN prineslo to, kar si vsi miroljubni narodi najbolj žele: odstranitev ali pa vsaj omiljenje sovraštev in nasprotstev med posameznimi državami in narodi in zagotovitev miru v svetu. O uspehih tega pomembnega zasedanja OZN bomo še poročali. ANGLIJA POŠILJA V EGIPT VOJAŠKE OKREPITVE V Egiptu še ni prišlo do razjasnitve položaja, pač pa postaja situacija tamkaj vse bolj mračna in negotova. Anglija pošilja tjakaj nove vojaške okrepitve. Dan za dnem nastajajo ob Sueškem prekopu novi incidenti, akoravno je egiptovska vlada prepovedala vsake demonstracije. Predsednik egiptovske vlade je izjavil, da je cilj njene politike doseči neodvisnost Nilske doline, umik zasedbenih čet in skupnost pod isto krono. Poudaril je, da bo Egipt vztrajal, da doseže samostojnost in neodvisnost, ter je najavil še odločnejšo borbo proti Angliji. NA KOREJI NI NIC NOVEGA Pogajanja na Koreji za sklenitev so vedno bolj podobna polžu, te s to razliko, da se polž še vedno hitreje premika kot pa razgovori obeh nasprotnikov v Pan Mun Jonu. Ne morejo in ne morejo se pogovoriti, kod naj poteka razmejitvena črta. Po zadnjih vesteh so predstavniki ameriške vojske in diplomatski zastopniki držav, ki se vojskujejo na Koreji, priporočili generalu R idgvoagu, naj Združeno poveljstvo napravi nov korak za pospešitev pogajanj. V svoji poslanici pravijo, da premirje ne sme biti sklenjeno, preden ne bo dosežen sporazum o nadzorstvu nad izvajanjem premirja in v zamenjavi vojnih ujetnikov. NEUSPEH MOSAD1KA V AMERIKI KAJ SEDAJ? Anglo-perzijski petrolejski spor se ni premaknil v smer, ki jo želijo vse miroljubne države, pač pa ostaja to vprašanje akutno' kot doslej. Na sploš- no je vladalo upanje, da bo bivanje Mosadika v ZDA le rodilo kak uspeh, vendar se to doslej ni zgodilo. Akoravno je spor Perzije z Veliko Britanijo še vedno na mrtvi točki, upajo vendar v Ameriki, da je možna taka rešitev tega konflikta, ki bo sprejemljiva za oba nasprotnika. — Po zadnjih poročilih iz Washingtona povzemamo po besedah ameriškega zunanjega ministra na tiskovni ,konferenci, da je ameriška vlada začela obravnavati vprašanje podelitve posojila Perziji. — V Perziji bodo imeli volitve 18. decembra, ki bi morale biti že 21. novembra, so jih pa odložili zaradi bivanja Mosadika v Ameriki. V Perziji se pojavlja v njenem parlamentu vedno ostrejša opozicija proti Mosadiku. SPORAZUM MED FLRJ IN BRAZIL1J Med našo vlado in republiko Brazilijo je bil sprejet dogovor, da se okre- pijo prijateljske vezi med obema državama in da se poslaništvi v Beogradu in Rio de Janeiru spremenita v veleposlaništvi. DNEVNO ZASLUZI MANJ KOT STANE KILOGRAM KRUHA Iz Bolgarije prihaja vedno večje število beguncev v Jugoslavijo. Med drugim sta tudi dve ženski iz obmejne vasi Vojniče, kjer je ena od njih izpovedala, da jih na državnem posestvu plačujejo po '150 levov na dan, za kilogram kruha pa je treba dati 160 levov. PREPOVED KOMUNISTIČNE STRANKE V ZAHODNI NEMČIJI Zahodnonemška vlada je predloži la ustavnemu sodišču predlog, naj prepove Komunistično stranko Nemčije in Socialistično državno stranko, ker sta protiustavni. PROBLEMI ZADRUŽNIŠTVA V TRBOVELJSKEM OKRAJU , ..in doma Vofaška pomoč ZDA Jugoslaviji V zadnji številki našega lista smo poročali, da je prezident ZDA, Harry Truman, poslal članom ameriškega kongresa pismo, da je Jugoslaviji zaradi ravnotežja vojaških sil potrebna vojaška pomoč, prav tako pa tudi nadaljevanje gospodarske pomoči. Dne 14. t. m. pa je bil v Beogradu že podpisan sporazum med vladama FLRJ in ZDA tudi o vojaški pomoči ZDA Jugoslaviji. Ta sporazum je podpisal za FLRJ predsednik vlade in vršilec dolžnosti ministra za zunanje zadeve maršal Jugoslavije Josip Broz Tito, za ZDA pa veleposlanik ZDA v FLRJ George V. Allen. Ta listina bo registrirana pri generalnemu sekretarju Združenih narodov. SKUPŠČINA GLAVNE ZADRUŽNE ZVEZE V ZAGREBU Na III. letni skupščini Glavne zadružne zveze FLRJ v Zagrebu je pretekli teden govoril tudi predsednik zveznega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Mijalka Todorovič. Dejal je med drugim, da v nobenem primeru in za nobeno ceno nočemo odstopiti od kmečkih delovnih zadrug, temveč da nasprotno izdajamo ukrepe za okrepitev dosedanjih zadrug in za povečanje delovne storilnosti, hkrati pa za naglo in sistematično razširitev zadrug po vsem ozemlju FLRJ. Z nadaljnjim širjenjem, izpopolnjevanjem in reorganizacijo splošnih kmetijskih zadrug in kmečkih delovnih zadrug bomo lahko dvignili storilnost dela v našem kmetijstvu, okrepili kmetijsko proizvodnjo, z njo pa utrdili gospodarsko moč drža- ve in dvignili standard zadružnikov in mestnega prebivalstva. Na tej skupščini se je oglasil k besedi predsednik Gospodarskega sveta Boris Kidrič. Ta je naglasil potrebo varčevanja in napoved boja proti razsipavanju. To smo dolžni, ker terja varčnost, da bomo lahko zaključili naše kapitalne graditve za zmago naše petletke, varčnost je potrebna, da bomo imeli sredstva za okrepitev obrambne moči naše države, varčnost pa je potrebna tudi zaradi tega, da bomo imeli denarna sredstva za kritje primanjkljaja tam, kjer bi morali dati delovnim ljudem zasluženo nagrado za njihovo marljivo in požrtvovalno delo. VPRAŠANJf ŽIVINOREJE V SLOVENIJI Za marsikoga bo zanimivo in novo, kar pravi dr. Jože Lavrič v zadnji številki naše »Ekonomske revije«. Ko opozarja ta avtor v svojem članku, da bi po prirodnih pogojih morala biti v Sloveniji v kmetijstvu glavna njegova veja živinoreja, opozarja, da pri nas ni osnovno vprašanje v povečanju števila živine niti v izboljšanju pasme, marveč predvsem v izboljšanju prehrane živine, kar bi dosegli z dvigom hektarskega donosa naših travnikov. Če bi ta donos povečali za pet centov na hektar, bi imeli 200 milijonov litrov mleka več. Za to pa bi bilo potrebno okrog 5000 vagonov umetnih gnojil za travnike. Ta zanimiva ugotovitev nam je lahko za napotek za dvig donosa našega kmetijstva in zboljšanje našega blagostanja. V Medvodah potekajo dela ugodno pri gradnji hidrocentrale. Na sliki del pregrade, ki bo drugo leto zaprla pot Savi in omogočila izrabo njene moči za pogon naših tovarn Akoravno je trboveljski okraj izrazito industrijski okraj, je vendar tudi kmetijstvo velikega, prav nič manjšega pomena, čigar razvoju in napredku smo dolžni posvečati enako skrb. Tudi v našem okraju imamo zadružništvo, vendar mu vse do letošnje jeseni, ko se je ustanovil Zadružni sklad, nismo posvetili tiste pazljivosti, ki jo po svoji veliki pomembnosti zasluži. Tako je tudi v našem okraju prišlo v posameznih zadrugah, ki smo jih ustanovili, do raznih trenj in nesoglasij, ki so rodili zelo žalostne rezultate. Zadružni sklad pa, ki se je letos poklical v življenje, ima med drugim nalogo, da pomaga zadružnemu sektorju pri razširjanju obstoječih KDZ in ustanavljanju novih kmetijskih zadrug, kjer so za njih pro-cvit dani pogoji. Ena izmed prvih nalog, ki si jih je zadal Zadružni sklad, je bil pregled gospodarskega stanja obstoječih zadrug, zaradi česar so bili sklicani zbori zadružnikov KDZ, na katerih so se članom obrazložili novi gospodarski in finančni ukrepi, gospodarski pomen razvoja KDZ, pomen arondacij obdelovalnih zemljišč ter splošne perspektive zadružništva. Na vseh teh zborih je bila udeležba članov zadovoljiva, saj je znašala 98 %. Zadružniki so na teh zborih iznašali tudi razne pritožbe, zlasti pa, da stari ljudje ne dobivajo zadostnih količin prehranbenih pridelkov za preživljanje. Problem teh zadrug je tudi pomanjkanje delovne sile. Močan odpor se je pokazal nadalje pri arondiranju zemljišč, kjer so se zadružniki izgovarjali, da jim je take zaokrožitve težko izvesti, »ker jih bodo potem zasebni kmetje grdo gledali«, da bodo nastajali spori, zamere, sovraštvo in podobno. Vsem tem nevšečnostim je nazadnje sledilo, da so se v dveh zadrugah, in sicer v Hotemežu in v Loki pri Zidanem mostu, pojavila prizadevanja in želja po izstopu iz KDZ; vsi so se izgovarjali, da so za opravljanje težjih del že prestari in da bodo privatniki laže našli potrebno delovno silo, ki bo delala namesto njih. Spet drugi so se izgovarjali in pritoževali, da so bili zapostavljeni in podobno. No — pa si oglejmo nekaj »cvetk« iz dveh naših kmetijskih delovnih zadrug, in sicer iz KDZ »1- maj« v Hotemežu in KDZ v Loki pri Zidanem mostu. V Hotemežu so nepravilno delili žito; vsak član KDZ je prejel po 250 kg žita, namesto pravilno po storjenem delu in dninah, razen ene za-družnice, ki je imela povprečno po 9 ur dela v zadrugi. Druga slaba stran v Hotemežu so bile osebne razprtije med zadružniki, kar je ubijalo interes za skupno gospodarjenje. Obdelava zemlje se ni vršila skupno, marveč individualno, vsak zase in po svoje, kjer je prišlo do prepirov pri delitvi gnoja, ki ga je stalno vsem primanjkovalo — to pa zaradi malomarhosti zadružnikov. Pred vstopom v zadrugo so imeli vsi skupaj 25 do 30 glav goveje živine, danes pa le še 13 repov — in še ti so zanemarjeni. Tukaj moramo omeniti, da je imel 13 glav goveje živine en sam zadružnik, in sicer Juvančič! Podobno kot z rejo goveje živine je bilo z rejo prašičev. Tako ima KDZ Hotemež 12 prašičev s težo po 80 do 100 kg, medtem ko ima zadružnik Juvančič sam 2 prašiča v teži 150 kg, 3 prašiče v teži 60 kg, ki pa jih krmi njegova bivšča služkinja, sedaj zadruž-nica, ki dobiva plačo po storjenih dninah, ki pa jih piše Juvančič sam, ker mu hrani njegove prašiče na ohišnici Tudi sam Juvančič in njegova žena dobivata plačo oziroma mesečno akontacijo po 3000 din, akoravno ne delata v zadrugi, ampak prejemata ta denarni znesek na račun dobička zadruge, ki ga ustvarja tuja delovna sila — hlapci in dekle. Prav tako je bilo knjigovodstvo skrajno zanemarjeno; ugotovile so se večje napake, ki bo zanje odgovarjal blagajnik KDZ. Ko so zadružniki KDZ Hotemez poslali prošnje za izstop iz zadruge, so bile vse narejene po enem in istem kopitu, in sicer »z željo in hrepenenjem po privatnem gospodarstvu«. Tukaj je značilna izjava predsednika KDZ tov. Slavka Simončiča, ki je dejal, »da gre rajši v zapor, kot pa da ostane še nadalje v zadrugi...« Zato ni prav nič čudnega, da so letošnjo jesen vsi prav pridno posejali zemljo po svojih ohišnicah, medtem ko so na zadružno zemljo popolnoma pozabili, izgovarjajoč se na »pomanjkanje delovne sile«. Pa tudi v KDZ v Loki pri Zidanem mostu ni bilo poslovanje dosti boljše; tudi tukaj se je pojavila tendenca po izstopu iz zadruge. Tudi tukaj so bile izstopne izjave organizirane, kar se je pokazalo na prvem zboru zadružnikov, še bolj pa na drugem, kjer so se začeli izgovarjati eden na drugega ter so nalagali drug drugemu na ramena razne nečedne stvari. Iz diskusije obeh zborov je bilo razvidno, da je bilo v letu 1950 ukradeno v zadrugi 2000 kg krompirja, 1 tele, l os za voz, več kilogramov žebljev — žito in koruzo so pa jemali s kupa kar vsak po svoje — in sicer ponoči... Da bi se to preprečilo, se je postavila posebna komisija, ki je imela nalogo, da pregleda material in inventar, ki je bil v zadrugo vložen. Komisija je res ugotovila, da so navedeni predmeti resnično »zmanjkali« iz zadruge, poleg tega pa še trije vozovi (!), ki so jih prodali po črnem kanalu na Hrvatsko ... Ni pa bilo samo to. Tudi pri vzreji živine so slabo gospodarili; trenutno imajo v KDZ 15 repov živine, od tega 9 krav, ki pa so vse prej kot krave ter so bolj v breme zadruge kot pa v njeno korist, kajti zadruga ne more oddajati skoraj nobenega mleka, za' družniki pa nimajo interesa, da bi zboljšali živinorejo in z njo kaj zaslužili, marveč iščejo zaslužek in dobiček vsak na drug način. Po vseh drugih KDZ, ki imajo glede na hribovit teren dosti slabše pogoje za delo in njegov uspeh, so pa zbori zadružnikov potekali zadovoljivo, brez želje za izstop, marveč z željo, da se jih še večkrat obišče in jim pomaga pri razširitvi zadrug z vstopom novih kmetov, kar jim bo omogočilo množično obdelovanje zemlje. Prav nič čudnega ni, da se je V Senožetih ustanovila nova KDZ ravn® zaradi tega, ker so zadružniki uvideli koristi skupnega dela in obdelovanja zemlje. Pripravlja se ustanovitev nove zadruge v Kolovratu. Najboljša zadruga pa je v našem okraju KDZ Trojane, ki plača dnino 300 din, medtem ko so v Loki in v Hotemežu, kjer so boljši delovni pogoji, dosegli komaj tepla#*' 100—120 din za opravljeno dnino. Kjer je volja in želja za procvit družništva, tam so uspehi, kjer so Pa na delu sovražniki ljudstva, tam pa seveda ni sadov. S taborjenja obveznikov predvojaške vzgoje v trboveljskem okraju Koordinacijska komisija pri OO ZB NOV v Trbovljah in komandni kader okraja sta v zadnjih dneh meseca oktobra skrbno izvedla taborjenje obveznikov predvojaške vzgoje. Mladinci so se udeležili taborjenji v polnem številu, le en sam obveznik je izostal neopravičeno. V taborjenje le bilo zajeto pet kmečkih središč, in sic®* Dole pri Litiji, Podkum, Loka pri Zidanem mostu, Breg in Razbor. Disciph' na v taboru je bila v najlepšem redU’ Mladinci so imeli vse iepo urejeno, opravljali so vsakodnevno vojaško službo kot v Armadi. Obvezniki so obuja11 v taboru spomine na NOV ter se se' znanjali z raznimi nalogami. Taborjenje mladincev je služlo hkrati kot pr>' prava za izvedbo partizanskih pohodov-ki jih bodo obvezniki priredili v P°' častitev 10-letnice JA. ........................................................................................................*****...m#«" Presedlal je Povsem nepričakovano in nezaželeno je zadela redukcija tudi mojega odličnega prijatelja Stefana. Penzio-nirali so ga. Bil je akademsko izobražen mož, ki se je z vestnim delom v teku petintridesetih let dokopal do uglednega mesta v državni službi ter je imel v poslednjih letih vsega zavidanja vredno uradno stanovanje. Sedaj pa je bil ta mož 59 let star, še telesno zdrav in duševno čil in svež, upokojen. Za vedno veselega moža je bil to prehud udarec, kajti še vedno bi bil rad delal. O njegovi upokojitvi sem bral v naših dnevnikih. Hvalili so njegove velike zasluge, ki si jih je stekel v svoji službi. Želeli so mu lepo življenjsko jesen in odpočitek, kakor je to ob takih prilikah že navada. Ko sem bral to novico, se me je polastil neki čuden občutek: res je zaslužil ta mož za svoje delo vso pohvalo, a vendar se mi je zasmilil, kajti vedel sem, kako rad bi bil še delal Delati, biti koristen član človeške družbe, to je bil smisel njegovega življenja. Gnalo me je, da ga obiščem in z njim govorim. Ko sem prišel nekega dne k njemu na dom, se je Stefan ravno pripravljal, da se umakne iz svojega dosedanjega stanovanja. Nisem pričakoval, da ga bom našel dobre volje. Pa je bil ves nasmejan. »Vidiš, Tone,« mi je dejal ves vesel mojega nepričakovanega obiska. »Sedaj bo treba, da prodam kopico nepotrebnega pohištva, kar pa bova z ženo še potrebovala, bova spravila v majhno stanovanje, ki so mi ga kot penzionistu nakazali.« Tako je začel moj prijatelj Stefan, potem pa nadaljeval: »Kakor hitro si bom uredil novo stanovanje, bom presedlal — prevzel bom drugo službo, druge posle. Pa saj me razumeš: da bi živel že sedaj, ko sem še zdrav in krepak, brez službe, brez dolžnosti, brez dela in odgovornosti, bi bila to zame najhujša muka, ne pa »lepa življenjska jesen«, kot so pisali naši časniki. V nekem pogledu sem si na hvalo že na jasnem: presedlal bom — šel bom med rokodelce.« Pri njegovih zadnjih besedah sem ga pogledal začudeno in nezaupno. Nisem ga razumel, kaj je hotel reči. In moj prijatelj je nadaljeval: »Debelo me gledaš, kaj ne? Sam si uradnik in veš prav dobro, kako so v zadnjem času naše plače padle... Misliš, da bo sedaj moja pokojnina boljša? Sam veš, da ne. Poplej, moja žena si sedaj ne bo mogla več privoščiti hišne pomočnice, služkinje. Tako je, moj dragi! Redukcija rodi redukcijo: s prvim prihodnjega meseca prevzamem to mesto jaz. Presedlal bom No, me sedaj razumeš?« »Veš kaj, Stefan, ne imej me za norca! Ne morem se te misliti v takšni funkciji. ■.« »Sem že angažiran, dragi prijatelj, sem že angažiran! In še dve službi bom prevzel: posle služkinje in posle donašalca. Moja žena je moj predlog — in če hočeš, tudi moje pogoje — gladko sprejela.« Nasmejal sem se na ves glas. »Pa menda vendar nista sklenila morda celo formalno pogodbo?« sem ga smeje pobaral. »To ravno ne,« je odgovoril, »toda če hočeš, lahko to bereš črno na belem« — pokazal je z očmi na pisalno mizo — »če hočeš, lahko sam bereš, da mi ni toliko za visoko plačo, pač pa mi je več na tem, da se z menoj spodobno ravna. In ta moj predlog je žena brez ugovora in pomisleka podpisala.« Ob teh besedah se je Štefan sam prav veselo nasmejal, nato pa zelo resno nadaljeval: »Veš, Tone, v teh popolnoma ponorelih časih, ko smo svet postavili popolnoma na glavo, je pač nujno potrebno, da se človek v vsaki situaciji hitro znajde in si sam pomaga. Potrebno je, da se otreseš takoj vsakega pesimizma in zagrabiš za tisto delo, ki ti pač pride najprej pod roko.« »Saj imaš morda popolnoma prav Stefan, toda če pomislim na tvoje dosedanje delo in službo... ali se ti ne zdi, da bo trpel tvoj ugled, če boš .« »... igral odslej naprej služkinjo, misliš reči, kaj ne? Nikakor ne. Tone' Poglej na primer našega starega polkovnika v sosedni ulici; ali ne vidiš kako resno in modro nosi vsak dan po ulici kanglico z mlekom? Ti misliš mogoče, da ga zaradi tega, ker je bil nekoč ugleden oficir, in še plemič povrhu, podcenjujem in morda zaničujem, ker pomaga svoji ženi, kjer ji pač more? Ne, nikakor ne! Nasprotno: v mojih očeh je ta mož danes general! Ne, ne, prijatelj, roke, ki hočejo pomagati, ki se ne sramujejo nobenega dela, ki je v življenju potrebno, so častne! In še to: živeti moramo, pa bilo si kakor že. Nobeno delo v življenju ni sramotno, dokler je pošteno. Samo da bi ostal zdrav, Stefan, samo da bi ostal zdrav Ce mi da usmiljena usoda zdravje, potem mi ne bo težko z mojim presedla-njem in tudi mojo predčasno redukcijo, čeprav me je zelo zadela, bom prebolel.« • Cez pet tednov sva se spet srečala Videl sem ga nekega dopoldne, kako je s svojo aktovko v roki naš Stefan ravno skočil z voza cestne železnice in mi hitel nasproti. Prisrčno sva se pozdravila. »No, ali si bil na potovanju?« sem ga radovedno vprašal, ko sva si segla v roke. »Da, da, penzionisti si lahko privoščite potovanje!« »Kaj še, kaj še!« je hitel Stefan, ves v elementu. »Na trgu sem bil, veš, dva funta rib sem kupil, saj veš, kako rada jih ima moja žena, nekaj jajc sem vzel in nekaj sira, dva kosa pralnega mila in še drugo drobnarijo. Te zanimajo cene?« In že je privlekel iz notranjega lepa svojega suknjiča listič, ves počečkan s številkami. Začel mi je pripovedovati, koliko stane krompir, kruh, meso, ribe, jajca, sir in tako dalje. »Da, da, Stefan, vidim, da si že spet ves v delu Hitro sl se znašel v svoji novi funkciji!« »To bi bilo preveč rečeno. Veš, doma mi prav nič ne odreže. Preden ua' nosiš iz kleti drva in premog, P°telL ti pa nagaja štedilnik. Polno dima ) včasih po kuhinji. Pa saj me razume »In kot nakupovalec in donašaleC’ ga vprašam. »O, to pa, to! V začetku so bile like težave Pozabil sem, kaj vse mi J. žena naročila, da ji prinesem. Veli križ je bil Odkar si pa zjutraj or skrbno napišem na listek, kaj mora“ kupiti, gre delo odlično izpod rok.« ., »Zelo me veseli, Stefan, da si J* tako hitro znašel v novih poslih. 1 gospa, ali je zadovoljna s teboj?« J »ln še kako. Tone! To pa predvseV iz nekega prav posebnega vzroka.« »In ta bi bil?« . ^ »Silno je vesela, da se ji seda) treba ukvarjati z denarjem in raču^ njem Kakor veš ji je računanje del { vedno velike preglavice. Danes P®,, vsem tem nima več nobenih oprav*®. Presrečna je, Tone. presrečna! Kar P ^ mladila se. je moja stara v zadal tednih!« . jj »Glej, glej, kdo bi mislil! Tore) ^ jo le potuhtal s svojim presedlanjem novo službo « j, •Nič ne rečem. Tone, nič ne rp jj< samo da bi mi posli v kuhinji bO odrezali, potem, potem ...« , , da v Trbovljah v razdobju enega leta nismo znali najti za knjižnico pri-niernejšega prostora, kot je ta, v katerem se še vedno nahaja. Ker se to vprašanje, rekli bi lahko kulturno vprašanje, doslej še ni zadovoljivo rešilo, se razmiš- Proeto po Scottu: Ijajočemu človeku nehote vsiljuje misel; da v Trbovljah pri odločilnih ljudeh ni potrebnega, samo ob sebi razumljivega razumevanja za knjižnico in njeno veliko funkcijo v življenju sodobnega kulturnega človeka, kar je za Trbovlje silno žalostno. Ako pomislimo še na to, da bo trboveljska knjižnica postala v kratkem času, t. j. po sprejetju novega^ zakona o knjižnicah, naša okrajna knjižnica in z oddelkom izposojevalnice tudi knjižnica za ostale kraje našega okraja, potem moramo to vprašanje brezkompromisno urediti v najkrajšem času. Osnutek predloga za novi zakon o knjižnicah določa, da bodo te na vseh sedežih bodočih občinskih ljudskih odborov. Te knjižnice bodo morale imeti najmanj 400 knjig, da bodo lahko predstavljale občinsko knjižnico. Že sedaj opominjamo krajevne činitelje, da povsod, koder še ni knjižnic, te pripravijo *kot bodoče občinske ljudske knjižnice. Ustanavljanje teh knjižnic je potrebno, saj si v knjigah iščemo potrebno duševno hrano, ob njih se izobražujemo in dvigamo na višjo kulturno raven, na raven socialističnega človeka. L. L. Predavanje na Ljudski univerzi V petek, dne 16. t, m., je Ljudska univerza v Zagorju otvorila zimsko sezono predavanj. Kot prvo je bilo na sporedu predavanje o atomski energiji. Predaval je univerzitetni profesor dr. Anton Peterlin. Njegova razlaga, spremljana s skiopt.ičnimi slikami, je bila zanimiva in razumljiva tudi navadnemu delovnemu ftloveku. Na. predavanju je bilo navzočih nad 270 ljudi, okrog 100 'ljudi pa je moralo oditi, ker so zamudili določeno uro. Prihodnje predavanje bo V petek, dne 25. t. m. Tokrat bomo slišali nekaj o radarju. Za to predavanje se že sedaj zanimajo. in otroško. Morda organizirajmo tudi pripovedovanja raznih dogodkov iz NOV — seveda primernih za otroke. Tukaj se posvetujte z Zvezo borcev. Možnosti je mnogo, razmišljajmo o njih. Omenili smo že ugankarje; spomnimo se, kako veselo je bilo ponekod ob zastavljanju ugank, kako so si belili glave in naprezali možgane že nekoliko starejši pionirji ob nepričakovanih, težkih vprašanjih. Povsod naj bodo ti programi skrbno izbrani in pripravljeni. Povsod delajmo te priprave z ljubeznijo. Če jih bomo delali z ljubeznijo, bo vse dobro izteklo in nikomur ne bo žal truda. Napravimo to slovesnost tako, da bodo otroci nestrpno čakali in šteli dneve, 1 kdaj bo Novoletna jelka. Prav gotovo J se bodo pripravljalni odbori pokazali iznajdljivi. Prav je tako. Veseli bomo takih iznajdljivosti in bomo radi o njih poročali. Na nekaj pa ne pozabimo: v praznovanje Novoletne jelke naj bo vključen sleherni pionir in pionirka! Novoletna jelka naj bo res manife-stativen praznik naše mladine. Vesela, razigrana in nasmejana naj slavi ta svoj praznik, ki naj ostane otrokom v prisrčnem, lepem spominu. Kakor so vsa druga leta naši delovni kolektivi, podjetja, ustanove in posamezniki prispevali k prireditvi tega otroškega praznika, tako smo prepričani, da tudi letos ne bodo odklonili svoje pomoči, da res dostojno počastimo ta največji in najlepši praznik naše mladine. Treba je le malo dobre volje in Novoletna jelka bo zažarela v vsem svojem sijaju po vseh naših zasavskih krajih ter prinesla nedolžno veselje tistim, ki jih ljubimo in imamo najrajši, za katere trpimo in delamo, ki so ves naš up in naše vse — naši otroci, naša mladina. Nekaj pripomb o ljudskih univerzah Ker se začenjajo predavanja na ljudskih univerzah še v tem mesecu, hočemo načeti nekaj vprašanj v zvezi z boljšo pripravo in izbiro predavanj ter omeniti izkušnje nekaterih ljudskih univerz v našem okraju, ki 60 s svojim delom dobro začele. Že v neki prejšnjih številk našega lista smo brali članek o pomenu ljudskih univerz, v sledečih vrsticah pa hočemo opozoriti odbore teh izobraževalnih ustanov še na nekatere podrobnosti. Kako je treba prijeti za delo, ^nam nazorno prikazujejo priprave in začetek predavanj Ljudske univerze v Zagorju. Kako je ta prosvetna ustanova začela z delom? Medtem ko ostale ljudske univerze v okraju na dolgo in široko razmišljajo in razpravljajo, kje in kako dobiti dobre predavatelje, kar je seveda prvenstvena naloga odborov teh ustanov, vidimo, da si v Zagorju niso prav nič belili glave s tem vprašanjem. Poklicali so enostavno na svoj sestanek razne inženirje, zdravnike, prosvetne delavce in še druge, ki bodo s svojim strokovnim znanjem mnogo pripomogli k delovanju Ljudske univerze v Zagorju. Na tem sestanku so prav živahno razpravljali, kako zadovoljiti ljudske množice z ustreznimi predavanji. Sklenili so, da bodo priredili v tej sezoni preko 20 predavanj, med njimi nekatera s skioptičnimi slikami. Tudi Ljudska univerza v Trbovljah se je na precej zdravi bazi lotila dela, vendar je treba njenemu odboru večje širine in razgovorov s strokovnimi in prosvetnimi delavci. Trboveljska ljudska univerza bo imela letos predavanja največ s predavatelji iz Ljubljane, to pa zaradi tega, ker so izkušnje in potrebe pokazale, da želijo ljudje v Trbovljah kvalitetna predavanja, ki pa zanje doma nimajo ustreznega predavateljskega kadra. Odbor Ljudske univerze v Trbovljah ima tudi za bodoče delo dobre načrte. Ko govorimo o delu ljudskih univerz v Zagorju in Trbovljah, pa ne moremo biti zadovoljni z Ljudsko univerzo v Hrastniku, kjer se še niso lotili pripravljanja predavanj. Ker je sestav prebivalstva v Hrastniku precej enak Zagorju in Trbovljam, si seveda tudi tamkaj želijo dobrih strokovnih predavanj, vedo pa tudi, da so primerna predavanja velik pripomoček k ideološki vzgoji širših plasti naših delovnih mtnožic. Za dosego tega cilja bodo pač tudi v Hrastniku morali bolj krepko prijeti za delo. Dosedanja večletna praksa s predavanji na ljudskih univerzah je pokazala v našem okraju, da se za zeleno mizo šablonsko pripravljena predavanja na terenu niso obnesla ne po vsebini ne po kvaliteti in niso imela pričakovanega obiska. Tudi tukaj je potreben kontakt z ljudmi, vedeti je treba, kakšne želje imajo, kaj jih predvsem zanima, in po teh ugotovitvah je treba napraviti načrt predavanj. Nov način dela bo verjetno mnogo pripomogel k izboljšanju predavanj v primeri s prejšnjimi leti in k številnejšemu obisku. Isti način dela ima tudi Ljudska univerza v Radečah, ki je bila skozi celo 'leto aktivna. Njen odbor je z razliko ‘ostalih ljudskih univerz priredil tudi v poletnih mesecih več predavanj. Zaradi njene delavnosti je ta ljudska univerza dobila pred kratkim od Izvršnega odbora Ljudske prosvete Slovenije denarno nagrado 8000 din. Ko začenjamo delo z delom naših ljudskih univerz, jim želimo v njih prizadevanju ves uspeh in da bi pripomogle k ideološkemu in kulturnemu dvigu naših delovnih množic. L. L. PIŠEJO NAM... Zadnjo soboto je bil trboveljski trg nekoliko bolj e založen Na trboveljskem živilskem trsu je bilo preteklo soboto malo več blaga naprodaj kot prejšnje tržne dni; lepa jabolka so se dobila po 28 din kg, orehi po 70 din, maslo po 450 din. Tudi jajc je bilo dovoli po 20 din. Zelje v glavah so prodajali po 15 din. čebulo pa po 80 din. Poleg tetra se je dobila paprika, kaša, korenjček in podobno V mestnih prodajalnah so imeli ohrovt po 8 din, jabolka po 26 din, koreniček po 10 din, fige po 135 din, rožiče po 125 din, cvetačo po 25 din in solato po 22 din. Podjetje »Meso« je prodajalo v svojih poslovalnicah goveje meso po 150 din, nekaj teletine tudi po 150 din; v posebni prodajalni pri Plevčaku so bili na razpolago različni mesni izdelki. Trgovina drž posestev zadnjo soboto ni bila posebno dobro založena: prodajal] so paradižnik p« 10 din, papriko po 18 din, kostanj po 24 din, jabolka po 24 din, hruške po 26 din, solato po 22 din, zelje v glavah po 10 din, kislo zelje po 20 din In jetrnice po 30 din za kos. Mesnica drž. posestev je prodajala goveje meso po 150 din. svinjsko meso pa po 200 din. V trgovini zadružnega sklada so Imeli jabolka po 28 din. Na splošno so bile vse Intervencijske trgovine z blagom slabo založene, ker imajo velike težave s transporti zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev. Za izboljšanje kakovosti kruha Na pritožbe potrošnikov je trgovinska inšpekcija s sodelovanjem krajevne oblasti pregle-dala poslovanje pekarn v Zagorju. Ugotovila je. da kruh ni hil dovolj pečen, da je imel premajhno težo in da kvaliteta Ustvarimo si reprezentativen moški pevski zbor ČRNI BRATJE Kriminalni roman K. Njegove oči so neprestano gledale vanjo. m,, njenih zadnjih besedjih pa .le nastalo v nit? Porogljivo svetlikanje, zaradi česar le jen*ln govoriti NI ga preslepile Morala sl fftznatl, da ,|o je spregledal p, *Nlkar »> ne prizadevajte, gospodična 8t»«SISk... Je rekel Caldnell tiho »Kakor hp„ »rej rekli, vem nekaj o vas. In aleer (rjo. toliko, da so ml vaši posli v Družbi 'A bratov zadosti dobro znani.« %«li r*nčlšk* Je hotel« nekaj reči, a Cald-11 le spet mirno nadaljeval: in- vem prav dobro, zakaj ste prišli k Bodi vendar kljub vsemu menim, da ste siuV*ve»tno govorili resnico. Bojite se, z c l)r,.5Je imate, pa vas vse sili k begu 1* 1® Pr* frnlh hrHtov' te|,ra' 1,1 teira *aveatno Ogof/tnčiška' sc ni niti na videz pokazala *ilr» 1* spričo njegovih besed: stvarnost v»pi 0 Izgovorjenih ( ahhvellovih besed .11 Je Iti ? ehlast nad živel. Gledala Je k Manj n« j® komat premagovala solze. Caldnell ■S nadaljeval: ffesni? nil Je za vas, dn Rte v tej družbi. >1» vICn° nil Jo žal. Zato nI štejem za dolžnost. ttru6s?,n rečem tole: če hočete zamistttl to Ufo "!>• storite to takoj Se danes, še to p’,nldlt« Iz te hiše nemudno. « ,«t?nčUka Je vstala s stola vsa zmedena Ua pl. tanek Družbe črnih bratov, gostsidlč-«11 rtrančlška. ni več vprašanje let. mesecev stojni J s"mo še nekaj ur ho ta družba ob-Ur *' gospodična Frančiška Samo še nekaj iiov,.' To vam lahko rečem, ne da lil ško «yoj|* *am selil kajti če boste to povedati »Tv Bivtrlšeni. vam ne bodo verjeli « Mio o?'1 a- toda .1"* ■ • •* Besede sn ae II osla bi ' trenutek nate ®°Kledala nato le planila Iz sobe. ne da Caldivclla. H lo Pozno popoldne vrnila v hišo. a*‘* Friderika Merrlval* čisto spreme- njenega. Njegov obraz Je bil mrliško bled In majhne, bleščeče se znojne kaplje so mu pokrivale čelo. Njegova roka sc le tresla, ko Je zaklepal vrata za njo »Mogoče je, d« le vse Izgubljeno.« 11 je šepetale rekel. »Morda nas bo konec. Jakoba so danes dopoldne zasledovali . ..« Zenska Je ostrmela: »Kal?« »Zasledovali so ga,« je ponovil Mcrrlvalo hrope, »brez kakšnega vidnega vzroka, ko ie šel iso pošto.« Nadaljeval le glasneje: »Opazil Je moža za seboj. To lahko pomeni, da Je ta hiša pod policijskim nadzorstvom! Sploh lahko pomeni to vse mogoče. Nič več ne vem. kuj naj storim!« Z nekakim praznim začudenjem ga Je pogledala. Ali Je to tisti mož, ki ga Je poznala kot drznega Človeka * lepimi manirami, norčujočega sc Iz vsega? Ali Jo to tisti samozavestni kavalirski hudodelce, ki sc Je še pred tednom dni šlrokonstll z besedami: »... svoje posle bomo Sc lahko brez najmanjšega tveganja nadaljevali neomejen čas?« Mcrrlvale Je stopil tesno k njej In Je z obema rokama prijel njeno roko. »Frančiška,« je hripavo zašepetal. »Frančiška. vem. kaj le treba storili ■. . Nikakor ne smeva ostati tu ter čakati" Viljema ln Alana, onadva se morata samo pobrigati, kako se bosta Izmotala. Ne gre drugače Vsak mora najprej zase poskrbeti . . . Kaj misliš. Frančiška, čo lil midva . . . Sicer na Je mogoče vse skupaj moja domišljija. Morda ni niti tako nevarno... Alt ne bi midva. Frančiška. napravila majhen Izlet na Jug? Morda na Hermude . . .« Njej sc Je zagnusila Mcrrlvnlova straho petno«t. Vstala je In stopila proti vratom. George Morili, ki le v pritličju čakal Merrlvalea. da bi se porazgovorll z njim. Je zaslišal ropot padlega stoln In trenutek nato zalnpntenje vrat. Nato Je čul, da »e Je nekdo naglo pognal po stopnicah. Omenili smo, da bomo v eni prihodnjih številk našega lista prinesli še strokovno oceno koncerta pevskega društva »Zarje« v Trbovljah ob njegovem 20-letnem delu. To izpolnjujemo sedaj. Sam nastop, lahko rečemo, je bil vzoren, prav tako pa je bila disciplina zbora na dostojni višini, ker so pevci točno sledili dirigentovim nakazoval-nim kretnjam, s čimer jim je uspelo, da so večino svojih pesmi interpreta-cijsko l?po odpeli. Tempo posameznih pesmi je bil večinoma primeren, v dinamiki pa bi si želeli več diferenciacije. Tudi izgovorjava že ni povsem ustrezala, kar pa razumemo, ker zbor ni imel interpretatorja, ki bi sproti na- Ko je stopil v vežo, jo ravno lahko še videl Frančiško hiteti iz hiše. Hotel Jo Jo nagovoriti, a se ni upal. ko Je zagledal njen kot apno bledi obr-z, na katerem je bil izraz hudobnega zaničevanja ln silne pro padenostl. Ves preplašen je gledal za njo. »Mislim . .. mislim.,« Je tiho mrmral. »Mislim da . .. sem vendarle Imel prav ...« * Malo pred sedmo uro zvečer so prinesli Caldivellu večerjo Takrat je Izmenjal velikan Garrlsh svoja tovariša na straži. Caldnell je videl, kako je Garrlsh prevzel od Barnesa veliko avtomatično pištolo In iz šepetale Izgovorjenih besed je povzel, da so lilll Izmenjani tudi stražarji pri vratih. Ko je lili sam z velikanom, je stopil k njemu. »Dober večer, Garrlsh!« Možak ga je začudeno pogledal. »Dober večero je od.-dravll služabnik. Medtem ko je. Caldivell sklonjen gledal jedi, je kakor mimogrede vprašal: »AH ostanete čez noč til, Garrlsh?« »Mislim, da vsaj pretežni del noči.« »To le Imenitno.« le menil Caldwell, ki je še vedno gledal večerjo »VI ste namreč mnogo zabavnejši ko- vaši tovariši.« Možak je zarenčal nekaj nerazločnega. Caldnell je stopil k oknu. Garrlsh je očitno začuden gleda) zn njim. »Ali ne boste večerjali?« »Ne, hvala, Garrlsh. danes nimam posebnega teka.« Služabnik se je zarežal. »Jezili ste se, kal ne?« »Morda.« »No, lezli Re ravno ni. toda .ledeni ni zaupal Slecr ie zajtrkoval In kosil brez hudih posledic, ta,da v tem času še ni tako ncnmnn padel Iz vloge kakor prej proti Frančiški. Nagonsko Je slutil, da se ie od popol dne dalje zadržanje njegovih sovražnikov proti njemu spremenilo. Ali Je bilo temo krivo njegovo svarilo proti Frančiški, ali p« so lilll vzroki drugi, ni mogel vedeti Nekaj pa je vedel: zdaj se začne odkrit boj! Ura Je sedem. Zdai mera začeti z delom brez obotavljanja Vsak trenutek se lahko vrne Allan \Valker Preden se vrne, mora že marsikaj napraviti. ni ustrezala ceni. Pri težim' je manjkalo do 6 dkg. Peki so se izgovarjali, da dobijo slabo moko od »Zitopmmeta«, oziroma od njegovega mlina v Zagorju. Komisija je nadalje ugotovila, da pekarski obrati ne ustrezajo sodobnim zahtevam. Tudi razdeljevanje kruha, kakor pravijo potrošniki, ni v redu. V nekaterih prodajalnicah in menzah dobijo potrošniki po dva dni star kruh. Prav tako ne dobiš žemelj drugje kot v gostinskih obratih, toda še tam samo ob izrednih prilikah, največ po enkrat na teden. Zakaj bi žemelj ne pekli vsak dan? Culi smo pripombe, da peki nimajo časa. češ da so zaposleni s peko kruha. Po drugi strani pa smo izvedeli da ena pekarna včasih nima po ves dan nobenega dela. Krajevna oblast se bo v prihodnje bolj zanimala za vprašanje preskrbe s kruhom in bodo potrošniki v tem pogledu kmalu opazili izboljšanje. kazoval pravilno izgovorjavo, zlasti pri pesmih, ki se pojejo v narečjih. Radi bi pa poudarili še glasovno stran zbora. V zadnjem času se je zbor močno pomladil z mlajšimi močmi, prav nič pa ne bi škodovalo, če bi pritegnil v svoje vrste čim več ljubiteljev petja v trboveljski dolini, ki doslej še niso znali najti poti v moški pevski zbor, ki naj bi ponovno zaslovel, kot je že slovel. Po želji vseh Trboveljčanov pa naj bi se razmahnil tako, da bi ponesel našo pesem tudi preko naših ožjih meja- Želimo, da postane »Zarja« reprezentativen moški pevski zbor v Trbovljah, v tem primeru pa je njegova naloga, da priključi k starim tudi vse nove pevce, ki bodo skupno in z veseljem zasledovali nove cilje. Misel na beg Je zavrgel Četudi bi se mu beg posrečil ln bi s pomočjo policije dal hiš« obkoliti, še ne bi bilo gotovo, da bi bilo razgaljeno to tihotapsko gnezdo. Ali bi s tem že ugonobi! družbo tihotapcev opija ln drugih mamil? Družba črnih bratov b! pftč, preden bi policija vdrla v hišo, uničila vsa dokazila. Caldnel' Je zmajal z glavo: tako ne gre. Takšen načrt bi najbrž samo rešil pajdaše Moia torej zdržati ln dalje Igrati nevarno igro Caldnell le razmišljal, kaj naj stori Dve možnosti, dve zadnji, obupni možnosti je še Imel. Pomislil je na malo žepno svetilko. Baterije so odstranl'1 toda med majhnimi nlkljastlml ploščami Je tičala majčkena, valjasta reč lz čisto posebne snovi. Bila je silno nevarna reč. Caldivell Je dolgo časa omahoval, ali naj jo nosi dalje ob telesu. Segel le z roko v telovn!šk| žep Da, majhen kovinski predmet le bil že v njem Pa še en kovinski predmet je bil poleg. Orni bratjo ga or[ telesni preiskavi niso našli. Ta predmet ie Imel obliko ploščate steklenlčiee. Ker je Imel na enem koncil odprtino, ie Garrlsh štel ta predmet za stekleničim z alkoholom. Caldivell je stopil na videz malomarno v spalnico In sl odtrgal z desnice obliž. To slepilo za črne brale je doseglo Rvo| namen: verjeli so, da je bil ranjen na begu pred policijo. Zdaj pa bi ga ta ohveza le ovirala pri delu. S prijaznim smehljajem se je vrnil na zal h Garrlshn k mizi in vzel Iz žepa cigaretno dozo. »Garrlsh Izvolite cigareto!« Položil je dozo odprto na mizo. »Poslužlte se cigaret kolikor vas ie volja!« Široko se reže Je vzel Garrlsh cigareto Caldivell se je nekoliko oddaljen od njega usedel na stol In napeto opazoval, kako je Garrlsh vlekel vase tobakov dim. Velikan ni bil dober opazovalec, sicer bi moral videli, da Caldivell ni Imel več obveze na roki. Pa Jud! to bi bil moral opaziti, da je Caldivell vzel zase cigareto iz zelo plitkega prostora doze, medtem ko Je bila njegova cigareta Iz precej globokegn. Garrlsh ni opazil, da Je Caldivell v tisti I sekundi, ko je ponovno vzel dozo v roko. Mestno gostinstvo Radete HOTEL JADRAN vabi vse prijatelje dobre kapljice na dober cviček pa 30 din liter, bizeljčan pa po 60 din liter Vsak dan so na razpolago ob vsakem času topla in mrzla jedila VSAKO NEDELJO PLES IN PROSTA ZABAVA Pridite, ne bo vam žal! 0 zagorskih mesarskih obratih V Zagorju so že deli časa krožile vestii, da mesarski obrati KLO — klavnica in mesnice — ne ustrezajo zahtevam glede čistoče in postrežbe. Zato je krajevna oblast po posebni komisiji pregledala vse obrate in ugotovila. da .ie poslovanje povsod vzrvmo in da so obrati tudi higienično na višku. Postavila je na laž tudi govorico nekaterih ljudi, ki so trdili, da v klavnici ne uporabljajo sodobnega postopka pri klanju živine. Raz-širjevalei teh vesti so hili klicani, da svoje izjave potrdijo, toda izkazalo se je, da jo bilo vse to govorjenje iz trte izvito. KV P IM ŠIVALNI STROJ (cilinder) rabljen, kupim. Alojz Mahnič, Sindikalni dom, Trbovlje II. s pritiskom na dozo odprl plitki prostor. Tudi ni Garrlsh, ki se je udobno vrgel na stol, opazil zelene barve tobakovega dima. Vlekel je cigaret« ‘n ni videl, da ga Je Caldivell opazoval s hladno prežečimi očmi. Nekaj potcgljajev je zadostovalo. Zadovoljnost na služabnikovem obrazu se je umaknila ohlapni omamljenosti: njegove oči so osteklenele ln lz ust Je padla cigareta. Caldnel Je skočil k njemu. Pobral je tlečo cigareto in Jo držal pred obrazom velikana. Z drugo roko je segel na mizo po podstavku. k| so mu na njem prinesli večerjo, nato pa je ta podstavek položil cigareto tako, da se je dim kadil velikanu v obraz. Caldivell je hitro stopil nazaj, da se ne hi tudi sam naužil strupenega tobakovega dima: vedel je, da g® lahko en sam vdih nega dima napravi nesposhnega za premišljevanje. Stopil Je v spalnico ln se vrnil z več rjuhami In blazinam!. Hitro ie ugasnil cigareto v kozarcu vode ln začel velikana zvezovatl s trakovi raztrganih r.iub Poprej pa se ie še prepričal, če se je nevarni dim že povzpel do stropa. Po dveh minutah ie bil Caldivell s svojim delom zadovoljen. S spretnimi pršit je pretipal služabnika In našel, kar je iskal: ključe v hlačnem žepu In avtomatično pištolo v suknjiču Ko ie Caldivell pregledoval pištolo, Je zaslišal za seboj stokanje. Garrlsh se je vrgel na hrbet ln je skuša) z rokami prijeti blazino, k| mn jo Je Caldivell privezal čez usta. Z enim skokom ie bil Caldivell pri njem In mu ie pomolil nlštmlo pod nos, Mož je takoj prenehal stokati. »Dragi Garrlsh.« je rekel Caldnell. najvarnejši prostor i.ite le tale, ki zdai na njem ležiš Ne pozabi tega, prijateljček!« Možak je ostal miren, a oči. zalitih s krvjo, ni umaknil od svojega premagovalea. Caldivell Je uaelo stopil k vratom in poslušni Koliko stražarjev je na hodniku pred vrati? To Je bilo važno vprašanje. Ponovno je napelo prisluhnil. Ne on ne Garrlsh nista napravila nlkakšnega “umljivega šuma. h) bi se mogel slišati skozi vrata, O lem Je bil prepričan, toda koliko mož stoji pred vrati, mora zdai dognati. Po prstih se Je splazil nazai k Garrlshu ln mu je še enkrat pokazal pištolo. v-: S Angleški film „S čredami čez kontinent Ta film je povest iz zadnje vojne. Japonci jw> že zavzeli Singapur in se vedno bolj bližali Avstraliji. Ljudje so v odporu do njih uničevali domove, pobijali živino in požigali vse, s čimer bi se sovražnik lahko okoristil. Vsi so pričakovali, da bodo Ja-yerno Avstralijo in so po ponči vdrli v severno Avstralijo in so po morju odhajali na jug. Kmet Dan noče pustiti živine sovražniku, pa tudi pobiti je noče. Zbere nekaj ljudi m se odloči, da bo z njimi gnal živino čez kontinent. Ta peščica ljudi je leta 1942 gnala tisoč glav živine iz 8 ©verno za hod n e Avstralije čez puščavo in gore do Brisbana ki je oddal ien 3200 kilometrov, kar je približna razdalja med Londonom in Moskvo. Bilo je pozno poletje, neprijeten čas za selitev živine. Konji so jedli strupena zelišča in poginili, vode so usihale ali se pa spreminjale v močvirja; reke je bilo treba bresti v hudi vročini, iti čez ozke prelaze in živina je od časa do časa podivjala. Vendar se ie gonjačem posrečilo, da so črede skoraj nedotaknjene spravili na cilj. Včasih se zdi, da je vse izgubljeno. Živina leze čez ozek prelaz in prav na vrhu se je veliko drevo prevrnilo čez pot ih jo zaprlo. Živina se obrača, druga pritiska nanjo in na ozki pobi vrh prelaza se živina preriva in gnete. Dva vola zgrmita v prepad. Le s skrajnim naporom odstranijo drevo. da ima živina spet prosto pot. Veličastno je prikazan boj med voljo človeka, ki v njem za las zmaga človek. Dolga je pot, vode pa nikjer. Končno pridejo do močvirne vode, ki pa je nihče ne sme piti — voda je strupena. Živina, ki je po vetru začutila duh po vodi. zdivja. Gonjači jo ustavijo tik pred okuženo vodo. Človek in žival si stojita nasproti. Oči živine so kalne in divje. Zdaj zdaj bo pomendrala peščico ljudi in si priborila pot do vode. Tudi tukaj zmaga volja človeka: čreda nadaljuje pot in končno prispe na zeleno ravnico jugovzhodne Avstralije. Kritika prišteva ta film med najboljše vojne dokumentarne filme. Posnet je v Avstraliji z njenimi ljudmi. Pokrajina, ki jo vidimo, je res avstralska in ne »ateljejska«, kot smo jih navajeni gledati v raznih filmih o džungli. Gledalca prevzame pogum ljudi, ki so tvegali dolgo, naporno pot, zlasti pa posnetki živine v vseh njenih razpoloženjih in muhah. Film nam približa kontinent sveta, ki živi na njem sedaj samo sedem miiijonov ljudi* ki pa bo lahko preživiial stotine milijonov ljudi, ko bo človek premagal puščavo. Film bo na sporedu v kinu Trbovlje te dni. KINO TRBOVLJE bo predvajal angleški film »S čredami čez kontinent« Predstave od petka do ponedeljka Naslednji teden bo na sporedu ameriški barvni film »Guliverjevo potovanje« Obiskovalce kinopredstav opozarjamo, da bo v bodoče pri vseh rednih predstavah uvedena stalna kontrola po finančnih organih. Zato je potrebno, da hrani vsak obiskovalec vstopnico nepoškodovano do konca predstave. Kdor ne bo imel vstopnice, bo moral oditi iz dvorane, ali pa si kupiti novo vstopnico. Kontrola bo hkrati ugotovaljala, če posameznik sedi na pravem mestu ali ne. Uprava V • uxo ^ Ali smo zato, da Rudar še zaitopa Slovenijo Malo čuden naslov In vprašanje, kaj ne? Popolnoma razumljivo je, da si vsi naši prijatelji nogometa in ostali to želijo. Moštvo trboveljskega Rudarja je v letošnjem letu tekmovalo v II. zvezni ligi in izpadlo. Iskati vzroke za to, bi bilo skoraj odveč, ker smo jih našteli že večkrat, ni pa bilo od prizadetih odziva. Rudar je izpadel iz II. zvezne lige, vendar ima še možnost, da si v kvalifikacijskih tekmah ponovno pribori vstop v II. zvezno ligo. Marsikdo reče, da to ni mogoče, da s svojim moštvom ne bo premagal niti slovenskega prvaka. Vendar temu ni tako. V razgovoru z igralci, ki delajo in igrajo v nogometu že nad 20 let, se čuje, da so za to trdno odločeni in da so dane možnosti, da je Rudar še drugo leto član II. zvezne lige. Seveda pa bo treba za to nekaj storiti in Rudarju pomagati, da se bo moštvo z rednim treningom pripravilo na naporno kvalifikacijsko tekmovanje. Da pa bo moštvu mogoče imeti treninge trikrat tedensko, in to že od 14. ure dalje, je potrebno, da najdejo podjetja in usta-tnove v Trbovljah razumevanje za nogomet in da dajo vsem v poštev prihajajočim igralcem možnost za redni trening na ta način, da bodo zaposleni samo dopoldne in delali samo do 12. Temu predlogu se bo marsikdo smejal, vendar je v zmoti. Kar poglejmo, kako skrbe drugod za to. Če bomo storili za naše nogometaše to kot po drugih krajih, nam ne bo žal, kakor tega ne obžalujejo nikjer, in Rudar se bo lahko pokazal v takšni luči, kot vsi želimo. Rudar Je edini rudarski nogometni klub, ki se je povzpel tako visoko, da lahko tekmuje med najboljšimi jugoslovanskimi klubi. In kaj smo storili, PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA železničar (Maribor) : Rudar 2:0 (0:0) Po dveh letih je moštvo Rudarja ponovno igralo v Mariboru; v nedeljo, 18. t. m., se je srečalo v prijateljski tekmi z mariborskim Železničarjem in igro izgubilo z rezultatom 2:0. Rudar je pokazal tehnično boljšo igro kot moštvo Železničarja, vendar dela napako, ki se pojavlja v moštvu iz tedna v teden, da m v odločilnem trenutku strelcev na gol 7HJzp^vo tm Čontfe ..ZASAVSKEGA VESTNIKA' Kdorkoli pozna naš št Lambert. bo prav rad pritrdil, da je prav lep kraj v naših hribih. Na letošnjo Martinovo nedeljo so imeli tamkaj veliko veselico s srečolovom in prosto zabavo. Prireditveni odbor je poslal v vse okoliške kraje in vasi vabila na to zabavo, zagotavljajoč jim, da jih čaka prav lepo razvedrilo. Seveda se je temu prijaznemu vabilu odzvalo iz bližnjih krajev prav lepo število fantov in deklet. A glej ga zlomka: ko so ti fantje in dekleta zvečer odhajali proti domu, so jih Sentlamher-čani — pravijo, da so bili to mladi fantiči, komaj odrasli šoli — pričakali med potjo za nekim oglom s pripravami, ki so že od nekdaj v navadi pri slavnih »kranjskih tepežih«. Ker tem gostom ni bilo do tovrstne »zabave«, so se seveda raje umaknili. -Pravijo, da so bili med mladimi fantki, ki so Se navdušeni za naše stare tradicije in ne žele. da pridejo nekdanji kranjski običaji iz navade »junaški« fantje O. iz Št. Lamberta. K. iz Borja ter še nekaj podobnih zelencev. Po okoliških krajih pravijo sedaj, naj jih Šentlamberčani nikar ne vabijo več na »zabave«, kjer jih bodo na koncu čakali za kakšnim oglom s krepelci in drugimi podobnimi instrumenti. — Ker je v Št. Lambertu precej pametnih ljudi, jim svetujemo, naj svojim vročekrvnežem navijejo ušesa. O kulturni postrežbi se v zadnjih časih veliko govori in piše Tako pravijo, da je tudi v gostilni KLO Izlake »kulturna« postrežba: pred kratkim je namreč tamkaj dobila neka tovarišica za malico med narezano salamo tudi — šopek last Ta tovarišica Je to »izvrstno« pripravljeno malico seveda vrnila — in si mislila svoje . .. Mestni magazin v Trbovljah nima sreče; poslal je svoje ljudi nakupovat krompir v okolico Ptuja, kjer so ga nabrali 16 000 kilogramov. Da je bilo precej stroškov, si lahko mislite. Krompir je bil v Ptuju že na postaji, toda tamkaj so vagon preadro-sirali in poslali drugam .. . Oh. pošiljke CARE1 Dobrote iz teh pošiljk so našlo pot tudi v hrastniško dolino. Za dosego teh dobrot pa ti je morala biti podeljena tako imenovana CAHE karta, ki jih je delil na osnovi seznamov odsek za preskrbo na KLO. Pri zadnji delitvi teh kart pa je prišlo do nekaterih napak — čo beseda napaka ni morda premil izraz Zg«, »lila sta se namreč dva primera, ki jih ne smemo prezreti. Prvi primer: dojenčok je bil pisan v seznamu in mati je dobila karto, toda — brez odrezkov za murgnrlno! Vpra Šanje: zakaj je bil odrezek odrezan in kam se je zgubili — Drugi primer: dojenčok le bil vpisan v spisku, vendar mati ni dobila kart«. Na vprašanje po tej karti je sledil neprijazen, zadirčen in nejasen odgovor Kam se je ta karta zgubila! — To nai hi bil opomin za nadaljnje poslovanje, kajti drugače bodo prizadeti napravili druge ko rake. ki prav gotovo ne bodo priletni za tiste, ki sl dovoljujejo morda takšne — manipulacije. Da, na Dobovcu je bilo zadnjo nedeljo. Slovesnost odkritja spominske plošče. Pri smučarski koči pod Kumom je bilo polno ljudi. Udeleženci tega slavja pa so bili nemalo presenečeni, ko so naenkrat zagledali svojevrstne pojavo: na belem konju je sedel nek možak s kučmo na glavi, ki je bil zelo podoben kozaku, pa vendar ni bil kozak, bil je podoben tudi kakšnemu četniku, pa tudi to ni bil. Bil je čisto domač človek — dobovški fajmošter, ki je v jahalni obleki, z rdečo kravato pod vratom in kučmo na glavi prijahal na to sio-vestnost in vsem zbranim pokazal svoje jahalne umetnije. — Da je bilo na tem slavju precej ljudi, ki so se tej nepričakovani in čudni pojavi muzali — si lahko mislite . .. Preteklo soboto je bila v restavraciji v Trbovliah neka športna veselica ali »miting«, kakor tako radi rečemo v zadnjih letih, ker naš jezik pač nima dovolj ustrez nih besed za to in ono, če jih pa ima. se nam zde preveč domače. Tudi na tej prireditvi je bilo veselo, kakor se pač spodobi ob takih prilikah, vendar je nekaj športnikov imelo »trening« namesto na trboveljskem igrišču kar tukaj na veseličnem prostoru. Da, zadnja veselica v trboveljski resta-vracijil — Nek mož je v nedeljo zjutraj silil svojo ženo, da gresta domov, toda nje gova življenjska družica — ni hotela. Prav energično mu je rekla: »še en liter ga bova, potem pa pojde val Ce ti pa ni prav, greš lahko sam domovi« — Korajžno, ali nel In kaj je hotel mož: prav ponižno se Je uklonil visokemu povelju svoje žene — in še ostal . .. Saj pravi star pregovor, da pametni vedno popusti. In tako je storil tudi ta mož. ZANIMIVOSTI OgJlaiL- Izgubil sem prometno knjižico i»n ostale papirje motorja »Puoh« 125 cms in levo š&it no/ gumo motorja »Vietoria« Pogodba »e gla&j na Alojz« Drakslerja« Marno. VTrniti proti nagradi Slavku Cerarju, Trbovlje-Loke 19. Izgubila sem rjavo usnjeno rokavico. — Oddati jo proti nagradi v uredništvu našega lista. Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik Stane Šuštar - Naslov uredništva: l‘ri*ovlje uprava rudniku Trbovlje Hi a« trn k TeleToi štev 54 — Bančni račun pri K M 1’rboviji štev 614 1-95332 55 Tlak tlakurne • Ljudska pravica« v Ljubljani - Poštnin« Dlakam* v gotovini - Četrtletna naročnina 60 din polletna 120 din celoletna 240 din — »Za Devet otrok je posvojila Angleški listi so pred kratkim p živi v Angliji Doroteja Kerin, k_ _ nikoli omožila, ima pa vendarle devet otrok. Ko je leta 1941 zaradi bombardiranja ostalo' 1 veliko otrok brez staršev, je ta plemenita žena posvojila devet otrok. Dala jim je nova imena in svoj priimes. tako da otroci mislijo, da jim je prava mati in da so med seboj bratje in sestre. Recept za dolgo življenje pripravljala, da ga požre — petelinček pa ne bodi Ion skoči na udava in ga začne kljuvati po glavi. Od presenečenja je kača petelinčka spi stila. Tudi naslednji dan se ga n.i dotaknila. Po dveh dneh so korajžnega petoUnčka spustili in mu darovali življenje. Najkrajša vojna Američanka May Plače, doma iz New rorka, je pred nedavnim izpolnila starost 102 leti. Za dolgo življenje je dala ženskam tole navodilo: »Nikoli ne vstajajte ponoči zaradi otrok. Prisilite moža. da stori to on L Njen mož je umrl že leta 1903. ko je bil star 55 let. Davek na mačke V državi Mossachuete v Ameriki so jo po vesteh časnikov potuhtali: uvesti hočejo da ve-k na mačke, ki naj ne imajo nobenih prednosti pred poi. Preračunali so. da bi jim ta novi davek lahko vrgel na leto okrog 1 milijon dolarjev. Mussolinijevo truplo so našli Pred kratkim se je ves italijanski tisk ukvarjal s vestjo, da so naposled našli grob d—Mussolinija, nekdanjega voditelja v Italiji, ki je povzročil toliko Benita fašizma gorja. Truplo je bilo skrito samostanski kapelici samostana Santo Angelo v Milanu. Menihi, ki so vedeli zn truplo Mussolinija so ga izročili policiji. Posebna komisija je ugotovila, da gre res za Mussolinijeve posmrtne ostanke. Rodil se je po smrti svoje matere Primerov, da se rode otroci po smrti svo lih očetov, je na tisoče, da bi se pa otrok rodil po smrti svoje matere, je na vsekakor neverjetna novost. Moderna medicina je danes ie na takem višku, da bo takih primerov še več. Pred kratkim so iz porodnišnice v Shreveportu v ZDA sporočili, da se je pred minutami umrli 23 let stari ženi rodil tri kilograme težak sinček. Življenje so zdravniki rešili otroku s cesarskim rezom Ko je dete prvič zajokalo, je bila njegova mati že mrtva. Petelin, ki je premagal kačo aavskl vestnik« izhaja vsak četrtek -Dopise sprejemamo do vsakega ponedellkn do 12. ux« dopoldne To se ni zgodilo ne v Aziji, ne v Afriki in tudi ne v Ameriki, marveč pri nas v Za grobu. Nedavno je živalski vrt v Zagrebu dobil veliko kačo — udava, ki je dolg štiri metre. Kačo so hranili z zajci in perutnino. Vsakih štirinajst dni je požrla kokoš ali zajca in to ji je zadostovalo. Nekega dne so moraLi udava epet nakrmiti ter eo vrgli v kletko mladega petelina, ki s# je močao vznemiril, ko je zagledal udava. Kača se je Vojne trajajo danes ponavadi dolgo. V zgodovini vojn pa je zanimivo, da je trajala najkrajša vojna komai 37 minut. Meseca avgusta 190« je sultan Zanzibara napo vedal vojno angleškemu kralju. Takoj po napovedi vojne je začela angleška križarka, ki je bila zasidrana v bližini Za' ihara. bombardirati sultanovo palačo, pri čemer je potopila tudi neko zanzibarsko ladjo. Natančno 37 minut po napovedi te vojne je zanzibarski suitan pobegnil iz svoje palače m ukazal razobesiti belo zastavo. Iz ženske je postala moški Italijanski listi so pred nedavnim poročali o nenavadnih operacijah v Milanu, pri katerih sta dve dekleti postali fanta. Neko petnajstletno deklo je tožilo o bolečinah v želodcu: ko so Jo operirali, se je dekle spremenilo v fanta Drug primer se ie zgodil pri neki 21-lotni služkinji; ta je tožila svo temu spovedniku o nenavadnih spremembah na svojem telesu. Spovednik jo je napotil k zdravnikom, ki so jo operirali. Tudi to »o onerHci ii fant dekle je postalo po operaciji fant. Obe dekleti sta že v mladosti kazali znake DsKDiCrn liuil n In ha Iti — moSkega spola in so ju sedaj zdravniki z operacijo spremenili v mo*ke Vino v prahu Po poročilih časnikov bomo poleg mleka in jajc v prahu dobili tudi vino v prahu. V Franciji so razglasili novo Iznajdbo in sicer vino v prahu. Ta prah. zmešan z vodo. kjer je treba en del prahu, pet dolov pa vode je enakovreden vsakemu naravuemu vinu Prodajali ga bodo v zavojčkih kakor clga rete. To bo spet nekaj za prijatelje dobre IJice. ker bodo svojo kar a seboj v žepu, tolažbo lahko nositi Redni občni zbor SKUD »Vesna« v Zagorju V soboto, dne 17. t. m., je imelo SKUD »Vesna« v Zagorju svoj redni letni občni zbor. Zbor je bil dobro obiskan, zlasti pa je bila zelo plodna diskusija, ki se je razvila po poročilih. Skupščina je Izvolila nov odbor, v katerega so prišli tovariši, ki bodo delo SKUD »Vesna« še bolj poglobili. Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo v tej številki podrobno razpravljati o občnem zboru, poročali pa bomo prihodnjič bolj obširno o delu in problematiki društva. da ostane ta edini rudarski klub v državi med najboljšimi moštvi? Nič! Nekdo v Trbovljah je pred kratkim dejal, »da ml ne bomo podpirali profesionalizma«. Ali je že profesionalizem, če damo igralcem nekaj ur prosto, da jim omogočimo potreben trening? Nikakor ne! Dolžni smo, da Rudarju nudimo tako možnost, ki jo imajo tudi drugod; poglejte n. pr. samo železničarski nogometni klub v Skoplju, o čemer smo že pisali. Našim nogometašem smo dolžni pomagati v tem pogledu, iti pa jim moramo tudi drugače na roko, z nasveti in dejanji. Sele tedaj, kadar bomo za naše igralce storili vse kar moremo, smemo zahtevati od njih uspehe. Kakor že rečeno, nujno je, da moštvo Rudarja trenira po trikrat na teden in to vsaj z začetkom ob dveh popoldne. Igralci, ki pridejo za trening v poštev, so: Ahlin, Tauš, Sore, Sorel. Blatnik, Vodišek, Kos, Ameršek, Gačnik, Koncilja, Florjane, Orač, Klanči-šar, Butkovec in Kolar. To je 15 igralcev, na katere tehnično vodstvo Rudarja lahko računa. Kakor znano, je Hu- darin odšel v Mostar, Opresnik, Cestnik in Laznik so pa v JA. Časa za priprave ni dosti, republiški prvak še ni določen, To bi bilo nekaj pripomb pred začetkom kvalifikacijskega tekmovanja. Ce te besede ne bodo naletele na gluha ušesa in bodo odločilni činitelji priskočili na pomoč, uspeh ne bo izostal. Prijatelje Rudarja in nogometa sploh pa pozivamo, da se oglasijo s predlogi in nasveti. Radi jih bomo sprejeli iu objavili. Kvalifikacijska tekma za vstop v I. slovensko lif » Sloga : Proletarec 2:0 (1:0) Zagorski Proletarec ie v nedeljo igral J Ljubljani proti Slogi, ki si je z zmago nad Zagorjani že zagotovila vstop v I. slovensko ligo. Rezultat 2:0 je sicer nekam visok ker bi po igri. ki jo je Proletarec pokazal mi* nulo nedeljo, zaslužili vsaj časten gol. Mladinsko prvenstvo Slovenije Rudar ? Korotan 3:0 p. f. Mladinsko mofttvo Korotana minulo nedeljo ni prispelo na igrišče v Trbovljah ter bo tekma Korotan : Rudar verificirana v ko* rist Rudarja s 3:0. Splošno strojno mizarstvo v Trbovljah Mizarski oddelek, ki je prej deloval v sestavu Centralnih rudarskih delavnic v Trbovljah, je postal samostojno mizarsko podjetje ter si je njegov delavski svet izbral novo ime: »Splošno mizarsko podjetje Trbovlje«. Centralne rudarske delavnice v Trbovljah so delovale vse do konca leta 1947 v sestavu rudnika Trbovlje, leta 1948 pa so se po svojem strokovnem značaju In razvoju ločile od rudnika in postale samostojno podjetje, samostojna tovarna rudarskih strojev V okviru CRD je, kakor smo že zgoraj omenili, deloval tudi mizarski oddelek, ki pa se bo sedaj osamosvojil in po sklepu delavskega sveta postal s 1. januarjem 1952 samostojno podjetje. V tej mizarski delavnici se je v teku let vzgojil številen in dober mizarski kader, kar nam pričajo njeni izdelki, ki jih je nešteto v našem okraju in izven njega. Delovni kolektiv te mizarne si je dne 3. t. m. izvolil svoj delavski svet, pred katerim stoje velike in odgovorne naloge; na svojem prvem zasedanju si je zadal ta svet sledeče naloge: 1. S 1. januarjem 1952 se bo mizarski oddelek CRD združil z mestnim mizarskim podjetjem v Trbovljah; 2. vodil bo brezhibno mizarsko podjetje v socialističnem gospodarskem smislu; 3. začel bo takoj z gradnjo nove. ustrezne mizarske delavnice. In res: sklepi se že uresničujejo. Z mestnim mizarskim podjetjem so dogovori že urejeni: obe podjetji se s 1. januarjem 1952 združita. Načrti za novo mizarsko delavnico so v delu. Napravil jih bo stavbenih Mirko Rancinger strokovnjaško praktično, kar je prvi pogoj za nadaljnje uspešno delo. Novo delavnico bodo gradili na zemljišču v Zgornjih Trbovljah. Vsa gradbena dela bo opravilo Mestno gradbeno podjetje v Trbovljah. Veliko razumevanje in pomoč nudita novemu mizarskemu podjetju pr* tej gradnji OLO Trbovlje in MLO Trbovlje, za kar jima kolektiv tega podjetja izreka vso zahvalo. Delavski svet novega mizarskega podjetja obvešča vse rudnike, tovarn« in druga podjetja kakor tudi posamezne naročnike, da bo ta kolektiv vložil vse svoje sile za najboljšo postrežbo naročnikov In za dobro kvaliteto svojih iz-delkov. V delo se prevzemajo pogodbeno vsa večja dela, kakor stavbna mizarska dela ter tapetniški izdelki. Vsa naročila je nasloviti na uprav® Ije, s sedežem na upravi CRD. prV® Splošnega strojnega mizarstva TrboV' nadstropje, Trbovlje I, Vode. Vse svoje izdelke bo novo podjetje delalo po geslu: Dobra kvaliteta naša avtoriteta! SLPOŠNO STROJNO MIZARSTVO TRBOVLJE obvešča vse rudnike, podjetja in stranke, da izvršuje: vsa stavbeno mizarska dela, spalnice, kuhinje in vso notranjo opravo s tapetništvom (prej Centralne rudarske delavnice — obrat mizarne) v najmodernejši kvaliteti ali pa po želji in načrtih solidno pod geslom: Dobra kvaliteta - naša avtoriteta! UPRAVNI ODBOR Izpred sedišča S premogom fe barantal Zvonetu Tauferju, nnlužhcncu ekapedltne pisarne za premog na rudniku Zagorje Je ifai prlžlo na misel, da ht se dalo z deputatnlm premogom kaj zaslužiti Meaeca maja se Je dt ‘ * logovorll z uslužbencem blagovne blagajne na železnlftk! postaji v Litiji. Ivanom Gre brnccm, da mu lahko poAlje vagon premoga. In to brezplačno. Dogovor Je bil sklenjen Je Taufer 4 junija t. I. odposlal Iz za tiste delavce, kt so z rudnika že odl*J Tako Je začela Že meseca januarja, kjer r ie pridržala H živilskih In 4 Industrijske ka/nlce. v februarju spet nekaj, tako tir. v marcu In aprilu, ter zadnjikrat v me*e