Primorski u Posilimo piačana v gotovim ~ Abb. postale 1 gruppo Cena 400 lil* nevnik Leto XXXVII. St. 9 (10.831) TRST, nedelja, 11. januarja 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. uovembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužmeni Evropi. PONOVNO IZSILJEVANJE TERORISTOV PO OČITNIH ZNAKIH POPUŠČANJA OBLASTI KAM VODI POPUŠČANJE TERORIZMU? «Zadeva £>’Urso» je prišla verjetno do ključnega zavoja. Teroristi so včeraj postavili zadnji ultimatom: v 48 urah morajo časopisi objaviti dokumenta zaprtih teroristov v Traniju in v Palmi ju, sicer bodo sodnika D’Ursa ubili. Časopisi so odgovorili. Dnevniki danes ne objavljajo dokumentov teroristov. Izjava, da tisk ne bo postal glasnik rdečih brigad, je kljub Polemikam in niansam obveljala tudi sedaj, ko je življenje ugrabljenega sodnika na tehtnici. Z nekaterimi izjemami je tisk dosledno spoštoval zavzeto stališče, obenem pa se ni odpovedal pravici do informiranja, ki je ena osnovnih pravic zajamčenih v republiški ustavi. Žal istega ni mogoče trditi o o-blasteh. Kmalu po ugrabitvi sodnika D’Ursa je začela vlada (politična oblast) prazniti zapor v Asi-nari. Rečeno je bilo, da je bil ta sklep sprejet že pred časom, vendar o tem ni bil prej nihče obveščen, nenadoma pa je Asinara postala tudi za vlado nezaželen kraj, ki ga je treba torej izbrisati z zemljevida in to tako hitro, da so zaradi razburkanega morja in torej nemogoče plovbe prevažali zapornike kar s helikopterjem, da bi česa ne zamudili. Kot strela z jasnega je padla vest, da je prizivno sodišče iz Firenc (sodna oblast) odredilo izpustitev na začasno svobodo profesorja Fainc, obsojenega na 27 let 'zapora, ki mu zaradi neozdravljive bolezni preostaja menda še kak mesec življenja. Res človekoljubna akcija, vendar svojci Faine že mesece prosijo za njegovo izpustitev, vse odkar so zdravniki ugotovili, da mu ni več pomoči. Sedaj Pa nenadoma tako velikn človekoljubnost. Radikalci ne predstavljajo nobenega presenečenja. Italijansko politično mnenje sc jih je privadilo in zato je popolnoma v skladu z njihovo politiko, če jo lahko tako imenujemo, da so se začeli pogajati z zaprtimi teroristi. Vendar obstaja sum, da radikalci niso sami in da so uživali pri tej dejavnosti Podporo vlade ali vsaj kake vladne stranke, pa čeprav v javnosti ta podpora ni prišla do izraza. Vsekakor pa je nenavadno, da medtem ko vlada poudarja, da ne bo na noben način popuščala teroristom, isti dan glasih) PSI, ki je vladna stranka, objavlja v daljšem izvlečku dokument zaprtih teroristov in to opravičuje z izgovorom, da gre za avtonomno nd'očitev časopisa, ne pa za sklep stranke, izeovorom, ki je dokaj nenavaden g’ede na dejstvo, da je direktor čfl'opisa tudi strankin tajnik. Politična oblast, sodna oblast, nekatere politične stranke: njihova dejavnost kaže, kljub, načelnim izjavam na izrazito ponu£čaoje teroristom in ustvarja občutek, da so rdeče brigade dosegle politično rmago, saj jim ni uspelo le diktirati pogojev, amook so v tako kočljivem trenutku Ratanske povoine zoodovine ce'o krepko razrahljale vladno večino. •lstaii. tisti ki ostaiajo pri jasnih stališčih nepoouščanja teroristom, to je nekatere stranke s komunisti in republikanci na čelu ter velika večina toku, tore! prav tiste inštitucije, ki so in ob «prime ru Scialoja« vsi, politična oblast, sodstvo in stranke obtoževale no-puščanio, pa se v tem trenutku zaskrt-Meno vprašujejo, kam vse *o vodi. Ultimat rdečih brigad: Objavite dokumente, sicer ubijemo D’Urša Vsedržavni dnevniki potrjujejo, da ne bodo postali glasilo teroristov - Razrahljani odnosi v vladni večini: v sredo zopet razprava v parlamentu - Ugotovili ime človeka, ki je izročil intervju Scialoji RIM — Rdeči brigadisti so včeraj postavili ultimat. Izdali so svoje deveto sporočilo, v katerem pišejo, da bodo nepreklicno ubili sodnika D’Ursa, če v teku 48 ur ne bodo časopisi objavili dveh letakov, ki so jih izdali zaporniki v Traniju in v Palmiju. To sporočilo teroristov je seveda še povečalo izredno napetost na vseh ravneh. Ne zaradi vsebinskega dela, ki je sicer običajno «politično» besedilo Rdečih brigad, ampak seveda zaradi ullimatuma. Žena sodnika D’Ursa je včeraj ponovno zaprosila za objavo dokumentov, vendar je večina tiska mnenja, da je tako popuščanje teroristom nedopustno, tudi zato, ker je zelo verjetno, da bi to ne bila enkratna zahteva, ampak bi se take zahteve nadaljevale. Tako so doslej dokumente teroristov prebrali po zasebnih radijskih posta- jah radikalne stranke — in Pan-nella je to na široko razbobnal — ter jih objavlja dnevnik Lotta con-tinua; ni znano, kakšno stališče bo zavzel Avanti, vsi pomembni vsedržavni dnevniki pa potrjujejo, da ne bodo postali glasilo Rdečih brigad. Medtem pa se čedalje bolj zaostrujejo politični odnosi. V sredo in v četrtek se bodo morali predstavniki vlade ponovno spoprijeti v parlamentu z razpravo o terorizmu. Ponovno soočenje bo tudi preverjanje trdnosti vladne večine, ki so jo zadna dogajanja razmajala. Med včerajšnjo razpravo o terorizmu so namreč predstavniki KPI, PDUP, PLI in MSI zahtevali, naj v sredo poseže v razpravo v parlamentu ministrski predsednik Forlani. Govorili bodo o vsem: o odstopu Bisaglie, o »black - outu* tiska, o terorizmu in predvsem o tem, kar se bo zgodilo v prihodnjih dneh. V vrtincu so predvsem socialisti. Craxi je bil tudi včeraj navidezno zelo miren in je, po sestanku S predsednikom poslanske skupine Labriolo in sodirektorjem Avan-tija Intinijem pozval socialistične voditelje, naj «ne nasedajo provokacijam* in naj ostanejo «mirni» ter zavrnejo »v tako dramatičnem trenutku vsakršno strumentaliza-cijo in poskus izzivanja*. V prihodnjih dneh se bo sestalo socialistično vodstvo in Craxi bi na seji lahko razodel kako novost. Medtem pa je tudi KD napadla socialiste. Piccoli je v sicer umirjenem tonu vendar pa z odločno vsebino — v trenutku, ko si izredno prizadeva, da bi ohranil povezavo med demokristjani (polovica se jih nagiba k skrajni nepopustljivosti) in njegovimi vladnimi zavezniki — izrazil obžalovanje, da je prišlo do razprave v poslanski zbornici. Rezultat razprave, ki bi jo bilo treba preprečiti je bil samo v povečanju težav. Socialistične politične izbire — in tu je bila seveda mišljena odločitev Avantija, da objavi dokumente teroristov — so doprinesle k poslabšanju odnosov. Po drugi strani pa je Piccoli mnenja, da je večina «zdržala* in da so preprečili najhujše posledice. Republikanci pa so medtem samo nekoliko omilili protisocialistične tone, medtem ko so Craxiju priskočili na pomoč socialdemokrati, ki ocenijo* zadržanje glasila PSI. Komunisti pa ponavljajo obtožbe na račun vlade in predvsem na račun socialistične stranke Včeraj je vsedržavno tajništvo KPI izdalo tiskovno poročilo, v katerem poziva federacije k »izredni mobilizaciji proti terorizmu*. Chia-romonte pa je jasno dejal, da je v teku «kalno pogajanje*, za ka- terega je odgovorna vlada ter je pozval Pertinija, »najodločnejše-ga zaščitnika demokracije*, na.i poseže. Včeraj je prišlo tudi do nepričakovanega in nenadnega razpleta v zvezi z «zadevo Espresso*. «Predmet* tega razpleta je Gio-vanni Senzani, star 39 let, docent kriminalogije na pedagoški fakulteti v Firencah: preiskovalci so izdali zanj dva zaporna naloga in sicer pod obtožbo sodelovanja pri teroristični organizaciji »Rdeče brigade*, drugega pa pod obtožbo sodelovanja pri ugrabitvi svetnika kasacijskega sodišča Gio-vannija D’Ursa. Senzani je po mnenju preiskovalnih sodnikov tista oseba, ki je posredovala med rdečimi brigadisti in časnikarjema tednika «L’Espresso» Bultrini-jem in Seialojo. Kaže torej, da je Giovanni Senzani, neoporečni docent fakultete in človek nad vsakim sumom, izročil Scialoji intervju D’Ursa ter pismene odgovore 50 vprašanj, ki jih je objavil italijanski tednik v svoji zadnji številki. Preiskovalci so že posredovali njegovo sliko s pozivom prebivalstvu naj sodeluje pri iskanju Senzanija, saj je 29. decembra izginil. Senzani je bil v svojem univerzitetnem ambientu priznan do- cent. Sodeloval je pri nekaterih revijah, ki so obravnavala sodna vprašanja, v zadnjem času je celo izdal dve deli o italijanskih zaporih. Zaradi svoje angažiranosti na tem področju, so mu bila odprta vrata vseh italijanskih zaporov in prišel je lahko v stik s številnimi aretiranimi teroristi. V Rimu manifestacija za zakon o splavu RIM — Vsaj deset tisoč oseb se je včeraj udeležilo shoda po rimskih mestnih ulicah in protestiralo proti trem referendumom, ki se nanašajo na prekinitev nosečnosti in o katerih se bo ustavno sodišče že v tem tednu izreklo. SALISBURY — Predsednik zimbabvejske vlade Robert Mugabe je včeraj «premetal* svoje ministre. Joshua Nkomo je izgubil notranje ministrstvo in bi se moral zadovoljiti z ministrom za javne funkcije, če bo kaj takega sploh sprejel, zavedajoč se svoje moči v državi kot lider druge najmočnejše politične skupine. Franca D’Urso Giovanni Senzani M več upanja za ladjo «Dunav» REK.'. - Reška «Jugplinija» je včeraj uradno proglasila »izginotje* 25.000-tonske ladje »Dunav*. Komunike plovne družbe se glasi: «Po 14 dneh intenzivnega iskanja pogrešane ladje »Dunav* delovne organizacije «Jugolinija* niso našle nobenega sledu ladje in 32 pomorcev*. IZJAVA TERITORIALNEGA ODBORA SKGZ Upoštevati upravičene zahteve prizadetih prebivalcev Kolonkovca Teritorialni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze je na svoji petkovi seji na osnovi zaključkov razprave, v katero so posegli prizadeti lastniki in predstavniki Kmečke zveze, sestavil izjavo, ki jo v ceičti objavljamo. Po sklepu seje so predstavniki SKGZ včeraj posredovali pri vladnem generalnem komisarju dr. Marrosuju in pri nekaterih predstavnikih političnih strank, da se prepreči nevarnost grobih posegov in izsiljevanj, kot se je zgodilo pred dnevi, ko so z buldožerjem vdrli na eno izmed ogroženih zemljišč na Kolonkovcu. Predstavniki SKGZ se bodo skupno s Kmečko zvezo sestali z vladnim generalnim komisarjem in političnimi strankami zato, da bi dosegli za vse prizadete vsaj delno zadovoljivo rešitev. Slovenska kulturno - gospodarska zveza je ponovno razpravljala o položaju, ki je nastal na Kolonkovcu v zvezi s predvideno realizacijo načrta o ljudskih in cenenih gradnjah (PEEP), in potrdila načelno stališče, ki ga je že izrazila v ugovoru občinski upravi ob odobritvi omenjenega načrta. Ob tej priložnosti je bilo izraženo mnenje, da je treba vsekakor rešiti vprašanje stanovanjskih potreb manj premožnih slojev prebivalstva, vendar so bili načrti odobreni po nesprejemljivem postopku brez predhodnega posvetovanja s prizadetim prebivalstvom, brez upoštevanja dejanskih stanovanjskih potreb mesta in v nasprotju s pozitivnimi smernicami variante štev. 25 splošnega regulacijskega načrta, ki predvidevajo preusmeritev stanovanjskih gradenj iz periferije v mestno središče. Izbira zemljišč je ponovno prizadela slovensko narodnostno skupnost z grobimi razlastitvenimi posegi, zadala hud udarec kmetijski dejavnosti v mestni okolici in številnim razlaščencem onemogočila osnovne življenjske pogoie. Kljub temu, da so prizadeti lastniki skupno s številnimi organizacijami posredovali občinski upravi svoje utemeljene ugovore, ugotavljamo, da slednji niso bili upoštevani, čeprav so vse stranke, zastopane v občinskem svetu, z edino izjemo fašistov, izglasovale resolucijo, ki obvezuje občinsko upravo, naj ne inter- venira z novimi načrti v mestni okolici dokler se občinski regulacijski načrt ne uskladi z deželnim. Ta obveza je med drugim predvidevala tudi preučitev alternativnih možnosti pri določanju zazidljivih površin za ljudske gradnje. Slovenska kulturno - gospodarska zveza potrjuje svoje nasprotovanje takemu reševanju vprašanja ljudskih gradenj, ki ne upošteva upravičenih zahtev prizadetega prebivalstva in ustvarja navidezne konflikte med življenjskimi interesi kmetov in delavcev. Slovenska kulturno - gospodarska zveza ugotavlja, da je odnos do politike teritorija eno izmed ključnih vprašanj v življenju naše narodnostne skupnosti, pri katerem je potrebna s strani demokratičnih sil večinskega naroda največja doslednost ne le v načelnih stališčih, ampak predvsem v konkretnem reševanju, kot dokazujejo primeri v Tržiču, Ogleju, posebno pa v Miljah in v samem Trstu. Vztrajanje, da se na Kolonkovcu razlasti zemlja po napovedanem postopku in načinu, pomeni uporabo dvojnega merila, ki se izvaja do šibkejših. Zato Slovenska kulturno - gospodarska zveza poziva demokratične stranke, naj se držijo sprejetih obvez, naj ne dojouščajo krivic in naj preprečijo kakršnekoli posege na Kolonkovcu, ne da bi bile dane ustrezne garancije, da bodo upoštevane zahteve prizadetih, ki obenem izražajo tudi interes celotne slovenske narodnostne skupnosti. MEDTEM KO SE CARTERJEVA ADMINISTRACIJA MUKOMA POGAJA 0 TALCIH BODOČI AMERIŠKI DRŽAVNI TAJNIK GEN. HAIG NE IZKLJUČUJE VOJAŠKEGA POSEGA V ZALIVU Iz Teherana znamenja, da bi radi rešili problem talcev pred umestitvijo Reagana VVASHINGTON, TEHERAN -Bodoči ameriški državni tajnik v administraciji Ronalda Reagana, bivši general Alexander Haig je izjavil, da ni mogoče v celoti izključiti možnosti ameriške vojaške intervencije na območju Zaliva. V svojih odgovorih na vprašanja senatne komisije, ki bo morala potrditi njegovo imenovanje, je Haig izjavil, da »obstajajo okoliščine*, v katerih bi svetoval vojaško intervencijo ZDA v tem delu sveta. V svojem šesturnem razgovoru z zunanjepolitično senatno komisijo je Haig prikazal glavne smernice bodoče ameriške zunanje politike in nanizal probleme, ki jim bo dajal prednost. Haiga zanimajo predvsem «novi» odnosi s Sovjetsko zvezo, z državami tre- tjega sveta, prav tako bo posvetil posebno pozornost porastu terorizma v svetu, mednarodnim gospodarskim vprašanjem in spopadom v Srednji Ameriki. Glede odnoso- s Sovjetsko zvezo je poudaril, da bo politika nove vlade «tesno» odvisna od sovjetskega obnašanja na mednarodnem prizorišču in njene vloge na Poljskem in v Afganistanu. Poudaril je tudi, da je SZ nevarno okrepila svojo vojaško moč in je prešla iz nekdanje defenzivne sposobnosti v globalno ofenzivno strategijo. Prav zato morajo ZDA okrepiti svoje jedrsko orožje kot «zastrašujočo postavko*, ki bi morala «zagotoviti mir v svetu*. Kot je bil Haig izredno oster do Sovjetske zveze, tako je bil skrajno popustljiv do LR Kitajske ... Mit veliki sovražnik resnice Prepričan sem, da je to ali ono človeško skupnost mogoče spoznati in razumeti tudi preko napisov, ki jih razni paglavci, prena-Peteži, huligani pleskajo po zidovih. Res je sicer, da je, kakor Pravi francoski pregovor, bela stena papir norca. Res pa je tudi, da so pogosto prav norci najzgovornejši glasniki skritih misli, prepričanj, teženj družbe, v kateri živijo. V Trstu «grafitcv» ne manjka: najdeš lake ki so kar v redu in pri katerih se celo nasmehneš■ ha barkovljanskem ob-fežju je eden, ki proglaša, da Bog je, ob vhodu na novo univerzo, pa so nadobudni študentje zapisali, da lekcij ne bodo Poslušali zastonj. Vendar je za Trst značilno, da je večina z id-Pih napisov naperjena proti Slovencem in njihovim težnjam oo enakopravnosti, že dve leti hodim domov mimo fašističnih gesel, ki trdijo (najbrž dokaj utemeljeno), da dvojezičnosti ne bo in sramotijo senatorko Gerbčevn. Nihče se Pi potrudil, da bi jih zbrisal. Mo-t&pi pa reči, da me še noben na- pis ni tako presunil, kakor tisti, s katerim so nekakšne tSguadre Adolf Hitler» ovekovečile svoj pohod na Dolino. Glasi se: «11 mito non lramonta!» - »Mit ne zaideh>. V bistvu se z njimi strinjam: bolj ko spoznavam družbo in sebe, boli se zavedam, da obstajata v psihi posameznika in skupnosti dva jaza, racionalni tn iracionalni, eden zazrt v stvarnost, drugi hlepeč 'po razsežnostih, on kraj meja razuma. Ni človeka, ni množice, ki si ne bi sproti ustvarjala mitov, jih prilagajala svojim potrebam in si z njimi lajšala trdi vsakdan. Vendar ne are pretiravati in se predajati fantaziji s slastjo narkomana. Nevarno je, da tak posameznik alt družba popolnoma izgubita stik z resničnostjo in usahneta iz same nezmožnosti, da bi se prilagodila času in razmeram, v katerih živita. Bo jim se, da je dobršen del nekega Trsta bliža temu stanju. Včasih se mi zdi, da je naše mesto kakor kralj Midas. ki je vse, česar se je dotaknil, spremenil v zlato. Pri nas se vse spreminja v mit. Pred petnajstimi leti je Erno Bettizza v brošurici, naslovljeni seveda »Mit tn resničnost Trsta*, zapisal: Mit Trsta ima več obrazov. Ekonomskega, ki je povezan s trgovsko slavo prvega pristanišča avstrijskega cesarstva; političnega, ki je povezan z narodnostnimi boji in s noseb no, tako zagnano, lastnostjo tržaškega zgodovinskega iredentizma...: eksotičnega, ki je povezan s slovenskim delom mesta in okolice.* Vendar se je časnikarju zdelo, da opaža v Trstu šestdesetih let nove sile, ki da mimo mitov g le dajo v stvarnost mesta, njegove geografske in politične lege ter se gfivedajo, da brez plodnih stikov z zaledjem ne more obstajati. Menda je med prvimi aovo-ril o Mitteleuropi kot o iskanju dialoga v imenu sorodne kulturne in politične preteklosti med mla dimi tržaškimi intelektualci in njihovimi sovrstniki iz Ljubljane in Zagreba. Minila ie skoraj ena generacija in Mitteleuropa je samo nov mit, ki se je v tržaški ropotarnici pridružil drugim. Sedaj nas je doletela še ta: od Cer-goli/jevega minita o cesarju* smo padli v mit o Fiihreriu, ki ga proglaša «Squadra Adolf Hitler». Bankrot nekega Trsta je s tem popoln, njegova bolezen — nezmožnost pogledati resničnosti v oči. neozdravljiva. Kajti, kot je rekel John F. Kennedi/: «Veliki sovražnik resnice pogosto ni laž, hotena, namerna in nepoštena, temveč mit, stalen, prepričliiv in nerealen.* JOŽE PIRJEVEC V morju zunanjepolitičnih problemov pa je Haig »pozabil* na ameriške talce in na sedanja pogajanja med Carterjevo administracijo in iransko vlado, razen če ne smatramo njegove grožnje o posegu, kot prispevek v sedanjih težkih pogajanjih. Haig je tudi odločno zavrnil obtožbe, da bi bil vpleten v afero «Waterga-te», ki je pomenila konec Nixo-nove administracije. Prav tako je odločno zagovarjal stališče, da se ne smejo predsednikovi svetovalci vmešavati v njegove posle, kar ni samo namig na dosedanjo prakso v Carterjevi administraciji temveč precej jasno opozorilo Reaganu, naj ne «poviša» bivšega ameriškega državnega tajnika Kissingerja v neke vrste «vsemogočnega potujočega veleposlanika*. Če je torej Haig zamolčal problem talcev, je za odhajajočo Carterjevo administracijo njihova osvoboditev zadnji trud pred u-pokojitvijo. Vesti so bile včeraj še kar ohrabrujoče. Glasnik iranske vlade Ahmad Azizi je izjavil, da bo Iran odgovori’ na dokončna a-meriška pojasnila že prihodnji teden, dal je tudi razumeti, da je vlada načelno spre je’a zadnje a-meriške predloge in pojasnila. Iz Teherana prihajajo celo znamenja, ki potrjujejo, da so pogajanja na dobri poti, saj skušajo nekateri časopisi prikazati zadnje ameriške predloge kot uspeh i-rarske odločnosti. ZDA pa so pripravljene nuditi le polovico denarne «odkupnine», ki jo je zahte- Danes ob 15. uri v gledališču Ristori v Čedadu DAN EMIGRANTA Pozdravna govora: dr. Gabriele Renzulli, deželni odbornik za delo, socialno skrbstvo in izseljeništvo ter Valter Drescig v imenu kulturnih društev. Predstava Beneškega gledališča: LIEPA NASA DOMOVINA. Besedilo Luciano Chiabudini, režija Adrijan Rustja. val iranski parlament, prav zato bi bil vsak pretiran optimizem preuranjen. Islamska republikanska stranka, ki ima večino v parlamentu, ne bo nikoli pristala na tako kompromisno rešitev, če ne bo ajatulah Homeini jasno podprl predsednika Banisadra, ki se hoče znebiti talcev pred Reaganovo umestitvijo. Težko je napovedovati, kako se bo odločil «sta-rec iz Koma*, a pretkanemu teologu ne bi bilo težko rešto" zapletenega vprašanja, da bi koza o-stala cela, volk pa sit. Nedvomno so islamski integralisti močnejši od zmernih Banisadrovih sil, državni interesi, v trenutku ko je Iran sprožil protiofenzivo, da izžene iraško vojsko s svojega o-zemlja, so važnejši od teoloških načel. SINOČI V NOVI GORICI Odprto 10. jubilejno Srečanje malih odrov Govor podpredsednika IS SRS Dušana Šinigoja NOVA GORICA — Sinoči se je I čestital vsem gledališkim delov• nlarlnhelri i m ■ r*a-m /ir gledališki dvorani v Solkanu pričelo 10., to je jubilejne goriško srečanje malih odrov, ki si te v desetletju svojega delovanja utrdilo jasen prostor v slovenskem in jugoslovanskem gledališkem življenju. Srečanje je s slavnostnim govorom odprl podpredsednik IS Slovenije Dušan Šinigoj. Govornik je med drugim dejal, da go-riški festival utrjuje vezi med gledališkimi dejavniki Slovenije, Jugoslavije in zamejstva. Poudaril je, da je gledališče važen dejavnik v samoupravni družbi in nositelj pomembnih kulturnih in ne samo kulturnih kvalitet. Šinigoj je med drugim dejal, da morata biti gledališče in kultura vsakdanji kruh slehernega delovnega človeka. Govornik je nato uniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimtuiiimiiiitniiMiiiifiiiiiuiiiiHiiiiimiiiitiiiiiiiitmiiiiHiiiiiu ZARADI ZAHTEVE 0 « PROSTIH SOBOTAH > Na Poljskem soočanje med vlado in sindikati VARŠAVA — Premirje med sindikatom »Solidarnost* in poljsko vlado, ki je trajalo dlje kot mesec dni, je bilo včeraj dokončno pokopano. Uradne številke niso znane in verjetno ne bodo nikoli znane, a večina poljskih delavcev je včeraj ob prvi «spomi. prosti soboti* ostala doma, kljub pozivom vlade in "'oljske združene delavske partije, da se ne sme prekiniti proizvodnja. Kljub temu pa je na Poljskem- izredno mirno, sploh ni opaziti znakov ene najhujših konfrontacij med delavstvom in oblastmi, ki po prvih vesteh dokazuje, da je sindikat »Solidarnost* najmočnejša sild v tovarnah Zaman so bile obsodbe sovjetskih medijev, da je zadnja pobuda dokaz »kontrarevolucionarnih . poskusov* in »imperialističnih na- klepov*. Delavci, ki so včeraj o-stali doma niso vsi »zaslepljenci*, saj bi to pomenilo popoln poraz vse povojne socialistične izgradnje v državi. Poljska preživlja hude družbeno in gospodarsko krizo, ki ni tokrat rezultat tujega vmešavanja, temveč zgrešenih izbir vodečih sil v državi. Tega se zaveda tudi marsikatera tovarniška uprava in uradni sindikati, ki so skušali včeraj razumeti zahteve poljskih delavcev. Vsekakor pa je vprašljivo, če sedanji težki gospodarski položaj na Poljskem lahko upravičuje tako prekinitev proizvodnje in gospodarsko škodo, ki je nastala ob včerajšnji »prosti soboti*. Sinoči pa je tajnik PZDP Ka-nia obsodil »Solidarnost* in dejal, da so vanj vpletene »protisocialistične sile*. cem in organizatorjem srečanja, ki je letos, kot smo že zapisali, jubilejno. Pred slavnostnim govorom je ravnateIj Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice Sergej Pelhan podelil v imenu omenjenega gledališča priznanja Jožetu Babiču, ožku Humarju, Bojanu Bratini in Vilku Brusu za zasluge pri rasti novogoriškega gledališča in njegovi popularizaciji ter za pomoč samemu festivalu malih odrov. Kot prvo predstavo festivalnega repertoarja smo si sinoči o-gledali igro nemškega dramatika Franza Xaverja Kroetza «Človek Meier» v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. Delo je režiral Janez Pipan, v vlogah pa so nastopili Maja Šugman, Janez Škof in Srečo Špik. Sceno in kostume je izdelala Marija Štih. I-gra '(človek Meier» je socialna in družbenokritična drama. Prikazuje konflikte nemške proletarske družine, ki živi med denarno stisko, revnimi sanjami in konflikti, kot sad družbenih odnosov treščijo na posameznika. Avtor Kroetz je v svojem delu torej nakazal vrsto aktualnih problemov in razgalil temne korenine, ki izpodjedajo socialno najbolj izpostavljene sloje in ljudi. Režiser Janez Pipan je v prvem dejanju učinkovito osvetlil osebe in široko problematiko, ki jo igra načenja. V drugem dejanju pa je iz realistične govorice prešel na raven, kjer se v pripoved vpletejo močni fantastični in nadrealni elementi. Igra med fantastičnim in realističnim pa ni vedno našla prave dvore v samem tekstu, tako da je delo večkrat irnubilo pravo u-činkovitost. Vsi tri e igralci so nastopili povsem solidno. V »ločnem programu, se ie občinstvu predstavil Željko Vukmirica s svojo duhovito in briljantno monodramo «Jaz, Željko Vnl-mirira». ACE MERMOLJA KAIRO — Kairski časopis «A1 Abram* trdi, da je romunski predsednik Ceausescu predlagal Sadatu mednarodno konferenco o Bližnjem vzhodu pod pokroviteljstvom OZN. P n morikHin wnlk 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 11. januarja 1981 ZA URESNIČITEV EVROPSKEGA SINHROTRONA MNOŽIJO SE GLASOVI V OPORO KANDIDATURE TRŽAŠKEGA KRASA Izbiro Trsta so podprli predsednik Comelli, predsednik Centra za znanstvene raziskave Rinaldi in politični tajnik KD Piccoli - Zagotovljena brezplačen odstop zemljišča in finančna pomoč Po tržaški univerzi, Konzorciju za razvoj fizikalnih raziskovanj, pokrajinskem in deželnem svetu, so se pred skorajšnjo zapadlostjo ustreznega roka dvignili še trije glasovi v oporo tržaške kandidature za postavitev sinhrotrona Evropskega znanstvenega sklada. Kandidaturo so podprli predsednik deželnega odbora Comelli, upravni sve* Centra za znanstvene in tehnološke raziskave in osrednje vodstv krščansko demokratske stranke. V posebnem pismu, ki ga je naslovil na ministra za znanstvene raziskave Romito, se Comelli zavzema V zvezi z miljsko ladjedelnico Predstavniki krajevnih uprav se obračajo na predsednika vlade Po obvezi vseh krajevnih uprav o enotnem nastopu v obrambo miljske ladjedelnice Alto Adriatico, so predsednik pokrajine Carbone ter župani Cecovini, Bordon, Škerk. Švab, Guštin in Colja odposlali noto predsedniku ministrskega sveta. Z njo izražajo globoko zaskrbljenost o usodi obrata, ki nadaljuje slovito tržaško tradicijo na področju ladiedel-stva. Podpisniki dokumenta u-gotavlja.io. da je absolutno potreben takojšen poseg, da bi preprečili stečaj obrata: edina možnost za rešitev ladjedelnice je le v tem, da se zagotovi pristop Fincantieri k družbi »Cantieri Alto Adriatico*. Ves Trst je enoten v tej zahtevi — se zaključuje nota — podpirajo jo tudi vse krajevne uprave, vse politične stranke in sindikalne organizacije. Zato se podpisniki obračajo na predsednika vlade in ga prosi:o za sestanek, na katerem bi mu podrobneje orisali stanje _ v ladjedelnici in predočili pričakovanja prebivalstva. za to, da bi sinhrotron uresničili na tržaškem Krasu, kjer bo «deželna uprava lahko dala na razpolago u strežno površino v neposredni bližini bodočega Centra za znanstvene in tehnološke raziskave*. Kolikor bi se Evropski znanstveni sklad odločil za Trst, dodaja Comelli v svojem pismu, zagotavlja deželna uprava Furlanije - Julijske krajine že zdaj primerno finančno pomoč za uresničitev pobude. Podobno pismo je naslovil na ministra Romito tudi predsednik u-pravnega sveta Centra za znanstvene in tehnološke raziskave, deželni odbornik Rinaldi, ki hkrati zagotavlja, da bo upravni svet centra vsestransko podpiral nastajanje nove mednarodne znanstvene strukture pri Banih. Center bo med Bani in Padričami razpolagal s površino okrog 100 hektarov — pravi nadalje Rinaldi — in od tega je pripravljen odstopiti brezplačno E-vropskemu znanstvenemu skladu 30 hektarov zemljišča, poleg tega pa poudarja možnost poznejše razširitve območja na razpolago za potrebe sinhrotrona. Center za znan stvene in tehnološke raziskave je končno pripravljen prispevati k u-resničitvi te x>bude še z gradnjo nepremičnin in tehničnih naprav. Kandidaturo Trsta je podprl tudi politični tajnik Krščanske demokracije Piccoli. Po razgovoru, ki ga je imel te dni s članom osrednjega ravnateljstva stranke Belci-jem, je Piccoli nastopil v tem smislu pri predsedniku ministrskega sveta Forlaniju in pri ministru za znanstvene raziskave Romiti. Forlaniju je Piccoli prikazal predvsem političen pomen tržaške izbire za e-vropski sinhrotron, saj se naše mesto med drugim nahaja na skrajnem stičišču med Evropsko gospodarsko skupnostjo in tako imenovanim zunanjim svetom. V tej zvezi je Piccoli izrazil upanje, da se bo ustanovam in javnim upravam iz Furlanije - Julijske krajine, ki so se že izrekle za tržaško kandidaturo, pridružila tudi tržaška občina, in sicer na podlagi u-strezne resolucije, ki jo je načelnik svetovalske skupine KD v občinskem svetu Richetti vložil 2. januarja letos Resolucija poudarja, da bi postavitev evropskega sinhrotrona na našem območju pomenila velik pridobitev za tržaške znanstvene strukture in ugotavlja, da je izbrana površina na Krasu kakor nalašč za uresničitev take naprave, kar so pokazale že raziskave za predvideno postavitev protosinhro-trona, ki so ga potem v resnici zgradili v Ženevi. ODPRLA GA JE TRŽAŠKA OBČINSKA UPRAVA Približno pol milijarde lir v skladu za pomoč Riciglianu -red koncem meseca bodo v tej južnoita-lijanski občini postavili 14 montažnih hišic V skladu, ki ga je tržaška občinska uprava odprla takoj po potresu, ki je prizadel južno Italijo, da bi zbrala čim več finančnih sredstev in jih nato uporabila za pomoč prizadetemu prebivalstvu iz občine Rici-gliano v salernski pokrajini, se je v teh dneh nabralo približno pol milijarde lir. Kot znano, ga je občinska uprava sama odprla, ko je nakazala 250 milijonov lir; zasebniki, podjetja in druge ustanove so doslej prispevale okrog 150 milijonov lir, 100 milijonov lir pa je v te namene prispevala tržaška pokrajinska uprava. Solidarnostna akcija se še nadaljuje, kakor je tudi še vedno v teku pomoč tržaške občine, ki je v sodelovanju z ACEGA in ACT odposlala tehnično ekipo v občino Ri-cigliano. Druga izmena te ekipe se je vrnila pred dnevi v Trst; na kraju samem pa je pustila vso potrebno opremo za napeljavo in povezavo vodovodne, električne in odtočne mreže z montažnimi hišicami, ki jih bodo predvidoma postavili že pred kcncem meseca. Občina Ricigliano je že določila površino, na kateri bodo postavili montažne hišice, ki jih bo nudila tržaška občina. Le-ta bo sedaj darovala 14 montažnih hišic, ki jih bo pred 15. januarjem prejela od podjetja Piero Della Valentina, pri katerem jih je naročila. Vsaka bo občino stala 14,5 milijona lir, skupaj pa bo občina izdala 217,5 milijona lir. V torek, 12. januarja, ob 17. uri se na sedežu na Proseški ulici 28 na Opčinah sestane rajonski svet za vzhodni Kras. • Krožek pristaniških delavcev sporoča, da se je pričelo vpisovanje v plavalni tečaj za otroke od 3. do 13. leta. Informacije na sedežu krožka na Trgu Duca degli Abruzzi 3 od 9. do 12. ure (tel 63-0015). Deželna komisija v sredo v tovarni Velikih motorjev V tednu, ki je pred nami, je na sporedu več zasedanj deželnih svetovalskih komisij. Komisija za kmetijstvo se bo sestala v torek in v sredo, istega dne pa bo komisija za industrijo, ki ji predseduje komunistični svetovalec Zorze-non obiskala tovarno Velikih motorjev v Bol juncu; komisija se bo sestala tudi v četrtek, ko bo proučila zakonski osnutek o sejemski dejavnosti v deželi. Kolektiv TPPZ Izraža globoko sožalje svojemu članu Pinu Deponteju ob izgubi drage mame. Uslužbenci občine Dolina izrekajo kolegu Petru Deponteju iskreno sožalje ob izgubi drage mame. KD Slavec izreka Josipu Deponteju iskreno sožalje ob izgubi drage mame. Nenadoma nas je zapusti’ naš dragi oče in mož JOSIP ŠKERLAVAJ (PEPI) Pogreb bo v torek, 13. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Žalostno vest sporočajo žena Albina, sinova Pavel in Aleksander z družinama ter drugo sorodstvo Trst, 11. januarja 1981 (Pogrebno podjetje Zimolo) Zveza partizanov z Opčin izreka družini in svojcem globoko sožalje ob smrti Viktorja Furlana. • INIIIHIIIIIIIHIlUlMIIIIIIIIIlilMIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllMIllllllIllIlliillMiiilillliiUlimillllllllllllllllllllllllUIIIMillHllllllllllinilllllMIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIMIIM PROSLAVA V BORŠTU Spomin na junaško četverico neugasljiv v srcih Borštanov Nastop mešanega zbora Slovence, osnovnošolskih otrok in recitatorjev - Partizanski miting še enkrat navdušil ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage mame, none in sestre ANGELE DANIELI vd. STARC Hči Sidi in svojci Kontovel, 11. januarja 1981 Sporočamo žalostno vest, da je 4. januarja v Avstraliji preminil naš dragi FRANC BABIC Žalujoči: sinova Aldo in Rudi, hči Mirella z družinami in drugo sorodstvo Gropada, Trst, Prosek, Sydney, 11. januarja 1981 Osnovna misel sinočnje proslave 10. januarja 1945, ki jo je organizirala sekcija VZPI-ANPI za Boršt in Zabrežec je bila: starejši, ki so doživeli strahoto tistega dne, naj osveščajo mlajše rodove, da bedo znali ceniti svobodo in pra vične družbene odnose. Mladi pa naj ne pozabljajo polpretekle zgo dovine slovenskega naroda, ki nam je prinesla dostojanstvo človeka vrednega življenja, saj smo bili do maja 1945 nenehno tlačeni in zasramovani. To misel je ponosno in preudarno izrekla mlada Loredana Petaros v uvodnem nagovoru. Kar je Bazovica za ves slovenski narod, to je borštanski bunker za našo ožjo skupnost — simbol žrtvovanja, simbol odrešenja za ceno krvi mladih, prešernih, z optimizmom in veseljem prepojenih življenj. ZARADI NESPOŠTOVANJA PREVZETIH OBVEZNOSTI \odstvo pristaniške ustanove v sporu s prizadetimi delavci Sindikati zahtevajo polno izvajanje IV. platforme • Odpovedano nadurno delo - V torek triurna stavka? V sredo, 7. januarja, so se .esta i: Člani tajništev treh sindikalnih organizacij (FILT - CGIL, FILP CISL in UILTATEP UIL), ki združujejo delavce, zaposlene v tržaškem pristanišču. Na seji so ponovno obravnavali vrsto problemov, ki čakajo že dalj časa na primer no rešitev, med temi zlasti vpra šanje izplačila draginjskih doklad za razdobje 1979 80 in pa vpra šanje napovedan' preosnove ra znih storitev v pristojnosti luške u-stanove. Kar zadeva izplačilo zaostalih doklad, so prisotni še enkrat ugotovili, da je vodstvo pristaniške ustanove dolžno pregledati ustrezne račune in izplačati vsote, prera čunane na podlagi določb IV. sin-dikalr' platforme. Tudi kar zadeva preosnovo določenih storitev luške ustanove (tako na primer delovanja mehaničnih delavnic, strokovne službe za popravila in vzdrževanje tehničnih naprav, itd ) je ustanova s IV. platformo prevzela točne obveznosti, ki pa jih še vedno ne izpolnjuje. Zaradi tega je sindikalna zveza pristaniških delavcev sklenila začasne odpovedati nadurno delo, da bi pripravila vodstvo luške ustanove do tega, da spoštuje vse sprejete obveznosti. Kolikor bi tudi to ne za leglo, bodo pristaniški delavci v torek, 13. januarja uprizorili triurno stavko v okviru vsake delovne izmene. Tudi kar zadeva nove tarife za pristaniške storitve je v zadnjih dneh nastal nov spor med sindikati in luško ustanovo. Na podlagi u-strežnega sporazuma s porabniki pristaniških storitev in z uradom za pristaniško delo, bi morale namreč nove tarife za manipulacijo kontejnerjev in blagovnih pošiljk, pri katerih se uporabljajo »palete*, stopiti v veljavo šele potem, ko bi bile jasno določene pristojnosti pri staniščnikov in osebja luške ustanove. Te pristojnosti pa še niso bile dokončno določene, medtem ko zahtevajo špediter.)1 takojšnje uveljavljanje predvidenih novih tarif. Sindikati so zdaj postavili zahtevo po nujnem srečanju z vodstvom pristaniške ustanove, da bi sporazum no rešili to vprašanje, sicer name rava sindikalna zveza tudi ob tem vprašanju sproži*5 stavkovno giba nje pristaniščnikov. • Ta teden bodo uslužbenci občin skega statističnega urada izvedli anketo, ki ima namen ugotoviti za poslitveno raven v našem mestu. Zaradi tega se občina obrača na vse, ki jih bedo uslužbenci inter-vjuvali, da sodelujejo. Rajonski sveti V sredo, 14. januarja, ob 19.30 se na sedežu pri Rotondi sestane svetoivanski rajonski svet. Rajonski svet za Rojan, Greto in Barkovlje poziva prebivalce tega mestnega predela naj sodelujejo pri izdelavi seznama posegov, ki naj jih občinska uprava izvede za odpravo Na včerajšnji dan pred enaintridesetimi leti so padli pod nacifaši-stičnimi streli Ivan Grzetič - Žito-mir, Stanislav Gruden Strela in Dušan Munih Vojko. Četrti član junaške četverice Danilo Petaros -Lisjak pa je končal1 v rižarniškem peklu. Sinoči so se jih Borštani spomnili s pesmijo in recitacijami, z besedo in ganjenim srcem. V nabito polni prosvetni dvorani je najprej nastopil mešani zbor Slovenec, ki ga vodi Drago Petaros. Do 20. januarja rok za vplačilo prometnega davka Kdor še ni vplačal prometnega davka za avtomobil ali motorno kolo, si lahko za nekaj časa oddahne- ministrstvo za finance je namreč pristalo na priporočilo Italijanskega avtomobilskega kluba, naj bi podaljšalo rok za vplačilo omenjenega davka vsaj za teden dni. ACI je podprla priporočilo z ugotovitvijo, da se še po prestopu v novo leto ni točno znalo, koliko je pravzaprav kdo dolžan davčnim organom zaradi 50-odstotnega poviška v korist potresnim območjem v Kampaniji in Bazilikati. Ministrstvo je zdaj odredilo podaljšanje roka za deset dni, kar pomeni, da imajo zamudniki čas, da vplačajo prometni davek na vozila, do vključno torka, 20. januarja. Nemcem. Pesem o svobodi mešanega zbora Slovenec je bila kot ne kak prehod k zaključni točki — partizanskemu mitingu, ki so ga predstavili mačkol.ianski mladinci. Z mitingom se je tudi stopnjevalo vzdušje v dvorani, kajti marsikdo od prisotnih je ponovno podoživel nikoli pozabljena trenutke fronte. ilegal« ali nevarnega in napornega dela na terenu. (ris) • Zdravstveni konzorcij tržaške no-krajine je razpisal javni natečaj za začasno zaposlitev osmi*' socialnih delavk. Prošnje je treba poslati do 19. januarja, in sicer do 14. ure na ravnateljstvo konzorcija v Ul. 'del Teatro 5 (tel. 68367, 60154 , 68773 -int. 17). ZAHVALA Vedno nam bo ostal v spominu dragi mož, oče in nono IVAN SEDMAK Naša iskrena zahvala vsem, ki so sočustvovali z nami ob težki izgubi in na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Križ, Devinščina, 11. januarja 1981 Zapustila nas je naša draga MARIJA BUSECHIAN vd. DEP0NTE Pogreb bo jutri, 12. januarja, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v ricmanjsko cerkev. Žalostno vest sporočajo sinovi Nikolaj, Jakob, Josip in Peter, hči Bruna, neveste, zet, vnuki in drugo sorodstvo Ricmanje, 11. januarja 1981 (Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3) Nato je spregovorila Loredana Petaros, ki je v svojem govoru tudi opozorila, da bomo 27. aprila letos slavili štiridesetletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Borštanski osnovnošolčki so osvojili srca prisotnih z dvema občutenima zbornima recitacijama Kajuha in Ljubke šorlijeve. Nato pa so pod vodstvom Karmen Kosmač zapeli dve otroški partizanski Na vseh arhitektonskih ovir, ki preprečujejo handikapiranim, da ne bi i- i to so recitirali domači mladinci in meli težav pri dostopu v javna po- pevka Celestina z ganljivo pesmijo, slopja. ' o uporu domačinov fašistom in tHIIIttHIIIllIHlIllimiHHtlHItltlltMIIIIMIIMIIMIIIIIMIMtlllHIlHnMIHHIMIMIIMHIHimiMHIHIIIMIIIIIIIIIIIIIIM SINOČI V GLEDALIŠČU kar — saj občinska uprava po eni strani, kot v tem primeru ponuja zelo nizke odškodnine, ro d i""' strani na daje take odi1"''1'1' ;.e. ki so tudi do stokrat večie »r vsak kvadratni meter, ko gre rr vpra.šania, ki ii ležijo posebei pri srcu. kot je, denimo, primer bivšega silosa. 11. 1. 1978 Ob 3 obletnici smrti nepozabne 11. 1. 1981 ŠTEFANIJE RAŽEM por. KRIŽMANČIČ se je z žalostjo v srcih spominjajo Bazovica, 11. januarja 1981 SVOJCI ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame ŠTEFANIJE TAUČER vd. KALC se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovalcem cvetja, vsem, ki so darovali v dobrodelne namene ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spotnin. SVOJCI Trst, 11. januarja 1981 ZAHVALA Ob tolikih izrazih sočutja, ki smo jih bili deležni ob izgubi naše drage mame in none MARIJE KRIŽMANČIČ vd. RAŽEM se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala g. župniku, zdravniku Križmančiču, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Družine Kažem, Sosič in Petaros Bazovica, 11. januarja 1981 12. 1. 1981 Ob 10. obletnici smrti JOSIPA OTE • (BRIVCA) se ga vedno spominjata z ljubeznijo in žalosijo v srcih hčeri Nives z družino ir Zdenka Boljunec, Krmenka, 11. januarja 1981 ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega FRANCA GRGIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala g. župniku in zdravnikom dr. Presci, dr. Micalescu ter dr.' Russu za nudeno pomoč. Opčine, Gropada, 11. januarja 1981 OD JUTRI V HOTELU «JOLLY» Seminarja za italijanske učitelje iz Istre in z Reke Jezikovno-literarni in znanstveni seminar j rire ja tržaška Ljudska univerza - Številna udeležim Tržaška Ljudska univerza že vge let opravlja plemenito izobraževalno poslanstvo, saj je pobudnik mnogih kulturnih in znanstvenih simpozijev oziroma prireditev. Ljudska univerza posveča svojo skrb tudi izpopolnjevanju in izobraževanju u-čiteljev in profesorjev, ki poučujejo na šolah z italijanskim učnim jezikom v Istri in na Reki. Na tem področju so prireditelji raznih se minarjev poželi vrsto laskavih u-spehov, tako da bo Ljudska univerza tudi letos priredila XVI. študijski seminar za literarno in jezikovno izpopolnjevanje (katerega se bo v Trstu udeležilo 70 učiteljev osemletk iz Istre in z Reke) ter XI. izpopolnjevalni tečaj matematike in biologije, katerega se bo udeležilo 20 docentov. Oba seminarja se bosta pričela jutri zjutraj, ko bo ob 11. uri v tržaškem hotelu «Jolly» slovesna o-tvoritev, ki se je bodo udeležili tudi predstavniki kra'evnih oblasti. Seminarja bosta nato traiala do petka, 10. t.m. Ob otvoritvi bodo organizatorji obeh seminarjev o-risali potek le-teh, nakar bo prof. Decio Gioseffi govoril vsem udeležencem na temo «Andrea Palladio — ob štiristoletnici smrti». Po tem predavanju se bodo italijanski profesorji razdelili v dve soecifični skupini in poslušali predavanja kvalificiranih znanstvenikov in izvedencev. Na literarno -jezikovnem seminarju bodo predavali profesorji: Arduino Agnelli, Sergio Brossi, Spiro Dalla Porta Xvdias. Alberto Farassino, Decio Gioseffi, Bruno Maier, Stelio Mat-tioni, Sergio Molesi, Fulvio Mnnai. Enzo Petrini. Giorgio Valussi in Carlo Ventura. Slušateljem znanstvenega seminarja pa bedo predavali: Alma Almani Viola. Bruno Cester, Paolo Coretti. Cristina Fr->-giacrmo Onhfri. Francesco de Gi-roncoli. Dario Gronoi, Sergio Tn-vernizzi.. Franco pimetti. Adolfo Steindler. Roberta Strud^off in Gio-vanni ToreHi. Po'eg poslušan;a predavani -a bedo imeli ude’eženni seminarjev priložnost osleda slikarskih razstav in gledaliških predstav. Od ponedeljka seminar o animaciji z lutkami V teh dneh je v Palači Viviani bila razstava lutk in marjonet znanega italijanskega umetnika Otella Sarzija, ki je pritegnila pozornost številnega občinstva. Od jutri pa bo univerzitetni gledališki center izve- del še eno pobudo, ko bodo na sporedu seminarji o tehnikah izdelave in animacije z lutkami, ki jih bodo imeli člani Sarzijeve gledališke skupine. Prvi seminar bo torej na sporedu danes, 12. t.m., in sicer v prostorih velike dvorane srednje šole Bergamas (Istrska ulica 45). Seminar se bo začel ob 16. uri, interesenti pa se nanj lahko prijavijo neposredno pred začetkom predavanj. Žalna seja za Stankom Devetakom f Čestitke Danes praznuje »o-letnico rojstva nona M1KOLJ. Ob visokem jubileju ji iskreno čestitajo in želijo vse najboljše prijatelji in sosedje z Grete. Danes praznuje 8. rojstni dan IGOR MARUŠIČ. Mnogo zdravja in sreče ter da bi bil pr.den v šoli in doma mu želita teta Marija in družina Terčon. Dne 9. januarja je ugasnil 5. svečko DAVID ŠULIGOJ. Da bi zrastel v pridnega fanta in bil srečen so želje nonc Marije, nonota, strica, tete, posebno pa mamice, ta-tija, brata Danijela, sestrične Irene in bratranca Dejana. Jutri, 12. januarja, bo praznovala rojstni dan DARKA ŠULIGOJ. Da bi bila vedno srečna in zadovoljna ji želijo mama, tata, brat,, svakinja, nečaka, posebno pa mož in sinova Danijel ter David. Danes praznujeta 20. rojstni dan bratranca UGO SIMČIČ in RENATO GOMBAČ. Obilo sreče in voščil mlademu očku, UGU, RENATU pa želimo, da mu ne bi bila pretežka vojaška suknja starši, brat, tete in ! strici. Rana, ki jo je pred nekaj meseci Danes zadala smrt Sergija Radoviča se še ni zacelila, ko je ponovna huda izguba prizadela Nabrežino s smrtjo odbornika in prijatelja Stanka Devetaka in ponovno izdolbla veliko vrzel v nabrežinskem prosvetnem življenju. Stanko Devetak je bil človek velikega srca, velike duhovitosti, bil je velik prijatelj in pomemben organizator, ki je ob vsaki priložnosti znal najti pravilno besedo in pravilno rešitev. Takega so se ga spomnili tudi odborniki slovenskega prosvetnega društva Igo Gruden na žalni seji odbora, v četrtek. 8. januarja, teden dni po prijateljevi smrti. Stanka Devetaka se je s kratkim nagovorom spomnil profesor Zvonko Legiša. Prisotni so bili člani slovenskega prosvetnega društva Igo Gruden, športnega društva Sokol in mladinskega krožka Devin - Nabrežina, ki so soglasno sklenili, da se bodo njegovemu spominu poklonih na skromen, vendar najbolj primeren način ob . priložnost- slovenskega' kulturnega praznika, ki bo letos posvečen prav Stanku Devetaku. Prireditev pa naj bi bila zasnovana tako, da bi bila vsaka točka povezana s pokojnikovim življenjem in delom v društvu. S pesmijo bi se ga'spomnil nabrežinski moški pevski zbor. kratke utrinke o njegovem značaju, o delu in življenju, ki bi jih prebrali člani mladinskega krožka Devin - Nabrežina pa bi sestavili prijatelji in znanci, ki so Stanka Devetaka najbolje poznali. Poleg tega naj bi spored spremljale glasbene točke, ki bi jih izvajali glasbeniki, s katerimi se je pokojnik bolje poznal. O spominskem večeru, ki bo na sporedu v prvi polovici februarja bomo še poročali. . i >, i T.R. praznuje 85. rojstni dan ANTON SULČIČ iz Križa. Obilo zdravja mu želijo žena Pierina, hčeri Mira in Nerina z družinama ter nevesta Dragica » družino. Koš po ljubčkov pa mu pošilja mala Sara. Danes praznujeta 20. rojstni dan UGO in RENATO. Mnogo zdravja in sreče jima želijo teti in strica. Jutri bo slavila rojstni dan LI DTJA GLAVINA. Vse najboljše ji želita Martina in Katja z družino. Danes praznuje 90. rojstni dan naša mama in nona MARIJA Ml-KOLJ. Ob tem visokem življenjskem jubileju ji voščijo še mnovo zdravja sin Karlo z ženo Vando ter vnuka Mirjam in Dani z ženo Se-reno. Čestitkam se Pridružujeta družini Krpan in Malič. V torek bo v Saležn praznoval rojstni dan JOSIP PERČIČ. Obilo zdravja mu želijo vsi, ki ga ima jo radi. •Včerai je praznovala 19. roistni dan E'VRB ARA ŽERJAL iz \<<>re žine. Še na mnoza leta ji kličejo vsi prijatelji in prijateljice. ALEKSEJU KRIŽMANU in ROSANI SOSIČ želijo vso srečo na skupni življenjski poti župan, odborniki in občinski svetovalci občine Repentabor. Gledališča VERDI Danes ob 16. uri bo v gledališču Verdi (red G) zadnja uprizoritev poljskih narodnih plesov in pesmi. Nastopa ansambel «Mazowsze», ki ga vodi Mira Ziminska Sygietynska. Prodaja vstopnic pri glavni blagajni gledališča. Na razpolago je še omejeno število vstopnic. ROSSETTI Danes ob 16. uri (red prva nedelja bo na sporedu Gogoljev «Revi-zor* v uprizoritvi Ljudskega gledališča iz Rima. V abonmaju odrezek št 4. S S G Slovensko stalno gledališče iz Trsta bo-jutri, 12. t.m., ob 22. uri nastopilo na srečanju jnalih odrov v Novi Gorici z enodejanko Dacie Ma-raini «ženski na podeželju*. Slovensko stalno gledališče iz Trsta bo v petek, 16. januarja, ob 19. uri gostovalo v Ilirski Bistrici s Ki-shonovim delom «Bil je škrjanec*. Naša ljubljena nona MARIJA MIKOLJ praznuje danes 90 let. Še na mnoga leta ji kličejo Mirjam, Dani in Serena. Jože Šturman - Slavko sedemdesetletnik V četrtek, 15. t.m., bo praznoval svojo sedemdesetletnico .lože Starman, bivšim tržaškim aktivistom, borcem, prijateljem in znancem bolj domač kot Slavko. Jože Šturman - Slavko se je rodil 15. januarja 1911 v Mačkoljan v pošteni in zavedno delavsko-kmeč ki družini. Po končani osnovni šoli v Ospu se je v ladjedelnic Sv. Marka v Trstu izučil za ključavničarja, istočasno pa je obiskoval tudi večerno obrtno šolo v Trstu. Zgradi večkratne brezposelnosti st je kljub poklicu moral 'skati pri ložnostno delo, da je preživljal sebe in pomagal številni družini. S tesnobo se spominja dogodkov U leta 1921, ko so fašistične tolpe Požgale ivlačkolje in Marezige v htri in ker je že v mladosti spo znal in. na lastni koži občutil vse krivice, ki so se dogajale našim hudem in našemu primorskemu ljudstvu, se je tudi sam povezal z borci proti fašizmu, saj je občudoval vse tiste, ki so se že takrat uprli in borili za delavske in na rodne pravice. Povsem naravno je, da ga je taka izbira tudi med pr vimi privedla v vrste NOB. Jože - Slavko v svoji marljivosti ni poznal počitka. Že pred vojno si je pri Dom ju zgradil hišico in skupaj z življenjsko družico, sedaj že pokojno Avguštino Zobec, sta si ustvarila družinico in v zakonu, Polnem medsebojnega razumevanja, vrežindla 35 let. Življenjske načrte Pa mu je prekrižala druga svetov na vojna, ki je Jožeta - Slavka našla pripravljenega na dolžnosti iv odgovornosti, ki jih je zahtevala od naših poštenih in zvestih ljudi. Skupaj s tovariši Jožetom Ivančičem, Brunom Žerjalom in Ivanom Kraljem je že oktobra leta 1942 usta novil prvi odbor Osvobodilne _ fronte. Prevzel je nalogo kurirja za Področje Dom jo - Mačkolje ter or-Oanizaciisko delo na področju Do-ntjo - Mgčkolje - Socerb in Gabm vica, v kateri je bila ilegalna teh nika. Januarja 1943 je postal kan didat. avgusta vitega leta va član KP Slovenije. V začetku 1944 je bil izvoljen za sekretarja celice K P Kalonkovec in nato za predsednika V. okraja OF na Kolonkovcu. V februarju 1944 je bila v njegovi hiši pri Domju ustanovljena ilegalna tehnika partizanskega tiska «Morje», ki je bila iz varnostnih razlogov junija istega leta preme ščena začasno na Socerb in kasneje v Podlog, kjer je delovala dc osvoboditve 1945. Ker so Jožetu, zdaj za aktiviste in znance samo še ilegalcu Slavku, postala tla prevroča, je bil preme ščen za sekretarja L okraja mestu Trsta in je na tem položaju ostal do osvoboditve, po osvoboditvi pa je prevzel kot partijski funkcionar in aktivist OF odgovorne naloge v drugem okraju v Trstu. V istem času je obiskoval tudi partijski tečaj v Repentabru. V začetku letu 1946 je bil imenovan za organiza cijskega sekretarja okrajnega ko miteja KPS na Opčinah in kasneje pri Sv. Ani, sredi leta 1947 pa je bil v istem svojstvu premeščen v okraj Dolina. V času resolucije informbiroja leta 1948 se je opredelil in povsod zagovarjal stališče KP Jugoslavije neglede na težke pogoje, ki so takrat vladali v Trstu in drugod. Kot aktivist KPS in S1AU v Trstu je aktivno deloval vse do leta 1956 in vlagal v svoje delo vse sposobnosti in skrajno predanost. Težko in odgovorno delo ga je izčrpavalo, ker pa zaradi političnih iti gospodarskih razmer ni mogel dobiti stalne zaposlitve, je bil v oktobru leta 1956 primoran skupaj z ženo in hčerkama zapustiti svoj rojstni kraj in se preseliti v Izolo, kjer se je takoj vključil v druž benopolitično delo. Zaposlitev je dobil pri podjetju Elektro Koper in pri tem podjetju je kot cenjen strokovnjak in vzoren tovariš leta 1965 tudi dočakal upokojitev. Poleg dela v podjetju je bil aktiven tudi v delavskem svetu, v upravnem odboru, v sindikatu ter v osnovni organizaciji KP. V občinskem merilu je bil predsednik terenskega odbora SZDL večletni član občinskega odbora -Zveze bor cev v Izoli, član , -raznih . komisij 'občinske skupščine, v obalnem merilu pa je še vedno član obalnega odbora ZZB NOV Koper, član odbora SLO, član odbora za pripravo kronike Slovenske Istre in član komisije za priznanje posebne delovne dobe borcev NOV iz zamejstva. Za svoje zasluge, za nesebično delo in politično neoporečnost, je dobil več visokih odlikovanj. Vsi njegovi soborci in prijatelji smo našemu Slavku hvaležni za delež, ki'ga je dal in‘ga po svojih jngčeh še vedno daje za- socialistično skupnost, katere del je, in mu ob življenjskem jubileju kličemo še na mnoga zdrava in zadovoljna leta. IVAN ŠKRJANEC Voščilom in čestitkam se iskreno pridružuje Primorski dnevnik, za katerega širjenje je tudi Slavko veliko naredil. ZAHVALA Ob zaključku nabiralne akcije za nakup oblek mešanemu pevskemu zboru se prisrčno zahvaljujemo, vsem za prispevke in razumevanje. Odbor in pevci KD Rdeča zvezda KD FRANCE PREŠEREN priredi danes, 11. januarja, ob 17. uri v gledališču «F. Prešeren* v BOLJUNCU KULTURNI VEČER z nastopom domačega pevskega zbora in tamburašev pod vodstvom Draga Žerjala ter članov dramske skupine z veseloigro VENDERIG’LE NA PLAČI v režiji Tatjane Turco. VABLJENI! SLOVENSKI KLUB v Trstu UL. SV. FRANČIŠKA 20/11 vabi na torkov večer 13. januarja ob 20.30 SVET V LETU 1980 Pogled na lanske mednarodne dogodke, ki so tako silovito posegali v usodo našega planeta, nam bo izrisal zunanjepolitični novinar RTV Ljubljana Uroš Lipušček, eden redkih, ki ga je lani sprejel ajatulah Homeini. Ariston 16.10 «Io, Willy e Phil». Barvni film. Eden 16.00 «Shining». Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 16.00 «Flash Gordon*. Excelsior 16.00 «Io e Caterina*. A. Sordi. Barvni film za vsakogar. Grattacielo 16.00—22.00 «Bianqane-ve e i sette nanb. Risani film. Fenice 16.00 «Fantozzi contro tuttb. 'Paolo Viilaggio. Barvni film. Aurora 15.30 «Superman II.» Cristallo 15.30 «Brubaker». Robert Redford. Barvni film za vsakogar. f. ,i, Vittorio Veneto 15.00 «La ripetente fa l'occhietto al preside*. A. Riz-zoli, L. Banfi. Barvni film. Capitol 15 30 «L’aereo piu pazzo del mondo*. Moderno matineja 10.30 «Lupin HI.» Risani film. Moderno 15.30 «La compagna dl viaggio». Lumiere 15.00 «H laureato». D. Hoffman. Volta 15.00 «Meteor». Izleti Združenje Union sporoča članom in prijateljem, da je odposlalo programe izletov in sicer za Sicilijo, ki bo od 22. februarja do L marca t.l., in za Beograd, ki bo od 17. do 20. a-prila. S tem sporočilom želimo in priporočamo zainteresirancem, da se osebno oglasijo najkasneje do 15. januarja na našem sedežu vsak dan razen ob sobotah od 17. do 19. ure v Ul Valdirivo 30, tel. 64459. Sekcija KP1 Josip Verginella v Križu organizira od 27. junija do 5. julija 9-dnevno potovanje v Baku, Tbilisi in Moskvo. Za vpis in informacije se lahko zglasite ob nedeljah od 11. do 12. ure na sedežu sekcije v Ljudskem domu ali telefonsko na štev. 220-213 vsak dan od 13. do 14 .ure. danes ob obali KINO KOPER: ob 10.00 ameriška risanka POPAYEVE NORČIJE: ob 16.00 in 18.00 ameriški KRAMER PROTI KRAMERJU; ob 20.00 angleški OSMI POTNIK. IZOLA: ob 10.00 ameriška risanka ROBIN HOOD; ob 16 00 angleški VRNITEV PINK PANTERJA: ob 18.15 in 20.00 lrancoski KATARINA IN DRUŠTVO. PIRAN: ob 16.00, 18.00 in 20.00 hongkonški' MAŠČEVANJE BRU-CEA LEEJA. SLOVENSKO STALNO umJGLEDALIŠČE 0^ V TRSTU Kulturni dom ZORA TAVČAR AJ, KAJ RIBIČ JE UJEL MLADINSKA IGRA KRSTNA PREDSTAVA režija SERGEJ VERČ V torek, 13. januarja, ob 16.00 Ponovitve: v sredo, 14. januarja, ob 10.00, v četrtek, 15. januarja, ob 10. uri in v petek, 16. januarja, ob 10.00. GLASBENA MATICA TRST ^ Sezona 1980/81 * -1 k 1 .1 '»v* II z-d _ j t J C, I . 5. abonmajski koncert V sredo, 14. januarja 1981, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu SLOVENSKI TROBILNI KVINTET Prodaja vstopnic v pisarni GM od 9. do 12. ure in uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma KD VESNA prireja v sredo, 14. t.m., ob 20.30 v domu ALBERT SIRK RAZPRAVO O PROBLEMIH MAMIL Sodeloval bo novinar Vojmir Tavčar. KD RDEČA ZVEZDA priredi v sredo, 14. januarja, ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu večer z Damjano Oto po Srl Lanki in Nepalu Predvajanje diapozitivov in vtisi s potovanja po Srednjem vzhodu. Vabljeni! Koncerti Zveza slovenskih kulturnih društev vabi v nedeljo, 25. januarja, ob 17. uri v Kulturni dom v Trstu na ‘ / : ■’ * REVI JQ GODB Nastopajo godbe: Breg, iz Ricmanj, s Proseka - Kontovela, iz Nabrežine, od Korošcev ter pihalni orkester, iz Idrije. Za prijeten uvod bodo poskrbeli Veseli godci iz Boljunca. SLOVENSKO ^STALNO GLEDALIŠČE JLP' V TRSTU DACIA MARAINI ŽENSKI NA PODEŽELJU (enodejanka) V petek, 16. januarja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opči nah in v nedeljo, 18. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Societa dei concerti (Tržaško koncertno društvo) — Jutri, 12. t.m., ob 20.30 v gledališču Rossetti bo na sporedu koncert violinista Bruna Giurana. Sodeloval bo pianist Giorgio Sacchetti. Danes, NEDELJA, 11. januarja PAVLIN Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.42 — Dolžina dneva 8.58 — Lu-. na vzide ob 10.51 in zatone ob 22.39 Jutri, PONEDELJEK, 12. januarja TATJANA Vreme včeraj: najvišja temperatura 4,7 stopinje, najnižja —2, ob 18. uri 3 stopinje, zračni tlak 1013,1 mb pada, veter 25 km na uro severovzhodnik, vlaga 28-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 8 stopinj. ROJSTVA. SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Ambra Sanna, Sara Dudine, Enrico Facciolla, Mo-' reno Ventura. UMRLI SO: 60-letni Angelo Berto-lino, 66-letni Otokar Bordon, 02 letni Remo Caselgrandi, 54-letni Giovanni Cascone, 82-letna Giulia Vagnali. ' OKLICI: delavec Dario Codia in trg. pomočnica Nadia Clierti, dela' vec Francesco Caputo in gospodinja Flora Liardo, študent Roberto Polh in študentka Paola Massoc-clu, uradnik Franco D'Arienzo in Včeraj - danes uradnica Rinelda Beacovich, po morščak Marino Vranicich in uradnica Maria Angela Russignan, u-radnik Dario Godina in ’ trg! pomočnica 'Fernanda Contento, gasi- lec Paoquate Uosentino in kmečka delavka Maria Stella Agostino, mehanik Edi Starc in trg. pomočnica Loredana Curto, trgovec Claiidio Colino in uradnica Miriam Tinolli, uradnik Franco Trevisan in učiteljica Anna Barbipri, zidar Pasqua-le Pentassuglia in kmetica Čarobna Gelo, trgovec Cesare Berce in delavka Damiana Murgolo, častnik javne varnosti Giuseppe Michele Ravenda in univerzitetna študentka Carla Lipariiti. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Mazzini 43; Ul. Tor S. Piero 2; Ul. Felluga 46; Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Giulia 1; Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) UL Giulia 1; Ul. S. Giusto 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20.00 do 8. ure tel. 73-267, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68-441. LEKARNE V OKOLICI ■ Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225-141; Božje pplje , Zgonik:, tel. 225-596; Nabrežina: tel. LOTERIJA BARI 17 26 74 30 48 CAGLIAR1 69 59 18 87 50 FIRENCE 66 23 28 62 41 GENOVA 25 88 72 69 52 MILAN 62 55 57 83 35 NEAPELJ 33 59 72 88 58 PALERMO 33 51 12 9 13 RIM 72 62 3 4 46 TURIN 37 33 8 49 85 BENETKE 79 39 33 89 65 ENALOTTO 12 2 1 2 X X 2 X 2 X 2 NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA ODSEK ZA ZGODOVINO obvešča, da je razstava UTRINKI IZ ZGODOVINE SLOVENSKEGA SOLSTVA NA TRŽAŠKEM 1846-1945 odprta do 31. januarja 1981 v Kulturnem domu v Trstu vsak dan: od 8.30 do 12.30. Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju skupno z odborom Zveze vojnih invalidov NOV prireja dne 17. januarja 1981 ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4 srečanje s tovarišem Janezom Vipotnikom, predsednikom republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV SRS in s tovarišem Rudolfom Hribernikom - Svarunom, generalpolkovnikom in narodnim herojem, ki bosta predstavila svoji najnovejši knjigi iz literature NOB. Nastopil bo tudi pevski zbor «F. Venturini* cd Domja pri Trstu. Vljudno vabljeni KD SLOVENEC iz Boršta in Zabrežca prireja ob priliki praznika vaškega patrona sv. Antona v soboto, 17. t.m., ob 20.30 v prosvetni dvorani v Borštu KULTURNI VEČER Nastopajo: otroški pevski zbor ( moški in mešani pevski zbor • . dramska skupina z veseloigro v narečju- DVE DRUŽINI Ponovitev bo v soboto, 24. t.m., ob 20.30 NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1981 Celoletna Polletna Mesečna 49.000 lir 35.000 lir 7.000 lir Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 49.000 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 30. aprila. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 84.000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 28. februarja 1981, bodo udeleženi pri tradicionalnem nagradnem žrebanju. - LMiMi! NAROČNINE SPREJEMAJO: ' J'‘%Uprava: 'Trst, Ul. Montecchi 6 — Tel. 794672 Uprava: Gorica, Drev. XXIV maja 1 — Tel. 83382 ‘ Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek. račun št. 192 OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO, PLIN IN VODO V TRSTU (ACEGA) / razpisuje javni natečaj za prosto mesto TEHNIČNEGA OPERATERJA V MEHANOGRAFSKEM CENTRU (turnusna služba zjutraj in popoldne) IV. kategorijo po državni kolektivni delovni pogodbi za uslužbence občinskih podjetij za elektriko, plin in vodo ter občinskih podjetij za vodovode. Natečaja se lahko udeležijo vsi, ki so do 11. januarja 1981 dopolnili 18. leto in niso presegli 35. leta starosti (razen v primeru, ko zakonske norme določajo drugače) in ki so dokončali višjo srednjo šolo. Zainteresirani lahko dvignejo razpis natečaja — kjer so natančno opisani še drugi pogoji — vsak delavnik od 7.30 do 13.30 na personalnem oddelku ACEGA v Trstu, v Ulici Bellini št. 1/D, H. nadstropje, soba 48 (tel. 68744, int. 92). Rok za vložitev prošnje zapade 31. januarja 1981 ob 12. uri. GLAVNI DIREKTOR Trst, 11. januarja 1981 KVOTE: 12 - 18.959.000 lir 11 - 572.000 lir 10 - 43.600 lir TRGOVINA OBUTVE fernetndo vam nudi od 13. Januarja dalje SEZONSKO RAZPRODAJO PO IZREDNO ZNIŽANIH CENAH IZKORISTITE PRILIKO - IZPLAČA SE ! ! ! FERNANDO - UL. CORONEO 7 - TRST Občinski odlok dne 6.1.1981 Šolske vesti Državni pukiicni zavod za industrijo in obrt obvešča starše, da bo roditeljski sestanek na sedežu šole v sredo, 14. januarja', oh 17, uri. Mali oglasi telefon (046) 7946 72 VSA ti\bi/iLA'iii,iVSKA dela plinske, vodne in toplotne inštalacije; menjava peči za plinsko centralno gretje; razna popravila o-pravlja obrtniška delavnica na Opčinah. Telefon 212 359. NOVO stanovanje na Opčinah zgrajeno 198’J, 76 kv. m zamenjam za eno ali dvostanovanjsko staro hišo z vrtom ali dvoriščem, po možnosti na Krasu. Telefonirati na št. 213-651 ob urah kosila. PRODAM dve leti rabljeno otroško spalnico. Izredna prilika. Telefonirati v večernih urah na št. 213-034. IZKUŠENA korespondentka angleščine, nemščine, hrvaščine in slovenščine išče poldnevno zaposlitev. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Korespon-dentka*. 39-LETNA Slovenka, intelektualka, išče sebi primernega partnerja — starega do 45 let. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi '6, pod šifro «Prijetna družba*. PRODAM volkswagen 1200 v odličnem stanju. Telefonirati jutri, 12. t.m., na št. 412 507. ODDAM mirni osebi sobo v stavbi blizu prehoda Rdeča hiša v Gorici. Vprašajte na telefon 33-090. PAMzeleznina JVJ STROJI - - TEHNIČNI^ARTIKLI za industrijo, kmetijstvo in za dom TRST (Industrijska cona) D O M J O, 132 - Tel 824-979 OSMICO nadaljuje Robert Pipan Mavhinje. FRANC GEC - Podlonjer 168 - toči belo in črno vino. ŠESTNAJSTLETNI fant išče kakršnokoli zaposlitev. Telefon 722-035. MODE VALENTINA pri Domju ima veliko razprodajo vseh vrst blaga s popustom od 20 do 50 procentov. AVTOKAROSER1JA v industrijskem predelu mesta v Trstu išče vajenca začetnika in vajenca z vsaj enoletno prakso. Telefonirati v delovnem času na štev. 826-759. GOSTILNA «AI Palombaro«, Trst, Bazoviška cesta 56, tel. 040/54571, vam nudi vsak dan žabe. divjačino, škampe in druge specialitete. PRODAM peugeot 204 GL, letnik 69 v dobrem stanju, elektronski vžig, nove gume. Cena po dogovoru. Telefon - Gorica, 83535. MILIČ DUŠAN - Zagradec 2 -triči' bčlo in črno vino. IŠČEM ’garažo v najem pri Lovcu ali na Katinari. Telefon 91M19. ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20 03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA «3 foto-kino kontaktne leče Ulica Buonarotti 6 (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 PEUJCCKRIA C E R V O priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST. Viali XX. setlemlire 16 Tel 796 301 '^/uriicoM PRIMO ROVIS Nudi pravim ljubiteljem kave 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 200 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. V NEKDANJEM ŠOLSKEM DOMU SO ODPRTI NOVI PROSTORI ODPRTJE GORIŠKE KNJIŽNICE DAMIRA FEIGLA POMENI OBOGATITEV ZA SLOVENSKO KULTURO Na otvoritveni slavnosti je bilo prisotnih zelo veliko ljudi in uglednih gostov O zgodovini in sedanjem programu knjižnice je spregovoril tajnik ZSKD Marko VValtritsch - Pozdrava občinskega odbornika Daria Drufuce in ravnatelja NUK iz Ljubljane Toma Martelanca - Odprta tudi razstava o delu Damira Feigla «Goriška ljudska*knjižnica Damira Feigla, ki jo nocoj odpiramo, je nadaljevanje knjižnice, ki jo je 16. marca 1905 odprla v Trgovskem domu takratna kulturno-prosvetna organizacija narodno-naprsdnih Slovencev in ki so jo fašisti ob koncu dvajsetih let nasilno uničili ter sežgali precej knjig, ter ljudske knjižnice in čitalnice, ki je v raznih prostorih delovala po vojni,* je dejal v svojem uvodnem govoru na otvoritvi prostorov knjižnice tajnik ZSKD Marko VValtritsch. Nova knjižnica razpolaga s štirimi prostori v prvem nadstropju stavbe v Ulici della Croce, kjer je tudi pisarna ZSKD in kjer ima Glasbena matica svojo šolo, ima nad 6.500 zvezkov, urejena je s sodobnim prijemom prostega pristopa, sodelovala bo tudi z občinskimi, šolskimi in društvenimi knjižnicami na goriš-kpm področju. Sicer ne razpolaga knjižnica s stalnimi uslužbenci, treba je delati upoštevajoč dobro voljo nekaterih posameznikov, treba pa bo stvar urediti, saj bo knjižnica odprta ob delavnikih tako dopoldne kot popoldne. Namen knjižnice bo tudi predstavljati pisatelja in nove knjižne izdaje, je dejal tajnik ZSKD, ter prirejati tudi občasne razstave s tega področja. Za tajnikom ZSKD sta spregovorila še občinski odbornik za kulturo Dario Drufuca in ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani Tomo Martelanc. Dario Drufuca je dejal, da pomeni vsaka nova kulturna ustanova, torej tudi slovenska knjižnica, obogatitev za goriško mesto, za mesto, kjer je stičišče več nacionalnih kultur. Sedanja občinska uprava bo kulturna prizadevanja podpirala in upoštevala njihovo samostojnost, ne bo Tajnik ZSKD VValtritsch med pozdravnim govorom kulture dirigirala od zgoraj kot se je marsikdaj v preteklosti doga jalo. Ravnatelj NUK Tomo Martelanc pa je izrazil zadovoljstvo ob odprtju prostorov, kar pomeni obogatitev slovenske knjižnice v Gorici ter dejal, da je tudi ta kulturna ustanova na eni strani močna, trdna vez z matičnim narodom na drug-' p nadaljnji korak k mednarodnemu sodelovanju med slovensko in italijansko kulturo. Ravnatelj NUK je tudi obljubil vsestransko pomoč nadaljnjemu razvoju knjižnice. Zatem so predstavniki novogoriške, koprske, sežanske in ajdovske knjižnice pozdravili prisotne in prinesli v dar dragocene pakete knjig. Precej knjig je prispevala tudi NUK. Sledil je ogled razstave o delu Damira Feigla in tistih prostorov knjižnice, ki so že odprti javnosti. Na razstavi, ki sta jo uredila Ma Pogled na del udeležencev na otvoritveni svečanosti knjižnice Damira Feigla Do srede podpisi proti vivisekciji Goriška sekcija ENPA, društva za zaščito živali, obvešča, da se 14. januarja zaključi zbiranje podpisov za referendum o ukinitvi vivisekcije. V Gorici zbirajo podpise na občinskem volilnem uradu vsak delavnik med 10. in 12. uro; na preturi (sobi št. 12 in 15) vsak delavnik med 8. in 13. uro; pri notarju Tavelli, Ul. Garibaldi 6, v ponedeljek od 16. do 18. ure. Podpise zbirajo tudi na občinah v Tržiču (od 9. ure do 11.30), Krminu (8 -13), Gradišču (3-12) in Gra-dežu (10-12). Za referendum je potrebnih vsaj 500 tisoč veljavnih podpisov, V Foljanu razstava «Kanien na kamnu» Danes bodo v prenovljeni občinski fotografski galeriji v Foljanu otvorili razstavo slovenskih fotografov, članov fotokluba «Skupina 75», Jožka Prinčiča in Viljema Zavadla va »Kamen na kamnu». Razstavo prirejata Javno večnamensko kulturno središče v Ronkah in občina Foljan - Redipulje. Priznana fotografa razstavljata slike, ki sta jih pred dvema letoma že prikazala na podobni razstavi v Gorici, v katerih razkrivata podobe kraškega kamna in z njimi vse tipične prvine kraškega okolja in kulture. Razstavo bodo odprli danes ob 10. uri in bo na ogled do 25. januarja s sledečim urnikom; ob delavnikih od 15. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure, ob sobotah zaprto. POGOVOR Z ŽUPANOM DR. ANTONIOM SCARANOM Ni dovolj samo govoriti o kooperaciji pač pa storiti, da do nje tudi pride Na Goriško razširili blagovni listi C in D ler ju uporabili za industrijsko kooperacijo - Ocena odnosov z Novo Gorico - Priznali pravice Slovencem Županu občine Gorica dr. Antoniu Scaranu smo zastavili nekaj vprašanj o aktualnih krajevnih vprašanjih. Najprej nas je zanimala o-cena odnosov s sosednjo občino Novo Gorico in opis možnosti nadaljnjega sodelovanja. «To oceno najbolj? karakterizira izjava v zapisku mešane italijansko - jugoslovanske komisije za videmski sporazum — je dejal Scarano — Cba diplomata, ki sta predsedovala de't?gacijaro-u, sta dala priznanje občinskima upravama v Gorici in Novi Gorici, ki sta v medsebojne odnose vnesli prijateljske stike. Gre za diplomatsko mednarodno priznanje, ki nam je v čast. Sodelovanj? se nadaljuje tudi zato, ker se u-pravitelji obeh mest tudi osebno poznajo ter imajo na probleme soroden pogled. Zavedajo pa se tudi, da napredek ene strani pomeni hkrati napredek druge. V tem smislu je izjavil predsednik šušmelj na srečanju turističnih delavcev. Ob tej priložnosti je dodal, da imata Nova Gorica in Gorica svoje ustrezno mesto v širši državni skupnosti, ne zaradi števila prebivalstva, pač pa zaradi vloge, ki jo opravljata ob odprti meji.* Vprašanje: V Gorici govori o preverjanju. Kaj je potrebno preveriti? Odgovor: Po moji oceni smo doslej napredovali bolj na kulturnem kot na gospodarskem področju. Potrebno je, da duh prijateljstva in miru prenesemo tudi v dejanja. Dejanja pa imajo vedno dve plati. Tako smo na eni in na drugi strani v zamudi pri gradnji objektov za nadaljnjo gospodarsko rast. Ob meji čutimo breme težavnega vsedržavnega gospodarskega stanja. Gradimo z osimskim sporazumom predvidene objekte, ki prinašajo težavne probleme goriški pokrajini: konkretno mislim na solkanski jez. Mnenja sem, da si morajo prijatelji povedati težave. Prijateljstvo mora temeljiti na jasnosti stališč. Drug drugemu si moramo priznati, kaj nam ustvarja težave. Na takšen način bomo lahko vplivali na svoje vlade, da vprašanja rešimo. To zame po meni preverjanje. Vprašanje: Omenili ".te splošno in specifično goriško gospodarsko krizo. Povejte nam, kaj pomeni za vas projekt Gorico, o katerem se govori v ztidnjem (asu? Odgovor: Na občinski seji sem napovedal projekt za Gorico, ki pa ne bo rezultat delovanja župana ali rijan Brecelj in Marko Waltritsch, so razstavljena vsa Feiglova knjižna dela, številne objave njegovih del v časopisih in revijah, koledarji in časopisi, ki jih je Feigel urejeval. Dalje vidimo na razstavi številne ocene Feiglovih del, spise o njem ob raznih obletnicah, članke v glasilu DFS «Soča», pri katerem je bil za odgovornega urednika, ko so ga tirali pred goriško sodišče. In še vrsto njegovih rokopisov in tipkopisov ter slik iz njegove osebne zapuščine. Tajnik ZS KD se je zahvalil Pavlini Kome-lovi. Ljubki Šorlijevi, Goriškemu muzeju in knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici, ki so posodili del eksponatov. Poleg velikega, izredno velikega števila ljndi. ki so prišli na otvoritev knjižnice in na ogled razstave, so prišli še goriška občinska odbornika Dario Drufuca in Damijan Paulin, tajnik TO SKGZ Aldo Rupel, generalni konzu' SFRJ v Trstu Štefan Cigoj, predsednik Kulturne skupnosti Sloveni e Ivo Tavčar. predstavnik ZKO Slovenije Martin Zakonjšek, ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani Tomo Martelanc in Ančka Koržetova od republiške matične službe, pokrajinska odbornica Marija Ferletičeva;' predsednik NŠK v Trstu Franc Škerlj, ravnatelj go-riške državne knjižnice Otello Silvestri, predsednik Kmečke banke Ksaverij Leban, zastopniki goriške-ga muzeja in številnih knjižnic z obeh strani meje. Pozdravne telegrame so poslali deželni odbornik za kulturo Dario Barnaba, ronski župan Gianmassi-rao De Pace in postojnska knjižnica. Tajnik ‘ZSKD se je v svojem govoru zahvalil tudi dosedanjim povojnim knjižničarjem Andreju Paglavcu. Zori Mozetičevi. Jožici Sme-tovi, Vereni Buzzi in Adrijani Bukovec za ves njihov trud vložen v urejanie in razvoj kpii/nice. Knjižnica bo odprta ob delavnikih, od ponedeljka do petka, od 10.30 do 13. ure in od 16. do 19. ure. f Čestitke Mali ANKI KUZMIN iz Sovodenj za današnji 8. rojstni dan z željo, da bi bila vedno tako marljiva in prid na, vošči teta Blanka in vsi sorod niki iz Doberdoba. m AUTO SACCHETTI servis za Auži VOLKSWAGEN GORICA — Ulica G Cascino 7 — tel 2069 Avtomobilske dobove — Delavnico — Opremo In potrebščine URNIK: vsak dan od #. do 12 ter od 14 do 18 ure ob sobotah od 8. do 12. ure Jalnu POHIŠTVO nerijsko in po meri 1 1 Sedež: ŠTEVERJAN, Bukovlje 15 — Tel. 31143 Skladišče: GORICA. Ul. Eoscolo 24 — Tel. 31087 Stilno iri moderno pohištvo — spalne sobe — otroške In mladinske sobe — dnevne sobe — sedežne garniture — kuhinje — opreme za kopalnice — pohištvo za urade — vrtne garniture SERVIS — PRAVA KAKOVOST — UGODNE CENE Za razvedrilo, rekreacijo In oddih obiščite BAZEN IN SAVNO v hotelu Argonavti v NOVI GORICI ZASEBNI LASTNIK PODOBNIK JOŽE skrbi za dobro oskrbo objekta Odprto vsak dan od 8, do 13. urs In od 15. do 21. ure Sprejemamo naročila za skupinske obiske šol Itd. uiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiTTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiintiiiiiiiiiiiiMiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiu ZAPLET OKOLI ZADEVE MIKLUS NA OSLAVJU Začetek izvršbe na sodišču z rubežem pokrajinske nepremičnine Pokrajina noče izplačati civilni stranki 53 milijonov, kot sta izračunala odvetnika, ampak sedem milijonov lir manj USPESEN ZAČETEK V NOVEM LETU ŽIVAHNO DELOVANJE ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV Odvetnika Primožič in Sanzin, zagovornika interesov Jožice, Davida in Marjana Mikluš z Oslavja v zvezi z umorom njihove matere Milene (pred 12 leti jo je umoril njen mož Alberto, duševni bolnik, ki je bil za nekaj dni na zdravljenju doma) sta na sodišču začela izvržbo z rubežem nepremičnin pokrajinske uprave. Pokrajina namreč noče izplačati otrokom 53 milijonov lir, ki jih je pokrajina dolžna- dati na podlagi razsodbe tržaškega prizivnega sodišča. Pokrajinska uprava 1 i po odvetniških izračunih morala plačati Marjanu in Davidu nekaj nad 33 milijonov lir, Jožici pa 20,4 milijona lir. Odvetnika sta do tega zneska prišla na podlagi izračuna inflacije za razdobje od septembra 1968 leta, ko se je dejanje izvršilo, pa do novembra 1980 leta. Pokrajinska u-prava je drugače obračunavala o-brest in stopnjo inflacije in v celokupnem seštevku ponuja sedem milijonov lir manj. Do razlik je prišlo predvsem zato, ker pokrajina na drugačen način razlaga razsodbo prizivnega sodišča kot odvetnika. Zato je prišlo do ponovne odložitve polnopravnosti razsodbe ter do pričetka nove faze,- v okviru katere zastopnika civilne stranke neposredno posegata po pokrajinski nepremičnini, da uveljavita pravico svojih klientov. TURISTIČNA AGENCIJA GOTO U R PRIREDI: — od 28. februarja do 4. marca petdnevni avtobusni izlet na AŽURNO OBALO in na ogled KARNEVALA V NICI. Na programu ogled Sanre-ma, Cannesa in Nice. Cena 195.000 lir. — 28. in 29. marca dvodnevni avtobusni izlet v Kranjsko goro na paralelni slalom za svetovni pokal v alpskem smučanju. Cena 55.000 lir. Turistična agencija GOTOUR Gorica, Korzo Italija 205 tel. 33-019 PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREŽ* — Dramski odsek — ponovi jutri, v nedeljo, 11. januarja, ob 17. uri v prosvetnem domu »Anton Gregorčič* v Štandrežu kriminalko AGATHE CHRISTIE DESET ZAMORČKOV Režija EMIL ABERŠEK Vabljeni! Kakor je znano, so ped upravo zdravnika Basaglie goriško umobolnico odprli ter uvedli nove oblike zdravljenja. Pod posebnimi pogoji so bolnike vključevali v družbo, ker se je izkazalo, da je ta terapija človeška in pravilna. Pri tem pa je prišlo do umora na Oslavju in do dolgotrajnega spora. Civilna stranka je namreč dokazala, da je Milena Mikluš skupno s sinom Marjanom vodila posestvo in da je njena nasilna smrt povzročila veliko gmotno škodo. Od tod dalje pošto pek proti pokrajinski upravi, ki je bila odgovorna'za delovanje pokrajinske psihiatrične bolnišnice. Izžrebane številke loterije Corso Amico Kot smo poročali’ v prejšnjih dneh, so na finančni intendanci v Gorici izžrebali srečne dobitnike loterije Corso Amico, pri kateri je letos sodelovalo 52 trgovcev. Sreč- ne številke je izbiral 6-letni deček, Daniele Ragni. Danes objavljamo celotni seznam izžrebanih številk, skupno z rezervnimi številkami. Če se namreč dobitniki ne bodo javili do 28. januarja, bo nagrado prejel imetnik rezervne srečke, pod pogojem, da se javi najkasneje do 10. februarja. V nasprotnem primeru bo nepodeljene nagrade prejela občinska dobrodelna ustanova. Prvo nagrado, avtomobil opel ka-dett 1200, bo prejel imetnik srečke št. A—49820 (rezervna številka C —47732); druga nagrada, barvni televizor, gre številki A—13316 (A—90387); tretja nagrada, stroj za pomivanje posode pa številki 16625 (C—99579). Izžrebali so nadaljnjih 10 številk, ki bedo prejele tolažilno nagrado — žepni računalnik: C- 46863 (A—66343), A—89897 (53271), C— 82811 (B—37664). D—3169-4 (A— 11629), 4664 (82880), D....74420 D- 7141), D—38283 (D—10057), C— 20378 (16899), C—61060 (C—85458), 45900 (E—6685). V so- V Četrtek odprtje razstave Silvestra Komela, bolo pa predstavitev Humarjeve knjige o Trubarja Na drugem mestu poročamo o slavnostni otvoritvi novih prostorov slovenske ljudske knjižnice Damira Feigla. ki je bila v petek v Ulici della Croce. Zveza slovenskih prosvetnih društev, katere član je knjižnica, pa ima v programu v teh dneh še nekaj važnih prireditev. V knjižnici bo ves ta teden odprta razstava o Damiru Feiglu in zveza priporoča obisk in bolj umirjen o-gled razstave tudi dijaški mladini. V četrtek pa bodo na pobudo ZS KD odprli v galeriji goričkega avditorija razstavo novogoriškega a kademskega slikarja tSifvestira Ko meta. Tega zelo znanega slikarja bo na otvoritvi razstave predstavil znani slovenski kritik Stane Bernik. Za to priliko 'je ZSKD izdala lep katalog, v katerem je spremna beseda kritika Milka Renerja. Razstavo bodo odprli ob 18. uri. V avditoriju si jo bomo potem lahko ogledali do konca meseca. Silvester Ko mel je zadnjič razstavljal v Gorici pred petnajstimi leti, v zadnjem času se je v Sloveniji in tudi v inozemstvu zelo uveljavil. Pravkar sta bili dve njegovi razstavi v Kolnu in v Ziirichu. Nadaljnja izredna prireditev iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiriiitiiiiiiiiiMiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirfiliiiiiiiiiiiiiiiiiiu ODLOŽEN PROCES PROTI 22-LETNEMU CHRISTIANU HUGIJU Po aretaciji zaradi groženj materi je protestiral v gor iškem zaporu Mater je ranil m ji grozil s pištolo, v zaporu pa je demonstrativno splezal na zid - Obsojen mlad angleški mamilaš - Leto dni zapora zaradi kraje blagajne v avtobusnem podjetju Odložen na prihodnji 20. januar je bil v petek na goriškem sodišču proces proti 22-letnemu Švicarju Christianu Hugiju, ki je že od lanskega poletja v goriškem zaporu. Hugi je v zaporu obtožen, da je lani 14. julija vdrl v hišo matere Gioconde Visintin, ki se je svoj čas vrnila iz Švice in živi ločena od moža, ranil jo je, vrgel jo je na tla in ji grozil s smrtjo, imel je tudi devetkalibrsko pištolo, ki jo je vtihotapil v državo. Do tu obtožnica. Hugi jev zagovornik od v. Ma-niacco je zahteval odložitev razprave. da bi zapriseženi zdravnik ugotovil, kakšno je bilo orožje oziroma predmet, s katerim je bila Vi-sintinova ranjena. Hugi je prišel iz Švice v Italijo, prišel v Ronke, kjer Visintinova živi, prišel v hišo in zahteval od matere nekaj zlatnine, ki naj bi jo bila ta odnesla iz Zetove trgovine v Švici. Mati pa ga ni hotela pustiti v hišo, zato je vdrl vanjo, mater ranil in ozdravela je v dvajsetih dneh. Ko je odhajal iz hiše je izstrelil nekaj strelov s pištolo v zrak in je kričal, 'a jo bo ubil ko te vrne. Dva dni kasneje so ga karabinjerji aretirali v Nabrežini, kjer je bival pri 22-letnem Sergiu Buii, ki mu je pomagal, da je zbežal iz hiše, ko so karabinjerji potrkali na vrata, da bi Hugi ja aretirali. Da bi bil Hugi zbežal iz Buie-ve hiše skozi stransko okno je na procesu zanikal Buiev branilec odv. Civello iz Trsta. V preiskavi pa je Hugi zanikal to kar mu očitajo v obtožnici. Christian Hugi pa je še drugače prišel v goriško črno kroniko. Naši bralci se spominjajo, da je 18. oktobra lani neki zapornik v Ul. Bar-zellini splezal na zunanji zid zaporne hiše in tam ostal v znak protesta nekaj ur, dokler niso prišli gasilci, RAZSTAVA O ŽIVLJENJU IN DELU DAMIRA FEIGLA bo odprta do konca tedna, vsak dan od 10.30 do 13. in od 16. do 19. ure v prostorih Slovenske ljudske knjižnice DAMIRA FEIGLA v Gorici, Ulica della Croce 3. KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - KORZO VERDI 51 TELEFON: 84206-84207 -85383 TELEFON MENJALNICE: 83909 TELEX 460412 AGRBAN VSE BANČNE USLUGE • MENJALNICA da so ga spravili iz tako neprijetnega položaja. Hugi je takrat protestiral proti počasnosti italijanskega preiskovalnega postopka. Takrat smo objavili tudi fotografijo o tem dogodku. Na goriškem sodišču so imeli v petek očitno mednarodni dan. Dve leti zapora in 200 tisoč-lir kazni so prisodili 18-letnemu angleškemu državljanu Perryju De Silva Stonu, bivajočemu v Tržiču V zaporu je Stone od lanskega .9. oktobra, ko so ga tržiški policisti aretirali na kolo dvoru. Vračal se je iz Mester in imel v denarnici dva zavojčka s tremi grami heroina. Na procesu je Stone povedal, da s? vdaja mamilom od začetka lanskega leta. Na leto dni zapora in 100.000 lir kazni pa je bil obsojen 21-letni Gio-vanni Mauri iz Gorice, Ulica Tor-riani 35. Priznal je policistom in sodnikom, da je v noči med 5. in 6. novembrom lani ukradel in odnesel iz pisarne pokrajinskega avtobusnega podjetja železno blagajno. Sicer težko blagajno je spravil na avto last podjetja, ki ga je na šel na dvorišču. Nekaj dni kasne je so policisti pri mostičku za pešce čez Sočo med Stražicami in Podgoro našli odprto blagajno (manjkala sta dva milijona lir), nedaleč od tod tudi zapuščeni av tomobil. Kmalu so prišli na sled Mauriju, ta je skušal spraviti v ka šo še nekega prijatelja, končno pa se je izkazalo, da je sam ukradel blagajno in vozilo. pa bo v soboto, 17. januarja, ob 20. uri, v predavalnici v Ulici della Croce. Tokrat, na pobudo ZSKD in knjižnice Damira Feigla, bo na programu predstavitev knjige Jožka Humarja z naslovom «Primož Trubar, rodoljub ilirski». To je zajetno delo o našem protestantskem pridigarju in piscu, ki je pred kratkim izšlo v skupni založbi koprske »Lipe* in tržaškega ZTT. O avtorju bo spregovoril ravnatelj novogoriške knjižnice Zoltan Jan, prisoten pa bo sam avtor, ki bo povedal, zakaj se je lotil, on po poklicu sodnik višjega sodišča, p Beogradu, tako ob-svžnega raziskovalnega dela, in prikazal Trubarja v novi luči. Večer bo sklenil pevski zbor «Oton Župančič* iz r.tandreia. Razna obvestila Jutri, 12. januarja, ob 20.30 se bo v prostorih zavoda Lenassi v Ulici Vittorio Veneto 7 sestal rajonski svet za mestno središče. Na dnevnem redu imajo imenovanje predstavnikov v odbor za občinske o-troške vrtce ter poročilo o nabiranju sredstev v pomoč prebivalstvu, ki ga je prizadel potres na Jugu. V okviru filmskega ciklusa Spa-zio Aperto, ki ga prireja krožek Ar ci, bodo drevi ob 18.30 in 20.30 predvajali v kinodvorani Eden v Gradišču film Nannija Loia «Caffe ex-press*. Kino Gorica VERDI 15.30—22.00 «11 pap occhio*. Renzo Arbore in Roberto Benigni. Barvni film. CORSO 15.30—22.00 «11 bisbetico domato*. A. Celentaro in O. Muti. Barvni film. VITTORIA 15.15 - 22.00 «Blue ec-stasy». Prepovedan mladini pod 18. letom. V ponedeljek in torek zaprto. V sredo: 17.00—22.00 «Le pomokil lers*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič PRINCIPE 14.00-22.00 «Ecco, noi, per esempio*. v EXCELSI()R 14.00-22.00 «Delitto a Porta Romana*. Nora Gorica in okolica SOČA 16.00-18.00-20.00 «Preluknja ni dolar*. Italijanski film. V ponedeljek: 18.00—20.00 Navaronov*. Angleški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Leto groze*. Ameriški film. V ponedeljek: 18.00—20.00 «Kako izgubiti ženo in najti ljubico*. I-talijansko francoski film. DESKLE 17.00-19.30 «ABC od lju bežni do seksa*. Avstralski film V ponedeljek: 19.30 «Roj morilk*. Ameriški film. «Moč DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Alla salute, Ul. C. Cosulich. tel. 72 480. odbora, ampak mora pritegniti gospodarske, politične in družbene sredine celotne goriške pokrajine. Imamo velike težav? s tržiškim uista-niščem, ki ima možnosti ra..britve. Potrebno po ga je usposobiti za njegove naloge ter ga povezati z železnico. Avtoport moramo povezati z avtocesto z Razdrtim, s pristaniščem in železniškim vozliščem v Červinjanu, sicer ne bo imel možnosti razvoja. V teh povezavah morajo biti enakovredno vključeni prevozni sistemi po železnicah, cestah, morju in zraku. Izkoristiti moramo kratke razdalje (18-20 km), ki nas ločijo cd teh komunikacij in od mejne postaje v Novi Gorici, saj gre v ekonomskem pogledu za enoten kompleks. Vprašanje: Naša narodnostna skupnost se ne '.očuti zavarovana ter sodi, da bi večinski narod moral sprejeti zaščitne zakonske u-krepe ter videti v tem tudi svoje vprašanje. Odgovor: Ponavljam, kar sem rekel na seji občinskega sveta. Gorica in Posočje razpolagata z velikim bogastvom prav zato, ker tu živijo različne narodnostne komponente. Obubožanje ene izmed teh komponent, pomeni istočasno kulturno, omikano in socialno obubožanje goriških in posoških tradicij. Zato je dolžnost večine in tudi manjšine, ki sodeluje z enim svojim predstavnikom v občinskem odboru, ohranjati živost in življenjskost manjšinske identitete. Osebno sedim, da je Gorica lahko ponosna, ker je izmed vseh krajev ob meji pokazala najveejo občutljivost za te stvari. Teda jaz bi vas vprašal, kaj je poleg šole in gospodarske dejavnosti, kar že obstaja, r _• potrebno za zaščito manjšine, da se prepreči a-similacijski proces. Moje mnenje je, da je manjšina bogatejša od večin?, ker govori dva jezika. Kot sem rekel v občinskem svetu, se bomo zavzemali, da zaščitni zakon čim-prej postane državni zakon, da bedo v občinah, kjer so Slovenci v večini, imeli dokumente v svojem jeziku in da se bedo v okviru pristojnosti pravice uveljavljale tudi v rajonskih svetih. Vprašanje: Ob svoji 25-letnici namerava teritorialni odbor SKGZ sklicati v Gorici okroglo mizo s predstavniki z obeh strani meje o perspektivah osimskega sporazuma. Kako vi ocenjujete to pobudo in kakšen ndj bi bil njen cilj? Odgovor: Na tej okrogli mizi, na kateri bom sodeloval, bom zagovarjal stališče, da predstavlja industrijska cona na Krasu neuresničljivo misel, ki bi poleg vsega prinašala prevelika socialna in gospodarska bremena. Zame je pogodba o kooperaciji v osimskem sporazumu temeljnega pomena, ta pogodba bo pomagala jugoslovanskemu gospodarstvu in istočasno k razvoju obmejnega italijanskega gospodarstva. Resnično industrijsko sodelovanje bo potrebno na neki način spodbujati. Ni dovolj zagovarjati kooperacijo, ko pa se nič ne stori, da bi do nje prišlo. Na okrogli mizi bom predlagal kar smo vnesli v projekt Gorica ter sporočili i-talijanski vladi in EGS, namreč, da se olajšave, predvidene za industrijsko cono na Krasu, razširijo na vsa kooperacijska podjetja v obmejnem pasu. Poleg tega je treba tudi Gorici dati listi C in D o blagovni menjavi, kadar gre za industrijsko kooperacijo. Ne gre za običajni listi C in D za trgovsko izmenjavo, ampak za nakup in prodajo blaga po ugodnejših pogojih, pretežno za primere industrijske kooperacije. Ta dva predloga lahko prispevata k razvoju kooperacije. (Pogovor zapisal Gorazd Vesel) Gledališča V okviru Srečanja' malih odrov v Novi Gorici bo drevi, ob 19.30, v dvorani v Solkanu, nastopila skupina AGRFTV iz Ljubljane z »žabami* Gregorja Strniše, ob 22. uri v mali dvorani Kulturnega doma pa bo Jurij Souček izvajal Cirila Kosmača «Balado o trobenti in oblaku*. Jutri, v ponedeljek, ob 19.30 je v veliki dvorani kulturnega doma na sporedu nastop londonske skupine «The New Shakespeare Com-pany» z igro Harolda Pinterja »Hišnik*, ob 22. uri v mali dvorani pa «ženski na podeželju* Dacie Mara-ini v izvedbi SSG iz Trsta. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 25-76. Prispevki V počastitev spomina pokojnega Karla Černiča darujeta sekcija VZ Pl in PD Danica z Vrha 50.000 Ur v sklad gospodarske zadruge Vrh, za dograditev Kulturnega doma. Vesti iz bolnišnice V petek zvečer se je v Ul. Don Bosco v Gorici ponesrečil 17-letni vajenec Roberto Zotti iz Ul. Vicen-za 18. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili večkratni zlom desne roke in rape na desnem kolenu, zaradi česar se bo moral zdraviti 40 dni, ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega KARLA ČERNIČA se toplo zahvaljujemo g. župniku, dekliškemu in moškemu zboru Danica, lovski družini, darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami žalovali ali na katerikoli način počastili njegov spomin. Otroci z družinami Vrh, 11. januarja 1981 »KULTURA 11. januarja 1981 OB K11STNI IZVEDBI MLADINSKE 1GISE «AJ, KAJ RIBIČ JE UJEL* ZORA TAVČAR O SEBI IN O SVOJEM DELU 0 delu z mladimi: «... važno je, da znaš mlade navdušiti in sprožiti v njih vso energijo in skrite talente» Zora Tavčar, avtorica mladinske igre «Aj, kaj ribič je ujeta, ki jo je Slovensko stalno gledališče letos uvrstilo v svoj repertoar, je S svojim pisateljskim delom začela Klo zgodaj. Njeni prvi poizkusi so bili v verzih. Ob svojem prihodu v Trst pa je zaradi tukajšnjih Potreb začela pisati poleg mladinskih pesmi tudi prozo in igre za otroke. Takrat je istočasno pisala la Galeba in Pastirčka dve daljši Povesti, ki so ju kasneje ponatisnili v Sloveniji, Luč z Vrhovelj in V srcu pragozda. Med številnimi radijskimi igrami se najraje spominja svoje Kokošje balade in pa dramatizacije Rodarijeve povesti Modra puščica. Za Radio Trst A je dramatizirala med drugim tudi Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh, Prežihovovega Voranca Jamnico in Pavleta Zidarja Dim. Tem se je j Pozneje pridružila še dramatizacija skoro vseh romanov Alojza Rebule. Za radio je tudi veliko prevajala, v knjižni obliki pa sta izšla njena Prevoda Travnovih Obiralcev bombaža in Marottovih Učencev sonca. Po raznih revijah v matični domovini in pri nas so več let izhajale njene ocene knjig in revij in njene gledališke kritike. Tem so se Pridružila predavanja o literaturi in kritiki, o mladinski in drugi Problematiki. Za radio je v daljših ciklih pisala literarno - esejistične sestavke, med temi Pogovore o svetovni književnosti, Ženske v svetovnem romanu ter Ljubezenska pisma slavnih ljudi, ki jih je tudi sama prevedla. Na spodbudo radijskih urednikov je začela Pisati tudi črtice in jih zbrala v cikel Male besede o velikih stvareh in cikel, v katerem pripoveduje o letih svojega šolanja od Loke do Maribora in Dunaja. Nje-pa krajša proza bo predvidoma izšla drugo leto v knjižni obliki. s srednješolci ali višješolci. Všeč mi je množica mladih glav vse naokrog, njihova nabitost z energijami, neizčrpnost njihovih domislekov. Skupaj z njimi bi se ne bala izvesti nobenega načrta, pa najsi bo to odrski nastop ali izdajanje lastnega glasila. Na srednji šoli na Opčinah, kjer tudi sama poučujem, izdajamo namreč mesečnik Leteči zmaj. Igro, ki smo jo igrali lani, so otroci sami napisali. Letos bodo mogoče napisali še skupinsko daljšo novelo ali 'roman'.» K delu z mladimi spada tudi njeno dolgoletno urejanje radijske rubrike Mladi pisci. Najlepši spomin pa ima na žive radijske oddaje — intervjuje, saj je v nekaj letih intervjuvala okrog sedem- deset mladih ljudi in približno Ukvarja se, po sili razmer, kakor sama pravi, tudi z mentor- stvom. V okviru literarnega krožka SKK predava o sodrbni slovenski literaturi in revialnem tisku. K tem pogovorom prihajajo študentje višjih šol, občasno pa tudi akademiki.( O svojem razvejanem in raznolikem delu z mladino je Zora Tavčar povedala: «To je poživljajoča dejavnost, pa naj gre za delo Zora Tavčar toliko tudi odraslih. L’ njimi se je, kakor sama pripoveduje, prej dvakrat sestala in tako navezala nešteto osebnih stikov ter spoznala vrsto zanimivih ljudi. Omembe vredne pa so tudi njene številne režije v okviru mladinskih nastopov, ki obsegajo vse od dikcije do scene, kostumov, luči, organizacije in celo glasbene opreme. Na vprašanje, kaj je najvažnejše pri delu z mladimi, je Zora Tavčar odgovorila: «Humor, veselje do življenja in dela, vera v mlade, vera v umetnost in v člo- igro in 'gledališko' nastopanje v razredu; občutek da delamo ’mi’, ne pa jaz in oni. In še to, da znaš mlade rfavdušiti in sprožiti v njih vso energijo in skrite talente. Če tako delaš z njimi, ni težko niti takrat, ko jih imaš petdeset ali sto istočasno.* Ob koncu je Zora Tavčar spregovorila tudi o svoji mladinski i-gri za gledališče «Aj, kaj ribič je ujeta. Do sodelovanja in konkretnejšega stika med gledališčem in domačimi avtorji je prišlo lani spomladi, ko je umetniško vodstvo SSG povabilo na sestanek vse zamejske pisatelje. «Takrat,» pripoveduje Zora Tavčar, «sem začutila dolžnost, da tudi sama nekaj prispevam. Zdelo se mi je, da naše gledališče še najbolj potrebuje mladinskih iger, in izmed vseh zamisli se mi je zdela tale o ribah najboljša. Igro sem najprej delno v prozi delno v verzih pripravila za radio, nato pa sem jo za gledališče popolnoma predelala. Dodala sem nove osebe, kot sta Rusalka in Jagoda, in napisala sem vrsto songov in novih pesmi. Z igro sem hotela v naših o-trocih vzbuditi veselje do gledališča, hotela sem, da bi se nasmejali, da bi začutili zvočnost besede in to, da je verz lahko nekaj živega in privlačnega, da ja oder nekaj mikavnega, polnega barv in živahnega gibanja. Hotela sem, da bi se spoprijeli z elementom neštetih prizorišč, preoblačenj, spreminjanj, zapletenih še z glasbo, šalo in mnogimi odrskimi domisleki. Pri vsem tem imajo levji delež režiser, scenograf, kostumistka in skladatelj. Izredno posrečeni se mi zdijo kostumi in lasulje, ki bodo gotovo za otroke izredno mikavni. Zelo poživi predstavo tudi balet.* O sami igri in njeni vsebini pa je Zora Tavčar povedala še naslednje: «Igro je seveda mogoče gledati in poslušati kot mladinsko ali iskati v njej drugih namigov na naš čas ii na naše slabosti, neko življenjsko izkušnjo, nrdrost, če hočete, ali celo simbole. Posebno pozornost sen) posvetila jeziku in verzu, upam pa, da na bo to ob jezikovni pripravljenosti naše mladine prej čer kot vrlina.* V SREDO V KULTURNEM DOMU ZA ABONMA GLASBENE MATICE Slovenski trobilni kvintet med snemanjem za X V, Ljubljana Koncert Slovenskega trobilnega kvinteta Na sporedu tudi prva predstavitev Merkujevega «Divertimenta št. 3 za trobilni kvintet» tržaški publiki Gost naslednjega koncertnega večera v okviru abonmaja Glasbene matice iz Trsta bo Slovenski trobilni kvintet iz Ljubljane, mlajša komorna skupina, ki je nastala leta 1972 in jo sestavljajo člani orkestra Slovenske filharmonije: trobenta Anton Grčar in Stanko Arnold, hornist Viljem Trampuš, pozavnist Boris Šinigoj ter tuba Boris Gruden. Vsi instrumentaši izhajajo iz ljubljanske Akademije za glasbo in so se nadalje izpopolnjevali v inozemstvu. Repertoar, ki ga je Slovenski trobilni kvintet izbral za svoj koncertni večer, sestavljajo skladbe, ki so v našem glasbenem ambien-tu bolj malo poznane, kot so red- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiin OB DRUGI, PRENOVLJENI, STIRIJEZICNI IZDAJI ZTT KRAS V PESMI IN GRAFIKI Razmišljanja o Kosovelovem in Spaealovem Krasu - o poskusu vzporejanja emocionalnega z realnim veka; dober sistem dela, zanima-, nje za vse Wdvo; Šrfiisel ža besedno FRANKA FERLETIČ Navidezno protislovje: tudi najbolj pusta pokrajina, suha in o-kamnana z luknjičastim apnencem, poraščena z jesenovjem in mahovi, zakoličena s trhlimi brajdami in vpeta med nebo in morje, tudi taka pokrajina ima svoj čar. Kras je takšen in očarljiv; mogoče je že sam po sebi lirska snov. In kako učinkuje v tem smislu? Kakšen je Kras v literaturi, kakšen v slikarstvu? Kako je opajal poeta, kako slikarja? So kamen, bori, trave in mahovi, samotne podrtije in tihe kraške vasi prerasle zanju v simbol? In če, kakšen je ta simbol? Taka in podobna vprašanja si posredno zastavlja publikacija Založništva tržaškega tiska Kras, Carso, Karst — Kosovel Spacal. To pesniško in grafično zbirko sestavlja 15 poezij Srečka Kosovela in 15 grafik Lojzeta Spacala. zanimiv , uredniški poskus KOPRSKO KULTURNO PISMO Koncerta v počastitev spomina Ivana Rijavca in Stanka Premrla Prvi je bil v Spodnji Idriji, drugi pa v Podnanosu - Lep nastop tržaškega zbora «.Antonio Illersberg» v portoroškem Avditoriju Na Koprskem in drugod smo v decembru lanskega leta zabeležili Pet glastenih večerov. Prvi je bil v Spodnji Idriji, ko je Zveza kulturnih organizacij iz Idrije organi-zirala v Kulturnem domu IV. občinsko revijo pevskih zborov. Nastopilo jih je sedem, iz- Idrije kar štirje; ženski zbor Slovenijales, tooški zbor Združenja šoferjev in avtomehanikov, komorni moški zbor »Zorko Prelovec* in mešani Pevski zbor, ki so ga na tej reviji Poimenovali po ustanovitelju in anem pevovodji, lanskega po-tetja preminulem prof. Ivanu Rijavcu. Sicer pa je ta ustanovil vse Arijske zbore in tudi okoliškim polagal s svojim znanjem in bogatimi izkušnjami. Nastopil je tudi dobro poznani ženski zbor «Sloga» 12 Črnega vrha. ki je piav pod Ivanom Rijavcem dosegel na lanskoletni reviji »Primorska poje* Pajvišji umetniški vzpon in se u-Vrstil med najboljše na Primorskem. Tako je celotna revija, na kateri sta sodelovala tudi, po šte-'dlu sicer skormna moška zbora iz Dstaleža in od Novakov, izzvenela V blag spomin neumornega, glasbi 1,1 še posebno zborovski, privrženega kulturnega delavca, ki ima Proz dvoma največje zasluge za obnovo zborovskega petja na I-drijskem in viden delež pri razvoju petja na Primorskem po o- sveboditvi. Ne moremo se spuščati v podrobne ocene posameznih zborov, vendar Niko rečemo, da so se poteg ženskega iz Črnega vrha in •hoškega komornega iz Idrije, ki sta si po kvaliteti že pridobila svoj Moves, vsi zbori dobre pripravili m dokaj solidno peli. Vsekakor P? je za nadaljevanje pevske tradicije v Idriji zelo zaslužna Stanka Močnik, ki je po preminulem pe-vjte°dJJ prevzela kar tri njegove zbore. Dobro organizirana revija Je v celoti uspela. tranje bogastvo v domiselnem,, globoko < bčutenem oblikovanju. Ne le, da je "bil pred nami pianist odlične klavirske šole, temveč sodi v vrsto izbranih umetnikov, ki jim je narava podarila izrazite sposobnosti, da lahko iz svoje dojemljivosti in močne doživljajske ter ustvarjalne nujnosti na svojstveno oaziven način oblikuje tonska dela, ki odražajo posebno lepoto. Aleksander Toradze je izreden pianist in umetnik, prepojen s krepko ukoreninjeno zdravo muzikalno kulturo, občutljiva umetniška narava, ki se z dognanimi estetskimi merili predano prepušča živi muziki in njenim vrednotam. In v tej pristni predanosti išče in tudi vselej najde umetniško bistvo, čeprav so dela po svojem slogu različna, kar smo lahko spoznali v delih Lizsta, Haydna in Ravela. V Piranu so se spomnili 210. obletnice smrti velikega mojstra o-semnajstega stoletja, G. Tartinija. Koncert je organiziral kulturni krožek Italijanske narodne skupnosti. Sodelovali so gojenci Centra za glasbeno vzgojo iz Kopra in sicer kvartet rogov glasbene šole v Piranu, violinist s konservatorija v Trstu in baročni kvartet Zavoda za glasbeno in baletno vzgojo iz Ljubljane. Zadnja dva sta izvajala Tartinijeve sonate, medtem ko je kvartet rogov izvedel Pearlovo Partito za štiri instrumente. Celoten večer je bil na lepi umetniški ravni. V portoroškem Avditoriju je nastopil moški pevski zbor »Antonio Illersberg* iz Trsta, ki ga vodi -s#"' r e v j je DAN, 97 Sledd je koncert v organizaciji •društva prijateljev glasbe v Ko-bru. na katerem je nastopil gru-ijnski pianist Aleksander Toradze. a koncert sodi med vrhunske u-toetniške dogodke. Pomenljiv je bil toliko bolj, ker nas je osvajal •hlad človek, osebnost elementar-*te moči, umetnik, ki izžareva no- 97. številka Dneva sodi pravza-zaprav še v leto 1980, a je izšla _prav za novo leto, seveda, z voščil-no sliko Višarij na naslovni strani. S to številko pa je prišlo do spremembe tudi glede odgovornega urednika. Dosedanjega odgovornega urednika Milana Bolčiča je namreč tudi v tem svojstvu zamenjal glavni urednik revije Ace Mermolja. Uredništvo izraža ob tem željo, da bi Bolčič ostal še naprej .odelavec revije, saj si je v svojem dolgoletnem novinarskem poklicu nabral mnogo izkušenj. Vsebina številke je vsestransko zanimiva, saj obravnava vrsto perečih aktualnih vprašanj, med katerimi je tudi potres v južni Italiji z vsem, kar je sprožil v italijanski družbi tudi na politični ravni. O tem piše Ace Mermolja v članku »Molčeči ljudje*, članek z naslovom «Zemlja žre* pa ni podpisan. Vendar pa je teža revije na objavi razgovora za o-kroglo mizo o delovanju Sindikata slovenske šole, ki jo je priredil Dan in na kateri so sodelovali razni dejavniki, ki so bolj ali manj neposredno povezani s šolo, to je predstavniki sindikata, šolnikov in staršev. Razgovor iskreno govori o sončnih in senčnih plateh delovanja Sindikata slovenske šole. Naslednja tema je prostitucija. Mnogi se temu vprašanju izogibajo, ker je pač »delikaten*, vendar si pred njim ne kaže zapirati oči ' iz neke lažne morale, saj gre za izrazito družbeno anomalijo, ki i-raa največkrat svoje vzroke v družbi sami. Članek Dunje Nanut o tej temi je zanimiv, ker ne premleva že znanih stvari, ampak prinaša tudi živa pričevanja. Gre za stvaren prispevek k razumevanju tega pojava. Med zanimivostmi je treba o-meniti še članek o bogastvu pokojnega iranskega šah? v Švici in članek o uporabi balonov v vojaške namene. Branju je namenjen krajši zapis o znamenitem nemškem kabaretnem igralcu Karlu Valentinu, ki je bil genij svoje vrste, ter črtico Lojzeta Kovačiča «Ikbar». Barvna priloga je tokrat posvečena »Zimi v Sloveniji*, ki bo dobrodošla za ljubitelje smučanja in drugih mikavnosti življenja na snegu, prav tako pa tudi »Prizorom iz življenja*, ki prikazujejo dogodke iz Benečije in Kanalske dolihe skozi optiko fotografske kamere. (jk) Tullio Riccobon. Koncert, ki je bil prvenstveno namenjen italijanski narodnostni skupnosti, sta organizirali Italijanska unija za Istro in Reko ter Ljudska univerza v Trstu. Čeprav je ta zbor zelo znan po številnih in dobrih koncertih, ki jih prireja v Trstu in drugod po Italiji, kakor večkrat tudi gostuje v inozemstvu, poznamo ga tudi z uspešnih nastopov na mednarodnih tekmovanjih v Arezzu in Gorici, so ga mnogi prvič slišali. Na portoroškem koncertu se je predstavil s sporedom, na katerem so bile v prvem delu skladbe Palestrine in neznanega avtorja iz XVI. stoletja, dela Mozarta, Schuberta in Illersberga ter Gotovčeva Jadovanka za teletom v italijanskem prevodu, v drugem pa ljudske pesmi v raznih priredbah in obdelavah, med temi znani tretji splet furlanskih Gotis di rosade C. A. Seghizzija. Zbor je bil solidno pripravljen, petje u-brano, interpretacije nazorne in prepričljive. V Podnanosu, rojstnem kraju skladatelja Stanka Premrla, so se spomnili stoletnice njegovega rojstva. Priredili so koncert, na katerem oo nastopili domači zgornje-vipavski mešani zbor pod vodstvom Iva Jelerčiča, moški oktet «Bori» iz Pivke, katerega umetniški vodja je isti dirigent in moški pevski zbor »Srečko Kosovel* iz Ajdovščine pod vods&om Klavdija Koloinija. Iz uvodnih besed, ki so skušale v kratkih potezah opredeliti njegovo delo in njegov pomen za razvoj glasbene kulture pri nas, naj navedem le odlomek: »Če upoštevamo vse njegovo delo okrog orglarske šole, ki jo je nasledil od Antona Foersterja, in jo moral notranje reorganizirati ter posodobiti njen učni program, skrbeti za kadre in si stalno prizadevati za njeno kvalitetno rast, pa če pomislimo na njegovo pedagoško delo na Glasbeni matici, na konservatoriju in kasneje na Akademiji za glasbo, dalje na njegov ustvarjalni opus, na poustvarjalno dejavnost, da še posebej ne poudarimo dolgoletnega urejevanja revije »Cerkveni glasbenik*, ki je strokovno obravnaval glas- IVAN SILIČ (Nadaljevanje na 6. strani) vzporejanja emocionalnega z realnim ob globljem estetskem preo-bražanju kvazimaterialnega tvar-nega piodstata. Tako ne siplje več Kras svojih konotacij samo tistemu, ki je njegov otrok: knjiga je namreč po svoje uspešnica, saj je to njena druga izdaja v prenovljeni, štirijszični obliki. Vzbuja pa mi s svojo postavitvijo vrsto vprašanj, problemov, asociacij, da narekuje po svoje globljo analizo in ne le bežen zapis. Predvsem sta tu razmerji Kras -Kosovel in Kras - Spacal s težnjo po skupnem splošnem imenovalcu v paru Kras - umetnik. Kakšno je to razmerje’ Problem odstira po svoje kup vzporejanj, še najbolj pa tisto iz teksta nad 150 ljubljanskih slavistov, ki so na vprašanje; »Povej za Kosovela tipično temo,* vsi in brez izjeme odgovorili: «Kras!» To mi potrjuje ' "eljavnost enačaja: 'Kosovel je s Krasom nerazdružljivo povezan. In vendar so zanj značilneje tdme kot smrt, melanholija, obup, socialno-kritična vizija sveta, da, celo revolucija in upor. Pa se mu je Kras očitno tako uzaveslil, da ga včasih preprosto kar z njim enačimo. V spremnem eseju pesnika in publicista Cirila Zlobca beremo: «Namreč: predvsem za to gre, ko razmišljamo o svojem odnosu do obeh umetnikov . in do pokrajine, ki ju tako reprezentativno, vsakega na svoj način, označuje, Samo preplet e-mocionalnega z estetskim potiska v ospredje tako imenovano lepoto v obliki, ko nas njena abstraktna narava ne bega, ne sili v iskanje pritrjujočih razlogov zanjo, temveč nas čisto preprosto osvaja, spreminja se v čar. Takšen je Kras v Kosovelovi poeziji, tako učinkuje, čeprav docela drugačen v Spa-calovem slikarstvu, v njegovi grafiki.* Da sta oba omenjena enačaja tako trdna in neodtujljiva, potrjuje v prvem primeru tudi dejstvo, da je Kosovel udejanjil, točneje ponotranjil na platnu Krasa, zlasti v svoji impresionistični fazi, občutja, o katerih smo govorili. Smrt, melanholija in obup so se kot iz palete slikarja prelile v umetniško sliko temnih borovcev, zaspanih kraških vasi in meglenih juter. Kosovelov Kras živi v funkciji tega ponotranjenja ob docela osebnem odnosu in tragični izpovedi pesniške usode. Kako naj bi potem ne vzporejali prezgodnje Kosovelove smrti z nasilno prekinjenim letom brinjevke, s takim curkom vroče krvi na kraški gmaj- ni? Toda ta simbol, kajti očitno v Kosovelovih pesmih Kras to je, ni le strogo individualen. Prav s svojimi osebnimi potezami in svojskim pristopom prerašča ta okvir in izpoveduje vsem skupna občutja, piše liriko univerzalnega in vrednoti poeta, ki ga ustvarja. Tudi zato je simbol neštetih obrazov in v literarnozgodovinski perspektivi številnih interpretacij. Njegova mnogostranskost je omogočila tudi uredniško vzporejanje s Spa-calovimi grafikami, ki s svn.io repetitivno plcskovnostjo spominjajo včasih na puste Kosovelove gmajne. Stičnih točk med njima ne bomo iskali. Njuna umetniška pot je bistveno drugačna in če ju primerjamo, je to docela laično ob mapah, ki se nam ponujajo v takšno ali drugačno opazovanje. Zdi se mi, da je Kosovel nezavedno do kraja označil Spanja,„ že , do]^pfl prej, preden je njegov umetniški izdelek dobil v iskanju svojo vse bolj zaključeno pfid,<&(?. «Razbijam svoj beli Kras, z muko razbijam ga in mislim na Beetnovnov obraz...» je zapisal poet Krasa v svojem »Nokturnu*. In kar pri Spacalu presune tudi najbolj površnega opazovalca, je prav to razstavljanje kraške pokrajine in njenih motivov, njeno razbijanje. Plo-skovnost izstopa iz svoje dvodi-menzionalnosti in meji na prostor-skest tudi tu. In kot je bil Kosovelov Kras docela individualen, tako je oseben. tudi Spacalov Kras, likovno preprost in vendar zamotan v tej svoji prvinskosti, poln simbolov in dostopen najrazličnejšim razlagam. Odprem mapo, kjer ima njegova grafika naslov »Tržaški Kras*: nekaj belih kamnov, ki ploskovno izstopajo, morje, stezica in stopnice, nekaj kolov in nebo. Ali ni s tem povedano vse, vse bistveno o Krasu? Ali ni tržaški Kras morje, skala in nebo? Ob tej likovno grafični omejitvi, ob tej preprostosti in nakazani izdelanosti odpirajo pa te grafike pot fantaziji, bralcu oziroma gledalcu te zbirke vsilijo kar najširše vzporejanje z lastnimi subjektivnimi izkušnjami stvarnosti, ki je tu simbolizirana Tu je mnogostranskost in zavestna nedorečenost poezije Krasa. V paru Kras-umetnik, ki smo ga uvodoma zastavili, ima ta pokrajina vendarle svoje konstante: nekaka prikrita melanholija, barvna prelitost -in otožnost, nagnjenost k neživim tonom, k lirično koprnečim občutjem (značilno je, da opisuje Kosovel Kras večinoma v jesenski podobi), zavest o umiranju, minljivosti, ki ne izključuje upanja in upora do «statusa quo», vse to preveva in prepleta Kosovelovo poezijo in Spacalovo grafiko. Uredniški prikaz Krasa skozi umetnikove oči spominja na avantgardno inter-discipliniranost, odpira pa tudi neko vsem slično, podobno poduhovljeno — z izrazjem marksistične literarne ontologije kvazifenome-nalno — bistvo, ki ga pesnik in grafik dojemata mogoče v svoji lirski, ekstatični celoti, čeprav seveda na drugačne, včasih docela nasprotne si načine. Lirika govori pač zase. Kot je razvidno iz naslova publikacije gre namreč za delo, ki je dostopno širšemu krogu bralcev. Od tu nujnost prevodov v italijanščino, hrvaščino in nemščino, ki niso le informativni in jezikovno pojasnjevalni, temveč so in hočejo biti predvsem umetniški. .( Ob -spoznanju, kako je Kosovel s svojimi rimami, asonancami in a-literacijami, pa tudi s svojim notranjim pesniškim ritmom in miselno razčlembo, tekstovno premišljen, nenaključen in besedno motiviran, potem je jasno razvidna težka naloga morebitnih prevajalcev. Mimo pavšalne ugotovitve, da kaže italijanski prevod drugačen pristop, ki je manj formalistično «zvest» v prenašanju lirskih segmentov v drugi jezikovno stilni sistem (npr. italijanski «dolorante peso* za Kosovelov o-riginal «težko, težko, težko je živeti*), velja omeniti predvsem hrvaškega (na novo ga je oskrbel Slavko Mihalič), ki je kljub nevarni jezikovni sorodnosti formalno in vsebinsko dognan. In če je Kosovel v ekspresionističnem zanosu zapisal: «moja pesem je moj obraz* potem se to kajpada le deloma sklada s to zbirko, kjer dobimo zaradi njene temeljno drugačne namenskosti e-nostransko sliko o pesniku. Glavni akter je tu namreč Kras s svojo tiho očarljivo prisotnostjo, s svojo burjo in z bori, z bledim zimskim soncem in skalami, s svojim večnim umiranjem. Kras s smrtjo kot življenjem . . . MIRAN KOŠUTA 1‘rinfifi'ujh' za DIJAŠKI) MA UK) ke tudi trobilne zasedbe, kakršen je Slovenski trobilni kvintet. V glavnem segajo te stvaritve v novejše obdobje glasbenega ustvarjanja, ko so se ta glasbila osamosvojila in se je njih vlcga izenačila z vlogo ostalih inštrumen-■ tov, ali pa so nastala kot priredbe nekaterih skladb za orgle in podobna glasbila iz baročnega in renesančnega obdobja. Slovenski trobilni kyintet bo pričel svoj nastop s «Suito elizabetin-1 skih p esov* angleškega skladatelja Anthonyja Holborna, čigar u-stvarjalno delo sega v baročno ob-I dobje, v čas njegovega sodobnika Purcella. Holborn je bil dvorni skladatelj, čigar skladbe so nastajale predvsem po naročilu. V tem smislu je 1. 1599 tudi izdal knjigo plesov, takrat najbolj razširjenih instrumentalnih kompozicijskih o-blik, kamor sodijo tudi elizabetinski plesi. Naslednji skladbi sta priredbi za trebila Bachovega »Ccntrapuncta št. 1» ter «Preludija in fuge v e-molu* iz cikla «Wohltemperiertes Clavier*, v katerem se je Bach izkazal za najvišjega mojstra fuge vseh časov glasbene zgodovine. Zvok trobil je v teh skladbah zmagoslaven in slavnosten te. se približuje zvoku orgel, za katere je Bach tudi največ napisal. V prvem delu koncerta bomo poslušali še «Simfonijo za zbor trobil* malo poznanega ruskega skladatelja Viktorja Ewalda, ki je poleg profesure na politehneni u-niverzi v Leningradu sodeloval tudi v godalnem kvartetu Beljajev. Po svoji kompozicijski usmerjenosti se je nagibal raje k pozni romantiki kot pa k strujam svojega časa. Napisal je precej godalnih skladb, medtem ko predstavlja «Simfonija za trobila* kompozicijsko izjemo. V vseh treh stavkih simfonije se Ewald stalno nagiba k narodnim motivom po zgledu Čajkovskega, kar je opaziti predvsem v drugem stavku, ki je zgrajen v petčetrtinskem času. Slovenski trobilni kvintet je vključil v svoj repertoar tudi skladbo našega tržaškega skladatelja Pavleta Merkuja, ki je za ta ansambel sestavil »Divertimen-to št. 3 za kvjntet. trobita in s terti izpolnil željo ansambla, da bi: i-mel v svojem repertoarju ‘udi skladbo stfiWft’skega avtorja. Skladba je doživela svojo krstno predstavitev 28. februarja lani v Radencih, v četrtek pa jo bo Slovenski trobilni kvintet prvič predstavil naši publiki. »Divertimcn o* je sestavljen iz štirih stavkov, od katerih sta prva dva. Fanfara in Scherzo, kratka in izredno ritmična, zgrajena v vseh tonalitetah ter segata celo v atcnalnost. V Canzrnetti prihaja do izraza spevnost trobil, medtem ko je Collage zgrajen na ritmičnem estinatu, na katerem se zvrstijo najbolj znane teme slovenskih narodnih pesmi in popularnih motivov Slovenskega okteta. Tej skladbi bo sledila «B°jna suita* nemškega baročnega skladatelja Samuela Scheidta, katero je skladatelj zgradil po tedanjih kompozicijskih pravilih instrumentalne suite, to je zbirke najbolj znanih plesnih rifmrv in oblik tistega časa. Tudi ta skladba je nastala za orgle in je bila šele pozneje prirejena za trobila. »Bojna suita* je ljubko in pompozno komorno delo. zgrajeno v duhu baročnega stila. Slovenski trobilni kvintet bo zaključil svoj nastop s »Kvintetom* sodobnega angleškega skladatelja in virtuoza trobente, Malcoma Arnolda, ki jet tudi član Londonskega simfoničnega orkestra. Tudi ta skladba je nastala po naročilu ansambla in jo odlikuje predvsem tehnični virtuozizem. m. b. V AJDOVSKI PILONOVI GALERIJI Prvi ciklus razstav članov Društva likovnih umetnikov Severne Primorske V ajdovski Pilonovi galeriji so konec decembra odprli razširjeno razstavo (prva je bila v novogoriški galeriji Meblo) pred kratkim reorganiziranega Društva likovnih umetnikov severne Primorske, ki vključuje skoraj vse likovne u-metnike, ki žive in ustvarjajo v tem regionalnem prostoru. Razstava, na kateri se seznanimo z deli nekaterih članov, slikarjev, grafikov in kiparjev: Lucijana Bratuža, Franca Goloba, Danila Jejčiča, Pavleta Medveščka, Negovana Nemca, Rafaela Nemca, Rudija Pergarja, Marka Pogačnika in Miloša Volariča, bo prenešena še v Kanal (februarja 1981), v Tolmin (marca) in v Idrijo (aprila). Zakaj so se nekateri likovniki, ki so že prej delovali v Društvu likovnih umetnikov Primorske, od ločili, da ustanovijo novo društvo ter predvsem, zakaj jim je potrebno delovanje v nekem strokovnem društvu, katerega glavni namen je skupno razstavljanje, če vsak od njih hodi po individualni poti svojega ustvarjanja? Na vsa ta vprašanja so odgovorili sami člani v predgovoru kataloga, ki sicer podaja, poleg fotografij, tudi osnovne biografske podatke in kratek avtorjev oris lastnega u-stvarjalnega opusa. Ker je pred nami nova skupina, ki obeta ne samo kvalitetno rast le te kot celote, temveč tudi viden razvoj v opusih posameznikov, ne glede na generacijsko pripadnost in slogovno opredelitev, se zdi potrebno objaviti tisti del njihove skupne besede, ki pojasnjuje vzroke in namen njihovega skupnega delovanja. Člani društva likovnih umetnikov severne Primorske sporočajo: «Preden je sedanje društvo nastalo, smo delovali kot društvo skupaj z obalnimi likovniki. Vendar ni bilo moč izničiti geografske ločenosti obeh delov Primorske. Zdaj občutimo naše severnoprimor- sko društvo bolj harmonično povezano s prostorom, v katerem živimo in ustvarjamo. Tako je naravno nastala tudi težnja, da bi skupaj predstavili naše ustvarjanje v galerijah in mestih prav te Severne Primorske. Saj je naše delo vendar ena od plasti kulturnega življenja tega področja, ne glede na to, da često delamo sami in molčeči v svojih ateljejih. Iz zgodovinskih izkušenj pa vemo, da kultura in z njo družba nima tistega pravega zvena in etične vrednosti, če znotraj njenega tkiva ne nastajajo tista občutljiva in zamudna ter navidez neuporabna dela, ki sestavljajo umetniški izraz določenega časa in kraja. Potreba, da naše delo živahneje zadiha in deluje v prostoru Se- verne Primorske je očitnejša, če pomislimo na neposredno bližino naše narodnostne, pa tudi ekonomske meje. Skozi umetniška dela smo skozi stoletja vzdrževali in izostrovali našo narodnostno iden- titeto. Tukaj, na robu narodnega organizma, še naprej čutimo pomen umetniškega ustvarjanja v tem smislu.» Uvodno besedo likovniki zaključujejo: «Zavedamo se, da razstava v tako omejenem obsegu ne more pokazati več kot prerez skozi trenutno ustvarjanje članov društva. Vendar je tudi tak pregled pomemben, če pomislimo na dvoje. Prvič bo občinstvu laže opaziti in spremljati naše vsakdanje ustvarjanje v krajih, kjer pač delamo, če bo imelo pregled nad celoto in nek osnoven vtis o značaju vsakega avtorja posebej. Drugič pa bo razstava, kolikor jo bodo s posluhom podprle ustrezne kulturne skupnosti, potovala skozi galerije in s tem skozi središča Severne Primorske, in tako na tem celem področju utrdila poznavanje naporov likovnega ustvarjanja članov društva v domači deželi.» PIERLUIGI PALLANTE: «KPI IN NARODNOSTNO VPRAŠANJE 1941-1945» (2) ZGODOVINSKO - SOCIALNA PODLAGA ERCOLI (1933) IN GRIECO (1936) O TRSTU Pomanjkljivosti in pravilnosti treh uvodnih sestavkov - Zakaj avtor ni upošteval Speransovega, to je Kardeljevega dela o slovenskem nacionalnem vprašanju ? Preden se lotimo v našem nadaljevanju poročanja in presojanja Pallantejevega dela KPI IN NARODNOSTNO VPRAŠANJE -FJK 1941 - 1945, si moramo ogledati kar tri uvodne sestavke, ki j v precejšnji meri pripomorejo 'bralcu k pravilnemu razumevanju avtorjevih raziskav in namenov videmskega FURLANSKEGA INŠTITUTA ZA ZGODOVINO OSVOBODILNEGA GIBANJA - LSTITU-TO FRIULANO PER LA STORIA DEL MOVIMENTO Dl LIBERA-ZIONE, ki je delo izdal kot peti zvezek svoje seriie pod naslovom ŠTUDIJE IN DOKUMENTI. V prvem uvodnem sestavku — »Predstavitev* — predstavlja Inštitut Pallantejevo študijo, v drugem — «Beležka» — se avtor zahvaljuje vsem, ki so mu pomagali, tretji sestavek — verjetno tudi avtorjev — pa nosi naslov »Premisa*. V predstavitvi se po pravici po-,udarja, ga gre «v dobršni meri za originalno dokumentacijo*, kar je seveda hkrati ena izmed glavnih tehtnih lastnosti Pallantejevega dela. V istem stavku pa videmski inštitut poudarja, da »gre za posebnost in izvirnost furlanskega in julijskega odporniškega gibanja . . . problemsko različnega od tistega, ki se .je razvijalo v drugih italijanskih deželah . . .» in nadaljuje, da se je oboroženi odpor pojavil v Benečiji v Brdih in na tržaškem Krasu — kot tudi v Istri že v pomladi — poletju 1942». Gre torej za, verjetno nehoteno napako (najbrž zaradi pomanjkljivega poznavanja slovenskih virov), saj je znano, kdaj so padie prve žrtve odpora tudi v samem tržaškem mestu, sežanska občina pa slavi že 28. avgust 1941 za svoj praznik začetka vstaje, prva primorska domačija je bila požgana pred pomladjo 1942, v prvem spomladanskem mesecu pa je že divjala kar prava — znamenita — aprilska bitka na Nanosu. Za morebitno izpopolnitev zadevnih podatkov v drugi izdaji Pal-lante.ieve študije bo poleg številnih člankov v raznih dosedaniih letnikih Primorskega dnevnika (predvsem v jubilejnih številkah in v zborniku »Istra in Slovensko primorje* iz leta 1952) videmskemu inštitutu koristila tudi vsebina članka v tržaškem Jadranskem koledarju za leto 1981 pod naslcvnm 40-LETNICA NASTANKA OF NA TRŽAŠKEM izpod peresa Milana Pahorja, pa tudi vojaški muzej pokojnega Henriqueza hrani neka.i izredno pomembnega — zlasti slikovnega in- letako” — gradiva iz tictih prvih dveh let vstaie. Pohvalo pa zasluži v tej predstavitvi marsikatera točna u- sti in pravičnih zahtev prijateljskega jugoslovanskega odporništva brez odstopanja mešanih ozemelj . . .» Toda ta ugotovitev oz. taka zatrjevanja terjajo po eni strani obsežnejšo raziskavo (ki v pričujoči sestavek ne spada) in primerjavo izvajanja bodisi bonskih sklepov, bodisi sporazumov s KP Slovenije in Hrvatske iz leta 1936. Hkrati pa se spontano poraja vprašanje: Zakaj se Inštitut s Pallantejem vred izogiba omenjanja prekomorskih brigad sploh, še posebej pa odsotnosti partizanov italijanske narodnosti v njih z «mešanih ozemelj* za razliko od prisotnosti neredkih Italijanov s teh ozemelj v kvizlinških republi-kinskih ali drugih podobnih bolj ali manj prikrito kolaboracioni-stičnih oboroženih enotah, med katerimi je bila tudi na pr. po-deštatova »guardia civica*. In: Ali zadostujejo za pravilno razlago tedanjega obnašanja tržaškega proletariata — pred in po kapitulaciji Italije — raziskave in zaključki nekaterih mladih raziskovalcev, ki so bili doslej objavljeni v Biltenu tržaškega Inštituta za zgodovino osvobodilnega boja? Mnenja smo, da je končno točna tudi četrta trditev, toda brez obeh besedic »morda*. ki je zapisana v predpredzadnjim odstavku predstavitve Pallantejeve monografije in ki se glasi: «Morda je obravnava te problematike v knjigi nekoliko osamljena spričo tistega, kar se dogaja na drugih sektorjih svetovne šahovnice in ki ima neposreden vpliv na zavzeta stališča političnih sil v posameznih trenutkih, predvsem jugoslovanskih, toda razpoložljiva dokumentacija je še pomanjkljiva in kronološki termini 1941 1945 — ki si jih je av- tor določil za svoje delo — morda niso povspm zadostni za celotno presojo vprašanja, ki ima zgodovinske komponente, ki presegajo te omejitve.* Iz Grugega uvodnega sestavka — avtorjeve »Beležke* — izvemo, da so avtor iu pomagali poleg najpomembnejšega Lina Zocchija še Mario Lizzero, Umberto Mas-sola, ki je prav lani umrl, Gallia-no Fogar, Giorgio Jaksetich, Ren-zo De Felice in drugi. Ni pa med njimi nobenega slovenskega pro tagonista. Menimo, da Pallante ni mogel imeti nobenih ovir, da bi se obrnil vsaj na dva ali tri izmed tistih, ki so skupaj’'Š Liz1 zerom, Zocchi.iem in drugimi vodili važne pogovore in sklepali dogovore in sporazume in med katerimi so bili v prvi vrsti Leskošek, Babič, Bebler in drugi, katerih imena srečujemo v Pallan- f ■ ŠM ■Wm PIERLUIGI PALLANTE II P C. I. e la questione nazionale Friuli-Venezla Giulia 1941-45 011 Naslovna stran Pallantejevega dela «KP1 in nacionalno vprašanje v Furlaniji - Julijski krajini 1941 - 45» gotovitev. Med njimi naj omenimo predvsem dve: «odločilna kontrola Jugoslovanov* v teh krajih ter njihova vojna za njihovo ponovno združitev z matično domovino in — drugič — da gre pri Pallante-11 jeyi študiji za »prvo organsko sistemizacijo gradiva*, za «prvi resni prispevek k poglobitvi ene izmed velikih osrednjih tem odpor ništva in italijanskega političnega življenja, narodnostnega vprašanja kot se je doživljalo v enem izmed najhujših razdobij sodobne italijanske zgodovine: gre za prav gotovo še vedno živo in perečo problematiko — vsaj v teh obmejnih krajih — kljub slehernemu sporu med Italijo in Jugoslavijo, ki je našel rešitev v nedavnem osimskem sporazumu.* Točna je tudi tretja trditev Inštituta, da je v JK prišlo do navzkrižja med »nacionalnimi interesi jugoslovanskih odporniških sil in interesi italijanskih antifašističnih sil . . ., ki so hotele ohraniti povojni Italiji ozemlja ali dele ozemelj, ki jih je nova Jugoslavija zahtevala zase ...» in da je »spričo narodnostnega vprašanja . . . KPI opravila pomembno in hkrati skrajno težavno in deli katno vlogo .... ne da bi se pri tem oddaljila ali se poskušala oddaljiti od političnih usmerite\ bonskega kongresa leta 1926, v duhu sporazumov o akcijski enotnosti, podpisanih leta 1936 s KP Slovenije in Hrvatske . . ob upoštevanju krajevne politične stvarno- tejevi raziskavi in ki so skoraj vsi še živi. Ni dvoma, da bi bilo med vsemi najvažnejše pričevanje dr. Antona Vratuše. Se je mladi zgodovinar poskušal obrniti vsaj nanj kot na osebnost, ki jo v svoji knjigi najbolj pogosto omenja?. »Premisa* — tretji uvodni sestavek pa ne terja nobene bistveno važne pripombe, saj ne vsebuje nič važnega, razen dveh znanih citatov iz Vivantejevega «Ireden-tisma . ..» in •Curielovega političnega eseja o Slovencih v JK, ki pa nam je postal dostopen šele pred sedmimi leti. Če po teh uvodnih pripombah preidemo na prvo poglavje prvega dela («Zgodovinsko - socialne osnove in teoretične osnove narodnostnega vprašanja». ki obravnava: Trst in Italija: komunistično organizacijo, fašistični režim, slovenski odpor pred vojno), moramo takoj ugotoviti, da je pač zelo težko vse te teme obdelati na pičlih desetih straneh. Zlasti si bo bralec zastavil vprašanje, ali .je sploh mogoče dovolj temeljito obdelati odpor Slovencev med obema vojnama, ne da bi o-menili znano Čermeljevo knjigo, ki je izšla v italijanskem prevodu že več let pred Pallantejevo? Pa tudi Regentovi Sprmini bi bili v okviru tega poglavja vredni navedbe, a jih Pallante očitno ne pozna — vedno zaradi neznanja slovenščine, saj doslej še niso bili prevedeni v italtianščino. Z izredno močnim poudarkom pa moramo zapisati očitek, da avtor ne pozna poglavitnega dela o slovenskem narodnem vprašanju: Speransovega «Razvoja». Kako je namreč mogoče pravilno presojati odnos katerekoli politične formacije do slovenskega narodnega vprašanja brez te njegove edinstvene marksistične analize? Kdo je kriv, da Sperans še ni preveden v italijanščino tako kot je že pred več leti preveden v nemščino in sicer po zaslugi znanega koroškega slovenskega pisatelja? Pri tem ne mislimo, da tako stanje avtorja opravičuje, tem manj, ker si je ponekod «pomagal» s citati iz spisov Poccecaia, Salvatorellija, De Felice ja in podobnih večkrat vprašljivo objektivnih avtorjev — skoraj vedno brez potrebe, saj bi svoje obravnavanje lahko podpri s citati iz tekstov manj vprašljivih dokumentaristov. Ni tudi nobenega dvoma, da je Pallante premalo podčrtal važnost in — brez pretiravanja rečeno — vse-italijansko in tudi evropsko važnost statističnih podatkov delovanja posebnega fašističnega tribunala. Kajti: Ng gre le za nesorazmerno veliko število smrtnih in drugih obsodb Slovencev v primerjavi z. drugimi. Gre tudi za neizpodbitno dejstvo, da tako množičnega političnega procesa, kakršen je bil pred štiridesetimi leti Tomažičev, ne pozna niti zgodovina karbonarskih borb za zedinjeno Italijo. Umestna bi bila seveda tudi marsikatera pohvala kot je na primer objava v slovenski politič-nozgodovinski literaturi premalo znan ali skoraj neznan tekst resolucije socialističnih sekcij JK od 21. sept. 1919 o vstopu v PSI s poudarkom, da «sklep o zedinjenju slovenskega in hrvaškega proletariata z italijansko socialistično organizacijo ne prejudicira stališča socialdemokratske stranke glede samoodločbe narodov in torej nikakor ne zadeva političnih, narodnostnih vprašanj in vprašanja državne pripadnosti*. (Citat je Pallante vzel iz knjige M. Pacorja »-Confine orientale* iz leta 1964!) Kdor bo v prihodnosti razglabljal o pravilnosti tedanje resolucije in s tem nadaljeval tudi po drugi vojni pogreto polemiko, bo pač moral upoštevati tudi Pallantejeve citate z njegovim povsem umestnim komentarjem vred, kakor seveda tudi dejstvo, da zmagovita Italija na mirovnih pogajanjih 1919 - 20 na samoodločbo ni hotela pristati, temveč je terjala izvajanje določb tajnega londonskega pakta iz leta 1915 ter hkrati zasedla kar precej več o-zemlja od določenega, medtem ko je po drugi vojni leta 1946 — po porazu — predlagala plebiscit na ozemlju, ki ga je v dveh in pol desetletjih kar precej raznarodi-la in pri tem vsemu svetu dokazovala, da je taka rešitev edino pravična, češ da to načelo vsebuje celo znana izjava treh komunističnih partij iz leta 1934. Drugo poglavje prvega dela Pallantejeve študije pa obsega skoraj 14 strani in obravnava »teoretično stališče KPI glede narodnih manjšin in izvajanja splošnih načel v Julijski krajini*. Njegova vsebina je torej aktualna tudi danes in žal moramo vnovič — ob branju ugotoviti nepoznavanje Speransovega »Razvoja . . zlasti pa ugotovitve takrat 28-letnega Kardelja o Trstu in njegove državne pripadnosti spričo takratnih mednarodnih razmer. Hkrati pa so glavna značilnost tega poglavja obsežni splošno znani citati — kar tri strani od Štirinajstih — iz Lenina, in še več iz Stalina. In tudi v zvezi s tem bi bilo nujno povedati še Kardeljevo zadevno mnenje iz njegovega predgovora k drugi — povojni — izdaji »Razvoja. . .». Po svdje je. — danes le relativno — zanimiva polemika med pokojnima Ivanom Regentom («Mat-tecw) in Dragom Gustinčičem («A* nin») v reviji «Lo Stato Operaio* v letih 1934 - 35. Vsekakor pa tista polemika ni bistvene važnosti za razumevanje obravnavanega vprašanja, zlasti če upoštevamo vse tisto, kar sta o tem v slovenščini pisala Regent in Gustinčič. (Teh tekstov pa Pallante žal ni upošteval.) Bolj pomemben je spis Ercolija - Togliattija iz leta 1933, ki ga Pallante označuje kot «osnovno» važnega, ker gre za prvi Togliattijev tekst o Trstu. To je zapis, v katerem Togliatti odgovarja na neko pismo revije «Lo Stato Operaio*. »Ker je bralec pisal o Trstu z ekonomskega vidika, mu Togliatti odgovarja, da »popolnoma pozablja da obstaja v Trstu narodnostno vprašanje in da bi mestni italijanski proletariat pred razmišljanjem, kako se bo znebil gospodarske oslabelosti, moral brezpogojno postaviti in zahtevati pravico slovenskega in hrvaškega prebivalstva Julijske krajine, da razpolaga samo s seboj vse do ločitve od italijanske države. In le na ta način postavljeno vprašanje, t.j. izhajajoč^ iz borbe z a pravico do samoodločbe Slovencev in Hrvatov, ki jih zatira italijanski imperializem, italijanski proletariat Trsta lahko prispeva k radikalni rešitvi tržaškega problema ter se s tem popolnoma razlikuje od italijanske buržoazije kakor tudi od 'tržaške’*. Pallante komentira te To-gliattijeve stavke s poudarjanjem, da se «po Togliattijevem mnenju tržaško vprašanje lahko reši samo s samoodločbo Slovencev in Hrvatov* in da je »potrebno upoštevati statistike iz »Lo Stato 0-peraio* o narodnostnem sestavu dežele, ki pripisujejo večino slovanskemu elementu.* «.. . in radikalna rešitev ni mogla biti nič drugega kot v eventualni ločitvi mesta od Italije*, zaključuje svoj komentar Pallante. Zanimiv je tudi citat iz pisanja, katerega avtor je pok. Ruggero Grieco, objavljenega — prav tako o Trstu — tri leta pozneje (1936) v isti reviji. Citat se glasi: »Trst je glavno mesto Julijske krajine, povezan je z okoliškim podeželjem gospodarsko in socialno. Po drugi strani pa je v Trstu skoncentrirana najvažnejša množica industrijskih proletarcev v deželi. Tržaški proletariat ima nalogo voditi borbo za rodno o-svoboditev Julijske krajine . . . da bi postal resnični voditelj kampanje podeželja in premostil razkol mgd mestom in podeželjem, ki ga je ustvaril kapitalizem*. — Citatu sledi Pallantejeva pripomba, da gre za avantgardno vlogo tržaškega proletariata v borbi za narodno osvoboditev Slovencev in Hrvatov. (Nadaljevanje prihodnjič) S. R. Na četrtkovem koncert« simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije v Kulturnem domu je nastopila kot pianistka solistka znana slovenska glasbena umetnica Dubravka Tomšič - Srebotnjakova SLOVENSKO LJUDSKO IZROČILO Vsebinsko in tehnično vsekakor bogata knjiga Pri Cankarjevi založbi v Ljubljani je izšla knjiga, ki jo lahko 'v marsičem primerjamo z lani izišlo knjigo Matjaža Kmecla, posvečeno slovenski zemlji in njenim lepotam. Medtem ko je knjiga Zakladi ■Slovenije prikazovala naravna bogastva in lepote slovenske zemlje, je knjiga Slovensko ljudsko izročilo, ki je sedaj pred nami, sinteza slovenske etnologije. Prinaša temeljne izsledke, ki jih je ta znanost odkrila v preteklosti in še zlasti sadove raziskovanja zadnjih dveh desetletij, časovno pa sega do današnjega časa. Obe knjigi, ki sta si sicer tematsko različni in oblikovno podobni, pa vsebinsko dopolnjujeta druga drugo in tvorila zaokrožen kompleks prikazovanja slovenske zemlje, njenih naravnih bogastev in lepot ter življenja na tej zemlji. Pri tem so obdelana vsa področja življenja. od gospodarstva do kid-ture. In ker je knjiga tudi bogato ilustrirana ter govori o življenju, o katerem radi beremo in gledamo slike, je na moč privlačna. Pa tudi reprezentativna je, saj se lahko z njo postavljamo v kulturnem svetu. Temu svetu pa je bila izdaja prvotno tudi namenjena. Kajti s takim duhovnim bogastvom v preteklosti se lahko samo ponosno predstavljamo svetu. Pobuda za knjigo je prišla od zu- SLOVENSKE KNJIGE V LETU 1981 (3) V PROGRAMU CANKARJEVE ZALOŽBE DVE ZBIRKI DRUŽBENOPOLITIČNIH DEL V V letu dni bo založba izdala 71 del v trinajstih zbirkah - Sest del v zbirkah Marksizem ter Misel in čas - Domača in tuja dela Takoj na začetku lahko zapišemo, da je novi knjižni program Cankarjeve založbe za leto 1981 v nekem smislu zelo premišljeno izbran, uravnotežen je v žanrskem smislu, posveča dolžno pozornost domači, izvirni knjigi in obeta, kljub težavam in restrikcijam na gospodarskem področju, da ga bo založba tudi uspešno in v zadovoljstvo bralcev izpolnila Znano je, da je Cankarjeva založba ena tistih slovenskih založb, ki najbolj premišljeno in načrtno izdaja pri nas marksistična m druga aktualna družbenopolitična dela.. Zato naj naš 'prvi sestavek o njenem programu velja njenima prvima zbirkama letošnjega programa, in sicer zbirkama Marksizem in Misel in čas. V zbirki Marksizem jc na programu pet del. Tu je četrti zvezek izbranih del Vladimira Ilji-ča Lenina, ki ga je uredil, izbral tekste in mu napisal spremno študijo dr. Marijan Britošek. Četrta knjiga Leninovih izbranih del vsebuje njegove spise iz obdobja stolypinske reakcije. Leta 1909 -1914 so bila za Lenina čas najbolj napornih bojev na ideološki fronti. Stranko je bilo treba obvarovati pred .deološkim razkrojem v času nenehnih razprav, frakcijskih bojev, razcepa med boljševi-ki in menjševiki, idejnih sporov in razcepa v sami boljševiški stranki. V teh sporih nikakor ni šlo le za vprašanje subtilnosti, kot so mnogi mislili, ampak za temeljna vprašanja revolucionarnega gibanjri. Četrta knjiga nam približa Leninov boj za ohranitev stranke, ki ji je Lenin začrtal platformo in določil razmejitvene linije. Obdobje reakcije je pojmoval kot čas priprav za nov napad na carizem. Predah v revolucionarnem boju je bilo treba izkoristiti za poglobitev njene vsebine. Predvsem je bilo treba izdelati taktično linijo stranke v času * reakcije. Treba je bilo razmisliti, kako bi bilo mogoče izkoristiti legalne možnosti za delo na dumski tribuni ter ohraniti stranko ob prehodu v ilegalo. Po zaključku izdaje Marxovih in Engelsovih Izbranih del se je naj-neposredneje zastavila potreba po objavi izbora iz njune korespondence. Tako bo letos izšla prva knjiga Izbranih pisem Marxa in Engelsa, ki bo vsebovala tako njuno medsebojno dopisovanje kot tako imenovana pisma tretjim ose-, bam .izbor korespondence pa bo zajemal kar tri knjige. Izbor pisem bo tematsko urejen in bo zajemal: kritiko politične ekonomije, politično zgodovinska pisma s poudarkom na taktiki in strategiji delavskega gibanja ter vprašanje teorije (filozofija, naravoslovje, umetnost). Prva knjiga pisem bo zajemala kritiko politične ekonomije in bo obsegala pisma iz štiridesetih let (kritika nacionalne e-konomije), pisma do rokopisa iz let 1861 - 63 ter pisma o Kapitalu. Tudi tretja knjiga iz te zbirke je zelo tesno povezana z izbranimi deli Marxa in Engelsa. Gre namreč za Register k izbranim delom Marxa in Engelsa, ki so izšla pri Cankarjevi založbi v petih zvezkih v letih 1967 - 1975. Ker je omenjena izdaja zdaj zaključena, je bilo sklenjeno, da se register, ki je neobhoden in dragocen pripomoček za branje Marxo-vih in Engelsovih tekstov (še posebno za bralca, ki se branja klasika marksizma šele loteva) in ki ga vsebuje vsaka resnejša izdaja njunih del, natisne v posebnem dodatnem zvezku. Predmetni in imenski register za slovensko izdajo Marx-Engelsovih izbranih del je opravljen skrbno in natančno, Naslednje delo iz te zbirke je knjiga S. S. Prawerja »Karl Marx in svetovna književnost*. Avtor te knjige, ki jo imajo za eno najpomembnejših knjig, kar jih je bilo napisanih o Marxu v angleščini, je profesor nemške književnosti v Oxfordu. Poleg tega je to edino delo, ki sistematično raziskuje in razlaga MarxoVo branje beletristike, Znšno je; namreč, da' je Marx poleg znanstvene in filozofske literature veliko brki, od mladih let pa do kenea. življenj^, dela pesnikov, romanopisce^ ih dramatikov v vseh glavnih evropskih jezikih. Pravvei*. si uit« j'knjigi prizadeva, da bi prikazal, kaj je Marx pisat in govoril o beletristiki v različnih obdobjih svojega življenja, od doktorske disertacije preko Kapitala do rokopisov zadnjih let, kako je uporabljal prebrana beletristična dela, kako je uvajal v svoje tekste terminologijo in koncepte literarne kritike ter kako je, gledano z druge strani, beletristika prodirala v Marsove tekste in jih oblikovala Peta knjiga iz te zbirke je delo znamenitega sovjetskega režiserja Sergeja M. Eisensteina »Montaža, ekstaza*. Einsenstein je v tej svoji obsežni in več kot le zanimivi esejistiki načenjal vrsto praktičnih in teoretičnih problemov filmske umetnosti. V vsem. se izrazito kažeta dve poglavitn; sestavini njegovega hotenja in u* stvarjalnih zamisli: nenehno iskanje in preseganje obstoječega in hkratno revolucionarno pojmovanje filma kot umetnosti in filmske estetike v revolucionarnem spreminjanju časa. Zbornik njegovih esejev prinaša časovni in tematski razpon avtorjevih pogledov in teoretičnih razglabljanj o filmu od eseja Metode postavitve delavskega filma in razprave Kako posneti' Kapital do enfcga zadnjih zapisov o barvnem filmu, ki je nastal že v letu režiserjeve smrti. V celoti nudi zbornik, zanimiv in še zmeraj aktualen pogled avtorja Križarke Potemkin in Ivana Groznega v estetske, formalne in idejne probleme filma. Zborniku so dodani uvod, opombe, biografija in filmografija Eisensteina ter slikovno gradivo. V drugi zbirki Misel in čas pa je napovedanih kar šest del, izmed katerih jih je kar pet izpod peresa domačih, slovenskih in jugoslovanskih avtorjev. Tu je študija Aleksandra Grličkova »Sodobni svet in socializem*. Dejstvo je namreč, da je današnje medna-' rodno dogajanje, s katerim je Jugoslavija kot socialistična in neuvrščena država tesno povezana, v središču naše pozornosti. Pri tem so pomembne ne le idejnopolitične silnice, ki na zunaj dovolj jasno zaznamujejo današnji svet in njegove dileme v protislovju naprednih in nazadnjaških sil, razvitega in nerazvitega sveta itd., marveč še bolj današnji e-konomski tokovi in družbeno ekonomsko dogajanje sploh. Aleksander Grličkov, eden izmed jugoslovanskih vidnejših teoretikov in političnih delavcev razgrinja v svoji študiji, napisani v pregledni, jasni obliki metode intervjuja, prav te eksistencialne zgodovinske probleme časa in današnjega sveta. Avtor kritično, z velikim poznavanjem tako teoretičnih kot praktičnih vidikov problematike, obravnava tako izrazito sodobne aktualne teme, kot so spopadi med socialističnimi državami in podobne probleme v odnosih med neuvrščenimi državami. Delo A. Grličkova pomeni pomemben teoretično politični prisDevek pri o-bravnavanju te problematike A ob vsem tem aktualnem in sodob- ■ nem še vseskozi' značilna avtorjeva lastnost: nedogmatski pristop, 'ki sproža v bralcu hotenje k''razmišljanju, k aktivnemu odnosu do teme in ga s tem oborožuje z vedenjem o silnicah in smereh gibanja sveta, katerega državljani smo. Drugi avtor te zbirke, France Bučar .obravnava v svoji knjigi »Upravljanje* svojsko, živo, celovito in neshematično temeljne probleme, ki jih vsebuje pojem upravljanja. Pri tem1 gre* avtor Vsesko- . zi vštric s sodobnim čazvojem te znanosti v svetu in to svoje vedenje kritično” uporablja pri o-bravnevi posebnih jugoslovanskih problemov. Pri tem avtor izhaja s stališča, da je upravljanje dejavnost, s katero ljudje zavestno u-smeriajp svoje akcije, da bi dose gli ■ določene cilje zaradi zadovoljevanja svojih potreb. Zato je Bučarju upravljanje enoten družbeni proces, v katerem je osnovni problem razmestitev nj' gibalne sile — družbene moči, saj je od tega odvisen položr.' človeka Tretje delo te zbirke je napisal Andrej Ule ped naslovom «Osnovni filozofski problemi sodobne logike*. Uletova razprava skuša osvetliti nekatera temelj.-na filozofska vprašanja sodobrie logike pri treh najbe1' vidnih filozofih in logikih in sicer pri G. Fregeju, B. Russelu in L. \Vittgen-steinu. Osrednji oroblem njegovega dela je odnos med marksizmom ih analitičnimi filozofskimi šolami. Avtor namreč postavlja njihove logične koncepcije v družbeno zgodovinske predpostavke ter z marksistično dialektičnimi kate-. gorijami analizira možnost in o-mejenost anhlitičn? 'lozofije. Tudi četrta i.njiga je domače filozofsko delo in sicer knjige Ceneta Logarja »Eksistencialna filozofija*: Logarjevo delo je obsežna analiza in kritika filozofija Martina Heideggra. Pri tem oriše avtor družbeno in filozofsko podstat nemškega eksistencializma .njegovo družbenopolitično vlogo ne le v zgodovinskem kontekstu, marveč tudi vzroke in pojave njegovega vplivanja v svetu in še zlasti pri nas. Osrednja pozornost pa velja analizi poglavitnega Heideg-grovega dela Bi1, in čas. Le ta je opravljena natančno, tako rekoč ob navajanju dobesednih povzetkov od stavka do stavka. Pri tem je Logarjev kritični spoprijem s filozofijo eksistencializma in Heideggrom kritika idealizma nasploh in (o s pozicij dialektično materialistične teorije odraza, kakršno je zastopal Lenin v svojem delu Materializem in em-piriokriticizem. Peta knjiga je delo zgodovinarja Russela Jacobyja »Družbena amnezija. Kritika konformistične psihologije*, v kateri avtor obravnava problematiko psihoanalize preejvsem s kritičnega in zgodovinskega stališča. Zaradi svoje polemičnosti pa tudi odprtosti zavzema med mnogimi prikazi psihoanalitičnega gibanja posebno mesto. Drugače kot mnogi avtorji, ki skušajo najti most med psihoanalizo in marksizmom, Jocoby noče »humanizirati* Freuda, pač pa išče resnične vrednosti spoznanj psihoanalize za marksistično teorijo in prakso, Druga vrednost tega dela pa je dejstvo, da Jaco-byjeva knjiga ne šari po zgodovinski preteklosti psihoanalize, marveč uspešno in zanesljivo razčlenjuje slabosti raznih sedanjih in polpreteklih struj in modnih gibanj te stroke, ki so se in se še smatrajo kot vrhunska dognanja kritične in celo marsistične zavesti in misli. Tako je Družbena amnežija poglobljen prispevek k splošni materialistični teoriji in. praksi in hkrati delo, ki ga že dolgo pogrešamo. .; In kočno je tu še šesta, zadnja knjiga te zbirke, to pot spet izpod peresa domačega avtorja. Gre za delo Rikarda Štajnerja »Kriza II*, ki do določene meje nadaljuje, hkrati pa odločno razvija in poglablja tematiko, ki jo je isti avtor obdeloval v delu «Kriza*, ki je izšlo že leta 1975 pri Cankarjevi založbi. Nova tematika oklepa najprej »odnose in rffefiatližme heokclonfa--lizma*, kjer avtor zelo Uspešno '-prevaja'* orjaško shov, ki jč bila surovo zbrana v različnih organih Združenih narodov ter obdelana v pogajanjih med razvitimi in razvijajočimi se deželami skozi zadnje desetletje, predvsem nekako od 1974-75 dalje. Vsebinsko težišče knjige pa je zajeto v drugem, večinskem delu knjige z naslovom »Splošna teorija nove mednarodne ekonomske ureditve*. Tukaj se najbolj plastično in prepričljivo uveljavlja tudi avtorjev izvirni, ustvarjalni zamah. Hkrati pa Štajner tukaj najdrzneje in kljub temu s potrebno znanstveno zadržanostjo in treznostjo v presoji razpira meje prihodnjih možnosti in potreb.’ Štajnerjeva Kriza je v jugoslovanskem prostoru prvo tako obsežno ter v težnji po izčrpnosti in analitični poglobitvi ambiciozno delo. Izhaja iz suverenega obvladanja izjemno obsežne snov . Knjiga je prežeta z ižrazito željo in težnjo po čim jasnejšem razgledu v prihodnosti h po akciji zanjo , In drugič, nikjer se avtor ne spu > šča na raven apologetike in pe pozablja ha trezho, kritično distanco niti tam ne, kjer bi bilo kaj takega ob njegovem osebnem an gažmaju v znanstveni, strokovni in diplomatski dejavnosti za no vo mednarodno ekonomsko uredi tev morda celo razumljivo. Navzlic očitnemu, tudi znanstve nemu namenu, katerim je avtor pisal, je njegov tekst komunika tiven. To je relativno gladka, ber ljiva publicistika. Prav ta lastnost lahko zagotovi, da se bo delo prebilo čez okvir strokovno in ne posredno' politično zainteresirane ga bralstva. D. Ž. naj. Sovjetska akademija znanosti pripravlja delo, ki bi zajelo etnološko podobo slovanski\ narodov. Delo naj bi izšlo v treh knjigah. Prva naj bi obravnavala etnologijo vzhodnih Slovanov, druga zahodnih, tretja pa južnih Slovanov. V Jugoslaviji, ki naj bi skupaj z Bolgarijo prispevala o-bravnavo etnologije južnih Slovanov, je skrb prevzel poseben Medakademijski etnološki odbor, v Sloveniji je bila naloga zaupana Inštitutu za slovensko narodo-dopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slovenski etnologi so se lotili dela in sedemnajst slovenskih etnologov, vseh generacij in starosti, je pripravilo vsak za svoje področje pregled etnoloških dosežkov in spoznanj na svojem področju. Ker podobnih slovenskih del nimamo. dve izdaji, ki sta sintetično obravnavali slovensko etnologijo, pa ste že zdavnaj pošli in sta nedostopni (Narodopisje Slovencev, ki je 'lo v dveh knjigah leta 1944 in )2, ter Slovenska ljudska kultura iz leta 1960). Razen tega se je žetev slovenskih etnologov zlasti zadnjih dveh desetletij izredno obogatila, tako, da obe omenjeni sintezi ne predstavljata slovenske etnologije zadnjih dvajsetih let. Tako je zdaj izšla knjiga, ki je bila prvotno namenjena za sovjetsko vseslovansko etnologijo in izdajo v angleščini, zdaj pa je gradivo še predčasno prišlo do objave v knjigi,,za katero je Cankarjeva založba nedvomno pokazala poseben smisel, pa tudi skrb. Knjiga Slovensko ljudsko izročilo, ki je zdaj pred nami, ni oris etnografskih spoznanj, temveč je pregled slovenske etnografije in zasleduje preprostejše cilje. Na , drugi strani sicer ni tako izčrpna ukof Narodopisje Slovencev, je pa ' spet zasnovana nekoliko širše. Do nekako petdesetih let je bila slovenska etnologija usmerjena v raziskovanje slovenske j kmečke j kulture. Danes raziskuje slovenska etnologija tudi življenje industrijskih naselij in mest. Razen tega se je prejšnja etnologija posvečala le starostveni kmečki in sorodni kulturi, sedanje raziskave ‘ pa obravnavajo tudi kulturo in način današnjega življenja vseh plasti prebivalstva v vseh dobah. Če s: ogledamo vsebino nove knjige, lahko ugotovimo, da posamezni avtorji obravnavajo poleg starih, klasičnih tem etnologije (vinogradništvo, lov, ribolov, poljedelstvo) tudi obrt, trgovino, nabiralništvo, gozdno gospodarstvo. Predvsem pa tudi promet, kopm-jiikacije. stavbe, družbeno življenje, znanje, gledališč , likovno u-metnost, ples, glasbo, mitinge, torej povsem nove panoge. Posamezni sestavki so sintetično podani, enciklopedično napisani, le deloma so jih avtorji razširili. Zato bodo posamezna poglavja kakemu slovenskemu bra'cu najbrž le premalo povedala. Res pa je, da širšo javnost podrobnosti ne zanimajo m da so zanjo zanimivi predvsem povzetki. Za te pa knjiga pove dovolj. Pri tej izdaji je pomembno predvsem to, da knjiga ne govori o izročilu, temveč obravnava tudi živo situacijo. Nadalje je pomembno, da obravnava panoge, ki jih etnologija doslej ni obravnavala, čeprav je knjiga mordvsebinsko preskopa, pa besedilo dopolnjujejo zanimive podobe in kratki u-vodni teksti k posameznim poglavjem. Tako je knjiga velikega formata nadvse prikupna, pestra, oblikovno zanimiva, vsebinsko 'pa za potrebe povprečnih bralcev zadostna. Knjigo Slovens':o ljudsko izročilo je uredil Angelos Baš. Sodelovali pa so pri njej Slavko Kremen-šek, Vilko Novak, Majda Čeh. Ljudmila Bras, Sergej Sergij Vilfan, Janež Bogataj, Tone Cevc, Marija Makarovič, Niko Kuret, Helena Ložar t Podlogar, Emilijan Cevc, Marija Stanonik, Zmaga Kumer, Ivan, Sedaj in Mirko Ramovš. Opremil pr je knjigo z izjemnim posluhom Cveto , Jeraša. Knjiga velikega formata, lepo o-premljena je izšla v nakladi 10 tisoč izvodov, je prava knjiga za vse ljubitelje slovenskih starožit-nosti in dokazov današnje stvarnosti. Je lepa in zanimiva knjiga, ubrana na domoljubno temo in nam bo zato vsem pri srcu. Sl. Rti. iiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiMiiimiliiililliliiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiininuiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiMiiiiiiiniiiiMiiMiiiMiiiil • KOPRSKO KULTURNO TISMO (Nadaljevanje s 5. strani) b't*no problematiko in je tako predstavljal tehtnega razpravljalna in posredovalca, ki je živo posegal tudi z glasbeho prilogo v umetniške tokove glasbenega življenja na Slovenskem — potem kaj lahko ugotovimo, da je Stanko Premrl bil vsestransko sposoben glasbeni delavec, osebnost izrednih energij im tudi človek velikega znanja, sistematično zastavljenega in skladno organiziranega dela; človek, ki se je izživljal v nepretrganem vsestranskem prizadevanju in končno umetnik, ki je v tonskih oblikah izpovedoval svojo najintimnejšo misel, odeto v pristen čustveni žar. Njegova stremljenja so imela odločujoč vpliv v pogledu umetniške osvežitve v ustvarjalnosti duhovne glasbe in to v smislu oddaljevanja od togega pojmovanja ce-cilijanskih skladateljev oziroma od njihovih dokaj ozko naravnanih umetniških nazorov. Ustvarjalni Premrlov duh išče vsebini lastnega izraza. Znanje, pridobljeno na dunajskem konservatoriju, posta- ja vse bolj le oblikovalno sredstvo, medtem ko njegove ustvarjalne silnice čedalje bolj označujejo svoje ooreklo iz globljih korenin ljudstva, iz katerega izhaja. Zato se kljub novim izraznim sredstvom, ki so se porajala na začetku stoletja, srečujemo s pristno domače občuteno melodijo, v bistvu preprosto, a prepričujoče U-činkovito. Njegova zapuščina je nenavadno plodna, saj šteje okoli 2500 skladb, med katerimi so razen scenskih del zastopane vse zvrsti: množica del za pevske zbore, od otroških, mladinskih, ženskih, moških do mešanih — a eappella ali s spremljavo orgel — posvetne in religiozne vsebine; dalje kantate, samospevi, komorna In simfonična dela. Bil je izvrsten, virtuozno blesteč organist, ki je bil nekaj časa tudi edini orgelski koncertant na Slovenskem. Udejstvoval se je na samostojnih koncertih, sodeloval pri izvajanju kantat in oratorijev ali kot solist na simfoničnih koncertih pri izvajanju del domačih avtorjev in del iz svetovne literature.* ŠPORT ŠPORT ŠPORT 11. januarja 1981 NOGOMET SINOČI V MONTEVIDEU Urugvaju «mundialito» Urugvajci so v velikem finalu premagali Brazilijo z zadetkoma Barriosa in Victorina - Častni gol za Brazilijo je dosegel Socrates iz enajstmetrovke - Od Brazilcev je bilo več pričakovati Urugvaj — Brazilija 2:1 (0:0) URUGVAJ: Rodriguez, Olivera. De Leon, Diogo. Krasovvski, Marti-nez, Ramos, De la Pena (od 36. min. Barrios), Victorino, Paz, Mo-rales. BRAZILIJA: Joao Leite. Edeval-do, Oscar, Luiziniio, Batista, Ju-nior, Tita (od 54. min. Serginho), Toninho Cerezo, Socrates Ze Ser-gio (od 64. min. Eder), Paulo Isi-doro. SODNIK- Lineamyer (Avstrija). STRELCI: v 50. min. Barrios (UL v 60. min. Socrates (B) iz enajstmetrovke. v 60. min. Victorino (U). GLEDALCEV: 72 tisoč. MONTEVIDEO - Urugvaju je uspel velik podvig! V sinočnjem velikem finalu «mundialita» je zasluženo premagal Brazilijo. Srečanje ni bilo na veliki kakovostni ravni. Predvsem več je bilo pričakovati od Brazilcev, ki so verjetno v tem srečanju drago plačali velik napor, ki so ga vložili v nepozabni tekmi, ko so zanesljivo premagali Zahodno Nemčijo. Sinoči pa je bilo že po prvih potezah jasno, da Brazilci ne bodo ponovili igre iz srečanja proti ZRN: tudi sinoči so sicer dokazali, da so izredni «tehničarji», vseeno pa v njihovi igri ni bilo dosedanje sve- žine in predvsem učinkovitosti v napadu. Tudi Urugvajci niso pokazali vrhunskega nogometa, njihova zasluga pa je, da so znali spretno izkoristiti napake brazilske obrambe ter da so tudi pokazali večjo voljo do zmage in večjo vzdržljivost. Drugi polčas je bil nedvomno zanimivejši od prvega, ko sta se reprezentanci v glavnem nadzorovali in le občasno skušali resneje ogrožati vratarja. V nadaljevanju pa sta obe ekipi odločneje igrali. Že v 5. minuti je Barrios povedel za domačine. Brazilci so ostro re; agirali in Socrates je v 60. minuti lepo prodrl v nasprotnikov kazenski prostor, kjer pa so ga urugvajski branilci zrušili na tla in včeraj, zelo zanesljivi avstrijski sodnik Linemayer je brez oklevanja dosodil enajstmetrovko, ki jo je sam Socrates tudi usDešno izvedel. Kazalo je, da se bodo Brazilci, kot v prejšnjih dveh tekmah, po izenačenju razigrali. Ni pa bilo tako. Urugvajci so si opomogli, in z odličnim Ramosom ustvarili nekaj priložnosti za gol. V 80. minuti pa je padla končna odločitev na tem «mundialitus>, ko je brazilska obramba zagrešila grobo napako. To je izkoristil prisebni Victorino, ki je dosegel zmagoviti gol za domačine. V zadnjih minutah pa so bili Brazilci preutrujeni, da bi lahko stanje izenačili in Urugvaj je tako zasluženo zmagal. Veselje med igralci in med domačimi navijači je bilo seveda po končnem i sodnikovem žvižgu nepopisno. Novoletni turnir Danes bosta polfinalni srečanji italijanskega nogometnega novoletnega turnirja. Srečanje Ascoli - Fiorentina bo sodil D'Elia, tekmo Bologna - Ju-ventus pa Lattanzi. Obe srečanji se bosta oričeli ob 14.30.: NAMIZNI TENIS DRŽAVNI TURNIR V RIMU Velik uspeh Sonje Doijak Na državnem turnirju v Rimu sta v mladinski kategoriji Krasovi namiznoteniški igralki dosegli lep u-speh, Sonja Doijak in Damjana Sedmak sta se namreč uvrstili v finale, v katerem pa je bila uspešnejša Sonja Doijak, ki j«, premagala klubsko tovarišico in tako tudi osvojila končno zmago. SMUČANJE SMUK ZA SP V GARM1SCH - PARTENKIRCHNU Podborski hiter kot blisk Stock in Read padla - Plank na odličnem 6. mestu Lepa bera točk Križaja in Strela (v kombinaciji) GARMISCH - PARTENKIRCHEN — Glede na obilico svežega snega, ki je zapadel v zadnjih dneh, pa tudi na toplo vreme, ki je mejilo že skoraj na odjugo, so vsi izvedenci pričakovali, da bo včerajšnji moški smuk za svetovni pokal v Garmischu dokaj nezanimiv. Tudi proga namreč ni posebno težka, razen v zaključnem delu. Toda zgodilo se je drugače. Ne le da je bilo tekmovanje zanimivo, ampak je prišlo celo dp padcev, ki so precej spremenili zgornji del lestvice. Med tistimi, ki so zaradi padca morali v sneg, sta bila tudi dva izmed favoritov. Stock si je pri tem poškodoval desno roko in ramo, Read pa je padel tik pred ciljen, z vso močjo je udaril z glavo v količek, zlomil si je nos, preklal si je kožo na čelu, dobil pa je tudi močan udarec v koleno, Padec je močneje oškodoval zlasti Reada, ki je imel odličen vmesni čas in bi prav gotovo skončal v samem vrhu lestvice, če bi ne prišlo do nezgode. Read je s svojim padcem vsekakor olajšal delo svojemu rojaku Podborskemu, ki je opravil izredno vožnjo in je nadvse prepričljivo o-svojil prvo mesto. Na drugem mestu mu je sledil izvrstni Švicar Miil-ler, med tistimi, ki so včeraj presenetili, pa je bil vsekakor italijanski reprezentant Herbert Plank. V zadnjem času je nizal neuspeh za neuspehom nato pa je pri nekem ze-liščarju staknil zdravilne čaje, s Miiimimniimiimnimiimtiiim.mlimiiiiiHitniniiiiimiiillinilliimiliiiilillliillll.iimiiiiiiiiiiiiimiii.iiininmiimiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiimiMimi.i.... EE&2BOHHHH naše šesterke v včerajšnjih nastopih Naši drugoligaši zopet praznih rok Odbojkarji Bora JIK Banke izgubili doma proti moštvu Calza-turificio, doma izgubile tudi Nabrežinkef borovke pa v gosteh MOŠKA B LIGA Bor JIK Banka — Calzaturl-ficio Verona 0:3 (8:15, 6:15, 12:15) BOR JIK BANKA: Kralj, Fučka, Neubauer, Plesničar, Ugrin, Zad nik, Orel in Špacapan. CALZATURIFICIO 3A VERONA: DalTOra, Righetti, Lovatj,. De A-gostini, Albertini, Giacomelli, Manfredi, Bonazzi in Mangdhottb.' SODNIK: Sartori (BL), stranski: Sartori (GO), Milotti (TS). Že pred pričetkom srečanja, ki se je za nameček še pričelo z zamudo, ker je sodnik odšel povsem v drugo stran mesta in ne na stadion, je bilo pričakovati, da borov ei proti nasprotniku iz Verone ne bodo zmogli doseči kaj več kot časten poraz. Na igrišče so morali z neobičajno postavo (sistem 4-2, toda postavljen na glavo, štirje po-dajači in samo dva tolkača). Med tednom si je poškodoval miši c<> na nogi Špacapan in je moral Praktično počivati še on, saj je sto Pil na igrišče v vseh treh setih, toda le za kratek čas. S to neobičajno postavo bi lahko domačini do setdi še kaj več. kar so najbolje dokazali v tretjem nizu, ko so se razigrali in bili povsem enakovredni nasprotniku, ki je na odličnem drugem mestu lestvice. V največji meri je pešal blok, ker je ekipa igrala pod sito razmer brez obeh standardnih centrov. G. F. ŽENSKA B LIGA Solcol-Mogllan« Venelo 1:3 (12:15, 15:17, 15:12, 9:15) SOKOL: škerk', Capolicchio, Lozar, L., V. in G. Legiša, Pertot, Kralj, Mervič, Chemelli. Prvi set srečanja je bil izredno borben. Naše igralke so nizale točko za točko in so povedle celo z 12:8. Nasprotnice spočetka proti taki igri niso našle protlorožja, čeprav so imele dober napad in so pokazale dobro telesno pripravljenost. Sokol pa je nenadoma začel grešiti servise, močno je popustil in ni do konca niza osvojil niti točke, čeprav bi ta del igre lahko vsekakor odločil v svojo korist. Podobno je bito tudi v drugem setu, ki ie bil zelo izpnačen in bi ga naše igralke la’'ko z nekaj športpe sreče tudi dobile. Po dveh izgubljenih nizih so Na-brežinke zaigrale bolj sproščeno, dobile set, nato pa so v četrtem IIIUttlttitlMMlttitlllHIt •11111111111111114411 ItMIlMIIltllttlllllllllllllllltttftlltltllltMIIIMfltltltllltlMIIttVIfllltlllllll košarka V PRVENSTVU C-2 LIGE Poraz Jadrana v Spilimbergu J rdi'c rtov d igrali dsmotivirano Klavdij Starc tokrat najboljši SpMimbergo — Jadran 79:74 (47:40) JADRAN: Klavdij Starc 15. Ivo Starc 6, Žerjal 2, Kraus 8, Ban 13, Daneu 5. Klobas 3. Vitez 19. Scsič. V zadnjem prvenstvenem nastopu v C-2 ligi je včeraj Jadran v gosteh izgubil proti Spitimbergu. Nasi fantje so v tem srečanju igrali dnkaj nemotivirano in nezbrano, tako da je bil poraz proti sicer dobremu nasprotniku neizbežen. Sicer pa ta spodrsPaj ni glede lestvice nikakršne varnosti za Ja-dranovo moštvo, ki se je že zdav-na.i uvrstilo v nadaljnji del za Prestop v višjo ligo. Že samo srečanje se je za na Se moštvo pričeto dokaj slabo: tekma s je namreč začela več 'lot z uro zamude, ker je bito prej odbojkarsko srečanje. To čakanje je sevpda še v večji meri negativno vplivalo na naše košarkarje. Domačini so takoj prev ».i vodstvo in ga ohranili vse do konca srečanja. Jadranovci so vse pre več zgrešili tako v obrambi kot v napadu, pa tudi neuspešni so o"i v protinauadu. Skratka, igrali so nezbrano že od vsega začetka, g8r so spretni gostje izkoristili ln tudi zasluženo zmagali V Jadranovih vrstah je bil gotovo najboljši Klavdij Starc, požrt vovalno pa je igral tudi mladi Daneu. Jadran se bo že ta teden začel temeljito pripravljati za drugi, nedvomno pomembne'š: del tega pr venstva, ko bo igral za prestop v vtšjo ligo že v petek, soboto in nedeljo bodo baši košarkarji nam reč na pripravah v Novem mestu. nakar bodo doma nadaljevali * ostrimi treningi za velik podvig — prestop v C-l ligo. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Bor — Edera Milje 74:68 (34:31) BOR: Race 24 (6:10), Marsič 7 (1:3), Bruno Kneip 9 (3:5), Renato Kneip 4, Koren 4, Pegan 17 (3:8), Canciani 2, Mesesnel 3 (1:2), Sla vec 4 (0:2). Borovci so po grdi tekmi premagali Edero iz Milj. Srečanje se je odločilo v zadnjih minutah, saj so štokljevi varovanci kot nalašč darovali žoge nasprotnikom. Tri minute pred koncem so naši igralci vodili z 10 točkami prednosti, nato pa so popolnoma popustili. Gostje so se s tem okoristili in na doknadili zamujeno. Odločilen je v teh trenutkih bil Race, ki je edini ohranil hladnokrvnost. V" obrambi so borovci preprečili zadnji met nasprotnikom ter realizirali iz protinapada. Dom — Časa del Carrozzlere 78:65 (35:30) DOM: Mauro Dornik 16, Kogoj 18, Nanut, Semolič 10, Sancin, Ter čič 4. čubej 2, Ugo Dornik 4, Pod beršič 9, Ciani 15. Sinoči so domovci ponovno slavili zmago in sicer proti mestnemu tekmecu Časa del Carrozziere. Gojkoviče vi varovanci so končno na stopili v popolni postavi in na na «pravem» domačem igrišču. Sreča nje je bito izredno borbeno zlasti v prvem polčasu, ko sta si bili eki pi enakovredni. Toda večja požrt vovalnost in uigranost naših fantov jih je privedla do tretje zaporedne zmage. V drugem polčasu pa so nasprotniki popolnoma položili orožje, tako da so naši začeli igrati bolj sproščeno. Zmaga ni bila nikoli v dvomu, največia razlika pa je znašala celih 22 točk. j M.Č. popustile na vsej črti in tako zanje ni bito več rešitve. Splnea — Bor 3:1 (15:13, 15:8, 11:15, 15:11) ŽENSKA C-2 LIGA Breg — Virtus Volley 3:0 (15:3, 15:9, 15:10) BREG: Slavec, Martinelli, Stepančič, Kocjančič, Salvi, Žerjal, Ole-nik, Trenta,-Premolin, Sancin. Brežanke so tokrat zaigrale \ zelo dobro, kar sicer kaže tudi izid srečanja sam. Odlikovale so se zlasti v obrambi in le v tretjem setu so nekoliko popustile. Domačinke so tedaj povedle z 8:3, toda Brežanke so pravočasno prevzele pobudo v svoje roke in tako slavile zmago s čistim izidom. MRS Cellnia — Sloga 2:3 (14:16, 15:11, 6:15, 15:8, 12:15) SLOGA: N. in M. Grgič, T. in M. Križmančič, Ražam, Hrovatin, Zoch, Gulič, Milič. Srečanje je bito v celoti izredno borbeno in o zmagovalcu je še najbolj odločalo vprašanje trdnih živcev. Tehnično tekma ni bila na posebno visoki ravni, napake pa sta v enaki meri delali ekipi na obeh straneh mreže. Čeprav je torej v določenem smislu vladalo na igrišču nekako ravnovesje sil, pr je Sloga le imela (ves čas) opazno tehnično prednost. Ta je prišla do izraza zlasti v zadnjem nizu, ki je bil najlepši. Sloga je povedla z 10:6 in že tedaj je bilo povsem jasno, da o zmagovalcu te tekme ne more biti dvoma. To je bila lahko le Sloga, ki se je tako vrnila tudi s tega gostovanja z dvema točkama izkupička. INKA Kontovel — Libertas GO 1:3 (15:4, 13:15, 2:15, 13:15) KONTOVEL: Ban, Tatjana in Valnea Cibic, Černjava, Mariza in Nataša Daneu, Prašelj, Regent in Rupel. Tudi tokrat so morale Kontovel-ke poražene zapustiti igrišče, če prav so igralg boljše kot v pre teklih srečanjih. Z zelo dobro igro v prvem setu so popolnoma nad igrale nasprotnice in jim prepustile 4 točke. Tudi v drugem setu so nadaljevale z dobro igro, tokrat pa so se jim Goričanke močno upirale. V končnici so spretno izkoristile zmedo domačink in stanje v setih izenačile. Po tem delnem uspehu so Goričanke zaigrale še bolj učinkovito, medtem ko niso Kontovelke sploh reagirala in so jim zlahka prepustile še tretji set. Tudi v zadnjem setu je prevladovala med 1 Kontovelkami zmeda, kar so go-1 stinje takoj izkoristile in si zagoto-, vile visoko prednost, katere Kontovelke kljub prizadevanju niso mogle več nadoknaditi. T. C. ŽENSKA D LIGA Bor — Inter 1904 1:3 (—9, 8, -13, -13) BOR: Vodopivec, Furlanič, Ger dol. Vigini, Tomšič. Junc, Klemše in Jazbec. SODNIK: Milotti. STRANSKI: Bait. ZAPISNIKAR: Montanari. Po štirih zaporednih zmagah šo odbojkarice Bora izgubile nepričakovano, glade na to, da so imele na drugi strani mreže tržaški Inter 1904. ki res ne spada med boljše tekmece v tej ligi. Medtem ko so se gostje odlikovale z dobrim servisom, so domačinke pra'- ri serviranju napravile nedopustno število napak, ki so bile tudi usodne v tem srečanju- Delno opravičilo za ta nepričakovani poraz je v tem, da je Bor moral igrati v okrnjeni postavi. G F. NOGOMET TRETJA ITALIJANSKA LIGA Danes v Trstu (14.30) Triestina - Fano Tržaški tretjeligaš bo danes doma ob 14.30 igral zelo pomembno srečanje v borbi za prestop v višjo ligo proti moštvu Fana, ki predstavlja zelo ugodno presenečenje tega prvenstva. Tržačani bodo danes jurišali na novo zmago, da bi tako še v večji meri utrdili prvo mesto na lestvici. Naloga varovancev trenerja Bian-chija gotovo ne bo lahka, na dlani pa je. da tržaško moštvo igra letos pred svojim občinstvom dokaj zanesljivo in da je zato v današnjem srečanju favorit. Trener Bian-chi ne bo imel težav pri sestavi moštva. saj sta se pozdravila tudi Coletta in Magnocavallo. DANAŠNJI SPORED 15. KOLA (Pričetek ob 14.30) Casale - Mantova; Cremonese -Treviso: Empoli - Forli; Modena -Piacenza; Novara - Reggina; Parma - Sanremese; Pra to - Trento; Spezia - S. Angelo Lodigiano; Triestina - Fano (sodnik Liberato Espo-sito), katerimi je baje dosegel potrebno tekmovalno borbenost. Morda je res, morda tudi ne, vsekakor je njegovo šesto mesto zelo obetajoče tudi za njegove prihodnje nastope. Plank sam pa je bil z njim izredno zadovoljen. Med Jugoslovani sta nastopila le Križaj in Strel, njun namen pa, seveda ni bil visoka uvrstitev v smuku, ampak predvsem sta oba želela priti do cilja, saj sta oba imela v tem primeru točke za kombinacijo že zagotovljene. Oba sta v svoji nameri uspela in to celo bolje, kot je bito pričakovati. Križaj se je s časom 2'02”95 uvrstil v smuku sicer šele na sredino lestvice, Strel pa še slabše, toda v kombinaciji je Križaj zasedel izvrstno 4. mesto. Stre. pa 8. Prvi je tako dobil 12 točk in je zdaj v skupnem seštevku svetovnega pokala s 53 točkami na 10. mestu. Strel pa je dobil 8 točk in ima zdaj skupno v svetovnem pokalu 17 točk. Lestvica včerajšnjega smuka je JjjJg tclkcl * 1. Podborski (Kan.) 1’55”48 2. Miiller (Švi.) 1’56"05 3. Weirather (Av.) 1’56”31 4. Hoflenhner (Av.) 1’56”71 4. Burgler (švi.) 1’56”87 6. Plank (It.) 1’57”01 7. Wirnsberger (Av.) 1’57”22 8. Veith (ZRN) 1’57”39 9. Resch (Av.) 1’57"80 Športnemu društvu Sloga priznanje CONI V teh dneh podeljujejo raznim športnim društvom v državi priznanja CONI 79. Priznanja je bito deležno tudi slovensko športno društvo in sicer športno združenje Sloga. Na predlog pokrajinskega odbora CONI je namreč vsedržavni olimpijski odbor dodelil športnemu združenju Sloga bronasto kolajno za zasluge, ki .jih naše društvo ima pri delu z mladino. V kratkem bo v Trstu tudi uradna slovesnost, na kateri bodo Slogi podelili priznanje, ki ni v ponos le športnim delavcem in športnicam vzhodnega Krasa, ampak vsemu zamejskemu športu. 10. Raber (Švi.) 1’57”91 11. Grismafi (AV.) ^ T58”09 12. Irwin (Kan.) 1‘58"32 13. Mahre (ZDA) 1’58”34 14. Murray ’ (Kan.) "'T58"35 15. Klammer (Av.) 1'58"47 16. Ciganov (SZ) 1'58"54 LESTVICA SP 1. Miiller (švi.) 120 2. Mahre (ZDA) 87 3. Podborski (Kan) 86 4. Wenzel (Lic.) 82 3. Stenmark (Šve.) 75 6. Weirather (Av ) 70 7. Enn (Av.) 63 8. Stock (Av.) 60 9. Spiess (Av.) 56 10. Križaj (Jug.) 53 Danes bo na olimpijski progi v Garmischu na sporedu moški slalom. SMUČARSKI SKOKI VČERAJ V TRBIŽU /masla Lippburgerja Na cjrugem tekmovanju smučarske skakalne «Turneje treh dežel* v Trbižu je včeraj zmagal Avstrijec Lippburger. 2. je bil Norvežan Tved, 3. Italijan Vegher, Jugoslovan Norčič pa je bil peti. Na skupni lestvici vodi po dveh tekmovanjih Tved, pred Lippburger jem. Med mladinci je včeraj zmagal Jugoslovan Urbančič, ki vodi tudi na skupni lestvici. KOŠARKA 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Pomemben uspeh Iskre Olimpije V drugem povratnem kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je ljubljanska Iskra Olimpija doma osvojila proti beograjski Crveni zvezdi izredno pomembno zmago v borbi za obstanek. Ljubljančani so igrali dokaj dobro in tudi zasluženo zmagali s 105:99 (55:55). IZIDI 13. KOLA Iskra Olimpija - C. zvezda 105:99 Cibona - Šibenka 94:87 Jugoplastika - Zadar 97:96 Bosna - Radnički LMK 103:68 Partizan - Budučnost 94:87 Kvamer - Pabotnički 105:80 ROKOMET V italijanskem prvoligaškem roko metnem prvenstvu je Cividin sinoči remiziral proti ekipi Forst Brixen s 17:17. DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 11. januarja 1981 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 16.00 v Dolini Polet - CUS MLADINCI 9.00 v Trstu, na Greti Saba - Bor A * # # 13.00 v Trstu, Ul. della Valle Inter 1904 - Bor B NARAŠČAJNIKI 10.00 v Trstu, Miramarski drev. Ferroviario - Bor B DEČKI 11.45 v Trstu, Istrska ulica Don Bosce - Bor NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Dolini Breg - S. Marco s ‘ # * * 14.30 v Repnu Kras - Opicina SC 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v štandrežu Juventina - Audax * * * 14.30 v Gorici Azzurra - Sovodnje «• 14.30 v Zdravščini Poggio - Mladost NAJMLAJŠI 9.00 v Miljah Costalunga - Breg ZAČETNIKI 12.00 v Trstu, Sv. Sergij Costalunga - Breg • * * 9.15 na Proseku Primorje - S. Andrea A ATLETIKA POKRAJINSKI KROS 8.30 v Lonjerju Organizira Adria NAMIZNI TENIS DRŽAVNI TURNIR 9.00 v Rimu Nastopata tudi Mladina in Kras SMUČANJE TROFEJA «ALFA ROMEO* 9.00 v Moeni Nastopa tudi SK Devin Delovanje ZSŠDI Prošnje za podporo Konec meseca zapade običajni rok za predložitev prošenj na deželno odborništvo za podporo za športno rekreacijsko delovanje, za nabavo rekvizitov in gradnjo objektov. Športna društva naj zato čimprej uredijo vso potrebno dokumentacijo. za kar se do 20. t.m. lahko obrnejo na urade ZSŠDI Seja odbora V petek se bo ob 20. uri sestal na prvi seji novoizvoljeni izvršni odbor ZSŠDI. Poleg porazdelitve funkcij je predvidena razprava c praktičnem izvajanju reorganizacije in o proslavljanju 10-letnice združenja. Prijave na smučarske tek« Ljubitelje smučarskega teka opozarjamo, da se morajo na nekatere večje množične prireditve obvezno prijaviti do določenega roka. Tako zapade v četrtek, 15. t.m., rok za prijavo na Bloške teke, ki bodo v Novi vasi 1. februarja. Na Trnovski maraton, ki bo na sooredu teden dni pozneje v črnem vrhu pa se lahko prijavijo do 20. t.m. Vsa pojasnila nudijo uradi ZSŠDI. REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVA ZARJA V BAZOVICI Bozovci so lahko ponosni na uspehe svojega društva Obračun enoletnega delovanja te naše organizacije je pokazal vsestransko pozitivne dosežke - Društveni krožek in otroška telovadba pomembni postavki lanske aktivnosti V Bazovici je bil v petek zvečer redni občni zbor športnega društva Zarja, ki je prikazal pestro dejavnost te naše športne organizacije. Pod delovnim predsedstvom Darka Metlike so odborniki podali svoja poročila. ,r'f T'1'" ’ Hu ‘ Predsednik, Brass se .je najprej spomnil umrlih članov, nato pa sije v svojem poročilu zavzel' pred vsem za to, da bi tudi to društvo, ob novih spoznanjih v telesni kulturi, določilo svojo pravo vlogo v vasi. Poudaril je zlasti narodnostni pomen delovanja društva, poleg tega pa je tudi menil, da bi morai biti šport (in telesna kultura sploh) bolj ovrednoten med ostalimi druž benimi dejavnostmi naše skupnosti Tajnik Mirjan Žagar je v svojem izčrpnem poročilu podal pregled aktivnosti Zarje v minulem letu. Med najpomembnejše dosežke tepji društva sodi gotovo društveni krožek, ki si ga je Zarja uredila ob pomoči Gospodarske zadruge in je oostal pravo zbirališče vaščanov, dasti ob nedeljskih popoldnevih, po , tekmah domačih nogometašev. Druga velika pridobitev je organizacija otroške telovadbe, katere se ude ležu.ie več kot 40 otrok. Zeto aktiven je bil tudi balinarski odsek, saj je opravil res lepo število nastopov in se je udeležil vrste tekmovanj. Nogomet je bil glavna aktivnost RAZPIS 3. POKAL SKDANC Rekreacijsko tekmovanje v veleslalomu Datum: Nedelja, 1. februarja 1981, nepreklicno ob 10. uri Kraj: Forni di Sopra, proga DAVOST (Stadion slaloma) SPLOŠNI PRAVILNIK Tekmovanja s- lahko udeležijo zamejski Slovenci, člani slovenskih zamejskih društev. KATEGORIJE: 1. BABY SPRINT 1972 i i mlajši 2. MIŠKI-KE 1970 - 1971 J. MEDVEDKI-KE 1969 4. CICIBANI-KE 1967 - 1968 5. PIONIRJI-KE 1965 - 1966 6. MLADINCI-K2 1962 1963 - 1964 7. ČLANI CE 1949 -1961 8. AMATERJI-KE 1941 - 1948 9. VETERANI, DAME 1949 in starejši F.I.S.I.: TEKMOVANJA SE LAHKO UDELEŽIJO TEKMOVALCI Z NAD 200 TOČK FISL VPISNINA: Vpisnine v znesku 3.000 lir na tekmovalca naslovite na ŠD Mladina, Križ — Dom Albert Sirk, najkasneje v četrtek, 22. januarja t.l. do 21. ure. Tekmovalce lahko vpišejo samo predstavniki društev s principom NOSILCEV SKUPIN. Vpisne pole so na razpolago na sedežu ZSŠDI v Trstu. Ul. sv. Frančiška 20 in na sedežu našega društva. STARTNA LESTVICA: Popravki in prizivi glede netočnosti v objavljenem startnem sezna- mu se sprejemajo dan po objavi seznama na tel. št. 22-04-23. STARTNE ŠTEVILKE: Startne številke lahko dvignejo predstavniki društev v sredo, 28. januarja po 20. uri na sedežu društva. ali na kraju samem pred začetkom tekmovanja. Za vsako nevrnjeno številko je društvo dolžno prireditelju 5.000 lir za odškodnine. TOČKOVANJE: 1. mesto 10 točk. 2. mesto 9, itd. do 10. mesta, ki dobi 1 točko. NAGRADE: Pokale za prvouvrščeno v vsaki kategoriji, medalje za vse ostale. Pokal tudi za vsako uvrščeno društvo. IZLOČITVE IN DISKVALIFIKACIJE: Diskvalifikacijam in izločitvam bodo podvrženi: — tekmovalci, ki bodo pred, med in po opravljeni tekmi vozili med \Tati začrtana proge; — tekmovalci, ki bodo tekmovali pod nepravim imenom; — tekmovalci, ki ne bodo tekmovali v lastni l-'»tegoriji; — tekmovalci, ki se ne bodo javili pravočasno na startu; — tekmovalci, ki se bodo nešport- no vedli do drugih tekmovalcev in organizatorjev. Za vse ostale morebitne nejasnosti tega pravilnika bo veljal pravilnik FISI. REZULTATI; Neuradni rezultati bodo javljeni pri cilju proge po končanem tekmovanju. PRIZIVI: Morebitne prizive bo treba pred staviti komisiji v roku minut po razglasitvi neuradnih rezulta tov. Vsakemu i '•ebitnemu prizivu bo treba priložiti 5.000 Ur kavcije, ki jo bo komisija vrnila, če bo priziv sprejela. NAGRAJEVANJE: Nagrajevanje I istega dne ob 16.30 na cilju proge. ODGOVORNOSTI: Organizator si ne prevzame odgo vornosti za poškodbe, ki bi jih u trpeU ali povzročiU tekmovalci met, ali izven tekmovanja! Vsakdo tekmuje na lastno odgovornost! PRIREDITELJ SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE ZGORNJIH PRAVIL. DOBRO SMUKO! Zarje. V lanskem letu je delovala članska ekipa (s poprečnimi rezultati) in pa mladinska ekipa, ki ie osvojila zelo dobro 4. mesto. Letos pa je članska ekipa v 2. AL na več kot odličnem 2. mestu. Zarja pa ima tudi podmladek v ligi naj mlajših. Ce k vsemu temu dodamo še dru štVerti izlet, »Praznik športa* z o-troškim tekmovanjem, sodelovanje v okviru proslave 50-letnice ustre litve bazoviških junakov, turnirja briškole in trešeta, potem je ba-zovsko športno društvo lahko z opravljenim delom res zadovoljno. Tajnik Žagar se .je dotaknil tudi vloge in odnosa članov do lastnega društva in .je tu načel zanimivo te mo, ki .je zelo aktualna tudi pri mnogih drugih naših društvih. Po blagajniškem poročilu Darka Grgiča, ki je pokazalo zdravo finančno politiko društva (in po do zdravih predstavnika Sloge Vikto rja Stoparja ter kasneje še predstavnika Partizanskega pevskega zbora Oskarja Kjudra) je prišlo pred volitvami novega odbora do živahnega razčiščevanja mnenj o novi idejni usmeritvi društva ter o sodelovanju med vaškimi organi zacijami, kar je bito vse povezano z nekaterimi kandidaturami v novi odbor. Diskusija je razkrila specifičnost določenih stališč v bazov ski stvarnosti, privedla pa je do se stave enotne liste, na kateri so bili i izvoljeni ti odborniki: Ivan Brass, | Radivoj čač, Mirjan Žagar. dr. Franko, Maks, Vojko, Stojan ir. Lučko Križmančič, Stojan Metlika, Milan Kalc, Boris Primožič. Robi in Aldo Franko, Zorko . Petaros, Žarko Ban. Janko, Darko in Boris Grgič, Sandro Ražem, Darko Marc. Egon Fonda in Viktor Stopar. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: Stanko Vodopivec, Ivan Drnovšče. Pepi Žagar in Marjan Kralj. Med »raznim* je bil govor še o višini članarine, vaški telovad niči, novi ograji okrog nogometne ga igrišča in še o nekaterih vprašanjih, ki jih bo moral obravnavali odbor v svojem letošnjem delovanju. Občni zbor je tudi pokazal, da je Zarja v Bazovici zelo Driljubl tono društvo, saj šteje več kot 200 članov, kar je za tako maihno va* vse prej kot skromno število. BOJAN PAVLETIČ KOŠARKA PRVA ITALIJANSKA LIGA Zelo pomembno srečanje za Hurlingham v Foriiju V 23. kolu prvenstva A-l lige bo do košarkarji Hurlinghama igrali darras v Foriiju oroti Recoaru iz redno pomembno srečanje v borbi za obstanek ! (ali celo za visoko u-vrstitev). V , primeru zmage bi se Tržačani povzpeli na sredino lestvice. Goriški Tal Ginseng pa bo doma igral proti Ferrarelleju iz Rratija. DANAŠNJI SPORED (17.20) V Gorici: Tai Ginseng - Ferrare! le; v Bologni: I&B - Scavolini; v Foriiju: Recoaro - Hurlingham; v Vareseju: Turisanda - Pintinox; v Turinu: Grimaldi - Sinudyne; v Milanu: Billy - Squibb. « • • Bancoroma — Anlonln! 80:78 RIM — V včerajšnjem anticipi-ranpm srečanju A-l lige je v Rimu domača Bancoroma premagala An-tonini iz Siene z 80:78 (42:40). * * * Dalipagic 39 točk V 23. kolu prvenstva A-2 lige so včeraj že odigrali eno tekmo. V Benetkah je Carrera premagala Supergo iz Mester s 102:95 (50:44). Najboljši strelec srečanja je bil Dražen Dalipagic, ki je dosegel kar 39 točk DANAŠNJI SPORED (17.30) V Caserti: Matese - Eldorado; v Pordenonu: Štern - Magnadyne: v Vigevanu: Mecap - Brindisi; v Fa-brianu: Honky - Rodrigo; v Rimu: Fabia - Sacramora; v Trstu (nev- t.rVnr* T Jhprti Tropu RADIO Juciisiija iiuuu,a vuiasocui ,,...g -pung» bo posvečena smučarski problematiki pri nas in uspehom ter državnim naslovom smučarskega kluba Devin v prejšnjem letu. Gost oddaje bo Franko Širca, odbornik smučarskega kluba Devin. NOGOMET MiLAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je Zof-fu naložila 600 tisoč 'i' kazni. Fu-rinu pa 1 milijon lir zaradi nedovoljenih izjav tisku. SESTRIERE (Turin)1— Leo Ga-rin iz Doline Aosta je absolutni zmagovalec avtomobilskega tekmovanja «24 ur na ledu* v Sestrieru. Garin je upravljal avtomobi’ znamke volksvvagen golf GT. ZAHVALA FC Primorje se zahvaljuje vsem članom in vaščanom, ki so prispevali za društvo ob novoletni nabiralni akciji. OBVESTILA Slovenski pomorski klub Čupa iz Sesljana sporoča, da bo dne 16. januarja 1981 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 IZREDNI OBČNI ZBOR ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju ter 9. REDNI OBČNI ZBOR ob 20.30 v prvem sklicanju ter ob 21, uri v drugem klicanju. • • « Košarkarska sekcija ŠZ Bor obvešča, da ho jutri, 12. t.m., ob 20. uri na stadionu «Prvi maj* v Trstu seja košarkarskega odbora in trenerjev. » « • ŠK Kras sklicuje dne 30. januarja ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v šolski telovadnici v Saležu 17. REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1. otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva; 2. poročila; 3. pozdravi in diskusija; 4. volitve novega odbora; 5. razno. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek. TRST. Ul. Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorico. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 > 57 23 Naročnino Mesečna 7.000 lir — vnaprej plačana celoletna 49.000 lir. V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00. Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 11. januarja 1981 Za SFRJ žiro račun 50101-603 45361 «ADITb DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 nad., teleton 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 mm) 22.600 lir Finančni 8CG legalni 700. osmrtnice 300, sožalja 400 lir zo mm višine v širini 1 siolpca Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Itaiiji pri SPI. ... V l__ čl«n italijanske Izdaja ^ ^ ZTT zveze časopisnih Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj ^Trst založnikov fieg NEDELJA, 11. JANUARJA ITALIJANSKA TV Prvi kanal 9.25 Zimski šport 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena črta 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 DNEVNIK 14.00 V teku nedelje. .. Vmes ob 14.20 Športne vesti 14.35 Disco ring, glasbena oddaja 15.20 Športne vesti 15.25 Mike Andros 16.30 90. minuta 18.10 Športne vesti 20.00 DNEVNIK 20.40 Mojzes, 7. in zadnji del 21.50 športna nedelja 22.50 Programi za prihodnje dni Ob koncu DNEVNIK in Drugi kanal 10.00 Risanke 10.25 Motor '80 10.55 Solist in orkester 11.30 Programi z a prihodnji teden 11.45 Dnevnik 2 — Atlante 12.15 Ciao Debbie, TV film 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Poldar, 14. del 15.15 Dnevnik 2 — Šport 16.30 Crazy Bus 18.40 Dnevnik 2 — Gol Flash 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo B lige 19.50 DNEVNIK 2 20.00 Dnevnik 2 — Nedelja sprint 20.40 Drim, glasbena oddaja 21.55 Dnevnik 2 — Dossier 22.45 DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI 23.00 Folkstudio Tretji kanal 14 30. Dnevnik 3 — Šport 17.15 Duet 18.15 Big Bands 18.45 Programi za prihodnji teden 19:00 DNEVNEM 3 19.15 Arago X-001, risanke 19.20 Koncert 20.30 Profesor Baldassar 20.40 Dnevnik 3 - Šport 21.40 Arago X-001, risanka 21.45 Poslednji graščaki 22.15 DNEVNIK 22.30 Arago X-001, risanka 22.35 «Canta che non ti passa» JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.25 POROČILA 8.30 Čebelica Maja 8 55 Beli kamen 9.25 Garmisch: SLALOM ZA MOŠKE 11.25 Garmisch: SLALOM ZA MOŠKE 12 55 POROČILA 13.00 Jugoslavija, dober dan 15.00 Washington za zaprtimi vrati, FILM 16.30 POROČILA 16.35 Za čisto in bistro jezero, dede. 1981 17.05 športna poročila 17.15 Pomočnik, film 19.24 Zrno do zrna 20.00 M. Smo je: Veliko mesto, nad. 21.15 Mostovi Manhattana, dok. 22.25 Športni pregled Koper 16.00 Smučanje 17.30 Oddaje obzorja 19.00 Aktualna tema 19.30 Otroški kotiček 20.00 Risanka 20.15 STIČIŠČE 20.30 Dolina odločitve, film Režija: Tay Garnett Igrajo: Gregory Pečk, Greer Garson . . . 22.15 Pregled sporeda za prihodnje dni 23.20 Izbor jugoslovanskih novoletnih TV programov Zagreb 11.30 Narodna glasba 13.00 Jugoslavija, deber dan 14.30 Mladinski film 1-5.55 Nedeljsko popoldne 20.00 M. Smoje: Veliko mesto 21.20 Razpotja ZR Nemčije, 1. del 22.25 Šp-rtni pregled ŠVICA 13.3j Ena ura za vas 14 30 Dokumentarec 16.10 Jutri je že danes 19.20 Glasbena oddaja 20.35 Svetlo modre oči TRST A 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Veliki orkestri: 10.00 Poslušali boste (ponovitev); 10.30 Ne-diški zvon, cddaja p- Benečiji; 11.00 Mladinski oder: «Uhač in njegova druščinam; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji: 12.30 Glasba po željah - I. del: 13.20 Glasba po željah - II. del; 1410 «Radio klopotače*, variete Radijskega o-dra; 15.(K) Šport in glasba ter prenosi prireditev. KOPER (Italijanski program) 7.30, 10.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.35 Mozaik; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Nedeljske pesmi; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pike na I; 14.30 Automobil story; 15.00 Stisk roke; 15.15 Poje Roy Ayers; 15.30 Koncert na trgu; 16.00 Pesmi tedna; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.30 Disco hits; 18.15 Poje Jožica Svete; 18.30 Klasična glasba. KOPER (Slovenski program) 7.30. 8.30, 13.30 Poročila; 7.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 7.05 Jutranji koledar; 7.15 Obvestila in reklame; 7.37 Kinospored, objave; 8.00 Kmetijski nasveti; 8.03 • 9.00 Nedeljski spored zabavne in narodnozabavne glasbe; 8.33 Iz našega življenja; 13.00 Najava sporeda; 13.05 Sosednji kraji in ljudje: 13.25 Glasbena medigra; 13.40 Glasbeni notes, objave in reklame; 14.00 Glasba po željah: 15.00 Radio Koper na obisku; 15.15 Poje Marjan Miše; 15.30 Programi tedna; 15 35 Zabavna glasba, objave; 16.00 Nepozabne narodne; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Skupina Holiges James & Smith; 17.00 Za vsakogar nekaj. RADIO 1 8.00, 10.10, 13.00, 16.30, 18.30, 19.00 Poročita; 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.00 Glasba na praznični dan; 9.30 Maša; 11.00 Black-out; 11.50 Moj glas za tvojo nedeljo; 12.30 Bel papir; 14.00 Zgodovina Jazz glasbe; 14.30 Bel papir; 20.00 Norma, radijska tragedija; 20,30 Telefonski klic. RADIO 2 7.30, 8.30, 9:30, 11.30, 12.30, 13.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 7.55 Sobota in nedelja; 8.15 Danes je nedelja; 9.35 II baraccone; 12.15 Tisoč pesmi; 12.45 Hit parade; 13.41 Sound - Track; 14 30 športna nedelja; 15.20 Nedelja z nami;- 19.50 Nove zgodbe Italije; 20.10 Glasbeni momenti; 21.10 Notte-temp": 22 50 Lahko noč Evropa, dih: 23.05 Lirični utrinki, LJUBLJANA 7.00. 8.00. 9.00, 10.00, 12.00, 13,00, 14.00, 15.00, 17.00 19.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.45 Skladbe za mladino: 9.05 Še pomnite, tovariši!; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13 20 Za kmetijske proizvajalce; 13 50 Pihalne godbe; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.25 S popevkami po Jugoslaviji; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Listi iz notesa; 16.55 Minute za EP; 16 20 Gremo v kino; 17.05 Popularne operne metod Ijh ;'' 17.50 Zabavna radijska igra: 18.45 Na zgornji polici: 19.35 Laliko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22 20 Glasbena tribuna mla- PONEDELJEK, 12. JANUARJA 1981 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA od 13. do 17. januarja 1981 TOREK, 13. januarja LJUBLJANA 10.25 do 15.50 Oberstaufen: slalom za moške; 17.10 Poročila; 17.15 Sebastjanova babica; 17.30 Folklorna skupina «Duna»; 18.05 Mali svet, otroška cddaja; 18.35 Obzornik; 18.45 Partizanske smučine; 19.15 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 2C.OO Razvoj popularne glasbe, zabavno glasbena cJdaja; 21.05 W. Revmont: Obljubljena dežela; 22.20 Goga, balet. Tokrat vam predstavljamo balet «Gopa», ki je nastal po motivih drame Slavka Gruma «Dogodek v ihestu Gogb, prvenstveno po Haninem motivu in na plesno skladbo skladatelja Pavla Šivica. Svet Goge je koreogtajiral za plesalce Plesnega gledališča iz Celja Damir Zlatar-Freg. Predstava ironično poudarja kozmos malomeščanskega sveta. Hana je utesnjena v svetu malomeščanstva, išče telesno in duhovno neodvisnost in zato beži iz tega sveta. Ob tem pa spozna, da je vendarle del te družbe, da je zanjo neizogibno, da se vrne nazaj in si poišče lastno svobodo v okolju, iz katerega je zrasla. Ob vrnitvi pa jo je strah, da je medtem na njeno mesto že prišla druga, nova Hana. In to se je zgodilo: rojena je nova Hana. KOPER 16.00 Oberstaufen: Smučanje; 17.30 Volčji brlog, film; 19.00 Odprta meja: 19.25 Otroški kotiček; 20.00 Risanke; 20.15 Stičišče; 20.30 Pin-up dekleta, film; 22.00 Danes; 22.10 Gorska folklora; 22.40 Trnova pot, TV nad. SREDA, 14. januarja LJUBLJANA 10 00 Zimski šolski spored; 17.05 Poročila; 17.10 Z besedo in sliko; 17.30 Ukročeno oko, dok.; 18.20 Okrogli svet; 18.30 Obzornik; 18.45 Galerija opernih značajev; 19.15 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 20.00 Film tedna: Marmorni človek; 22.35 V znamenju. KOPER bena odd.; 19.30 Aktualna tema; 20.00 Risanke; 20.15 Stičišč?; ?0,30 Šepet v temi, film; 22.00 Danes; 22.10 Dokumentarna cddaja. ČETRTEK, 15. januarja LJUBLJANA 10.00 Zimski šolski spored; 17.30 Poročila; 17.35 Tovarišija, nad.; 18.05 Mozaik kratkega filma; 18.30 Obzornik; 18.40 Po sledrii napredka; 19.10 Risanka; 19.24 Zrno do zrna; 20.00 Ko zaboli zob, akt. odd.; 21.30 625 ; 22.10 V znamenju. KOPER 17.30 Šepet v temi, film (ponovitev); 19.00 Odprta meja; 19.30 Jugoslovanski pevci; 20.00 Risanke; 20.15 Stičišče; 20.30 Zadnji lov, film; 22.10 Danes; 22.20 Sirena, film. PETEK 16. januarja LJUBLJANA 10.00 Zimski šolski spored; 17.15 Poročila; 17.20 Olimpiada smeha; 17.30 Čez tri gore: Pevski tabor 80; 18.20 Obzornik; 18.30 Sodobna medicina; 19.00 Ne prezrite; 19.15 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 A. Modrič: Naša krajevna skupnost; 20.45 Jazz na ekranu; 20.55 T. Hardy: Župan v Casterbridgeu, liad.: 21.45 V znamenju; 22.00 Nočni kino: Dillin-ger je mrtev. KOPER 17.00 Zadnji lov, film: 19.00 Aktualna tema; 19.30 Otroški kottoek; 20.00 Risanke: 20.15 Stičišče; 20.30 Odvečno truplo, film; 22.00 Danes; 22.10 Ekonomske informacije; 22.20 Quayle ubijalec. SOBOTA, 17. januarja LJUBLJANA 8.35 Poročila; 8.40- Minigcdci - v glasbeni deželi; 8.50 Sebastjanova babica; 9.05 Z besedo in sliko: Novoletna ura; 9.30 Tovarišija, mlad. nad.; 10.00 Mali svet; 10.30 Po sledeh napredka; 11.00 Delaj z glavo; 11.25 B. Ibanez: Trs je in blato, nad.; 12.25 Kitzbiihl: Smuk za moške; 15.45 Rdeči peni, film; 17.10 Poročila; 17.15 Košarka: Zadar - Cibona; 18.55 Naš kraj; 19.10 Zlata ptica; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.55 Propagandna oddaja; 20.00 Sobotna TV križahka; 21.35 Od tod do večnosti, film; 23.50 Poročila. KOPER 16.00 Smučali je; 17.15 Košarka: 19.00 Odprta meja; 19.30 Visoki pritisk; 20.00 Risanke; 20.15 Stičišče; 20.30 Corbari, film; 22.00 TV D danes; 22.10 Pot, ki pelje v Fort Alamo, film. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja: Prve ločitve v otroštvu 13.00 Tedenska oddaja o knjižnih novostih 13.30 DNEVNIK 14.00 Carski sel, 7. del TV nadalj. 14.30 Posebna oddaja iz parlamenta 15.C0 Šolska vzgoja: Državljani sodelujejo 15.30 Posebnosti varieteja 16.30 Remi — risani film (ponovitev) 17.00 Dnevnik 1 — Flash 17.05 3. 2. 1. . . Stik! Družina Mezil — risanke Lassie — TV film 18.00 Šolska vzgoja: Pedagogika 18.30 Glasba, glasba 18.50 Nabožna oddaja 19.20 Ljubezen kontrabasa — 3. del 19.45 Almanah in 20.00 DNEVNIK 20.40 John Wayne: «Za dolar časti«, film 23.00 Hiša kri. otok — 5. in zadnji del Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu Drugi kanal 12.30 Jedilni list 13.30 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 Šolska vzgoja 14.00 Ponedeljkove športne vesti 16.30 Popoldan, dnevna rubrika 17.00 Dnevnik 2 — Flash 17.05 Popoldan, II. del Program za mladino 17.30 Čebelica Maja — risanka 18.00 Šolska vzgoja: Belgija 18.30 Iz parlamenta ^ Dnevnik 2 — Večerne športne vesti 18.50 Dober večer s . . . Totojeni 19.45 DNEVNIK 2 ' 20.40 «La palla al piede» 22.55 Vir življenja — rubrika o judovskem življenju in kulturi Ob koncu DNEVNIK 2 Tretji kanal 19.00 in 19.30 Dnevnik 3 in Deželne športne vesti 20.00 Risanke 20.05 šolska vzgoja: Od mlečnega zoba do modrostnega 20.35 Risanke 20.40 Skrivnosti Joga 21.25 Tisoč mest Italije 21.40 Šolska vzgoja: Institucije 22.10 DNEVNIK 3 22.45 Dnevnik 3 — Šport JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.00 -• 13.15 Zimski šolski spored 16.25 Kmetijska oddaja J 17.25 POROČILA 17.30 Minigcdci v glasbeni deželi 17.40 Človekovi prijatelji 18.05 Metodologija političnega dela 18.25 Jezik v javni rabi: Osebne poteze v jeziku 18.35 Obzornik 18.45 Zdravo, mladi 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 W. Shakespeare Komedija zmešnjav, angleška drama - musical 22.15 V znamenju 22.30 Kulturne diagonale Koper 17.30 Ponovitev filma 19.00 Baletna oddaja 19.30 Aktualna tema 2C.G0 Risanke 20.15 STIČIŠČE 20.30 Volčji brlog — film 22.00 TV D — Danes 22.10 Operacija Opij — film Zagreb 18.25 Kronika občine Karlovac 18.45 Zdravo, mladi 20.00 R. Bogdanovski: Učitelj, 2. del 21.20 Panorama ŠVICA 18.00 Program za najmlajše 18.30 Program za otroke 18.50 Svet, v katerem živimo LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00. 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi; 9.05 Z radiom na poti; 10.05 Rezervirano za . ..; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem o-dru; 13.00 Danes do 13.00 ure; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Dogodki in odmeri; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali: 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Dobri znanci: 20.00 Kulturni globus; 20.10 Iz naše diskoteke; 21.05 Glasba reli kanov; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiov; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Za ljubitelje jazza. TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Porcčila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Slovenci v miljskem okolišu; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert: Skladbe slovenskih in drugih jugoslovanskih avtorjev; 11.30 Beležka: 11.40 Zimželene melodije; 12.00 Kulturni dogodki; 12.30 Melodije od vsepovsod; 12.40 Slovenska imena naših krajev (ponovitev); 13.20 Zborovska glasba: revija «Cecilijanka 1980» v Katoliškem domu v Gorici; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak; 14.30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.10 Mi in glasba; •rEnsemble di Venezia»; 18.00 Kulturno pismo. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.10 Življenje v šoli; 10.35 Mozaik; 11.00 Kirn; 11.32 Horoskop; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Zbrani za vas; 15.00 Življenje v šoli; 15.15 Pesmi, pesmi; 16.00 Športne vesti; 16.10 Istra preko pesmi in plesa; 16.32 Crash: 16.55 Pismo iz...; 17.00 Poslušajmo jih skupaj: 17.32 Srečanje z opero; 18.32 Srečanje z našimi pevci. KOPER (Slovenski program) 6.30,- 7.25, 13.30. 14.30, Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored, objave; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Pregled dogodkov, najava sporeda; 13.05 Stoji, stoji Lipica — glasbeni utrinki iz zamejstva; 13.40 Izbrali smo za vas; 14.00 V podaljšku; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 14.30 Glasba po željah: 16.00 Pogovor o jeziku; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon in zabavna melodija na vaš telefonski klic — 25-888; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba, objave. RADIO 1 7.00, 8.00. 9.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, ’ 17.00, 19.00 Poročila: 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.25 Glasba: 9.00 Radio anch’io; 11.00 Dnevni variete; 12.03 Vi in jaz; IŽ.So Glasbeno - govorni program; 14.33 H Pazzariello; 15.03 Rally; 15.30 Errepi -1; 17.03 Patch\vork; 18.35 Šolska vzgoja. ZA VSE NAROČNIKE PRIMORSKEGA DNEVNIKA, KI PORAVNAJO CELOLETNO NAROČNINO DO 28. FEBRUARJA : ■■ : / timiliA (tnii&abna, - Ulica sv. Frančiška 20 KRAS KOSOVEL SPACAL Nova predelana štirijezična izdaja te vrhunske založniške pobude, ki je doživela uspeh tudi v mednarodnem merilu. Knjiga s Kosovelovimi poezijami in Spacalovimi grafikami bo najlepše darilo znancem, prijateljem in sorodnikom