LIST STUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZt UREJUJE UREDNISKI ODBOR: DRAGO COP, MIRO DVORSAK, EDO RAZDRIH, BOJAN SAMA- LETO IX STEV. 3 RIN IN DUSAN VOGLAK. ODGO VORNI IN GLAVNI UREDINIK. DUSAN VOGLAR. UREDNISTVO IN TJFRAVA — LmJUBLJANA, MI KLOSlCEVA 5a — LJUBLJANA 3 P. P. 12, TEL. 31-102. TEKOCl LJUBLJANA RACUN: 600-70/3-567. ROKOPISO V NE VRAČAMO. LETNA NARO CNINA 200 DIN. TISK — CASO- 17. februarja 1959 | PISNO PODJETJE SLOVENSKI P OROCEVALEC. i* ODSTRANIMO NAPAKE Lahko trdimo, da je bil pretekli semester za štu-dentsko organizacijo na naši univerzi dokaj uspešen, saj je študente sodelovanje pri reformi študija, pro-učevanju programa in ostalega gradiva VII. kongresa ZKJ, na fakultetnih in univerzitetni skupščini ter kon-gresu ZŠJ, razgibalo in jih držalo v stalni aktivnosti. Vendar tokrat ne nameravamo govoriti o uspehih, temveč le o nekaterih negativnih pojavih in pomanj-kljivostih, ki so se pojavile na posameznih fakultetah in ki jih je treba odpraviti, če hočemo izvesti precej obširen program dela v letnem semestru. Že takoj v začetku maramo ofaračunati' z mnenjem posa-mezn;h aktivistov, češ da se študentje vedno manj zanima-jo za 'delo svoje organizacije in se vedino bolj posvečajo štu-diju ter reševanju svojih last-nih problemov. Ponekod so se s tem »dejstvom« že sprejaznili in opustili nadtaljnja prizadeva-nija, da bi študente pritegnili na kaiterem koli področju de-javnosti študentske orgamizaci-je. V njihovih glavah je nare-dila precejšnjo zmedo tudi re-forma študija, ki je izcimila zaključeik, naj študentije opu-stijo tista delia v okviru orga-nizacije, ki jim jemljejo rrmo-go časa in se predivsem posve-tijo izpolnjevanju svojih štu-dijskih dolžnosti. Zato so mar-sikje odsetovali novincem, da bi se aktivno vMjučili v delo organizacije, jih strašili z re-foirmo študija in prepričevali, da po predloženih učnih' na- črtih in programih ne bodo mofgli ztaključiti študija v pred-videnem roku. Takšna situacija je lahkona-stala samo na tistih fakultetah, kjer so vodstva zdmženj že od vsega začetka zatajite in niso bila povezana s študenti, za-radi česar tudi niso poznala njihovih teženj zahtev, razne probleme pa so reševala stamo v ožjem krogu. Zaradi takšne-ga odnosa do študentcv in or-gamiizacije same tudi niso mo-gle uspeti raizne alkcije, preda-vanja, zbori volivcev io razviijalo vse ideoil^ško in politdčno delo Zveze študentov in Zve«e ko-munistcvv Uubljanske univerze. Posamezne osnovne organizaci-je po fakultetah oziroma od-delkih bodo poleg tega organi-zirale še posebne svečane od-prte sestanke, kjer bodo govo-rili o predvojnem komunistič-nem gibanju na univerzi. Prav tako bodo vabile v svojo sredo predvoijne komuniste študente in pripravljale razgoVore z njimi. Delovanje Po fakulte-tah pa bodo poživljale tudi proslave posameznih važnejiih predvojnih naprednih študent-skih akcij na določenih fakul-tetah. Ob takih proslavah bodo na posameznih fakultetah od-krlli tudi več spominskih plošč. Pokrajinski klubi pa bodo po-skrbeli za dostojen spomin na predvojne študentske tabore po obrobnih predelih Slovenije in na posamezne akcije tedanjih itodentskih pokrajiinskih klubov. Tako razgiibanemu delovanju Ba posameznih združenjih ZSJ 4n t osnovnih organizacijah ZKS bodo dajale poseben ton Mkatere skupine, centralne ginije iu proslave, prirejene \ spomin na ustanovitev KPJ in SKOJ ter na njuno delovanje na univerzi. V maiu bo v dvo-rani Slovenske Filharmonije svečana akademija za vse štu-dente in profesorje univerze. Na njej bodo sodelovale z iz-braniim programom študentske kulturne skupine. Druga taka osrednja prireditev na univerzi bo odkritje doprsnih kipov To-neta Tomšiča in Borisa Kidrl-ča ter spominske ploš&e vseh najpomembnejših predvojnih naprednih študentskih akcij. Poleg tega pa bodo v univerzi-tetnem merilu proslavljeni tudi nekateri določeni dogodki iz predvojnega študer^skega na-prednega gibanja, kj so bili po-membni za vso univerzo. Kot dopolnilo k vsemu temu bo izdan tudj almanah napred-nega gibanja na univerzi, ki bo historično znanstveno temeljito pripravljen. Zato bo tudi lahko izšel šele v prihodnjem letu. Univerziitetni svet pa je že raz-pisal nagrade za obdelavo po-sameznih tem v počastitev 40. obletnice KPJ in SKOJ. Poseb-na naloga pa bo še sestavljanje čim obširnejšega koledarja vseh pomembnej&ih dogodkov V predvojnem naprednem študent. skem gibanju — dogodkov v delu posameznih študentskih društev, demonstratfij, zboro-vanj, stavk i. dr. O VEC KOT petletnem delu pri našem listu se je poslovdl tovariš Janko POPOVlC, dosedanji glavni in odgovorni urednik. DELO PRI šfcudentskem čaisopisu mu je pomenilo več kot le neko prazno izvenštudij-sko dolžnost. Posvečal mu je mnogo časa in naporov — njihov sad so vse spremembe in ves razvoj, ki ga je Tribuna doživela v zad-njih letih. TE2KO GA BOMO pogrešali, saj nam je bil dober tovariš, brez sebičnosti, vedno poln razumevanja. Zato bi mu tudi radi ob tem odhodu izrazili kar največ želja — vendar tu želimo le to, da bi se kolega Janko vedno rad spominjal našega skupnega dela in naših skupnih uspehov. Kolegi iz uredništva Tribune TITOV POZDRAV IV. KONGRESU ZVEZE ŠTUDtNTOV V tesnem stiku z našo stvarnostjo Dragi tovariši in tovarišice delegati! Ker mi zaradi obiska v prijatelj-skih - državah Azije in Airike ni mogoče prisostvovati vašemu kon-gresu, pošiljam po tej poti prisrčne pozdrave vsem delegatom na kon-gresu in vsem študentom Jiigoslavije, ki prevzemajo nase čedalje večji delež v naši socialistični graditvi. Obenem izkdriščam to priliko, da povem nekaj besed o problemih, o katerih bo sklepal vaš kongres. Vaša organizacija ima zelo pomembno nalogo vzgajanja novih ljudi, za-vestnih socialističnih strokovnjakov, obenem pa aktivnih družbenih delavcev v sistemu družbenega upravljanja. Nam je potrebno, da imamo socialistično revolucionarno inteligenco, ki bo usmerjala vse sile, znanje in polet k vsestranskemu napredku naše socialistične države na vseh področjih življenja. Skupnost goji veliko upanje in zaupanje v pripravljenost naših ljudi, da prevzamejo nove družbene obveznosti, v njihovo sposobnost, da de-lajo za izpolnjevanje velikih in plemenitih nalog, socialistične preobrazbe naše države. Zdosedanjimi uspehi našega družbenega in gospodarskega razvoja, so bili ustvarjeni pogoji za ustvarjalno delo vsakega posameznika na vseh pod-ročjih našega družbenega življenja. Upravičeno lahko pričakujemo, dabo naša mlada inteligenca dala nov^impulz temu delu, da bo dala nove plodove v razvoju socialistične misli in socialistične prakse. Vaša organizacija je do-segla nesporne uspehe v takem vzgajanju naših študentov in mora v bodoče vzgajati celotno študentsko mladino v duhu izpolnjevanja obveznosti do naše družbene skupnosti in njenih pbtreb, ker je dobro znano, s kolikšnimi žrtvami so ustvarjali in s kolikšnimi težavami sedaj gradimo svojo socialistično državo. Naša mlada inteligenca mora to razumeti in s svojimi prizadevanji prispevati k hitrejšemu napredku naše socialistične skupnosti. Zato mora Zveza študen-tov s političnim delom še bolj vplivati, da se bodo študenti izoblikovali v zavestne socialistične ustvarjalce, da bo razvijala čustvo dolžnosti m odgo-vornosti vsakega posameznika, da bo študente pripravljala za ustvarjalnc delo v družbi. Posebno bi rad poudaril pomen vzgajanja naše študentske mladine v tes-nem stiku z vsakdanjimi prizadevanji za zgraditev socializma. Ne- dvomno ima pri tem posebno vlogo tudi sodelovanje študentov pri pro-stovoljnih delovnih akcijah. Hotel bi povedati, da sem posebno zadovoljen. ker sem na avtomobilski cesti videl tesen stik naše intelektualrje mladine 2 delavsko in kmečko mladino. V tej smeri je treba še nadalje razvijati razno-vrstno delavnost. fo elim vam nekaj povedati tudi v zvezi z aktualnimi in pomembnimi vpra-^ šanji reforme visokega šolstva. Močan razvoj socialističnih družbenih odnošajev in socialistične ekonomike v naši državi zahteva mnogo stro-kovnih in sposobnih kadrov, ki bodo kos temu razvoju. V tem oziru imajo naše univerze zelo pomembne naloge. V zadnjem času so velika prizadevanja zn reformo univerz, ki naj pripomorejo, da bodo naše najvišje šole čimbolje ustrezale svoji družbeni vlogi. Kljub uspehom pri tem, mislim, da bi mogli biti rezultati še večji in da bi lahko hitreje in odločneje obvladali slabosti in preživela konservativna pojmovanja, ki se še kažejo. Iti moramo mnogo bolj smelo in mnogo hitreje naprej v prilagojevanju univerz potrebam naše druž-bene prakse in sodobnega razvoja znanosti. K izpolnjevanju te važne naloge lahko mnogo pripomore tudi vaša organizacija, ki je bila že doslej aktivna v reševanju vrste problemov za reformo univerzitetnega pouka in katere prizadevanje je bilo zelo konstruktivno. Vzporedno s tem je treba vztrajno delati tudi za feboljšanje učenja in osebnega prizadevanja študentov sploh. — Delo je merilo patriotizma vsakega državljana socialistične države in vaša organizacija naj še na-dalje vpliva na razvijanje delovnih navad pri naši študentski mladini. To ima za našo socialistično skupnost zelo važen družbeni pomen. Prepričan sem, da bo Zveza študentov s svojim političnim in idejnim vplivom, s svojim prizadevanjem za izboljšanje rezultatov strokovnega izobraževanja študentov kakor tudi z reševanjem ostalih problemov pripomogla, da bodo naše univerze postale še močnejša žarišča znanstvene in teoretične misli, da bodo zastavile še več prizadevanj za napredek vsestran-sko izobraženih in sposobnih kadnpv, toliko potrebnih naši socialistični skup-nosti. Ko izražam upanje, da bo dal naš kongres pomemben prispevek in po-budo za Izpoln.ievanje teh nalog, vam želim mnogo uspeba pri delu. ZAČRTALI SMO SI POT Sarajevu je bil od 29. do 31. Ja- Vnuarja IV. kongres Zveze študen-tov Jugoslavije, ki se ga je ude-ležilo nad 300 delegatov in go-stov. Kongres je v imenu Ceniralnega ko-miteja Zveze fcomunistov pozdravil prcd-sednik Iz>vršnega sveta Ljudske republike BiH Djuro Pucar - Stari. Kongresa so se udeležili tudi sekretar za kulturo in pro-sveto Zveznega izvršnega sveta Krsto Crvenkovski, predsednik CK LMJ Mika Tripalo, predsednik Skupnos>ti jugoslo-vanskih unlverz dr. Borislav Blagojevič. poredsednik Društva unlverzltetnih učite-lj©v Jugoslavije dr. Vaso Butozan jn rek-tor sarajevske univerze. Izmed tujih štu-dentskih organizacij so kongres pozdra-vili: predstavnik Nacionalne zveze Stu-deniov Francije, Federacije študentov Cme Afrike, Narodi^e zvexe fiiudentov Oriije in drugi. IV. kongres Zveze študentov Jugosla-vije je bil izredno pomemben dogodek ne samo za šfcudente, temveč tudi za ce-lotno družbo. Potekal je v času. ko se i vso resmostjo prizadevamo izvesii takš-no reformo študija. ki ne bo le omogo-6ila hitrejši študij, temveč bo tudi Stu-dente in uino snov približala družbe-nemu in ekonomskemu razvoju naše so-cialistične dežele. Izhajajofc iz te postav-ke je IV. kongrea ZSj v svojih zaključ-kih nakazal vsem Studentskim organiza-cijam naloge, ki jih bodo pri svojom delu v naslednjem obdobju Izpolnjevale. Jas-no je, da bo treba celotno dejavnost študentske organizacije v marsičem pri-lacoditi novemu sistemu študija, toda to ne bo smelo oSlabiti aktivnosti na ka-terem koli področju študentske dejavno-sti. Nasprotno, delo Itudentske organiza- cije se bo moralo celo poglobiti, zajeti najširši ,krog itudentov in se razširiti na »ova podroeja družbene dejavnosti. PtJ svojem delu bo morala študent-ska organizacija še nadalje posvečati največ pozornosti socialistični vzgoji svo-jega članstva. Na svojem delovnem rae-stu morajo posiati atotivni družbeni de-lavci z razvitim čutom odgovornosti do družbene »kupnosti in dobri strokornja-ki, ki bodo na svoje naloge gledaJi s šir-šega družbenega stališča. Takšna vzgo-ja pa se lahko doseže le z razvijanjem celotne aktivnosti Zveze študentov, s konkretnimi nalogam] in akcijami. Da bodo študentje bolje razumeli družbeno-polttične in ekonomske probleme, si mo-ra štvdentska arganizacija bolj prizade-vati. da se vključujejo v delo organov družbenega upravljanja. v življenje ko-mun itd. Osnova našega ideološkega dela mora biti še nadalje proučevanje pragrama ZKJ, osnovnih del marksizma-lCTiinizma in naše socialistične stvarnosti. S tem se bodo študentje bolj seznanilj z drož-benim dogajanjem doma in v svetu, se uspcsobili za reševanje problemov naše socialistične graditve in se odlofeneje bo-rlU za marksistično oipredelitev. Drugo važno vprašanje, ki je bilo prav tako v središčii pozornosti IV. kongresa Zveze študenitov, je bila refortna Sttidi-ja. Delegati so enodušno pozdravili za-kon o univerzah in prip^oročilo Zvezme ljudske skupščine ter poudarili svoj pri-spevek k prizadevanju, da se uvede tak sistem gtndija, ki bo v resnlcj odraz naše socialistiine stvamosti in v »kladu z zahtevami in potrebami družbeneja in ekonomskega razvoja države. Govorili so tudi o mnogih problemih. ki so aastali predvsem zaradi tega. ker so v univ^jr-zltetnih organih vseskozj obstajale no*-ne tendence. ki so hote-le vsa.j zavreti. če že ne preprečiti izvedbo radikalnejšib sprememb v izvajanju p*ouka in orga-ni-zaciji univerz. Tudi odsle.) bo težišče dsj.avnosti štu-dentske orgamizacije v prizadevanju, da bo študente navajala k boljšemu in hi-trejšemu zaključku študija, kajti dose-donji objektivni pogoji študija na na-ših univerzah in visokih šolah omogo-<5ajo dosego večjih uspehov pri zadovo-Uevanj.ti rastočih potreb naše skupnosti po visoko isobraženih ka/Jrih, ki so ne-cbhodno poirebni za nadaljnji ekonom-ski, socialni jn kulturnl razvoj. Studcnt-ska organizacija bo stalno spremljala študijske uspehe vsakega posameznika postebej ter se odločno borila prcti neod-govornemu zaneTnarjansju Studijskih dolžnasti. Studentska organizacija se bo tudi na-dalje odločno borlla proti kla^iftnim kon-cepcijam univerz in karakterja študija, proti mišljenju, da je zagotovitfev mate-rialnih sredstev pogoj za kakršnekoli spremembe, proti mehaničnemu zinanjše-vanju «5nih načrtov brez odgovairjajo-6ih sprememb v nžni tnatferiji, proti zmanjSevanju števila ur za praktični del pouka, proti izkoriščanju s*tarih metod pouka in naeina izpraševanja, proti za-vračanju odgovornosti za dolgotrajno študiranj.e izključno na Studente ter proti poizkusom, da se izvede reforma sa-mo s pomočjo strožjega režima itudija in % adininistrativnimi sredstvi. Radi bi diskreditirali Jugoslaviio 1' svojem gftvoru je pred-s«dnik Pucar poaebno pouda-ril povezano&t Uudpike iiitteli-gence z borbo delavskega raz-reda in naše Fartij« v nedav-ni preteklosti ter je dejaJ, da je popolnoma normalno in razumljiivo, čc ZTeza komunil-stov tudi danes pripisuje velik pomictn orgaruizaciijP študentov, v kateri je zbranih nad 65.000 članov. Ko ie govoril o uveljavljanju osebne svobode in osebnega ustvarjanja v naši socialistični družbi, je Djuro Pucar pouda-ril, da pomeni to sistematično in vztrajno borbo protj vsem nam tujim idejnim in politič-nim vplivom, ne glede na to, s katere strani prihajajo. »Ne morem se sprijazniti s tem, da se nam pod krinko de-mokracije infiltrirajo razna tu-ja pojmovanja, ki so nasprot-na. in nimajo nobene zveze z našiimi koncepcijami o graditvi socialistiične družbe.« Ob koncu je Djuro Pucar gVoril še o najnovejših govo-nih in napadih sovjetskega premiera Hrušževa proti naše-mu vodstvu in Zvezi k©mun'i-stov Jugoslavije. »Znano je,« je ciedol Djuro Pucar, »da trajajajo napadi na Jugoslavijo že nad deset let in da se dogajajo tako, kakor za-htc.v9.jn razmere v državi, iz katere prihajajo ti napadi. Res je, da so danes najzgovornejši obrekovalo] voditelji KP Ki-tajske, nato pa Albanije in Bolgarije, in sicer prav tisti, ki imajo v svoji lastni državi najve&je težave. Ni treba poudariti, kako je to napačno, če mislijo, da bodo z napadi na Jugoslavij«) uti'v5»Ux Vukašin Stambolič, predsednik 20 ZSJ, aovori na konaresu svoje široke ljudske množice, ki zahtevajo ureditev svojih vsakdanjih problemov. TukaJ je treba poudariti, da spomi-nja ta vsakdanja gonja proti Jugoslaviji na tjsto gonjo, ki jo j« vodil Stalin proti naši državi, našemu ljudstvu in pro-ti našemu vodstvu. čeprav v drugiih oblikah, tudi sedanji kritiki Jug&slavije dejansko obnavljajo Stalinovo taktiko. V resnici govore to, kar je govoril tudi Stalin, je z drugimi besedami. V svojih napadih proti Jugoslaviji stre-me za tem, da bi ločili vodstvo od ljudstva, kakor je to delal leta 1948 tudi Stalin. Trudijo se, da bi lo&ili Jugoslavijo od ostalega sveta in sj prizadeva-jo, da bi jo diskreditirali kjer-koli je mogoče. Takšno stali-ščc je priSlo v polnem srrtislu do izraza tudi v napadih Hru-ščeva v njegovem referatu na XXI. kongresu Komunistične partije Sovjetske zveze, kj še ¦aseda v Moskvi. Tovariši in tovarišice! O vseh teh obrekovan|ih im gonjah potd Jugoslaviji lahko rečemo samo, da je to ialovo delo. Razen tega lahko rečemn tem našitn »kritikom«, da bi bilo pametneje pustiti nas pri miru, da bi si Ijudstvo Jugoslavije s svojimi lastnimi prizadevanjl, sposobnostmi in na podlagi svojih Izkušenj gradilo svoje življenje. Naj prepuste naro-dom JugoSLaviJle, da si sami voliijo tako vodstvo, kakršnega hoč«jo ne glede na to ali bo to vodstvo všeo voditeljem KP Albanije, Kitajske, SZ in dru-gim ali ne (ploskanje). Res je, da desetletna gonja proti narodom Jugoslavije ni tnogla odvrniti Jugoslavije z njene pravilne poti. Popolnoma smo prepričani, da bo tudi ta pritisk in poskus politične in gospodarske osamitve naše države doživel popoln neuspeh, kakor so propadla vsa prejšnja prizadevanja v tej smeri. Zunanja p>olitika Jugoslavi-je se bo gibala tudi v bodoče v isti smeri kot doslej. Jugo-slavija se bo tudi v prihodnje zavzemala na podlagj aktivne koeksistence za mir in ena-kopravne miroljubne odnošaje med državami in narodi. Naša država bo kakor d©s>tle& vse-stransko podpirala borbo kolo-nialnih narodov za njihovo svobodo, neodvisnost in neovi-ran političnj in gospodarski razvoj. Takšna dosedanja po-litika naše države je našla ogromno podporo miroljubnih sil po svetu in si j« pridobila primeren ugled, s samim tem pa je postala pomemben cini-telj v borbi za mir in medna-rodno sodelovanje. Z eno be-sedo, Jugoslavija bo nadalje-vala politiko, ki jo je tudi se-daj vodila, prepričana, da je iaka politika v interesu rairu in socializma.« Vedno širše delovanje Iz referata predsednika ZŠJ Vukašina Stamboliča Vedno veftje število študentov, problemi njihove vzgoje in šo-lanja, so odprli široko polje de-lovanja ZŠJ. Pri svojem delu smo si prizadevaili, da delujemo v skladu s političnimi in idej-nimi težnjami študentov, jih spodbujali, da se aktivno vklju-čijo v družbeno življenje, jlm nudili pomoč, da bi Čismprej in čimbolje obvladali študij, skr-beli za njihova materialna sred-stva ter njihove kulturne, za-bavne, športne in druge potrebe. S takšnim vsestranskiim anga-žiranjem je postala organizacija Zveze študent&v Jugoslavije ze-lo pomemben družbeni činiielj, blizu svojemn članstvu, njihov instrument in poinočnik pri re-ševanju življenjiskih vprašanj, nosilec socialistične zavesti med študenti. Pri tem se je pokasa-Io, da so v sedanjih pogoj?Sh študentovskega življcnja in šo-lanja vzgojne možnosti in dolž-nosti ZŠJ resnično velike. V zvezi s tem se postavlja vprašanje, kakšna naj bo v na-slednjem obdabju vzgojno-poli-tična vloga Zveze itudentov ter nj*n delež v študentskem žlv-ljenj« v pogojih novega slstema študija. Med rodovi študentov zdaj že prevladuiejio mJLaiai študenttfe, ki prinašajo na ui-iverzo in vi-soke šole marsikaj novega. Nov način življenja, vedno večji in raznovrstnejši obseg znanja teh študentov, njihova praktičnost, vse to zahteva spretnejši in bolj svež način dela naših organiza-cij. V večini naših organizacij smo uspeli, da pristoplmo od abstraktnih diskusij o mladih seneracijah k takšnemu delu, ki je prilagojeno starostni dobi in mentaliteti novih štuclentov, pri, čemer smo dosegli že lepe uspe-he. Pri vzgoji študentov imajo fa-kultete in visoke šole še vedno premajhno vlogo. Njihova vloga se razvija mnogo počasneje kot rastejo naše zahteve. Ker v tem pogledu ne moremo kmalu pri-čakovati radikalnejših spre-memb in ker je družbeno-vzgoj- važno, je povsem razumljivo, da mora biti delež Zveze študentov pri vzgoji svajih članov vedno večjl. Priporočilo Zvezne Ijudske skupščine, v katerem se zahteva, da se zagotovijo takšni pog&ji študija, ki bodo omogočili štu-dentom hitrejši zaključek štu-dija, je povzročilo, da se vedno več govori o poiožaju in bodo-čem razponu dejavnosti Zveze študentov. Priporočilo je tudi povrročilo, da smo začeli raz-mišljati, kako bi naše delo bolj raoionalno organizirali in ga prilagodili novemu sistemu štu-dija. Ker se v nastali situaciji polaga vedno večja važnost strokovnemu delu, uvaia strožji režim študiija, uspeh v študiju pa je pogoj za pridobitev mate-rialnih sredstev, s« je v zadnjem času pojavilo med študenti miš-ljenje, da družbeno - palitična aktivnost ni potrebna. Pri tern je prišla do večjega izraza ozka strokovna orientacija. Ta atmo-sfera je vplivala tudi na dcl aktivistov Zveze študentov, ki so začeli govoriti o nujnosti sla-bitve druibeno-politične aktiv-nosti študentov. Takšno mišlje-nje so zagovarjali tudi nekateri univerzitetni učitelji. Proti takš-nemu razumevanju nadaljnjih nalog naše organizacije se je treba odločno upreti. Odločno odklanjanje takšnega mišljenja je potrebno tudi zaradi tega, ker naš sistem neposredne sociali-stične demokracije zahteva ta-ke strokovnjake, ki bodo isto-časno tudi družbeni delavci. Iz takšne vloge strokovnjakov v družbi izhajajo tudi naloge Zve-ze študentov, ki se mora pri svojem delu prizadevati, da bo odhajala z univerz inteligenca z družbenimi, a ne tchjiokrat-skimj mišljenji in navadami. Iz vsega tega sledi, da stojijo pred študentsko organizacijo mnoge naloge. Prva izmed njih je šhoko politično-vzgojno delo Zveze študentov^ To nalogo vsi-ljujejo problemi študentskega življenja v pogojih intenzivne- deutje v 2asu študija v doloie« nem smislu odtrgani od akivoi-nih družbenih profolemov. S*a-dentska organizacija mora t» problem pri svojem delu npo-števati. Pri svojem deln moramo nad-odločneje odklanjati mišljenje nckaterih aktivistov Zveze šta-dentov, ki mislijo, da je nab»-ga nekaterih študentskih orga-nizacij samo v tem, da se ukvar-jajo z vprašanji študija in ma-terialnimi problemi študentov. Prav tako se tnoramo boriti pro-ti podcenjevanju družbene ak-tivnosti 'in zapostavljanju idej-nega dela. Vzporedno s tem naj univerzitetni odbori in združe-nja ZšJ večkrat analizirajo pro-blematiko posameznih organiza-cij in jim nudijo pomoč, da bl boLje razporedile svoje sile in zagotovile, da bo težišče njiho-vega dela na družbeno-politl<5-nem delu in idejni vzgoji članov Zveze študentov. Slrše drožfee-no angažiranje študentov mora priti do izraza v nadaljnjem vkljnčevanju v ražne oblike družbenega upravljanja na nni-verzah in drugih prosvetnib, ustanovah in komunalnih skup-nostih, v družbenih organizaci-jah izven univerz, posebno v L.MJ in SZDL, v organizlranja raznih dejavnosti skupno z de-lavsko mladino itd. Da bo študentska organizaci-ja vzgojno vplivala na čim šir-ši krog študentov, mora še na-dalje stremeti, da v raznih oWi-kah svoje aktivnosti sodeluje čimveč študentov. Doslej se ie že večkrat pokazalo, da pri naj-različnejšem delu sodeluje ve-dno isti krog študentov. So tudi takšna združenja in vodstva Zveze študentov, kj so s svojo neaktivnostjo osiromašili delo organizacije in ga zreducirali na nekaj predavanj in konferenc. Na ta način postaja ZŠJ dolgo-časna organizacija, njeno član-stvo pa pasivno. Zaradi tega je potrebno, da neprestano bogati-rno aktivnost združenj ZšJ. Združenja naj svoje delo še bolj Vpliv avtomatizacije Be&eda avtomatizacija je v zadnjem času postala z;a mnoge ljudi simbol, ki pi^edstavlja navadno skupaj z najnovejšimi dosežki atomske tehnike materialno revolucijo, ki jo preživlja današnje človeštvo. Zelo yerjetno je, da mnogi inžeaiirji in tehniki gledajo na to stvar drugače. Kajti če smo natančnejši, je avtomat oziroma avtomatizacija le ena izmed obli/k industrijskega napredka. Danes je že skoraj težko naštetj vse tiste u&pehe, ki jih lahko Stejemo v industrijski napredek, katerega je človeštvo dosšiglo v zadnjih dveh desetletjih. » Seveda pa je treba že takoj na začetku poudariti, da avtamatizacija ni nekaj po-polnoma novega, zavedati pa se moramo tudi, da popolne avtomatizacije tudi v pri-hodnosti ne bomo dosegli. Želja in tenden-ce za avtomatizacijo so bile v vseh obli-kah produkcij že dolgo časa in bodo ver-Jetno ostale za vedno, kajti popolne avto-ftiatizacije, kot smo že omenili. ne bomo fiikoli dosegli. Ni pa namen tega kratkega sestavka rHzpravljanje o avtomatizaciji na splošno. Raje si oglejrno, kako ta razvoj vpliva na človeško delo na najrazličnejših področjih: v tovarnah, pisamah in tudi na drobno vsakdanje delo doma. Tendenca same avtomatizacije je zelo jasna: težko in mo-notono delo naj naraesto ljudi opravljajo stroji — avtomati. Pa tudi delo, ki zahteva visoko izurjenost in spretnost, naj oprav-Ijajo ti moderni roboti. In res strojj nado-meščajo delavce pri težkem, monotonem ali zelo preciznem delu. Delavec, ki je doslej opravltal težko ali dol^očasno delo, vellke m drase stroie. Tako delo človeka pa zahteva zanesljivost in stalno Dozarnost ter sposobnost pravilnega ukrepanja, če se tej zgo^l; da n. pr. pritisne na pravi gurnb, v primeru okvare pošlje po pravega strokovnjaka itd. Iz tega bi lahko zaključili, da vse to pomeni lažje in enostavnejše delo. V go-tovem smislu je tudi res tako. Vendar pa istočasno pomeni velik psihološki napor, ki ga povzroča potreba po stalni, nepreki-njeni pazljivosti. To pri neavtomatskem delu ni reden slučaj. Mogoče ekstremen primer za psihološki napor je primer pi-lota v avtomatično vodenem letalu. Biti ure in ure v temi in opazovati samo in-strumente, medtem ko letalo divja skozi noč, povzroča na posadko težak psihološki pritisk. Tak način dela zahteva njihovo neprestano budnost in poleg tega morajo imeti še zaupanje v instrumente, kj .iih vodijo. Spložno je znano. da so se piloti pri prvih takih poizkusih, ko še niso «-za-upali« instrumentom, noro prestrašeni večkrat spuSčaii z velikih višin s.kozi obla-ke samo zato, da bi s svoiimi očmi ugoto-vili. č§ je zemlja ?e pod njimi. To je seveda ekstremen primer, toda iasno ie. da pomeni industrijski razvoj (če ni pravilno družbeno usmerjen in uporab-ljen), ki je istočasno bazg zn dvig našega življenjskega standarda za številne Ijudi, ki so prej lahko našli delo, brezpo&elnost ip glad. Danes je v modernih družbah na zahodu že mnogo ljudi, ki mislijo, da je 48 ali celo 40 ur odgovornega dela zanje preveč. Ti ljudje nimajo tiste stanovitno-sti in vztrajnosti, ki jo moderen čas zahte-va od človeka. In ta pojav je resna ne-varnost. Ti ljudje so morda čisto dobrj državljani, zaradi težav pri iskanju zapo-slitve Pa se kaj lahko obraejo proti družbi. Na zahodu so že pričeli z raziskovanji, v kakšni meri vplivajo težave na trgu delov-ne sile na porast kriminalitete. Zaradi naglega industrijskega razvoja bo na svetu kmalu premalo posla za nemirne ljudi. Za ljudi, ki se ne bodo mogli prilagoditi ju-trišnji dobro (morda predobro) organizi-rani družbi, ki bo živela med stroji. Toda to je le ena stran medalje. Za večino ljudi spremembe, ki jih prinašajo moderni dosežki; pomenijo brez dvoma napredek in izboljšanje. Nihče si ne želi vrnitve v stare čase. ko &o se ljudje potili za lesenimi plugi. Razvoj avtomatizacije je pravzaprav že precej star in se bo že nadaljeval. Nespa-metno pa bi bilo pričakovati avtomatiza-cijo v industriji ali na kakem drugem de-lovnem področju kar čez noč. Morda so ravno veliki uradi tis+o področje, kier s? bo v najbližnji bodočnosi:! avtomatizacija najbolj uveliavila. Zavarovalne družbp. banke. inventarni in plačilni oddelki veii-kih družb in tudi državne instituciie bodo v najbližnii bodočnosti oodročia, kjer s.q hndo uveiiavili elek+rnnsk; račimski stmii. ki ooravl.|ajo svoje dplo z doslei nerasli.^a-ro naglioo. Po dosedaniih izku?niah sode* Ho +a rar^oi kornpir'^ nri/ade1 majhnp nrade. verietno pa }e. da bodo vpllki urad; ;n nisprriip na zahodu v bHčn.fih des^tih letih doži\'e!e l^e sprer^embe, kot so se '7vr5;1o -nri mn^omi STadnii ce«.t. Pwd ko-rry.Hj dvpi«et'm' i«+i cq ia na cest°h na st^-h'ne dplavcev trudiio s svoj-fm; lopatamf }n saTnokolnicami. Danes pa so jih nadoms- stili veliki stroji, ki jih upravlja strokov-njak in opravlja delQ. štiridesetih ali celo šestdesetih mož. Na i-sti način bodo zame-njane dolge vrste deklet v knjigovodskih uradih in prepisovalnicah. Pregnali jih bodo elektronski stroji z dvema ali tremi upravljalci. Vidimo, da jutrišnja družba, ki bi jo lahko imenovali družbo strojev, zahteva od delavca nove in dostikrat težavne delovne navade. Isto velja tudi za ljudi, ki so na vodečih položajih. V modernem času pri-hajajo v poštev nove kvalifikacije in se zahtevajo od ljudi sposobnosti, ki »i jih bodo morali šele privzgojiti. Prj razprav-ljanju o šolski reformi, o novih oblikah in vsebinah šolskega pouka teh zahtev moderne družbe ne bi smeli prezreti. Tehnični napredek pa je ravno tako spremenil tudi naš prosti čas. Ta razvoj nam ni dal samo nove oblike zabave in razvedrila. Dosti važnejše je, da pomeni ta napredek dvig življenjskega standarda. Treba je samo primerjati položaj recimo pred 50 leti z današnjim. Omenjeni višji živijenjski standard je popolnoma spreme-nil tudi naš prosti čas. Danes ima večina ljudi dosti več prostega časa kot pred 50 leti. V vseh naprednih deželah skušajo skrajšati delovni čas, uvajajo proste sobote in podobno. Tudi navadni delavci imajo svoje počitnice; vsega tega pt"ed nedavnim še ni bilo. Vse te izboljšave v zivl.ienjs.kem standardu so mogoče le zaradi izrednega tehničnega napredka, ki nas usposablja, da ie delovni čas čedalje bolj produktiven. Napredek pa nam nudi tudi nove mož-nosti, kako preživet; naš prosti čas. Prav-zaprav imamo na izbiro neSteto. možnosti. Sliži se smežno. vendar je res, da za mno-ge l.iudi predstavlia ta možnost izbire pra-vo breTne, kot se to dogaia tudi na drugih nodročiih. Clovek preprost.o ne ve. kje naj vzame čas. da bi napravil vse, kar si želi. Pravica izbire pomeni vedno tudi odpoved, kajti nihče ne more biti na dveh mestih istočasno. Moderna družba s svojimi številnimi možnostmi za »ubijanje« prostega časa je dejansko velika nevarnost, da postane člo-vek v določenem smislu neaktiven. Hodi-mo v kino, gledamo televizijo, beremo re-vije in časopise, posltLŠamo radio in po-vsod nam (največkrat) spretni Ijudje kra-dejo čas (in denar), da sami ne verao kako. V zameno pa le redko kdaj kaj dobimo. Celo če- beremo dobre knjige, gledamo dobre gledališke predstave ali filme itd., še vedno obstaja nevarnost, da postanemo neaktivni. Vse to pasivno udejstvovanje povzroča skrit občutek nezadovoljstva s samim seboj in okolico. Če hoče biti člo-vek v življenju srečen, mora vanj tudi nekaj aktivno doprinašati. Včasih zadostu-je za to že samo pogovor s prijatelji, za drugega je to igranje na kitaro in podob-no. Moderna družba nudi dovolj možnosti za najrazličnejše »konjičke«: šport, knjige, vrtnarjenje in drugo. Bistv^no je, da člo-vek poleg svojega vsakdanjega aela sem in tja obdeluje tudi svoj »lastni vrtiček«. Ravno tako kot telesna, pa j« Ijudem potrebna tudi duševna aktivnost. Tehnika je prevzela na svoja ramena težko delo in nam. s svojimi dosežkj nudi udobno življenje. Zato je v taki družbi bistveno važno, da brezdelje ne postane prevladu-joča sila. Zdravniki v industrializiranih deželah ugotavljajo, da se psihična »kon-dicija«, kot temu pravijo žportnikl, prl Ijudeh v teh deželah naglo manjša, čim minejo mladostna leta. Danes, ko življenj© ne pomeni ve2 samo borbo za golo rivljenie. borbo proti lakoti in pomanjikanju, kot je bilo to pogost slučaj v dolgi vrsti stoletij. se moramo šele učiti, kako bi naibolje izrabili čudovite možnosti , k; i'h imamn da bi res nekaj imeli od življenja. / Drago Cop 1 \ Nacionalistična gibanja in študentje Dan.es je po vsem svetu že precej utrjeno prepriča-nje, da je študentska mladina tista, ki bo v prihodnosti zavzela v družbi odgovorne in v nekem smislu vodilne položaje. V kakšni meri velja ta trditev za študente v razvitih deželah, je stvar razpravljanja, res pa je, da so v itevilnih azijskih, afriških in južnoameriških deželah študentje često ne le edini potencialni voditelji jutrišnje-ga dne, ampak so v nekaterib. deželah že voditelji se-danjosti. Vzroki za to so številni in Jlb ni težko najti. Studentje' se prdpravljajo za poklice edravnikov. profes>»rt*!v, inže-nirjev, upravnih uradnikov itd., ki jih te dežftle nujno potrebu-jejo, če hočejo doseči zaželjeni razvoj. Toda ne samo po diplo-mi, študentje čutijo svojo od-govornost do družbe tudi med študijem. V deželah, kjer vlada visoka nepismenost, zavzemajo intelektualci v družbi bolj iz-jemen polozaj kot pa kjer koli drugje. In ker študentje pred-stavljajo med inteligenco naj-večjj odstotek in po-leg tega i« ' njen najbolj aktiven in ideali-stičen del, je nj&hov položaj še posebno pomemben. Privilegij vzgoje, ki ga uživajo. je bil v omenjenih deželah in je še da-nes z«k> redka stvar in ravno zato se čutijo študentje v toli-ki merj odgovorni do »vojih so-rojakov. Neki azijski student je nekog izjavil: »Vam, kl ste doma v evropskih deželah ni treba skr-beti za svoje sosede. Ti sami lahko skrbijo zase. Prj nas pa vidimo tako mnog© ljudi, ki ži-vijo v strašni revščini in ne-vednosti. In ti ljudje si sami ne znajo pomagati. V primerjavi z njimi je že naše študentsko življenje razkošje. Kako naj opravifiimo tako velike razlike? Edini način, da sj pomirimo vest je, da jim po svoflih naj-boljših močeh pornagamo.« Razširjenost takega mišljenja in nači-n, kako se to roiSljenje izraža, je seveda od dežele do dežele razliično. V nekaterih je izredno močno, drugje pa ga je komaj opaziti. Vendar pa lahko rečemo, da je v večini prej omenjenih dežel delo štu-dentskih organizacij v veliki meri inspirirano ravno od ta-kih naziranj. Burma je na primer tipičen primer kolonialnih ali bivših kolonialnih feežel v tem pogle-du. Studentska zveza rangunske univerze (RUSU) je ena izmed najstarejših in najmočnejših študentskih organizacij v Aziji in ima za seboj dolgo vrsto let antikolonialne borbe. V tej de-želi skorajda ni bilo protesta ali štrajka, v katerem tudi študentje n« bi sodelovali. Dva najbolj znana borca za burman-sko neodvisnost Bogyoke Aung San in U Nu sta bila študent-ska voditelja že deset let prej, predno je bila ustanovljena Svobodna ljudska protifašistič-na Hga, kl se je borila proti Japoncem in postala pozneje glavna sila, ki je končala bri-tansko neodvisnost. In tako bi lahko naštevali deželo za deželo. Do sedaj najmočnejši odraz naoionalističnih čustev mladine Azije in' Afrike je bila brez dvoma Azijsko-afriška študent-ska konferenca v Bandungu pred dvemi leti. Na tej konfe-renoi se je zbralo veliko število delegacij liz kolonialnih in pol-kolonialnih, ali pa nedavno osvobojenih dežel. Ceprav je bilo okrog priprav za to konfe-renco mnogo pogajanja in na-sprotojo&ih si mtfšljenj, je za samo konferenco v vseh azij-skih in afriških deželah vladalo veliko navdušenje. Konferenca je razpravljala o številnih problemih in projek-tih, ki So zanimali vse prisotne delegacije. Morda pa je bil največji pomen te konference ravno v tem, da je bila sploh sklicana. Medtem, ko so šte-vilne debate in prepiri že uto-nili v pozabo, je njen simbolič-ni pomen še vedno živ. Kajti t» konferenca je pokazala ne sarao narodom Afrike in Azije, temveč vsemu svetu, da so po-stale dežele Afrike in Azije sila, s katero je treba računati. Te države sedaj samostojno od-ločajo o svoji notranji in zu-nanjj politiki. Danes bj se lahko marsikomu zdelo, da je setlaj, ko si je toliko dežel v Aziji in Afriki že priborilo nacionalno neod-v^snost, kolonialni problem ni več tako važen. In marsikdo se vprašuje, zakaj na mednarod-nih študentskih konferenoah te delegacije še vedno vztrajajo na razpravljanju o teh proble-mih. Seveda je res, da stojijo pred študenti novoosvobojenih dežel novi problemi in težave in da razpravljanje o proble-mih v preteklosti, namesio da bi se lotili navih nalog, ne bi bilo na mestu. Nihče se tega bolj ne zaveda kot študentje sami. Toda prvi in oditni odgovor na to je, da koloniaiizem v Afriki in Aziii še ni konfian. In drugič: fieprav so števttne dežele dobile svojo nacitmalno neodvisnost, ki jih je le malo med njimi, ki so ekonomsko neodvisne. Studentje dobro v©-do, kako je kolonialiizem nas*al in zato so v novih neodvisnih deželah čestokrat upravičeno nezaupljivi do efcoBomsk^ in vojaških sporamtnov in nj&ho-vih posiedie. Dokler kalonializem ne bo popolnoma izkoreninjen, bo ostal strah, da se vrne v eko-nomski ali kaki drugi obliki. Zaradi tega je antikolonialistič-no razpoloženje med študenti teh dežel tako moono. Ceprav vzhodni kolonializem ni edina oblika imperializma, kj je kdaj bil, ali ki obstaja danes, je to vendar imperiali-zem, ki ga študentje v Aziji, Afriki in Latinski Amerikj naj-bolj poznajo. Zato leži odgovor-nost za dobro mednarodno ra-zumevanje in sodelovanje rav-no na študentih iz matičnih dežel. Ti moraja sprejeti svoje kolege iz včeraj kolonialnih dežel z nedvoumnim prijatelj-stvom in na osnovi enakoprav-nosli. Ko bo doseženo to, bo iz med-narodnega študentskega življe-nja izgtail velfti kamen nespo-razvunov. Daa«o C«p Berlinski škandal Študentski kongres priznal DDR NALAŠC SMO ZDRU2ELI V NASLOV OBA NAZIVA, KI STA JIH TJPORABILA ZAHODNONEMSKI OZIRO-MA VZHODNONEMŠKI TISK ZA OPREDELITEV EDIN-STVENE ŠTUDENTSKE RESOLUCIJE. »ŠKANDAL« SE JE TOREJ PRIPETIL NA KONGRESU 318 DELEGATOV STUDENTOV Z 20 ZAHODNONEMSKIH IN ZAHODNO-BERUNSKIH VISOKIH SOL TER OKOLI 200 NEMŠKIH IN TUJIH GOSTOV. TOKRAT SMO ZAPISALI NEM-^KIH, BREZ KAKSNEGA PREFIKSA, KAJTI MED GO-STI JE BIL TUDI REKTOR VZHODNOBERLINSKE UNIVERZE PROF. DR. HARDTKE. Berlin je bil že nekaj časa kraj, k|er je prirejala VDS (Verband Deutscher Siudenten-schaftea) razliftne seminarjie, sestonke, seznunjala študente z resničnostjo vzhodnega režima itd. ViSek vseh teh poJitf«nih naprezanj VDS so predstavljali Berl*n»ki skiepi, s katerimi je zveaa skoraj pretrgala vsak stik z Tzbodnimj fcoiegi. Odjnga je nastopila pravzaprav v to-plem maju 1957, ko so se začele cele frakcije študentske zveze zavzcmafci za obnovo stlkov s študenti, olani FDJ (Freie Deutsche Jngend) brez črnobelo obarvanih sestankov s prebe-gliml kolegii lz vzhodne cone. Vsaj do trdne odločitve je prišlo med 2. in 4. januarjem letos. Izostalo je vs« tisto, kar j« bilo značiln« v prejšnjih le-tih za podobne kongrese: štu-dentje so se resnično zavedJi nevarnosti, ki grozii nemškemu narodu zaradi tragične ločitve. Glavne tem«, o katerih so go-vorili posamezni delegati in ki so bdli naio predmet spiošnega razpravljanja, bo se tiikale a.tomske oborožitve in odgovor-nosti znanstvenikov, demokra-kracije, zunanje politike zahod-nih velesil ter "ponovne nem-ške združitve. Koilikor je pri ostalih prišlo do živahne raz-prave z mnogimi žolonimi izpa-Ai, ki so spremljali že izvajanja posameznih govornikov, ge ne da tega trditi glede komisije, ki se je bavila z vprašanjera: a^tomsko oboroževan,ie in po-novna združitev. Pobudniki za »zloglasno« resolucijo so bili za-stopniki Konkreta, neodvisnega študentskega lista iz Hambur-ga. ki so v okviru omenjene komlsije izrazilt osnovno misel: pogajanja s pankowsko vlado. Dakončno formulacijo je izde-lala posebna skupina pod vod-štvom pisatelja Erioha Kublja, nato pa sia jo odobrili skoraj dve tretjini vseh prisotnih. »Svetovni politični položaj bo v kratkem prisilil oba dela lo-čene Nemčije, da bosta stoplla v medsebojne stike. Da bi do pogajatij sploh lahko prišlo, Je nujno, da podobhe pioslule obiike, kot »s Pankowom ni po-gajani«, izginejo iz poflitičnih argumentacij. Cilj nuinih pogo-vorov, ki jih je do sedaj zvezna vlada brez preudarka zavračala, mora zajeti: 1. načrte mirovne pogodbe, 2. pofckus ene m»go-čih oblik nemške konfedera-cije.« Zaradi takih in podobnih od-stavkov berlinske resoluclje so zapustili kongres polcg redkih študentskih delegacij (le dve!) uekatere vidne nemške politič-ne osebnosti, med njimi tudi uradni predstavnik socialnode-mokratske stranke Schmidt. Razumljivo je, kako H na to reagirai tudi vodilnj berlinski časopis. Vprašanja: so to komu-nisti, sanjači, fantasti? — zgo-vorno pričajo o njihovem sta-lišču do študentske resolucije. Saj se nj udeležii tega kongresa noben krščaoskodemokratslci politik (zborovanje naj bi bilo namreč organizirano v zname-nju prejšnjHh socialnodemokrat-skih akclj proti atonaski obo-rožatvi nemške vojske), niti ga ni pozdravil berlinski župan in predsednik pokrajinskc social-nodemokratske stranke Willy Brandt. Vladinl opoziciji je verjetno že pred kangresom za-diSalo Po nečem, kar se je pod njihovim posre0nxm vplivom po trodnevnih dogodkih izcimdlo *z vsega. O tem lahko sklepamo iz izjav posameznih socialnodemo-kratskih poslancev, delegatov na študentskem zborovanju, k* so se hitro ohladile, ko je prti-šlo do predloga znane reso-lucije. Kakšen je zaključek tega »škandala«? Požakati bo treba na reakcijo vrhov opozicijskc stranke, ker ti ne bodo mogli tako lahko preko tega, kar je pravzaprav le krepkejii odmev glasov njih samih. In študentje? Ne dvomimo, da bodo delegati o vsem natančneje seznanili svoje kolege na posamenih uni-verzah, kjer bo verjetno pri-šlo do obnovljene predkongres-ne aktivnosti v smeri, ki jo je začrtal berlinski kongres. Bassin A. V Zivljenje študentov v Oxfordu in Cambridgen Večina anglešldh univerz je bila ustanovljenih v zad-njih 140 leiih. Le dve med njimi — Oxford in Gambridge — sta med najstarejšimi univerzami na svetu. Njihov ugled je bil vedno in je še danes zelo velik. Ti dve uni-verzi imata na vse vlšje vzgojne indtihite v angleško govorečem svetu izredno velik vpliv. Točen naiatamiek obeh uni-verz je še vedno zavit v skriiiv-nosti dn le/gende. V neki ohliki sta otastajjali že v 12. sitodeitju, gotovo pa ije, cla sta bili liisita-novljeni v 13. stoletjiU. V 14. stoletju s>o srednjeveš'kii štu-dentje že pasilušali najpretj predaivainja d,z laitinsike ginaimia-tike, logilke in reitoriike in v zaidnjiih letih študiiga iz aritme-tike, georvi camibrddgeslci — Petenhouae — leta 1284. Se-veda se ta dva in vsi pioznejši kolegaijii, ki so iliana siled'ili, inočnio razliikfajejo od daniaš-njiih koilegiiljev. Imeii so sivoja Xastna posilopjia, lastne diothod-ke, svoje upravno telo, laistoa Piraivila o načdmiu živlijenja in obnašainiia ipd. Tuidd niiso baili podcibnii samo&tan,oim, čepraiv so se v nijlilh vzgajali v giav-nem župniijisjkii duihion/Hiki. Tu-dl pogiojii. pod kiaiteirimi so bdli ustanovljeni nasledmji kolegiai, &6 bili zelo raziliiični. Razlike v mjiiihjOivi velilkositi in bogiastvu 6o biie precej veliike, Nekaitere so ustamiovilii tarailiji in ški&fje, driiige priiviaitnikii iin enega iz-meid njiih sita ustanoiviila dva roočna oibrtniška ceha. Dames bi siredmijeveškd štu-dent včiasih itežko prepoiznal svojo staro uaniiverizo. Vendar ije je preoej stvairti nespreme-njendh. VseikiaikiO.r bi pirav lah-ko našei piat dio svojega kole-gija in čepraiv je ta razšiirjen, ima še vedno iste vhodna vrata, liediinioo ali kapelo in nerediko tudi dtate sitaire soibice. Cas. ko so se za ofolast borile univeraiitetne oblasti in kiole-gdji, je že davno minil. Vetn-doir pa so ositamkii tega še ved-no živl Ce še hoiče dames štu-denti vjpiisaiti na univerzo v Oxford ali Cambridge, mora biti najjiprej spreiet v kolegdj. Unliverziiteitini staitut pa mu ne dovoljuje vselitve v koleigij, doikler ne opravi matrikulaciij-skiih izpitov. Novinec lahko ugotcm-, da za vse lekcdje in labaraitoni.iisiko delo, kakor tudi za izpiite. sfcrbe univerzitetne oblasti, Individualen piouik, po-inioč !in uismeirjaniie pri študiiju pa miu bodo n«d'ill v kole-' glju. Na.iibali značilno potezo žrv-U«3(}ia v koiegiiliiih dajeijo in- stnuiktortjA, imenovaoii tutors. Vendar s© ti razlikujejo od učdlteiLjev v 'Osiruavindlh. šoLah in njdhov odnos do učenca je tudi netkasi po&eibnega.. Tutonii nala-gajo sivdjiiim učeinoem najrazlič-nejše naiLoige, kii jiih učenci sa-mositojno rešutjediOi. Ko je nalo-ga rešema, oo oddaijo tuitomiu, ki io, č© je ipoitireibiiio^ krirtazira, vendar na način, ki študeinitiu dopušča možnosit, da zagiovairija svoja stiališča. Na teh umiivenzaih še vedno natveič pouičujeiio traddcioinalne predmete — maitematiko, kla-siko, boigoelorvje, zgiodovino, pravo in mediciino. V zadmjdih deeetleitijaih pia je posebno ob-čuten iparast študenttov naira-vosilovtaiilh iznainioisiti. V primaenjavii s.3000 študenti, ki so žiiveili na cnbeh uniiveirzah pred lebom 1914, ji!h ie danes že čez 7000. Vlši kolegiji so nabito ipolmi in zato ie težiko vizdirže/viaita tfflsito .po&ebno in-timmosit, ki io dlma živliemije v kalegiiju. Vendar pa viitalnost univeirzijtieitindih tmdtiicii zmagu-je. Ceprav poslopja kralegijev niiso dovolij velifca, da bi se v njih na&tandil vsd vpdisiaru štu-dentje, preživl vsalk štodeirnt v kolegjiju vsaj ihri leta v štttidij-skem času. Če žM v kolegiiju ali ne, večenfiaiti miora v jedil-nici kotLegijja. Na abeih uoiiveiraah iin tudi na kioleigiljih imajo študeintije številna drušrtjva: podiitiiftna, verska, d-ramska, slasbena itd. članstvo je seistafvljeno iz veeih koilegaljev. Niajbalj znano zdru-ženje je Uinion Socieity, ki vsak teden rectao ongiaindiziira deibateL Mmogo znamfllh lifudii v angle-škem poMtilčnem žiMLjeniju je tu pričelo svojo uftno dobo. Zelo viažno vlogto v živiljeaiju teh štuidenttiov pa igra šport, atleitika, oriokeit, plaTvajnije in seveda veslanje. Veslaške tek-me na Temizii med Oxfondom in Cambnidgeom so svetovBo znane. Kljiuib vsemu pa drži d«istvo, da je oisiredinija točka vsakega camforidgeškega ali oxfondis(ke-ga štodenita njegiov kolegiij. Tu &klepa svoija priijaibeljsitlva iin sem se vraiča v rnoznejžih letiih na sesitanke s svojiiimi vrsitniki. Kolegij je središče njegovega zaniimanija in zvestobe. Novi časi za dekleta v Siriji Ena izmed najzniačilnej-šiih karakteristiik tega stoletja n.a Srednjem vzhodu je z,natiein na-predek, ki so ga dosegli v po-gledu žerisikfi. vzgoge. Cas, ko je bila žena privezana na dwn, na kuiiaJije, pomdivanje in vzgojio oitrok, se bliža konou. Danes so žene že našle svotje mesto tiutdi iaven zidov domače hdiše. Mnoge so posveitile svoje živlgenie znairnositi, vzgoii, umetniosti itd. Zelja po znanju je med njdmi veldka, oepirav je naleteila na številna in moč-na naspriotovainiia, Zene pa se niso zadovaliile s pirvimi dosežemdimi uspehi. OsmovnošoiLsika in sirednješol-ska vzgiotja j]kn nii zadiostovala: pribordle sio si p^raivico vpdsa tudi na univorze. Casa, ko so biM vsi študemitijie moški in so bile univerze ženskam pretpo-vediane, kot ie rao prepovedan hudiču, ni več. Danes ie n. pr. na univeirzi v Damasku že 905 dekl&t, največ jih je vpiisanih na umetnositniih akademiiijah. preceij pa jih študira tudi me-dicino, prarvio itd. Pojavdile so se že tudii prve študentke teh-nike in dve sta celo na musli-manski pravni fafculteti. Vse to ie ohra.bru:"oč znaik in šte- vilo študeotk ni večje le zato, kecr številme rodbdne branijo svojiiim hSeirkam vpiis na uni-venzo. Dosti pa jiih je tudi, ki jdm poinoka prepreči naidaljnji študlilj. Zianjimiva je ngotovitev, da je med airabskdimi dekleti nai-več zandmanja za študij medi-cine. Z uspehi na tem podroič-ju prav niič ne' zaostajajo za svorjimi moškimi tovariši. Ko govorimo o študentkah v Siirilji, pa morarao omeniti še eno zandmivost: služiti morajo vojake ravno taiko kiot fantje. Motiiv: cdvilna obramba je da-nes problem vsakega držav-Ljana. Ce upoštevamo zgiadovinsko czadje, narvade in običaie pre-bivalcev arabskega sveta, po-tem botmo tudi kai lahko r^-zumeli razpravl.ianje. ki se je v tem svetu pričelo z vstopom prvega dekleta na univerzo: narava ie določila ženo v prvi vrsti za mater; vprašanie pa je, koiliiko k temu doprinaša modeirna vzgoja. Razpravlja-n,je o tem je privedlo do tega. da so se študentie obrnild do univeraitetnih oblasti in jih »opoizoirili«, naii v Uičnem siste-mu upoštevajo tudi te stvari. PERU - dežela kontrastov Od 15. do 25. februarja letos se bodo zbrali študentje iz več kot sedemdeset dežel v študentskem naselju blizu Lime, glavnega mesta Peruja. Prisostvovali bodo VIII. mednarodni študentski konferenci. Prišli bodo v deželo s čudovito zgodovino, z izrednimi pokrajinskimi kontrasti in velikim ekonomskim potencialom. Zaradi vsega tega je Peru ena iztned najznačilnejših jožnoameriških dežel. Ce hočemo razumeti današ-nji Penni, ae moiramo paniak-nitd naza.i v zgodovino, v čase pred Kodumibom, ko so današ-nji Per,u, Ekvador, Boldvdja, severni Gile in severovzhodna Argenitina tvorild. mogoični im-peirij Inkov, z dobro urejeno družbeno starukturo iin visiok.o kulturo. V tem imiperijiu so ži-veli delovnd liudje, katerim je bilo sonce zaščitaik njdihavega impeiriija — naijviišji bog. Eitdka tega nairoda se najbolj kaže v pozdrarvu, ki so si ga izmenja-vali oib srečanijih: »Ne bodi tat. ne bodi lažmik, ne bodi len!« Špansko zavojevanje Ameri-ke ie uničiilo kulturo Inkov dn prineslo v deželo nov dtružben red. Španski podknalj se je naseiil v Limi, »meiatu pod-kraljev«. Tako ie Iima po>5asi postajala centralna to&ka špansiko-katoldšlke kulture. V ai?iiitekturi, slikarstvu, celo navadah in običajah prepro-stih ltjiudi, ie mesttp postalo mešanica krščansike španioe tn indirjanske Ameriike. V tem mestu so bile rojene tudi prve zamisli o nacianalnd neodvisriostii, ki ie bila leita 1812 po doJgiih in krvavih bo-jih tudi dosežena. Socdalna struiktura ncvega nanoda je temeljila na inddjainsiki večini, ki io i© dopolnjevala špjanska elita in vedno večje število mesticeiv. Ta sesitav se ie ved-nio odražal tudi v natran,|ih spopaddh iin n.enadoih spre-membaih v političneim življe-nju Peruja. Lirna je tudd prvo mesto Ju-žne Amerike, ki ie dabiio svo-jo uniiverzo. To se je zgodilo leta 1551. Od tega časa pa do danes j© doživela že mnogo s.prememb in dala perujskemu ljudstvu mnogo znamenitih mož iin voditeljev. Še danes je ta univerza arce nacionalne vzgoije, čeprav so bdle v z;ad-njem času zgrajene še druge veliike univerza. Poleg poklionega znanja, ki si ga pridobivajo študentje te univeirze, nikold ne pozabijo na svojo dolžnost, ki jo imajo do ljudstva. Ta tendenca ie lo-gična posledica intenzivne družbene aktivnosti, ki jo imaio štiudentie v vsej latin-ski Ameriki. Kakor vsa ostala Južna Amerika fe tudi Peru dežela kontrasitov.' Univerza San Markos je bila na priimer u- stanovljena 85 let prej kot harvardska univerza v ZDA in preda!v-ske organizacije novo roiis-tvio in omogočil peruiiskim štu-dentam priložniost, da danjes v svojii sredi poczdraivliiiaio de^ legacije studentov vsega sve-ta. Klic na pomoč Redakcija mednarodnega študentskega lista The Studemt je prejela iz Španije pismo, v kate-terem njegov avtor prosi kolege iz drugih dežel :a pomoč. Pismo je zanimiv prikaz o razmerah in pogojih, v katerih živijo in študirajo španski študentje. Pismo (skrajšano) bo brez dvoma zani-malo tudi naše študente. »... To prosim zato. ker je mnogo španskih študentov, ki žive pod stalnim policijskim nadzorstvom. Polici.ta jih lahko aretira, kadar se ji zljubi. Lansko leto je to doživelo nad 400 študentov, katerih edini »zločin« Te bil ta, da so. izražali svoje nezadovoljstvo z diktatorjevim režimom in zahtevali svobodo in pravičnost, česar si želi vs-e špansko ljudstvo. Bojim se, da našemu boju in žrtvam zunaj Spanije ne posvečate dovolj pozornosti. Ko je diktatx>r hotel razdeliti leta 1936 špansko ljudstvo v »modre«' in »rdeče«. v zmago-valce in premagance, se je akademska mladina soglasno, izra-žajoč mišljenje vsega naroda, borila proti temu ukrepu z vsemi silami v predavalnicah, na cesti in povsod tam, kjer je bila za to prilika. In to kljub temu, da je danes večina študentov sinov zmagovalcev iz bratomorne vojne, katero bi radi vsi pozabili. Da je to, kar sem napisal, res, so dokaz dogodki v Ma-dridu februarja 1956. leta, ko so študentske dernonstracije povzročile resno krizo. Reždm se je takrat zatekel k zločinskim ukrepom in je v svojem strahu zapiral celo vSinove ljudi, ki so zvesti režimu. Leto dni pozneje smo na univerzi v Barceloni ponovno in še ejiergdčneje zahtevali, da skličemo študentski kongres, na katerem bi svobodno izvolilj svoje voditelje in ustanovili v resnici reprezentativno študentsko organizacijo. Kajti današ-nja študentska organizacija, ki podpira politiko Franca, je diskreditirana pred vsemi poštenimi študenti. Režim je na te zahteve zopet odgovoril z represaliiami. Aretiranih je bilo na stotine študentov pod običajno obtožbo, da so subverzivni elementi mednarodnega komunizma ...« ' Pisec se na koncu pisma sprašuje. ali ne bi bilo mogoče pomagati španskim študentom. ki bodo prej ali slei morali zapustiti domovino. takn kot je bil to primer ¦?, alžirskimi študenti, člani UGEMA. OBISK PRI AKADEMSKEM KIPOJU JULIJANU RENKU Ustvarjam, ker ob tem čutim zadovoljstvo ... •... in ta kip predstavlja Tajno. Izobllkoval sem lahkot-no, nežno žensko figuro, ki dr-ši desnico s povzdignjenim ka-zalcem pred usfci, i levico, upo-gn^eno na hrbet pa nakazuje obrat vsega telesa. To zadnje naj bi bilo posledica tistega. ta-ko zna&ilnega za vsakega člov«-ka: sknfvroost vrta v njem toli-ko časa, da Jo vendar izda naj-bližjemu, čeprav se je zaklel, da bo tiho.« Tako mi j« tisto popoidne go-vorll o svojem delu mladi umet-nik, doma nekje z Dolenjskega, ko sem se aglasil v njegovetn ateljcju ob železniški progi pro-ti Trstu. Za dobro uro sem zmo-til kipanja, ko je obdeloval ka-mnit blok, da bi iz njega izkle-sal ženski akt. »Med osnnimj otroci sem se edini odločil za umetniški po-klio in to popolooma spontano, ne* glede na daljnjega sorodni-ka — rezbarja, o katerem sem slišal šele pozneje.« Izpelitev med vojno, vpis na ljubljansko akademjjo za likovno umetnost, kjer je začasno prekinil študij — taka naj bi biia na kratko povedana njegtvva polpretefcla življenjska pot. »študiral sem pri Borlsu in Zdenku Kalinu, Smerduju in Lobodi. Slednji mi j« ostal še najboiLj v spominu, ker se je kot eden redkih znal vžlvefci v štu-dentovo kreativnost, željo vsa-kega od nas. Dmge specialke nteem končal zaradl finančnih težav, ki so me primorale, da sem si poiskal zaposlitve, ven- dar ne nekaj stalnega, na kar bi bil vezan, ker se v takem okolju nisem nikoli počutil do-bro.« Z očmi sem preletel atelje: nekaj portretov, študij v mavcu, tam zopet drobna plastika ter dvoje pokritih še nedokončanih del. Razen tega sem vedel, da še ni ramostojno razstavljal. Na vprašanje, kje je ostali plod njegovega umetniškega delova-nja, se je nasmehnil: »Boij znan sem kot livar in klesar tujih del. Je pač tako: mladim, ki pridejo iz akademlje, je težko, da bi se takoj uveljavili. Včasih zaležejo že dobri znanci, naj-veokrat pa le trdo delo. Tako nekako je z menoj. Sem pafi idealist, ki dopušča stvari, o katerih bi raje molčal. Ustvar-jam, ker čutim ob tem osebno zadovoljstvo in ne gledam, kaj je danes v modi. Načelno nisem proii sodobnim izmom v likov-nem ustvarjanju, sem pa proti vsakemu neobčutenemu, hmkI-nemu izpovedovanju.« Zanimale so me stvari, kate-re bi Renko rad zamoilčal. Kma-lu je prišel z besedo na dan: »Pri ustvarjanju skulpturc je treba gledati na dvc vrsti dela. ki ga opravlja umetnik: na kre-ativno ustvarjanje, to je skico, ki jo je nato treba uliti ozlro-ma izklesati iz kamna. Pri teni dragem opravilu pride često do sprememb prvotnega načrta. Ker sem sam zaposlen s*""az-raerno precej pri tem drugem opravihi, se često čutim prikraj-šanega, če že ne materialno (kar ni redko), pa vsaj v tem, da le redko kdo pozneje omeni tnoje delo pri kaki svoji skulp-turi. V zvezii s tem lahko ijave-dem konkretne primere. Precej časa sem delal skupaj s svojim kolegom iz akademije, Stanetotu K., ki je prejel tudi naročilo za izdelavo Bombašice na Rakeku K. je izdelal le osnutek, sam pa sem, sicer res v njegovein ateljeju, ob plačanetn m"delu in z njegovim materialom, po-polnoma dokončal spomenik, za kar sem prejel borih 20 tisoč dinarjev. Podobno je bilo po-zneje s skupinskim npomenikom v Kočevju (osnutek Božo Pen-gov), ko je K. dobil naročilo za izdelavo ene ad figur. V celoti sem, razen obličja, jaz sam iz-vršži naročeno delo in ga tudi odlil, za kar sem porabil tri dnl in dve noči. Pomagal sem torej prijateljn, da bi izpolnil svojo nalogo do postavljenega roka, za kar sem dobil plačan malen-kosten honorar (v primeri z 278 tisoč dinarjev, ki jib je prejel K.) komaj lansko leto, čeprav je od postavitve spomenika pre-šlo že šest let. Razen tega ni* sem bili niti povabljen z osta-limi v Kočevje na odkritje. Najbolj pa sem se čutll pri-zadetega v zvezi z natečajem za izdelavo spomenika padVim udeležencem partijske šolp v Cerknem. K. se je — kot pH-znan umetnik — prijavil in mo prosil, da b-i mu pomagal. Izde-lal sem osnutek (mati daje kruh partizanu) in ga pustil v K-em ateljeju. Ker sem bil vmes za-poslen z nekim drugim prilož- nostnim delom, nisem imel to liko vpogleda, kaj se godi z mo-jim osnutkom, ki ga je K. brey moje vednosti predložil ko tastnega natečajni komisiji.« »Morda bi se našlo še kaj«, ,i. zaključil mladi kipar. Prešel j; na drugo tcmo. Govoril jc «' svoji prvi samostojni razstavi ki jo pripravlja, pokazal tni jv še nedodelani ženski glavi, kjei je občuteno zadel ošalmost in sramežljivost, ter še nekaj dru-gih del. Cutil pa sem, da vsc to, o čemer mi je pripovedoval. He more ostat! tako, kot je. Za vsakega umetnika je v naši so-ciaMstični družbi prostor in za ščita njegovega umetniškega ustvarjanja. A. B. Magičnost neznanega, vendar novega Naj mi otprostil zmani umetnostni hritik, da uporabljam teh nekaj njegomh beeed za naslov. Za ncttslov čkmka o znanem hrmi-skem slikcurjv. Zlatku P ri-ci in njegovi samostajni raz-stavi v UlubljamA. V mislih imam tega mladega, veselega Zagrebčama, h% s svojimi olji, grafikami vn rvsbami »vzme-mirja« obiskovalce paaMjona v Tivoliyu. Magičnost neznanega, a vendar novega, — smo zapi-sali. Poskušajm® razvozljaiti tv. novo. neznanko — umetniško vizbjo Zlaitka Price. Vsekakor je ta vizipa rrvočno subjektiva, umetnik jo razvija na svojtevnsten misekii nar &tn, kar vse najde sebi la-sten izraz v tehničnem poda-janju. Svetle, ži/ue barve zcuple-šejto pred očmi gledalca, ki se vpraša: Jcaj je vsebina tega pi-8vt ediljubrio zakriva dra-goceni kamen. Zivahm,a rvtmi-ka današnjega časa ne pusti pri miru niti preproste Rjave vaze, ki se vsa preliva. v mo-zaičnih barvah, nvti Bele po-sode s sadlrem. ki komaj more nakazati indifer&nbnost s svojo belino. Tudi risb a zapo na- šli obliko kuitvtrnega festivala, ki naj bi ga redno vsako l«ta med drugimi sodelovali tudi študent-ski s.krupiini folklonna grupa Bramko Krsmanoviič iz Beogra-da in Eksperimentalno gleda- Boio Levec: NOCOJ Nocoj sva nemirna, kot je nemirna Ijubezen v aprilu življenja. Nekje so tople oči k&maj rojenih zvezd, nekje so bele dlanl vihravih oblakov, pa so vse silhuete večera le motna koprena strasti, zagrizene v najine vdane oči. Nocoj ni zvezd, ne oblakov, večer je le fruoja dlan, ki se utaplja v valove moje Ijubezni. Nocoj ni večera, noco) sva sredi brezkončne nol prellta v eno le jaz in ti. lišče iz Zagreba. Tedaj je puto-lika laihko videla zanijniv kon-trast: skrajno modennisitično dramo Eksperimentalnega gle-daliiča ki klasiino Shakespera-vo delo v izvedbi AIU iz Ljub-Ijane. Takoje prireditelju uspe-lo tudi visebinako obogatiti to priredltev, prifcazati publiki kar najibolj ratzmovrstna dela in tako zadovoljitd aajrazli6n«jše okuse publlike. Letos je bila svečana otvo-ritev festivala 18. januarja z nastopom akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljub-ljane. Nastopili so z dvema piedstavama, od katerih Je bila ena za šolsko mladino, program pa j« obsegal slovenske plese in plese drugih jugoslovanskih narodov. Zlastj mladina je iz-vajalce zelo toplo pozdravila in nagradila s prijeinim spre-jetnom. Sledil Je nastop ansambla 7 dixies, ki je privabil nabito polno dvorano občinstva. Tudi ta revija zabavne glasbe je zelo zadovoljila zlasti mlajšo pu-bliko. N&stop Akademskega meša-nega pevskega zbora Tone Tom. šič iz LJubljane pa J« sprejela presenetljdvo napoi prazna dvo-rana. To pa Je za Trbovlje, ki so znan« po bogat] pevski tra-diciji, precej čodno, zlasti še, ker je nastopal zbor, ki Je žel tudi v tajdnl polno priznanja in uspehov. Publika pm ki je bila na tem koncertu, je bjla nadvse zadovoljna in so morali izva-jalci nekatere pesmi na njeno zahtevo celo ponavljafi. Svečan zaključek feativala je bil 81. januarja, na katerem so bili tudi rektor Uubljanske unlverze prof. Dolle Vogelrii, tov. Boris Kocjan6W, tov. Vlad> Maihen, predstavnikd domačih družbenih organizacij ter pred stavniki ZS.T [z Ljubljane. Pred predstavo Akademije za igral sko umetnost je govoril o raz-voju Komunlstične partije v Sloveoiji in zasavskem revirju 8tudent Ante Makovec, ki je tako poudaril letošnji Student-ski festival kot manifestacijo v sklopu proslav 40-letnlce usta-novitve Komunistične partije in SKOJ. Po tetn svečanem delu ja na-stopila AIU iz Ljubljane z O'Neillovo dramo Eleksia. Predstava je publiko zeio i»>i-tcgnila, zlasti pa so bili zado-voljnj z igro Brede Gcstičeve in režijo Janeza Drbzga, ki sta bila za ti dve stvaritvi tudj na-grajena z letošnjo Prešernovo nagrado. Tako »o si slušate-Ji AIU ustvarilj v Trbovljah že čisto svojo publiko, saj so na-stoptili na vseh treh iestivalih in želi vedno polno priznanj« trboveljskega občinstva. V draeh od 24. janiiarja do 2. februerja j« v okviru festivala razstavljal svo^a dela v Trbov-ljah domačin slikar Janez Knez. Ta razstava je vzbudila izredno veliko zanimanje, zlasti še sll-karskj motivi, ki jih je Knei zajemal iz rudarskega življenja in zasavske okolice. Zelo velik obisk je pričal o tcplem spre-jemu, ki ga je doživei ta mladi umetnik med svojimi ljudmi. Tako je tudi letošnji študent-ski kulturni fes4ival Fopo»'n<>ma usp&l in še bolj prifoližal ^tu-dentske kulturne skx^)ine ter nj ihova prizadevanja domači publiki. Prirediteli upa, da bo ta prireditev postala tradicio-nalna In da bo vsako leto pri-tegnila 6im več študentekifo kulturnih skupin, zlasti pa še številno publiko, ki je vedno željna kvalitetnih kulturnih pri-reditev. Radi bi pTitegnili k sod€flovanju tudi vač ansam-blov iz drugih jugoslovanskih univerzitetnih središč in morda še kakšne inozemske študentske kulturae skupine. Tako bi tr-boveljski festival res postal vsakoletna manifestaciia dosež-kov in kulturnega dela jugo-slovanskih študentov in trdna vez med študenti ter publiko delavskega zasavskega revirja. Pot med ljudj je utrta in že-llmo, da bi tudi v naslednjih letlh festlval odigral tako po-membno vlogo, kot jo je do se-daj; priedit&lju pa gr© za vse že dosežene uspehe polno pri-znanje. Med včeraj in jutri (Odlomek iz romana Grozdane Olujič »Izlet v nebo*) Vagoni so nenadoma vsftrepetali, se stresli — in obstali. Beognad — z mi-lijoni svojih luči ali teme, radosti ali tegob, življeinja ali smrti. — Mislil sem že, da vas ne bo! — se je lz refce glasov in postav, pomikajočih se med hrupnim sopihanjem vlakov, ki zme-raj vzjbujajo občutek odhoda ali bega, iz-ločil Nenadov glas. — Prišla seim! — sem rekla.. — Zdaj pa hitro! — sem mu zamahnila z roko, naj vstopi v kupe, ki se je naglo praznil. — Do odhoda je še cela ura. Lahko si malo odpočijeva, pa tudi... »skrijeva pred nekimi očmi, ki me išče-jo,« bi mi bilo skoraj ušlo. — Pa tudi? — je tiho vprašal. — Zaignava vlogo zaljubljencev, ki ne-kam potujeta. — Midva nisva zaljubljenca; pa tudi potujeva ne — je rekel. — Vseeno. Hitro! — sem zavpila! Pedjeve oči so se z nevarno naglico pri- bliževale najinemu vagonu. Stopal je po-časi ie z napetim izrazom na obrazu ogle-doval vsakogar, ki je šel mimo. «-Kakor izgubljen kužek,« sem pomislila In se nasmehnila. — Kaj je na tem smešnega? — je vpra-šal mirno Nenad. V teh besedah je bilo nekaj, kar je go-vorilo: »-No ja, rekel sem to, ker je pač bilo treba nekaj reči, toda ni treba, da mi odgovoriš.*1 Tudi nisem odgovorila, samo roko tem ftegnila; njegova je bila krepka in mirna. •jfred nekaj urami je ta roka trepetala v rji,*< Jni je prišlo na misel. »-Kai neki ji sedaj?-" Nenad je molčal. Nisem čutila noibene potrebe, da bi ga yprašala ali ds. bi mu odgoviarjala in se za«rla skozi okno. Pedja je še zme- rom begal po peronu in na obrazu je še vedno imel tisti svoj napeti izraz. -Tepec!« bi bila rekla skoraj na glas. ~Ta je prav zares izgubil glavo. To sem mojster!« sem se posrinehnila sama sebi. *Z enim udarcem kar dve muhi.« Nenad je brezbrižno gledal nekam mimo moje glave in jaz sem se popravila: ena muha! — Ne maram vlakov, — je dejal. — Spominjrajo me na poslavljanje in laž. — Zakaj laž? — Slovo na postaji je zmeraj laž. Clo-vek pretrga v sebi že poprej ali pa ne pre-trga. Tu je potem samo igra, kot na odru. Me razumete? — Razumem," tepček! — sem hotela reči. Moje koleno se je dotikalo njegovegia. Občutila sem vročo napetost njegovih ste-gen in čakala. On je nekaj govoril. Ne vem več kaj. Najbrže sem tudi sama ne-kaj govorila, misleč na trenutke, ki bi lah-ko bili izpolnjeni z nečirn, na Pedjeve oči, ki so me iskale, dokler se tudi poslednji potnik ni oddaljil, nato pa odšle. polne bo-lečine in strahu. »Zakaj neki tale govori? Besede so se-veda dobre, kadar dajo slutiti nekaj. Te pa niso obetale ničesar. Trgale so se počasi in govorile o mladosti, ki je potekla po raznih domovih, o starših, ki jih ni več, o medicini, o potrebi, da v izpolnjevanju dolžnosti najdeš mir in vzrok za obstianek.« Vse to se me, ka.jpak, ni tikalo, zato sem puštila besedam, da se prižigajo in ugašajo v zraku, brez navzočnosti mojega spomina. Njegove roke in stegna so mirna, to je bilo vge, kar sem ta hip lahko zaznala. Potem so pričeli potniki vstopati in jaz sem rekla: — Nekam morava oditi. Ne bova menda prenočevala tukaj? — Lahko gneva v kino, — je rekel. V zavest mi je prišla to/pla tema, brne-nje kaimere, svetli snop reflektorjev, ust-nice, ki bi lahko poiskale moje, in bleščeča svetloba žairnice v najibolj nerodnem tre-nutku. — Vroče Je za kiino, — sern rekla, — pa tudi program je slab. — Potem pa v Izletnik? — me je spra-šujoče pogledal. — Tam imajo dober jazz. Izlet! Mrak teme v Košutnjaku, nejasni trepet listja nad umetnim jezerom, zvok saksofona, zaradi katerega pričenjajo prsti trepetati in se trebušne mišice napno v pričaJkovanju znanega ritma. — Zakaj pa ne? — sem rekla. Tramvaj je vozil dolgo, neskončno dol- go. Potem se je ustavil. Sence dreves so bile podobne temniim gibljivim čipkam. Nenavadne roke so bile trepetajoče in vro-če, ko sva zaplesala po zvokih mamba in se je tesno prižel k meni. Najini telesi je obvladoval hitri, zasopli in jecljajoči ritem jazza. V tem prepuščanju je bilo nekaj iz-redno pomirjujožega. Njegov dih je po stajal čedalje krajši in bolj sunkovit. Po-tem je sklonil glavo in pritisnil svoje lice ob moje. Njegove žgoče, lačne ustnice so se prisesale na mojo kožo med vratom in ušesom. Potisnila sem roko skozi odprtino njegove srajce. Tu ni bilo nič novega in začela sem opazovati okolico. Telesa plesalcev, ujetih v ritem mamba, so se premikala, se obračala in zadevala druga v drugo. Ko sem se za hip streznila, se mi je vse to zazdelo smešno in neres-nično. Kakor da nekdo premika lutke iz cunj, te pa poskakujejo, se tresejo in zale-tavajo. Le Nenadovo zasoplo in nestrpno telo mi je dajalo občutek resničnosti. Ved-no močneje sem občutila napetost njegovih mišic in vedno bolj jasno mi je bilo, da se mi bo čez uro ali dve izpolnila davna želja. Nisem umirala od nestrpnosti. Nasprot-no! Bilo mi je vseeno. Spoznala bom neki nov dih, novo telo in usta, ki jeclja.io be-sede brez zveze, in kaj zato? Brez vsake no-ve misli, razen da se spet dogaja nekaj, kar se je zgodilo že tolikokrat in zaradi če-sar si še nihče ni belil glave, sem začela z očmi loviti poglede mladeniča z bikovskim tilnikom in rokami, ki so bile verjetno ne-srainne in močne. Nenadoma me je Nenad ;nekam od strani pogledal im brez vsaike raizlage dejal: — Pojdiva! — Zakaj pa ne? — sem ponovila, pre-prifena, da se bo za trenutke, ki se uteg-nejo spremeniti v praznino in dolgčas, na-šlo dvoje modrih, rjavih ali čmih fantov-skih oči, vseeno kaj. — Minja! — je vztrajno in dolgo klical neki glas. — Iskali smo te, Minja. — Od mize poleg orkestra so, ne da bi se kdo ve kaj vznemirjale, zrle na naju oči družbe iz Knez Mihajlove ulice. Saša je bil nekam odsoten, zaposlen z rumom in dekletcem s konjskim repkom, ki mu je brez prevelike zadrege ponujalo globino svojega dekolte-ja. Ljilja se je nečemu smejala, Nada, ki je &e> zrnerom vpila: Minja, Minja, pa je držala za roko plešastega mladeniča bel-kastih trepalnic. Miikija in Pece ni bilo. — Videli se bomo pozneje! — sem za-mahnila z tx>ko in plesala dalje. Nisem želela, da bi se videli. Nekaj laž-nega, nekaj strahotno lažnivega je v teh preračunano mirnih obraizih, sem dojela v hipu. Potem sem se nasmehnila: Postajaš jasnovidna, — sem si rekla. — Pazi se! Neka rjavooka gimnazijka se je v za-dregi nasmehnila svojemu plesalcu in mu položila roko na rame. Ta jo je počasi pri-tegnil k sebi. ... tudi vi imate popravni izplit iz ma-tematike? Kakšno naključje! — sem ga sli-šala govoriti. Ona se je vnovič nasmehnila. ^Nasmeh za jutri,« sem sama pri sebi imenovala ta bežni poblisk ustnic, oči in zob in se malce otožno nasmehnila. Nenad me je vprašujoče pogledal. — Nasmeh za jutri, — sem z glavo po-kazala na rjavooko dekletce. — To vam manjka? — je rekel Nenad bolj potrdilno kot vprašujoče. Skomignila sem z rameni. — Manjka, seveda, — je rekel. — Bo-s-te že videli pozneje. Pozneje nisem videla ničesar. Bila, je tema. Pri slabi svetlobi zvezd sem zazna-vala samo bledo pego njegovega obraza. Trava in kresnice so se nama ovijali okrog nog, listje pa je trepetalo kot dolge, temne sence. Vzel me je taiko, kakor gremo v noč ali v smrt. Počasi, trdno, vroče. Samo njegove ustinice so podrhtavale na mojih prsih. Nje-gove roke na mojih stegnih so bile tople in voljne. Nenadoma sem pričela trepetati. Sram me je bilo zaradi tega. Kaj mi je? Vsi ti gibi so bili vendair že tolikokrat po-novljeini. Zakaj jih občutim sedaj nekain drugače? Kratek izlet v nebo, sem si ironično dejala, kot vsi drugi. Čez pet mi-nut ne bo, razen dveh potnih, izčrpanih teles m občutka, da je vse zaman, ničesar več. Čemu torej ta drget? — sem se spra-ševala, toda to mi ni pomagalo, da. bi se lahko obvladala. — Ne skrbi, Minja! Bo že minilo. Mi-neva. Glej, je že mimo! — je šepetal Ne-nad. — Česa se bojiš? Jaz pa se ničesar nisem bala. Ležala sem in ga čutila povsod okoli sebe. Kar me je presenečalo, je bil njefov mir in moje telo, ki je trepetalo. SkuSala sem si predstaviti ostali del komedije: on bo vstal in me bo seveda preziral, vendar pa bo, zaradi telesa, ki je potešeno, pričel govoriti o ljubezni, se hotel zmeniti za naslednji sestanek. V njegovi zavesti bodo sicer osta-le besede njegovega strica, toda on se ne bo mogel upirati drgetu svojih stegen. Jaz bom, kajpada, kot vselej le skomignila z rameni in rekla: »Zakaj pa ne?« Trudna sem, z glavo na njegovi rami, čakala na ta začetek. Toda on se je le brez besed nalahno dotikal z ustnicami mo-jega vratu, ramen, prsi in molčal. Ko sva — z očmi, polnimi svetlikajočih se-lučic kresnic in bobnenjem daljnih vlakov v ušesih — vstala, da bi šla, je spregovoril kratko, vprašujoče: — No? V tem je bila neka stroga nežnost, ne-šteto neizgovorjenih besed. vprašanj in raz-lag. Molčala sem in si urejala las«. Na vl-soki in malce vlažni travi je ostal obris najinih teles. V meni ni ostalo ničesar ra-zen počasnega gibanja njegovega telesa in drhtenja mojih stegen. ki ga nisem moglt premagati. PREMIERA NOVEGA FILMA FRANTIŠKA CAPA ZA BOSNA-FILM NE ZADOVOLJI NAS Slavnostna projekcija novega filma Vrata ostanejo odprta, prva v Jugosiaviji, z običajnim predstavljanjem igralcev, režiserja, snemalca itd. Sila nespreten napove-dovalec se po predvajanju filma navdušeno izrazi nekako takole: »Vrsti neštevilnih (!) uspehov jugoslovanske kine-matografije je režiser František Cap pridružil še enega s filmom, ki ste ga pravkar videli« Marsdikomu so te besede pn-vabide rahel nasmešek, saj se je — prav uspešno — ravno-kair pirepničal, da je novi fiim precej daleč od tega, da b,i ga lahiko uvirsitiM med nefcatere naše res uspale umetiniške fil-me, saj ne predstavlija nitti osebni usipeih režiserja Capa. Rri teij ugotovitvi se nara zno-va vs-iljuje' maisel, zakaj naije-maitd za snernanje domačiih tem in sploih našiih filmov tuje režiseirije, če pa dimamiO samd doviolj dobrih, miladiii in tudi sposobnih. režiseriev, ki so ne-primerino boii poveaani z našo stvamio&tjo in bi laiiko snov dosti pravtiilneje izoblikovali, skraitka napraivili bi res n a š, dtomaič fikn. Kajiti pird takem filmu, kot je Čapav Vrata ©stainejo odpnta (»ostanedo« — je to marda kelkina nova obli-ka časa? — Na visak način pa hi s© apodoibilo, da bi že začeli ptravilno prevajaiti naslovevsai naši'h, jugiosloivainsikiih filmov), je še najimanjj pamembno to, da je deček votjina sirota in da se veis dirugi del filma do-gaija v bosansikam mestecu. , Scenanst (Vladisniir Paska-ljevič) je skušal podiati dzsek iz — za nas še vadno p&reče-ga problema— vprašanja na-čina eksistence in vzgoje voj-nih siiroit, od kaiterdih iiih je mnogo zašlo na knivia pota im ao ©e znašld v vzgojnem zavo-du. Peifoer, jiunaik filmske zgod-be, srečno zbeži iz takega za-voda, s»e na svobodi kmalu »znajde« in se kot »AzgUibljeni vnuk« vriine v dmžiino diveh žensk, »svoije« sastre in. babice z naimeinioim, da ju do kraija iz-koristi Vendair pa ga nijuma dobnoita in skrb ganeta, in keir je nefcje v duši še zmenom do-ber in nepoikvaarjen, &e sp>re-obrne. Kot je raevidno, je že scema-rij sam precej poiman.ikl,jiv, ker je preveč enostranskd in površen, zato bi moral pač re-žiser — posetao v ziačetku fii-ma — dogajjanje pogloibitii, raz-širiti. Tcida praiv ta, taiko pro-blemaiJii6nii dei fdlma, ie od- igran v zelo hitrean tempu, z naglim meiruiiavanijem kadirov, zato da postane v ostalih dveh tretginah razvlečen in dolgo-časen. Podeg tega se Cap tudi v tem filmu zaiiova izgublja v naiiivnostih in skuša doseči »zlikanoGt« za vsako cono. Nje-gove toivairnišike delaivke so napravljene, koit da bi prav-kar stopile s strani kake mod-ne reviije, od Bosne pa vidiimo, poleg dveh čisto zaresmiih Bo-sancev v domačd noši, še čudo-vito posnete pokrajine in bo-sanstoo mesitiece, kar pa je že za-sluga motjstra Janezia Kališmi-ka. — Poleg tega kaže Cap vse preveč »mesa« — tokrat v glaivnetm rnioškega-preveč vsi-ljivo !in pofvseim po nepotreb-nem, saij nam ije gtlavni juinjaik lahko simpatdičen tudi tako, brez preočiitnega poudardianiia njegtDve zgolj fieične privlai-nosfi. Režiserju Fraatišku Capu pa je tireba piniznaitii, da zna sijaj-no ravnati z igralci-amaterji in da se mu posrečd spraviiti iz nijdh maksdmuim njihovih igraiskiih zmožnosti. Tako pre-živl dekleitce Mariija (Mdlena Draivič) skozii ,ves Mm očiten, res lep umeitniški razvioij, pirav taiko itnjen sodgrailec Peter (Ra-domiir VeTgovič). Odliična je bila dobra. čioiveško toipla in nepoisredna baibica Teodoire Arsenovič. — Ostale vloge so bile pač srtranske. Janez Kaidšnik je — koit že povedano — znova dokazal, da spada med elito našdh snemal-cev; nekatere n,jeg.ove posnet-ke lahko štejemo v uinetnisko toitioigrafijo. Glasba Boruta JLesiaka je bila precej povprečno zabavne vrsite, celo diolgočasinia in eno-Idična, orkester pa ponekod p.reimočan. Sedaj, ko je film že za nami, po vseh tistiii mniogo obetajo-6ih napovediih, si lahko reče-mo, da se je poeitivna ide^ja fclma (oziroma scenarija) Vra-ta ostanejo Oidiprta nekako spremenila, zmialičila, kajti to, kar sedaj gledaimo, ni film, ki bi ga lahko bili veseld in po-nosni nanj. Celo običajna Ca-pova režiserska rutioaa izgutbi na svojem bleoku, ker je v tem le vse preveč zgoli obrtniške-' ga, poleg že znanega vse pre-pogiostega operiranja s ceme-nimi efekitd, ki .jiih poiznamo že iz njegiaviih sborvensk&h fiimov (neštevilni uspehi?), ki se jiim — Uipagmo — ne bo pirid'ružil še kakšen v stdlu aadnjega — Ne čakiaj na maj, ker si takih in ptodotoiiih »«loivenskih« fii-mov res n© želdimo več. Predfiim je tviorila zeio za-nimiva sLLkovna poveizava do-kumenntciv iz naroidnio osivoibo-dilne borbe; nekateri po^netki so bild naravtnost sitrahotno grozljivi, glede na položa..i ne-veirjetoo spretmo posneti in imajo kot taki poatnembno do- kumentarno vrednost. Čeprav kairueira ni imela kakih poseb-nih ntiožniosti, ie vendarle tudi problem morebitne statičnosti in razbitosti slik dostojno re-ševala; preskoki so bili morda nekioliko preveč sunteoviti in je zaradi tega film delava] malce uitrujaioče, montaža pa je bila dobra. — Vendar pa ta predfilm ni sodil ravno kot najpomernejši uvod k fiilmu. ki mu ie sledi'1. Premieri na rob še nekar. res je lepo in prav, da o učin-kovitosti reklame niti ne govo-rimo. da se — kot je to pre-šlo že kar v navado — po pre-miori vsaikega novega filma predstarviio njegov1! najboli za-služni usbvarjralci pred publi-ko, ni pa potrebno, da se to praviilo razitegne tiidi na ne-pomeimbne statiste; poleg tega pa je tudi sam načdin predstav-ljamija bil do&lei stereotipen in prisiiljen ter zelo zedo nespre-ten. Kraigh&r D. LORCA IN MI Malo je ustvarjalcev v svetu leposlovne umetnosti, ki bi bili v poslednjih letih deležni to-likšne pozornosti in predvsem tolikšne množice posnemalcev, kot je Federic Garcla Lorca, ta nedasefeljivi in izrazito svoj-ski poet Evrope 20. stoletja. So umetniki, kateriih delo nas ne le zadovolji in nam posre-duje vso globino doživetja, ob kakršnem so ustvarjaii, pač pa nas pusti osuple in nas navda z občudovanjem nedosegljve popoinostl, h kakršni se je vzpel umetnikov izraz. I»orca je primer pesnika, ki mu more-mo priipisati vso popolnost pesniškega izraza, sodobnega, pretehtanega, nasičenega z vse-bino, barvo in čustvom. Nič čudnega ni tedaj, da ga je ves kultumi svet že za časa njego-vega razmeroma kratkega živ-ljenja in pesniškega snovanja spoznal in ga postavil na eno najvišjih mest v sodobni evrop-ski poeziji. V svoji poeziji je združildvo-je navideznasprotuooč-ih si ele-mentov: dognanja sodobne ev-ropske pesniške ustvarjalnosti in teorije, ki so mnogiokra^t zra-sila na razumskiih osnovaih, in pe&niško čarodlejnost špamske ljudske pesml. ki je visa&kozi }z-raz silovite čustven© prizadeto-sti. Prav ob tem moTamo ugoto-viti, da je mjegovia paezsija v pol-ni meri opravičila sodobni tva pr v ii pogled tistanovljeno gleda-lišče so vseskozi sprejnljale težave, od katerih pomanjka-nje prostora za vaje ni bila najmanjša ovira pri delu, do-kler ni požrtvovalnvm članom gledališča, ki prispeva iz last-nih sredstev vse rekvizite — od obleke do kulis, priskočilo na vomoč TD Partizan s svo-jimi prostori. Dotlej pa so se člam gledališča le z največjo težavo lahko pripravljali v-a svojo prvo premiero, dolgo ča-sa vaj sploh niso mogli imeti. a se kljub vsemu niso razkro-pili in so do 27. januarja pri-pravili kot svojo prvo predsta-vo prikupno, dokaj nezahtev-no, a z ozirom na igralski se-stav zelo prlpravno komedijo C. A..PUGETA SREČNI DNE-VI. Mladi igralci so skoraj vsi študentje; lep talent sta po-kazala zlasti najmlajša med njimi — dijakinja Zora Su-šter — Pernette in študent Janko Stanič kot Olivier. Predpremiera je bila upri-zorjena predvsem za povab-Ijence iz raznih podjetij z na-menom, da bi jih pobliže se-zna/nili z novim gledališčem, ki je pripravljeno uprizarjati predstave za člane delovnih kx>lektivov — kjerkoli in ka-darkoli. Dobra zamisel, ki sicer veže nase precejšnje obvezno-sti, a je gledališču že prinesla nekaj pcmudb za gostovanja. Vsi igralci so amaterji in je predstava tudi bila na taki vi-šini, poživljala pa sta jo mla-dost in navdušenost nastopa-jočih. Pri boljši režAji (Milcm Kalan) bi se zmožnosti mladih gotovo pokazale v še lepši Uiči. Morda pa se bo našel tudi kak poklicni režiser, ki bo v delu z mladimi požrtvovalnimi amaterji našel zadovoljstvo in šele potem gledal na gmotne koristi. Tako bi predstave Ljubljcunskega potujočega gle-dališča umetniško izboljšali, kar bi imelo pozitiven vpliv tudi na sum nam&n gledališča — zbliževa-nje Ijudi po vsej Sloveniji s kultumimi strem-Ijenji in dosežfci' te igralsk& skupine. Clcmi gledališča so razdeljeni v dve skupini, od katerih je ena že dala prvo predstava (premiera Pugetove komedije Srečni dnevi 3. februarja). dru-ga skupina pa se bo predsta-vila v prvi polovici marca z dramo Rada Megliča Preklical bom maščevanje, ki bo tudi krstna predstava dela. Gleda-lišče ima na letošnjem reper-toarju še štiri drame. Za svoje delo igralci ne pre~ jemajo nagrade, pač pa jim bo v poletnih mesecih v Ankara-nu omogočeno krajše letovanje s seminarjem. Zaenkrat dobiva gledališče podporo iz "klada Uudentskp. samop&moči Ljubljansko potuioč? qleda-lišče je dobro začelo m vse kaže, da bo tudi vnaprei z mladostno zavzetostjo z uspe-hom premagovalo težave. ki $o z igralskim poklicem, vmv xx>sebno pa še z amatersltim, tesno povezane. Njim bo vse-kakor laže, ker so v obllko svojega dela zajeli tudi vse-bino — igrati povsod in za Ijudi, ki sicer nimajo rminn-sti, da bi prišli v stik z gle-dališko umetnostjo. K. D. Stopala sem počasi, tesno prižeta ob nje-gov bok, kajti bilo je precej hladno. Nebo je pričenjalo bledeti. Počasi, kakor da se od nekod trga, se je porajal nov dan. Kot vselej, sem se vprašala, kaj mi bo prinesel ta dan in kot vedno mi je bilo vseeno, ker sem vedelra, da se ne bo zgodilo nič novegta, nič izrednega. Nenad je mirno poiskal moje ustnice. Potem sva se ustavila pri novem mostu in ko me je z roko objel okoli pasu, sem znova občutila, da mi ra-mena drhtijo. «-Ze spet tisto!« sem si jezna rekla. »Kaj neki naj to pomeni? Njegovo telo ima ritern mojega, on je molčeč, trmrast in neodvisen, to pa -še ni vzrok za razburjenje.« — Ko sva naslonjena na ograjo mostu gledala v sanjavi tok dveh rek in na mesto, ki se je prebujalo v lahni jutranji sivini, so Nenadove ustnice spet poiskale moje. Bile so to lačne, vroče in mime ustnice in njihov okus mi je pričel ugajati. — No ja, — sem spregovorila, da bi pretrgala v sebi porajanje nečesa, česaT si še nisem znala razložiti — vračava se z mlekaricami. Molče je prisluškoval ritrcvu prebujajo-čega se mesta, ritmu, polnemu toplega vzdušja noči in sanj tisočev ljudi, ki bodo morali že čez pol ure ali uro sprejeti nase otoveznosti novega dne in vonj njegove min-ljivosti. Most je bil prazen in brezbarven kot iztegnjena dlan. Le nekje na dnu je bilo videti sklonjano postavo človeka, ki je vle-kel voziček natovorjen z vrečami: Stopal je počasi, se tu pa tam ustavil, da počije in izravna hrbet, nato pa se je vnovič sklo-nil pod bremenom vozička, skrbi in misli. Zazdelo se mi je, da na svojih plečkih nosi celo nebo. Po strehah, ožarjenih z rdečimi in mo-drimi progami, se je sprehajalo sonce. Tramvaj se je hrupno valil nekam navzdol, glasovi ljudi, odbijajoči se od neba, so po-staj«ali vse glasnejši. Dan je bil že velik fant, ki hodi v šolo. Nenad je molčal. Ta molk je bil pri-j«ten. Nobene obveznosti ni bilo v njem, Otostajad je samo zase i.n ničesar ni zabte-VgL Lahko sem bila povsem sama s seboj. Najini dve tišini sta hodili druga mimo druge, se včasih spajali — ne da bi si bili f liapoto ^- in se potem razhajali, brez skritega veselja ali zlagane žalosti. Njegova rdka je čvrsto počivala na mojem ramenu. To je bila trdna, neodvisna roka, v kateri ni bilo ne pomilovanja, ne sovraštva, ne vdane pokorščine. »Jaz nisem niti gospodar niti sužeoj tistega, kar se je zgodilo na travi^ je govorila ta roka. »Jaz sem semo navzočnost, mirna, preprosta in enostavna navzočnost, v katero se lahko zaupa.« — Pojdiva zajtrkovat, — je nenadoma rekel. — Gotovo si lačna. — Potem bova, — sem rekla in priteg-nila njegovo roko k sebi. — Nisem še tako zelo lačna. In ti? — Ne bi rekel, da nisem, toda če bi rada ostala tu, pa ostaniva. To ni bila običajna Pedjeva popustlji-vost; s tem mi je bolj hotel nekako ustreči. — Rada imam vonj rek, — sem rekla z nekim temnim in pridušenim glasoim. — Nekaj je v tem večnem teku, nekaj resnrič-nega in česar ni mogoče pojasniti. Nekaj neizbežnega in zdravega. — Morda, — je rekel. — Vsakdo ima svojo reko in svoj tok. Pri tebi je to, žal. bilo močvirje. — In neki strel v njem! — sem ironično pristavila. Njegove oči niso sprejele začete igre. Bile so mirne in obzirne. — Da. Neki strel, — je rekel. — Ni treba, da se tega spominjaš. — Včeraj nisi tako mislil! — Ne vem. Mogoče sem. Hotel sem sa-mo zvedeti. Ne, da bi sodil. Nihče ne more nikomur soditi. Hotel sem le vedeti. — In? — Nič, — je zamahnil z roko. — Zgo-dilo se je. Minilo je. Najhujše je tdsto k«r je ostalo v tebi. — V meni? — sem se zasmejala. — V meni ni ostalo ničesar. Ničesar ni bilo ;ln nič ni ostalo. Molčal je in gledal. Potem je rekel: — Gotovo je težko živeti s ta'ko prax-nino v sebi. — Mo'tiš se! — sem r/k]a. — Praznine nikold ne boli. — Toda veselja tudi ne prinaša. Po-znam ta občutek neskoinčne sivine, v ka-teri obstajajo samo slučajni dogod'kd, be-sede in obrazi. — Nekoč, prej, sem tudi sam občutil nekaj podobne.gja. — Kaj? — sem vprašala mirno, z gla-som, kd ni terijal odgovora. — Pired miaturo. Po materiini smirti. Potem sem se začel učiti. Dobil sem službo, šti-pendijo in pričel študirati. To je minilo samo po sebi. Včasrh, ko sem utrujen, se me poloti samo nekaikšna topa, mirzlia sla-bost in potreba, naj pustdm stvari iti, ka-kor hočejo. »Naj gre, kakor hoče!« se mi je oglasilo v spominu. »Talko govorijo tudi tisti iz Knez Mihajlove ulice. Tako govorim tudi jaz. Toda pri njih je to nekaj drugega, pri meni spet nekaj drvigega in pri tem tukaj pa spet nefcaj čisto drugega. On ni čveka — sem si rekla in se takoj nato posmehnila sama sebi: »Kako pa to veš, draga moja?« Potopljena v reko ljudi, sva hodila, ne d»a bi se dotikala drug drugega. Samo na-jine misli so bile moirda enake. Bila sva lačna. — Koliko imaš štipendrje? — sem vpra-šala in se apomnila, da mi je za ves pri-hodnji teden ostalo le še 400 dinarjev. — Šest tisoč! — je dejal z glasom, kJ ni pričaikoval pomilovanja. — Šest tisoč! — sem ponovila. — To te ravno ne stimulira, da bi se pritoževal za-radi razmetavanja. — To ne. Je pa dovolj. Dom in hrana 4200, prevoz 1000. Ostane mi še 800. Kaj pa obleka, knjige? — sem hotela vprašati, rekla pa nisem ničesar. Molčala sem in primerjala njegov način računanja, v katerem ni bilo ne pritoževanja, ne oči-tanja, s svojim, ki se je pogostokrat spre-vrgel v pravo besnost. Njegova roka je spet prijela mojo. Salil se je: — Vsakega prvega nosim v banko, — je rekel. — Ko si bom prihranil dovolj, bom kupil vespo. Dotlej pa, madam, že-lite? Zelela sem si burek z mesom, toda ko sem se spomniJa, d« je danes triindvajse-ti, sem rekla samo: — Jogurt in žemljo. Potem sva hodila po ulicah, izbirala pohištvo za najino izmišljeno stanovanje, si ogledovala ekktrične štedilnike, hladil-nike, spraševala po trgovirrah, kakšna je cena tega ali onega blaga, se prijazno smehljala in govorila: — Dajte to na stran, prosim. vmila se bova pozneje. Trgovin in izložb Je bllo veliko in mi-dve sva nadaljevala z igro. — Bi irnela rada hišo z balkonom ali brez? — je vpra|al Nenad, jaz pa sem mu navidez začudena, odgovorila: — Z balkonom, seveda z balkonom. Nato sva primerjala prednosti centra s tiho svežino predmestja in se odločila za predmestje. — Tu se bodo otroci lahko v miru igra-li pred tramvaji in kamioni, — je rekel. — Imela pa bova vsaj dva otroka. »Dekletce plavolaso in tiho kot je on,« — sem pomislila, — «-in fianta, trmastega kot sem jaz. Ta seveda ne bosta vedela, kaj se pravi jesti samo nezabeljen fižol in nositi obleke, sešite iz ponošene materine ableke. Ne bo&ta vedela, kaj pomeni be-seda — smrt. Letala ju ne bodo spominjala na zvezde, ki svetijo skozi razdrto streho. Nikoli se ne bosta igrala vojno, ker ne bosta vedela, kaj je to. Če bosta zrla lju-dem v oči, se jima ne bo treba spraševati: *Kdo ve, kaj si tale misli?« Kadar se bo-sta zaljubila, se ne bosta spraševala; čemu to? V njunih očeh nikoli ne bo negoto-vosti, ne sfcrahu. Veliko se bosta smejala in v očeh jima bodo sijale zvezde. Morda bosta kdaj pa kdaj uporne in trmasta in bosta skušala iskati svojo obalo, saj jo vsaka mladost išče, vendar ne bosta morala dolgo tajiti im to tavanje tudi ne bo zaman. »Mar res?« se nenadoma vprašam in v očeh se mi začne porajati dvom, takoj zatem pa posmeh. »Zakaj bi si izmišljala take- pravljice? Nobeno izmišljanje in no-bena igra ne more spremeniiti našega de-tinstva, niti igre, ki je bila že odigrana, kakor tudi ne tiste, ki jo bo šele treba zaigrati. Pa vendar, morda je kakšnia reši-tev? — Kakšna rešitev neki!« zamahnem z roko. »Dežela s 17 milijoni ima lahko polno upov in mnogo dobrih namer, toda da bi lahko svet z gotovostjo zaupal v pri-hodnost, je potrebno poroštvo vseh njego-vih milijonov.« Nenadova roka je poisltela mojo. Po njegovih očeh, ki postajajo meglene, spo-znavam, da ve za moje misli, da pa se z njimi ali ne strinja sli pa je ob njih po-vsem ravnodušeoi. »Po vsej priliki je ravnodušen,*1 — skle-pam, takoj nato pa se smejem sama sebi: »Kajpada. Hotela si,* si pravim, »da iz vas ravnodušnih zrežinaš igro brez banalnosti. Kaj pa, če niti niste ravnodušni? Če samo ndmate moči, niti p^guma, da si pogledate v oči taki, kakršni ste? Če s to ravno-dušnostjo opravičujete tisto, kar bi bilo treba spremeniti? Ce je tudi ta ravnoduš-nost, kakor tudi občutek krivde zanadi stre-la v močvirju — izmišljena? Kazalci na uri so kazali devet. — Devet zvečer ali devet zjutraj, — praviim, — kako je to vseeno! Razlika ie samo v barvi ulic in neba. — Tu je še neka druga razlika, — nra-vi Nenad, — treba jo je najti. — Treba jo je najti! — Ponovim. — Treba najti! •On verjame v to, kar se lahko najde. In on bo našel,« sem pomislila, nekam čudno premagana od tega zaupanja v iska-nje in gatovost, da ne bo zaman. »On bo našel« — sem si šepnila. — »Kaj pa jaz?« Jaz nimam želje, da bi karkoli iskala. Naslanjam se mu na rarno in mehanično premikam noge, ker ne vem, kaj naj dru-gega počnem. »Mar jaz trdi živim samo zaradi tega, ker ne vem. kaj bi drugega počela?* Na kalemegdanski terasi, v senci s^-streijenih letal in zarjavelih tankov. se gredo fantje z zračnimi puškami vojno. — Srečni mulci! — pravi Nenad. — Nam si je ni bilo treba izmišljati. Po tem, kako pravi: »Nam si je ni bilo treba izmišljati,« čutim, da je tudi njegovo detinstvo, kakor moje, oropano. — Mrtev si! — zavpije modrooki deček svojemu malemu tovarišu — Padi! — Jaz nisem ničesar vpil, — pravi Ne-nad, — toda moj sošolec je padel in oble-žal mrtev. Vračali smo se iz šole. Ulice so bile tihe. Potem so priletele štuke. Aca je padel. Krogla, ki je zašla, ali drobec bom-be, nisem mogel dojeti. On pa je ležal z odprtimi o<5mi in s skrčeno pestjo, v sateri je še zmerom tiščal stekleno kroglico, ki sva jo bila minuto pred tem zamenjala... — Govoiril je počasi, nerodno in po tem sem vedela, da to, kar pripoveduje, ne pripo-veduje kar tako. — Treba je pozabiti! — sem rekla. — Misliti z možgani dojenčka in biti miren. Umolknil je. Pogledal me je in se rahlo le v kotičkih ust nasmehnil. To je bil najin tihi sporazum, da pozab-va na oreteklost. Strmeč v neskončno ruiiieno — modro ravan pred nama, sva občutila, kako se počasi mimo naju odteka nekaj, kar ni^bilo čas. Ustanovljena je Zveza šiudentskih športnih organizacij Ljubljane Velika pričakovanja V novi upravni cdbor so izvoljeni: Janko POPOVIČ - predsednik, Vlado POCAJT in Dušan PETROVIČ - pod-predsednika, Borls KiiRNER - sekretar in BEIGBRAJDIČ, DV0RŠAK# HOČEVAR, KOPECKV, OCVIRK, PORENTA SAVIČ, STEFANČIČ, ZVE8CIČ -- člani SKORO LETO DNI JE, ODKAR JE ZVEZA ŠTU-DENTSKIH ŠPORTJNTIH ORGANIZACIJ JUGOSLAVl-JB SPREJELA NOV STATUT IN TAKO POSTAVILA TEMELJE STUDENTSKIM SPORTNIM ORGANIZACI-JAM. IN PRAV TOLIKO CASA JE PRETEKLO DO USTANOVITVE ZVEZE STUDENTSKIH SPORTNIH ORGANIZACIJ NA NASl UNIVEZI. ZVEZA STUDENTSKIH SPORTNIH ORGANIZACIJ JE NASLEDNIK CELOTNE TELESNOVZGOJNE IN ŠPORTNE DEJAVNOSTI V ORGANIZACIJI ZVEZE STUDENTOV, KI NI BILA BREZ USPEHOV IN TUDI NE BREZ SLABOSTI, KI VEDNO SPREMLJAJO NAŠE DELO, NASA HOTENJA IN PRIZADEVANJA. VSE DOSEDANJE" DELO LAHKO STRNEMO CE-RAVNO LE SHEMATICNO, V ENO SAMO MISEL-SPORTNO 2IVLJENJE JE POSLEDNJA LETA MOCNO RAZGIBANO, MORDA NE DOVOLJ NA VSEH ZDRU-2ENJIH, MANJKA PA NACRTNEGA DELA, ORGANI-ZACIJSKIH OBLIK IN PRIZADEVANJA ZA VKLJU-CEVANJE STUDENTOV V SPORTNO UDEJSTVOVANJE Vsc dosedanje razprave o ta-ki organtizaciji, zlasti pa tiste do I. kongresa telesne kulture v Beogradu so imele več ali manj iste oznakc; take organi-sacije ne rabimo, saj je neživ-Ijenska, študente ne moremo športno vzgajati Po dveh ali celo treh kolesnicah (Komisija ca telesno kulturo pni Univer-zitetnen^ svetu in ASD OLYM-PIA), delo bo Bgolj kampanjsko, slaba investicija materialnih sredstev, ter končno — izkušnje in praksa bo pokazala in ovrgla vse take poskuse, pa čeprav lahko rečemo, da dobrih izku-šenj nikoli ni, če pa so slabe, je zato gotovo kdo odgovoren (in praksa nam bo v resnici go-tovo nekaj pokazala.) Ce naše delo ni dobro in uspešno, kaže izvajati le en zaključek, da je treba najti našemu življenju in delu na univerzi odgovarjajoče oblike dejavnosti in nič več. Da, PRAKSA je pokaaala na drugih naših univerzah, velikih in majhnih, da je tako delo pravilno, da je dalo precej re-zultatov, kj so lahko ne samo vzpodbudni, ampak celo nadvse optimistični. Sele poslednje razprave o tej organizaciji (I. Kongres — množičnost!), so dobile povsem nov prizvok. Po-sebno pomembno je mnenje Komisije za telesn© kulturo pri Univerzitetnem svetu, ki je pr-vič, ko je razpravljala o tem vprašanju, nedvoumno podprla tako zamisel in potrebo. Te in one pripombe so bile 26. januarja na skupščini ZVE-ZE STUDENTSKIH SPORTNIH ORGANIZACIJ LJUBLJANA, ovržene. Predstavnikj študen-tov športnikov in študentov, ki se želijo z športom in telesno kulturo »srečati« Ie toliko, da si utrdijo zdravje in okrepijo telo, so povedall svoja mnenja, ki so dejansko mnenja širokii študentskib množic, ki jiih vse-kakor moramo upolitevati. Ta so: @ poslednji čas je, da v naše športno ždvljenje vključimo študente, ki ne želijo le tekmovati, ki pa hočejo postati vztraj-ni in telesno fidporni člani in delavci v naši družbi. Q študentska interna tekmovanja (za tiste, ki se želijo vključiti) in rekreatiivni šport (telo-vadnice jn igrišča, kjer bo vsakdo ob vsakem času lahko urii svoje telo brez posebnih urnikov). ® izletl, pohodi .— spoznajmo se in bodimo zdravi! Misli, ki so jih študentje iz-rekli na skupišMni, so dovolj (ehtne, da se zamislimo in nekaj storimo. Nedvomno po-raemi organizacija, ki smo jo tokrat ustanovili zagotovilo te idejne smeri v naši športni po-litiki. To pa tudj kaže na spe-cifičnost organizacije, na njene posebne naloge in dolžnosti do študentov. Zveza študentskih športnih organizacij pa pomenj v našem športu še več. Pomeni pred-vsem močno organizacijsko strukturo z osnovnimi organi-zacijam} na združenjih, njihova naloga je velika (združenja se premalo zavedajo te naloge!) in predvsem od njih je odvisno, ali bodo študentje v tej orga-nizaciji uresničili vse svoje zahteve. Če želimo strnitj misli okrog nove organizacije, naj povemo, da so njene glavne naloge: množično vključevati študente v športno življenje, organiziratj študentska tekmovanja, vzga-jati študentske športne delavce in vrsta drugih, da omenimo med njimi le najpomembnejše. Vprašanje, ki ga želimo ob koncu zastaviti, je: ali so zahteve po takem športnem in telesno vzgojnem programu na univerzi pravilne, ali so pri-merne današnjemu družbenemu razvoju in vlogi, ki jo ima študent v družbi in univerza pri njegovi vzgoji in ali nova organizacija pomeni uresQ'ičitev vseh teh imperativov. bdgovor je: DA. Danes nikakor ne moremo mimo zabtev, kot so: študij je treba dokončati v zakonsko predpisanem roku in študentje so do družbe dolžni to izpol-niti. Vemo, da šport terja mnogo časa, priprav in mnogo kvalitet, če želimo, da bo šport res šport z vsemi odlikami in kvalitetamJ, ter športniki mo ralno politično zreli ljudje Zato so 0 šport in rekreacija ^ športna tekmovanja okviru univerze 9 in Zveze študentov pravilna oblika dejlavnosti, ki jo bo izvajala nova organiza-cija, primerna in v skladu z našiimi družbenimi in športni-mi zahtevami, dejansko nova kvaliteta, ki j« ne gre izenačitj s poskusi in aktivističnimi pri-jemi v preteklosti. Glavni problem: prostori Nekaj je, kar že ob prvem pogledu na naselje pogre-šaš. To so igrišča, športno življenje... Nehote se vpra-šaš, ali tudi teh 1200 mladih ljudi, ki žive tukaj, ne občuti isto? Ali jim ne bi bil šport prijetno razvedrilo po na-pornem psihičnem delu? Toda ne samo to, atnpak še mnogo več, saj je šport oziroma telesna kultura eden izmed sestavnih delov soclalističnega vzgajanja. Večkrat nas zunanji videz vara in veseli smo, da je tudi tokrat tako. O športnem živ-ljenju v naselju lahko povemo mnogo več, kot se to zdi na prvi pogled. Ceprav je število sekcij in članstva majhno, vendar športno življenje obstaja. In prav dejstvo, da se jle Wjub slabim pogojem vendar obdržalo, nam daje upanje, da se bo v bližnjij prihodnosti ko se bodo ti pogoji morali izboljšati, "kar najbolje razvilo in razmahnilo. Osnovnj problem in ovira za širšj razmah športne dejavnostj je iukaj pomanjkanje prosto-rov in igrišč. Studentsko na-seije nima niti telovadnice, niti prostora, ki bi H bil vsaj malo podoben, nima niti enega igri-šča, skratka je brez osnovnega, kar je potrebno, brez prostora, kjer bi lahko gojili šport. Mnogo sekcij je tako žalostno končalo svoje delo prav zaradi tega, saj jiira je ta problem za-dajal skrbi že na ustanovnih občnih zborih. Tako so se lani zbrali nogometaši ter ustano-vili svojo sekcijo. Ker nimajo igrišča, so sklenili, da bodo trenirali na igrišču Svobode. Toda s tem so nastalj zopet novi problemi (to igrišče upo-rabljajo tudi nogometaši Grafi-čarja), ki so poleg pomanjkanja opreme povzročili, kljub pre-cejšnjemu zanimanju, razpad sekcije. Isto se je zgodilo dvi-galcem uteži. Sprva so imeii na razpolago klet v IV. bloku, ki Pa za to ni primerna. Tako so ta prostor zasedli igralci na-miznega tenisa in težkoatleti so morali prenehati z delom. Ustanovljena Je bila tudi od-bojkarska sekcija. V ta namen so sami zgradili igrišče za blo-kom in moratn reči, da je bilo tu vsak dan zelo "živahno. Toda ker je igrfšč^ preblizu bloka, je igranje motilo ostale pri študiju, zato so igranje sprva omejili na dve uri dnevno, nato pa ga sploh ukinili. Pro-stor sedaj včasiih uporabljajo za igranje nogometa, drugače pa je neizkoriščen. Mnogo je še sekciij, ki hj ob primernejših pogojih lahko delovale in za katere bi bilo brez dvoma ve-liko zanimanja. Toda poglejmo raje sekcije, ki so se kljub težkim pogojem ob-držale in še delujejo. Največ uspeha imajo vsekakor strelci, ki so kot sekcija ASD Olympie deležni vse podpore ter se v okviru njenega programa ude-ležujejo tekmovanj in to ne z majhnim uspehom. Lanj so se med drugim udeležili medfa-kultetnega tekmovahja, kjer so bili najboljši, vendar so tek-movali izven konkurence. Ce-prav imajo za treninge na raz-polago samo klet, redno treni-rajot Kaže pa, da je letos tudi prj njih začelo škripati, saj se je na nedavnem občnem zboru zbralo vsega pet ljudi. Morda je temu krivo to, da je bii prav v februarju, ko je večina štu-dentov za,poslena z izpjffi ali pa so odsotni. Agilni so tudi igralci namiz-nega tenisa, ki so, kot sem že omenil, dobili svoje prostore v kleti. Ta prostor pa je vse prej kot zdrav. Ne da se zra-čiti, ob igranju pa se dviga precej prahu, kar res ni pri-jetno. Studentje pa kljub temu redno vadijo. Ali ne bii bilo vredno, da ob tem primeru merodajni forumi nekoliko raz-mislijo? O f tem, kako rešiti glavni problem (igrišča, prostori), ki je velika ovira za športno de-javnost v naselju, se je že mnogo razpravljalo. V načrtu je zgraditev igrišča za odboj-ko in košarko — toda od na-črta do uresničitve je pri nas Še dolga pot. Ker je v načrtu še zgraditev stolpnic, prostor za igrišča še nii dokončno do-ločen. Ce bi bil prostor dolo-čen, bi se dalo mnogo narediti s prostovoljnim delom, saj bi vsak rade volje pomagal. Vpra-šujemo se, zakaj niso vsaj prl izgraditvi nove meoze izpopol-nilj naselja še s telovadnico, ki bi bila več kot nujna potrebna. V katerem planu je ta? VsaJ začasno bi bil rc5en problem s tem, če bi pustali staro menzo, v kateri bi lahko, če drugače ne, vsaj pošteno dihali. Prj Studentskem svetu je tri-članska komisija za šport, kil ima nalogo koordinirati delo in je nekak posrednik med štu-dentskim svetom in posamez-nimj sekcijami. Pred njo je vsekakor težavno delo. Letos so sklenili, da bodo najprej pre-gledali in popisali rekvlzite ter nato v okviru možnosti naba-vili manjkajoče. To zaradj tega, ker lanska sredstva niso bila izkoriščena. Pravijo pa, da bo-do ustanovili čim več novih sekcij, seveda taKih, k} bodo delale in čimbolj razširilj šport v naselju. Upamo, da jim bo to ob pod-pori vseh, posebno pa še mero-dajnih forumov, v polmi meri uspelo ter da bo končno iudi v naselju dobil šport mesto, ki nau pripada. Edo Belak Deset let plodnega dela Tov. Vlado Vodopivec - novi predsednik APD Običajno pregledujemo na občnih zborih delo v pre-teklem letu. Tokrat pa moramo narediti častno izjetno in zajeti delo naših planincev nekoliko bolj na široko. Letos poteka namreč že deseto leto, odkar je bilo ustanovljeno planinsko društvo Univerza. Ob takem jubileju lahko vsakemu društvu čestitamo, tembolj pa še temu, ki je tako tesno povezano z življenjem naših študentov in ki je opravilo v tem času tako veliko delo. Točno povedano bo letos meseca novembra deset let te-ga, kar se je skupina, za gore navdušenih študentov, odločila, da ustanovi naslednic0 predvoj-ne Akademske sekcije Sloven-skega planinskega društva. Vojna vihra tudi planincem ni prizanesla. Od starih planincev n{ bilo skoraj nikogar več. Treba je bilo začeti na novo. Temu vzroku moramo pripisati tudi dejstvo, da je prišlo tako pozno do usianovitve planin-skega društva na univerzi. KJjub temu pa je delo steklo zelo hiitro in vsak je delal z vsem srcem. Svetli cilji tova-rišev Akademske sekcije so bili tako močni, da so vlekli z ne-zmanjšano silo tudi po vojni. Pojaviile Pa so se težave prav takrat, ko jih nihče nj priča-koval in ko bi jih ne bilo tre-ba. Nesreča študentov, članov študentskega društva v steni Jalovca je bila oster nož v vr-ste planiincev. Poileg tega, da so izgubili odličnc ljudi — or-ganizatorje planinskega gibanja med študenli, je bilo to tudi sicer slabo za planince. Tako je minilo precej časa, predno so se opomogli. Požrtvovalnim to-varišem gre za to vsa zahvala. Nesebično so delali vsa leta in letos lahko s ponosom kažejo na svoje delo. Predvsem nam je lahko jasno neka;. Planinci so spregledali, kje tiči zajec, in lahko bi reklli, njihova glavna skrb je bila posvečena pomla-ditvil svajih vrsi^ Geslo: čim več mladine v vrste planincev, se počasi uresničuje. S takim delom ne bo prišlo do vpraša-nja, kdo bo pa sedaj delal, ko »starih« več ne bo. Skrbi Pa še vedno ni bilo dovolj, čeprav je je bilo precej več kot lani. Novi odbor naj torej nikar ne pozabi na začeto delo. Da bj se povečaJo tudi oatalo čSanstvo, predvsem da bi prišlo v planin. ske vrste več učnega osebja z nniverze in ve5 diplomantov — to naj bo skrb novo izvoljenih. In kakšno je bilo njihovo de-Io v pretekljh letih? Iskali so kar najuspešnejše oblike dela, da bi pritegnili čara več študen-tov. Od vseh teh oblik je bila brez dvoma najbolj uspešna: itevilni smucarski tečaji v zitn. Bklh počitnicah od Triglavskih Jezer, Krvavca, Kofc do Ta-inarja, kjer jih imajo še danes. Veliko je bilo študentov, ki so ge.seznajiili z belo opojnostjo Jpjti.^o flnisili trdo planinsko vzgojo. Poleg tega so priredili" vrsto izletov v bližnjo in dalj-no okolico, udeležujejo se že več let pllanlinsk, da ie med našima študenti zani-mamie za športino uidejistiviova-nie, siamo če se najde nekdo, ki se potrudi in organizira za »mestne reveže« izleit v nara-vo. Presenetljivo tdho je bilo v avtob'USiu, ko srnio se odps-ljali iz Ljiubljane. Oči vseh, ki &o sedeli pori oknih, so hile o-brnjeme ven. Nizka oiblačnost ni oibetala kaj prida vreme, opazovali pa so tudi lefcošnjo »bcgato« snežno odeijo. ki se nevenjefoio en.akomertno raz-prositiiira od Ljiubliiane do vznožja Krvaivca. Kolilkor je bilo v avtoibusu preveč mirmo, pa !o bilo boli živahno v gneči pri žičniai. Takai mi je bilo jasno, da so vsi nabiriali svxd-je moči za ta juriš. Tu je bilo z eno besedo stirahotno! In ko smo koaično prišM ta-ko daleč, da smo sedii na vzperajačo, so nas ogrnili s to-plimi peLerinaimi. Že srno se d^igald od s;tebna do stebra in kmalu smo opazili, da se megla nad narni redči in ob poseki simo zagledali prvo mo-drdno neba. Obetal se je kra-sen zimski dan in tako je tu-di biilo. Krvavec j-e zaživel, kot že dolgo ne. Kamor si po-gledal. poivsod ai videl smu-časrje. ki so se vzipenjali proti koči. Za sedai je bil planiran v koči le kraiteik postanek. Vsiem se ie mudilo na sneži-šče, kjer je Marjan Magušar že postavljal »pastd« za vse one, ki so iineli namein, sipu-stiti se v boj s štopeirico. Pi-sana množica tdcmovalcev se je zibmla n.a startu. Med vse-ml teimi je biilo mogoče zasle-ditii tudi tekmovalce študent-skega smučarskega kluba. Ne mailo pikrih :e padlo na ra-čun positarvljalca proge, ki je mislil žal tudii tokrat, da po-s>tavLja progo za vrhunske tek-movalce, čeprav le teh ni bH.o kaj dosti. S tem seveda ne miislim re6i, dani dobro vozi-ti težjih prog, biiti pa mora ne-ko razmerie in razlika med progo za slovemsko prvensitvo in tako za trening. Prav res nima smisla, da vidiiš tekmo-valce, ki se prevrajčajo po pro-gi in zaradi poimanjikanja kon-dioije kremžioo oibraze, pcseb-no še ob takih snežniih pogo-jih kot jih imamo letos. Dokaj bolj zainiimivo je bdlo na sosednijem snežišču, kjer se je zbralo veiiko število csta-lih smučarjev. Pripomnitd je treba, da ie velrka večina teh iz vrst študerntov. Vidsl si lah-ko vse mogoče tehndike in sti-le. Vesed bi jih bil celo Zdar-sky. Tem bolj dcforodošel ie bil oni, kd 4e zbral okoli sebe smučarje, ki bd se hoteli uoi-ti pravilnega smučanja. Ce-prav toikrat zairadi istočasnega tekmovanja smučarska šola ni ravno najibolie delovala, lah-ko kljub temu z zadovoljstvotm ugotowimQ, da so smiučarji — študentije prav v letošnjem letu stopidi na pravo pot, ki bo v nekaj letih rodila lepe sadove, seveda v kolikor bo-do s takim deloo risalnioah in p>reda-valnicah. Kai hitro si videl elito, ki jii pri STtiučaLnju »ni šlo«, kot se terau pravi, pa so zasedli vzvišene prostoire med ruševjem in nastavili svoja bledolT&na obliičja proti tople-mu soncu, da bi potemnela. — Vsemogoča kozmetična sred-stva so priromala iz žepov in nahrbtnikov, da bi pamaigala pri tem tehtnem opravilu. Kljub toplemu somcu pa led ni popustil. Bela pioslkev i© ostala trda kot zjutraj in ven-dar je postalo marsikomu vro-če tako. da So .največji punaki slekli srajce, najboli pogumme iz vrst deklet pa so se paja-vile v samdih bluzicah s krat-kimii rokavi ali brez njdJi. Na vrhu pa si lahko videl sku-pino študentov, k; so se že na-prej muzali, ko so pomisliii, kaj bo na koncu. In na koncu je pnišlo do katastrofe. Sli-šal si samo klic: »Ne morem se ustaviti!« in 2e se je po-kadilo. Nežna roka se je tes-no pmiepila na led. Dekle se je ohladilo! Večkrat sem se spcmniil na Tartarina iz Ta-rasaana in pomisliiil, koliliO tafcih ie vm nas. NAŠ SODELSVEC DRAGO ČOP JE OBSIKAL SfiRIUEVSKO UNIVEHZO IN NJENE ŠTUDENTE MALA PANORAMA SARAJEVSKE UNIVERZE iTi II l. n i niiuiiniTiri vnivnuLi ui\l uiii i liill •\......................'¦'.............................................................................................................................'-vtttt »...Mesto uporov in vojn, denarju in Inemh let, /•*/•*/ >V.« kužnih epidemj in imičujočih požarov, mesio sprefnifa ::':/: ftv Ijudi, kl so vedno ijubil'. živlffenje... To je mesto. '•'.•*•'. •*¦*•• *••* %;.y4 MesJo, ki umira iai se istočasno pcraja in preobrcžtu •>,• Ivo Jindrie '•? arajevo je danes tnesto, kjer se ver-jetno bolj kot kjer koli v Jugosla-L H| v*ji prepieta staro in novo. Poleg ^-' starega, orientalskega dela se po-raja novo mesto, v katerem tudi življenje teče hitreje. Zato je za vsakega tujca sre-čanje s Sarajevom ne samo srečanje z Orientom, temveč tudi z modernim nie-stom in kulturnim središčem. Če zapustimo središee mesta, ropot avtomobilov in tramvajev, se napotimo proti vzhodu in grerao mimo Husrefbe-gove džamije, kjer vržemo beraču, ki go-vori nekaj nerazumljivega o bogu, nekaj drobiža, pridemo v Baščaršijo — staro Sarajevo — fragment nekega časa, ki je že zdavnaj povedal vse, kar je imel pove-dati, in se umaknil v zgodovino, le ta frag-ment pa še uporno kljubuje zobu časa... Ozke ulice, na katerih se mešata asfalt in kaldrma, hišice vseh mogočih oblik, vsaka ukrivljena na svajo stran, kljubu-jejo vsem zakonom fizike in hrabro stoje na svojih stoletnih nogah. »Sahatkula«, srednjeveški nebotičnik in vitka Husref-begova lepatica še vedno z višine gledata na dela novih stavbenikov: to je Baščar-šija, kraj, kjer najpogosteje ropotajo foto-grafski aparati, kjer skuša tujec doživljati Orient na evropskih tleh — in za majhen denar. To je Baščaršija: spomenik neke izgi-nule kulture; oaza izumrle civilizacije; otok v morju, otok, za katerega vsaka pli-ma pomeni življenjsko nevarnost. Toda pustimo ta osmanski spomenik in pojdi-mo dalje. Znašli se bomo na obali Mi-ljacke: ravna ulica, kakor da hoče opozo-riti na svojega stvarnika — Avstroogrsko. Hiše so masivne in močne, dolgočasne in žalostne. To je avstroogrska arhitektura brez duha in navdušenja, brez življenja in življenjske radosti; hiše so zunaj kot trdnjave, notranjost pa je podobna cer-kvam. Edina izjema je v mavrskem slogu zgrajena Gradska viječnica. Le kako je zašla sem... In v vse to prodira novo, se križa in spopada s starim na vsakem koraku in se izraža v čudnem prepiru asfalta in kaldrme, lesa in betona. Pred vojno v Sorajevu ni bilo visokih šol V drugem letu po osvoboditvi je bila v Sarajevu ustanovljena prva fakulteta in leta 1949 so narodi Bosne in Hercego-vine dobili svojo najvišjo znanstveno ustanovo — univerzo. Predvojni režimi so z numerus clausus na obstoječih univer-zah amogačali le majhnemu številu bo-sanakih študentov vlsokošolsko vzgojo. Pred osvoboditvijo je bila najvišja znan-sfvena. ustanova v Sarajevu Deželni mu-zej, ki ga je osnovala še Avstroogrska monarhija. t V čaisu vojne je bil uničen večji del osnovnih in srednjih šol, uničena so bila že obstoječa učna sredstva, zaostailo polje-delstvo in gospodaorstvo se nista razvijala, znanstvenega dela sploh ni bilo/ Povojni čas pa je zahteval nove kadre, ki bi po-magali deželi, da bi pospešili tempo živ-ljenja in ustvarili pogoje za gradltev le^še bodočnosti. Danes se sarajevska univerza naglo razvija. To je mogoče čutiti povsocL Po-manjkanje prostora in siredstev so stalni spremljevalci novih generacij na univerzi. Čeprav je bilo v tem pog-ledu že mnogo storjenega. morata volja in vztrajnost še vedno nadoknaditi to, česar primanjkuje. Vendar r-^'u ^ndje ne bi bili mladii Ijudje, polr.i la, želja in ambicij, če bi čakali na druge. ki bi vse storili zanje. "to najbolj dokazuje čezurno delo, ki ga Oj.ravl.iajo študentje. Delo v prostem času, v strokovnih klubih in sekcijah, kjer izpopoln.juje.io svo.ie znanje, pridobljeno na piredavaoi.iiih. Šivljenie nii fakultetcsh je rozgibano, študentje ne uveljavljajo tudi v jav- nem Za sarajevsko univerzo je značilno, da Ima vsaka njena fakulteta več strokovnih sekcij in klubov. Čisto na kratko naj vam prikažemo nekatere od njih. Po otvoritvi leta 1947 se je znašla pravna fakulteta v izredno težki situaciji. Snov, ki so jo predavali, je bila popol-noma različna od tiste, katero so preda-vali pred vojno na jugoslovanskih uni-verzah. Tako je bil mladi znanstveni ko-Iektiv navezan na lastne sile in na even-tualno pomoč drugih sorodnih fakultet v državi. Potreba.za novim pravniškim ka-drom pa je bila ogromna. Ta čas je bilo na sodiščih v Bosni in Hercegovini 74 od-stotkov sodnikov brez visokošolske iz-obrazbe, še slabši pa je bil položaj v go-spodarstvu in drugih organizacijah in ustanovah, za katere normalno delo je strokovno pravniško osebje neobhodno potrebno. Danes se je položaj bistveno spreme-nil. Poleg dobro urejenega študija deluje na tej fakulteti še veliko število klubov in sekci.j. V zadnjem času je tudi študent-ska organizacija spremenila način svojega dela in začela delovati predvsem s po-močjo teh klubov in sekeij. Razen kluba za Združene narode, ki ima uradni — uni-verzitetni značaj, imajo še debatni in ša-hovski klub, športno in foto sekcijo in klub mladih pisateljev in novinarjev. Centralno mesto v tem razgibanem klubskem življenju pa ima brez dvoma politična tribuna »Pravna fakulteta ob 8h« z zavidljivim renomejem, ki si ga je pridobila s kvalitetnitni predavanji in diskusijami. Raznovrsten in bogat program tega kluba je rezultat prizadevanj, da bi pravna fakulteta dobila v družbeno-poli-tičnem življenju mesta tisti položaj, ki ji pripada. Medicinska fakulteta je pričela s svo-jim delom že l. 1946. Ob začetku je imela 216 študentov. Predno so dobili svojo zffradbo, so imeli predavanja v neki osnov-nl šoli. Sedaj imajo razea nove stavbe,. v kateri so inštituti, še moderno zgrajene predavalnice, ki so razvrščene okrog bol-nice. Pri razvoju te fakultete je mnogo pripomogla bivša državna bolnica (sedaj klinicna bolnica medicinske fakultete). Do danes je ta fakulteta dala že 375 zdravnikov. Po osvoboditvi je bilo v Bo-sni in Hercegovini na 2,500.000 prebival-stva samo 220 zdravnikov in med njimi jih je bilo za okrog 20 odstotkov starej-ših od 60 let. Tudi na medicinski fakulteti ni treba bHi preveč vztrajen pri iskanju rezulta-tov mladih entuziastov, ki delujejo v svo-jih strokovnih sekcijah. Letos imajo prav-zaprav samo strokovni klub, ki ima tri sekcije: vaško sekcijo, sekcijo za^ preda-vanja in za strokovna dlela in časopise. Najbolj popularna je seveda prva. Ta je s svojim delovanjem v dveh letih popol-noma spremenila vas Hrešo. Filozofska fakulteta je bila ustanov-Uena šele v šolskem letu 1950/51. Prvo leto je imela namesto 120 planiranih, 427 rednih in izrednih slušateljev. Potreba po ustanovitvi te fakultete Jie bila zelo ve-lika, saj je bilo v Bosni in Hercegovini po vojni 70 odstotkov nepismenih. Stevilo srednjih šol je naraslo od 65 na 117 in število učencev od 20.000 na skoraj 46.000; Nujno je bilo treba zagotoviti nov učni kader za tak porast šol in uoencev. Ta naloga je deloma že izpolnjena, saj je odšlo v šole že 367 profesorjev. Od desetih skupin na filozofski fakul-teti ima vsaka svoj poseben klub. Omeni-mo naj le Klub ge^rafov Jefto Dedijer, ki ima vsak ponedeljek strokovna preda-vanja, na katerlh nastopajo profesorji in študentje. Poleg tega imajo tudi redne filmske predstave. Študentje matematike, fizike in ke-mije so člani strokovnega kluba Nikola Tesla. Prav tako pa imajo tudi biologi svoj klub. V začetku letošnjega šolskega leta je bil % velikimi svečanostmi odprt na teh-niki strojni oddelek. Pred tem so imeli samo oddelka za arhitekturo in gradbe-ništvo. Na teh dveh fakultetah je bilo še bolj kot kje drugje občutiti pomanjkanje učnih prostorov. Pred dvemi leti je do-bila tehni^ica fakulteta svoje prve absol-vente in do danes jih je diplomiralo že 138. Za ilustracijo naj navedemo, da je bila 1. 1951 potreba po najmanj 750 inže-nirjih, imeli pa so jih samo 300 bi lahko zanirmvo preživeli svoj prosti čas, lahko to store v teh prostorih. Društveni folklorni ansambel je že trikrat gostoval v tujini in če gledamo s tega aspekta, ima ta sekcija največ zaslug za to, da je ime društva sarajevskih štu-dentov postalo znano tudi izven meja naše domovine. L. 1957 je ta skupina gostovala v Ženevi na »Tednu cvetja« in bila naj-bolj zapažena skupina med osemnajstimi sodelujočimi. Marca lanskega leta je go-stovala v Krakovu in je potem nastopala še po skoraj vsej Poljski. Tisk je navdu-šeTio pozdravil nastope sarajevskih štu-dentov, prav tako pa tudi ob gostovanju v Zapadni Nemčiji avgusta lanskega leta na osmem evropskem jestivalu narodrdh plesov in običajev, kjer so zasedli prvo mesto. Za tem so se zvrstili nastopi po Bosna in Hercegovina je bila v prete-klosti pretežno agrarna dežela s slabo razvito poljedelsko tehniko, z velikimi poljedelskimi površinami, zanemarjenimi in poraslimi s plevelom, in istočasno z močnim poljedelskim potencialom. Zato so že kmalu po vojni (1947) ustanovili agro-nomsko fakultsto in leto dni kasneje še gozdarski oddelek. Lansko leto sta oba od-delka prerasla v samostojni fakulteti. Obe fakulteti imata svoja vzorna posestva na Igmanu in Butimiru, kjer študentje oprav-Ijajo svojo obvezno strokovno prakso. Razen omenjenih višjih učnih zavodov ima Sarajevo še veterinarsko fakulteto, ustanovljleno 1. 1950 kot tretjo te vrste v državi. Do danes je diplomiralo na tej fakulteti že 369 študentov. Pouk poteka v dveh vellkih novih zgradbah, moderno opremljenih s potrebnimi instrumenti in učili. Kutumo umetniško delovmijs šfudentov združuje AKUD Slobodan Prindp - Seljo Čeprav se kulturno umetniška dejav-nost sarajevskih študentov odvija na ja-kultetah po raznih sekcijah in klubih, za-vzema v tem pogledu vendarle centralno mesto AKUD Slobodan Princip — Seljo. S svojimi osmimi sekcijami in okrog 300 člcuni se je to društvo razraslo tako po šte-%rilu aktivnih študentov, ki največji del svojega prostega časa prežive v klubskih prostorih, kakor tudi po raznovr$tnosti sekcij od folklorne do likovne in Tribune 08. Najboljši primer za uspehe tega dru-štva je lanskoletni pregled dejavnosti KUD sarajevskega okraja, kjer so študentje dobili sedem prvih nagrad od desetlh po-¦ieljenih. Zlasti je treba poudariti napor dru-Uvene uprave, ki se trudi, da bi suoje prostore v resnici spremenila v kulturno in umetniško središče sarajevskih študen-tov v pravem pomenu besede. Študentje, ki želijo delati in imeti svoj klub, kjer Ljubitelji dramske umetnosti so zbrani okrog dramskega študija, Jci je zaživel zlasti v preteklepi letu. Razen tega, da ao imeli predstavo dramatiziranih hu-moresk slovenskih avtorjev, pripravljajo prav sedaj predstavo Koštane. Letos pa bodo imeli verjetno še dve premieri — ena bo komedija domačega avtorja, štu-denta sarajevske univerze, druga pa so-dobna drama iz sovjetskega repertoarja. Poleg tega so precej zapažene dramske srede, ki jih imajo navadno vsakih štiri-najst dni. Dejansko so to večeri, kjer z uvodi in komentarji recitirajo domačo in tujo poezijo in v zadnjem časwigrajo tudi krajša dramska dela. Polzkusi, da bi za te priložnosti pisali tekste sami člani Štu-dija, tudi niso ostali brez rezultatov. Najmlajša sekcija, Id jo sestavljajo mladi Uterati in vsi tisti, ki jth zanimajo vprašanja s področja umetnosti in litera-ture, je ustanovila svojo tribuno, kjer na-stapajo člani sami, kakor tudi znani knji-ževniki in umetniki. Tu diskutirajo in razpravljajo o številnih aktualnih proble-mih, ki zanimajo mladega človeka. Čeprav do sedaj Tribuna 08 še nx postala jedro intelektualnih razprav, kjer bi se zdru-ževali vsi tisti, ki hočejo v borbi mišljenj najti odgovor na svoja vprašanja, še ne pomeni, da to ne bo postala v bodoče. Likovna sekcija, ki se mirno, toda konstantno in sigurno uveljavlja, je imela do danes dve samostojni razstavi in eno v okviru festivala KUD. Da so mladi li-kovniki pri svojem delu spešni, dokazu-jejo med drugim tudi številna odkupljena dela. V zadnjem času pa se je zlastl razvil klub prijateljev glasbe, ki je v kratkem času zbral okoli sebe veliko število štu-mentov. AKUD Slobodan Prindp Seljo je s svo-jim dosedanjim delom dokazal, da je v resnici središče sarajevskih študentov na kulturno umetniškem področju. V bodoč-nosti pričakujejo študentje od svojega društva še več uspehov. Skrbeti je treba tudi za materialne potrebe študenfov Zdravstveno ekonomska komisija je bila ustanovljena pred osmimi leti z na-Iogo, da v sodelovanju z narodno oblastjo in družbenimi organizacijami pripomore prl reševanju zdravstveno ekonomskih problemov študentov. Ta komisija skrbi za denarno in materialno pomoč, za zdra-vje študentov, organizira odhode v Ieto-vališča in zdravilišča. Razen tega pa skrbi tudi za nameščanje in hrano študentov. Kot na drugih univerzah pri nas deluje tudi v Sarajevu ta komisija v tesni po-vezavi z študentsko polikliniko. Na njene predloge in.jr sporazumu s polikliniko od-hajajo boln§ študentje na odmor v pla-nine in na morje. Do sedaj je v počitnl-ških domovih v Tučepinu, Dubrovniku, Sokcu, Budvi in Prači preživelo svoje no-čltnice že preko 5000 študentov. Letos ima komisija v načrtu, da bo vzela v zakup tudi neko planinsko postojanko. V lan-skem letu je socialno ekonomska komisija razdelila med revne študente skoraj mi-Hjon dinarjev pomoči. Tudi športna dejavnost se razvija in napreduje Sportna dejavnost na sarajevski uni-verzi poteka v obliki medfakultetnih tek-movanj in univerzitetnega prvenstva. Res je, da imajo medfakultetna prvenstva največkrat kampanjski značaj, vendar kljub temu v primerjavi z pre.išn.iiini leti predstavlja.io lep uspeh. Najboljši igralci s teh tekmovanj so zastopali sarajevsko univerzo na študent-skih športnih prvenstvih Jugoslavije. Med petimi ali več udeleženci so navadno za-sedli tretje mesto. Doseženi rezultati in masovnost so na prvi pogled zadovoljili in kažejo na to, da je športna dejavnost zadovoljiva. Vendar pa so bili podobni rezultati dose-ženi tudi že v prejšnjih letih, ko še ni bilo toliko možnasti in takih pogojev za razvoj, kot jih imajo danes. Študentje smatrajo, da je vzrok za relativen neuspeh slaba koordinacija med univerzitetnim športnim odborom in športnimi odbori ^o-sameznih fakultet in morda še največ za-radi slabe materialne in moralne podpore univerzitetnih oblašti. Ko bodo rešeni vsi ti problemi, ki naj-bolj ovirajo razvoj športne dejavnosti, za rešitev katerih pa niso odgovarni le štu-dentje, se bodo šele pokazali vloženi na-pori v pravi luči. SEJA UNIVERZITETKE6A SVETA Usmerjanje študija Sejo univerzitetnega sveta, ki je bila 2. februarja, je TOdil novoizvoljeni predsednik Jože Pernuš. Po poročilu rcktorja univerze, ki je seznanil člane sveta z vsebino razgovora rektorjev jugoslovanskih univerz s tovarišem Edvardom Kardeljem, se je začela živahna razprava o do-polnitvah in smernicah statutov fakultete za arhitekturo, gradbeništvo iri geodezijo, fakultete za eleKtrotehniko in strojništvo, fakultete za rudarstvo, metalurgijo in kemij-sk» tehnologijo ter fakultete za agronomijo, gozdarstvo in Veterinarstvo. Na tej seji so sprejeli tudi nov pravil-nik Narodne in univerzitetne knjižnice in nekaj spre-memb v odločbi o ustanovitvi sklada za izgradnjo štu-dentskih stanovanj v Ljubljani. Dr. Dolfe Vogelnik je obvest1! univerzitetni svet, da so bili •rektorji Ijubljanskih univerz na obisku pri predsedniku Zvez-nega Iz.vršnega sveta Edvardu Kardelju, ki se je podrobno za-nimal za potek reforme šfcudija in probleme uniiverz. Ko je tov. Kardelj govoril o družbeni vlogi univerz, je predvsem pod-črtal, da bi le-te morale bolj 6krbeti za izpopolnjevanje de-lovnih ljudi iz proizvodnje. Omeniil je tudi vprašanja, kakš-nega strokovnjaka patrebuje naša družba na sedanji stopnji ekonomskega in družbenega |razvoja ter zavrnil stališče, da naj dajejo naše univerze stro-kovnjake splašnega tipa z za-ključeno izobrazbo. Studij na univerzi je treba itneti za del poti v procesu izobraževanja, ki daje le osnovno teoretično vi-soko izobrazbo. Ta se v praksi utrdi, poglabi im izpopolni z no-vimi dosežki znanositi ter s po-diplomskim študijem, ki naj postane stalna oblika izpopol-njavanja strokovnjakov. Pri re-formi študija je treba dajati posebno pozornost diferenciaci-ji študija iin specializaciji s'tro_ kovnjakov, kajti naša država je že postala razvita industrijsko agrarna dežela, ki ne potrebuje le čim več strokovnjakov tem-več tudi vedno več specialiistov. Tovariš Kardelj je tudi opozo-ril rektorje naišlh univerz, da bi bilo treba bolj skrbeti za višje šole, ki so se doslej več ali manj stihijsko razvijale. V drugem delu svojega poro-čila je rektor opozorii na štu-dijske uspehe generacije, ki se je vpisala predilajiskiim.. Iz do-sedaj zbranih podatkov je raz-vidno, da je tretjlna takrat vpi-sanih študentov opustila nadalj-nji študij, večina ostalih Pa je precej v zaostanku z izpiiti. To osipanje je pozitivno le toliko, da so odpadli vsi nesposobnl in neresni Mudentje. To je ne-, dvomnp pre,senctl]lvo tudi zai tiiste, ki so dobro poznali situa-cijo na naši univerzi. Odstotek študentov, ki so opusitili študij, je nedvomno tako veilik tudi zaradi tega, ker jim nii univer-za, pa tudi študentska organi-zacija pomagala prebroditi za-četne težave. Univerzitetni svet Je skleniil, naj se ugotovijo vzrokjj za takšno stanje in stori vse potrebno, da se preostalim šudentom te generacije zagoto-vi normalen potek šitudija, Ta ukrep je nedvomno potreben, toda iskanje vzrokov za takšno stenje se nam zdi odveč, saj študentje že več let neprestano opozarjajo na dej^nske vzroke, ki zavirajo ali celo onemogo-čajo šitudij. Izmed fakultetnih statutov, ki jih je Ljudska skupščina LRS vrnila v dopolnitev, pred-vsem kar se tiče diferenciacije študija v zadnjih letniikih, so najprej obravnavali in sprejeli s>tatut fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veteirinarstvo. V tem statutu je izvedena usme-ritev študija le na agronom-skem oddelku. Po mnenju fa-kuLtetnih organov tega ni mo-goče storiti na oddeiku za ve-teriinarstvo, na gozdarskem pa le tedaj, če bi se osnovaj ilov lesno - industrijski odsek, ka-kršnega Imajo v Zagrebu, Beo-gradu in Sarajevu, kar pa bl zahtevalo nova finančna sred-stva, prostore in učni kader. Glede lega vprašanja se j© univerziitetni svet postavil na stališče, naj se usmeriitev v statutu v biološko in lesno -indusitrijsko smer le nakaže, vendar v okviru sedanjih mate-rialnih iin drugih možnosti, da bi se pozneje, ko bo dokončna usmeritev mogoča, brez težav ustanoviil ta odsek. Zelo prožno je izvedena dife-renciacija na agronomskem od-delku. Začne se v zadnrjem let-niku in študentje si lahko izbe-rejo poljedelsko, sadjarsko, vi-narsko ali živinorejsko smer. Vsaka izmed iteh srneri ima do-ločene skupine osnovnih ob-vezniih predmetov in nekaj iz-birnih predmetov, ki si jiih študentfle svobodno izbirajo. Usmeritev se izvaja tudj z di-plomskimi nallogami, kii se uva-jajo za vse tri oddelke. To ditferenciacijo študija v zadniem letoiku niso pozdravilii le študen-tje, ki jim je na ta način omogočeno, da se že med študijem več ukvarjajo s tisto gospodarsko panogo, za katero imaijo več smisla in veselja, temveč tudi strokovnjakj, iz prakse, kjer vedno bolj čutijo potrebo po specialistih. iStudentje so v glavnem so-glašali s tem statatom. Odkla-,njali so le pfestrogi izpitnl režim, kagtii še neurejeni mate-rialni pogoji študija in življe-nja jim onemogočajo posvečati se izključno študiju. To so upoštevali tudi fakuiltetni or-gani ter se že prji obravnavi tega statuta na seji kamisije za statute in študijske komisije univerzitetnega sveta sporazu-meli s študenti ln omilili izpit-ni režim. Tako je sedag pogoj za vpis v naslednji letnik ne položeni vsi izpiti iiz preteklega študijskega leta, temveč le iz-piti iz osnovnih predmetov. V statutu fakuiltete za arhi-tekturo, gradbeništvo in geode-zijo je predvideno usmerjanje na gradbenem ln geodetskem oddelku, medtem.ko se je ia-kultetna uprava m svet glede arhitekture postavila na stali-šče, da je diferenciaclja na tem oddelku, kjer osnovnega pred-meta kompoziclje ni mogoče razbiti, neizvedljiva. Na grad-benem oddelku se bo usmeritev začela^" v tretjem letniku, in sicet v konstrukcijsko, hidro-tehnično in prometno smer, na geodetskem oddedku Pa v dru-gem letniku v geodetsko in komunalno smer. Ker so fakultetni organi od-ločno vztrajall na stališču, da se usmeritev ne izvede na ar-hitekturi, svet ni sprejei kon-kretnega sklepa, pač pa je fa-kulteiti priporočM, da to vpraša-nje še enkrat prouči in izvede dilerenciacijo v smiialu priporo-čil Ljudske skupščine LRS. V zvezi s tem naj omenimo tež-nje, da skušajo marsikje to vprašanje rešiti s seminarskim delom v zadnjem letniku. Ml-slimo, da je treba takšne težnje jematl z rezervp, da ne bi tako urejeno usmerjanje samo bre-menilo štaidente. Prav takb za-vračamo mnenje, da naj podi-plomski študij nudi diplomira-nim študentom specializacijo. V zvezi z usmerjanjem na arhitekturi se pridružujemo stališču nekega 6lana univer-zitetnega sveta, ki je predlagal, naj se diferenciacija študija na tem oddelku iizvede v smer sta-novanjske, javne in industrijske gradnje ter v notranjo opremo ln urbani*zem. Na ta način bi študente xazbremenili in jim omogočili, da bi zaključili študij vštirih letih, kerjim to sedaj ni omogočeno, saj se pred-loženi učnj načrti.niso pridago-di
  • kupne probleme. Učnj načrt rudarske-ga oddelka je preceg natrpan, vendar menijo, da bo ta pro-blem rešen, ko Do ustanovljen odsek za nekovine, obenem pa se bo tudi ievršila diferencia-cija študija. Pri usmeritvi štu-dija so šli najdlje na oddelku za kemijsko tehnologijo, kjeir predlagajo štiri smeri, štu-dentje pa menijo, da je usme-ritev v organsko in anorgan-sko kemiio zadostna. Letošnje Prešernove nagrade Letošnji tradicionalni svečanosti ob podelitvi Prešer-novih nagrad študentom so poleg precejšnjega števila študentov prisos'tvovali tudi nekateri slovenski javni in kulturni delavci. Rektor univerze prof. dr. Dolfe Vogelnik je v svojem nagovoru uvodoma poudaril, kakšen pomen ima delo študentov ob razpisanih temah za Prešemov dan pri nadaljnjem njihovem delu v teoretično-raziskovalni smeri. Osnovni kriterij, ki ga je upošteval Odbor Prešer-novega sklada pri podelifvi nagrad, je bil kvaliteta predlo-ženih del. Upoštevana so bila tudi seminarska in diplom-ska dela. Na Naravoslovni fakulteti &o prejell nagrade: absolventka Mar-janca Brečko za temo Familija Schistosomatidae — povzročrtelji schistosomiaze, Matjaž Gogala za temo Prispevek k poznavanju fav-ne stenic na Slovenskem, Juri] Kunaver za delo Visokogorskl kras v vzh/odnih Julijslclh ln Kamniških Alpah, Andrej Martin-čič za temo FitogeograisiK.e razme-re vzhodJiega dela Trnovskega gozda, Anton Rus za temo Metii-ka in njeno gospadarsiko padroč-je, Baul Sišltovič za temo Geo-giralija Bržanije, Jože Stirn za de-lo Prispevek k zoografdji in bio-logiji naših termitov. Nagrajenci s Fiiozofske fakulte-te so bili: Matjaž ^Cmecl za temo Clovek in ideja v Matiničevi, Mencigerjevi in Tavčarjevi satiri, Roman Oberlintner zaz-voj ljudske oblasti na Primor-skem po kaipitulaciji Italije, Dani-ca Zujpančič za Materialna kultura Gorjanskega podgorja pri Novem mestu. Na Pravni laikulteti so dobili na-grade; Jože Derganc za temo O delovnih razmerjih in pogojih de-la grafičnih delavcev v časopis-nem podjetju Slovenski poročeva-lec. Mara Kosi, Jože Pacek, Ciril Rotar, Andrej Jakša, Ilija Juran-čič za skupinsko delo O orgamiza-ciji in delu inšpektoratov za de-lo ter sanitarne in tržne inšpek-cije v nekaterih ljubljanskih. ob-činah in okrajih Ljubljana, Kranj in Trbovlje, Dovečar Teodor za temo Zgodovina denarstva na Slo-venskem. Na Ekonamskl fakulteti sba do-bila nagradi; Ivan Pelc za temo Zivo srebro pri nas in v svetu, 2eljiko Zeleznik za delo Problemi agrarne reiorme po drugi svetov-ni vojni. Na Fakulteti za elektrotehniko in strojništvo sta dobila nagradi: Janez Kelhar za temo Pronačun sesgmentnih ležajev v hidroeen-tralah Vuhred in Vrla III ter An-ton Stušek za temo Absivalne čr-palke s stojeoim bobnom. S Fakultete za gradbeništvo in gecwiezijo sta bila nagrajena An-gelo Oman in Marjan Vrhovec za študij prometne mreže ljubljan-skega območja. JNTa Fakulteti za rudarstvo, me-talurgijo in keniijo so dobili naA grade: Ivo Kremžar za Ocenitev natančnosti na treh horizontih da-nih podatkov z lego osi novega jaška rudnika v Srebrnici, Janez Selenšek za Delovanje lzvažalne naprave na centralnem šahtu v Zabukovici s tehničnega in eko-nomskega vidika, Stanislav Zazu-la za temo Kalkulacija miikrofo-tometra za fotometiranje Debye -Scherrerjevih diagramov, Franc Cvelbar za delo predelava ne-vtronskega generatorjia in usmeri-tev pridelka, Josip Špan za Pri-spevek k teoriji kinetike jonske izmenjave, Dušan Martinčič za Disipergiranje bitutnna v vodi z rjavim premogom iz Kočevja, Vilma Zupančič-Boh za temo Me-toda za kvalitetno določanje seč-ninskih in melaninskih smol na tkaninah iz rejorfa in reigeneri-rane celuloze. Tone Matičič za delo Medfazna kontrola beijenja lanene preje po postopku I. G. Korte, Sonja Lenardič-Matej za temo Racionalizacija postopka prl beljenju la,nene preje po I. G. Korte, Spela Paljk za Študij me-tod za določanje zrnavosti in spe-cifične površine cementa in Franc Indihar za razpravo Medfazna kontrola oplemenitenja bombažnih tkanin z določanjem povprečne limerizacijske stopnje celuloze. Na Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo so bi-li nagrajeni: Janko Bizjak za te-mo Luščenje furnirja, Boris Kras-nov za temo Gobar - bionomija, gospodarskj pomen in zatiranie, Metod Sekimik za temo'Mravlje in njdh vpliv na biološko ravno-vesje v gozdu in ing. Anton Si-monič za temo Skoda. ki jo po-vzroča jelenjad v ,gozdn.ih prsde-lih Slovenije in predlogi za njeno preprečevanje. Ob zaključku slovesnosti so §tir-je izmed nagrajeneev - Jože STIRN, Jože DERGANC, Janez KELHAR in Angelo OMAN — Jia kratteo izvajali vsebino svojih na-grajenih del. NAGRADE ZA SLUŠATEUE AKADEMIJ Slavnostna podelitev je bila v prostorih Sve:a za prosveto in kulturo LRS. Nagrade je po-delil Svet umetniških akade-mij, v njegovem imenu pa jib. je razdelil predsednik Sveta Lev Modic ob navzočnosti go-stov — članov in rektorjev Akademij Julija Betetta, Slav-ka Pengova in Vladimira Kra-lja ter člana Izvršnega sveta LRS Borisa Kocjančiča. Letošnje Prešernove nagrade so prejeli: Franc Bertoncelj z Aka-demije za glasbo za svoje številne uspešne iklavirske nastope pred publiko, vida Segula z zgodovin-skega oddelka Akademije za glas-bo za svoje diplomsko delo Gu-stav Ipavec in njegovo delo, na kompozicijskem oddelku Akade-mije za glasbo je prejel nagrado za kompozicijo Koncertantna glas-ba za rog in orkester slušatelj Milan Stibilj. Na Akademiji za igralsko umet-nost, oddelek za dramsko igro je bila nagrajena za vlogo Christine v O'Neillovi Elektri absolventka Breda Gostič, za režijo istega dela pa je prejel nagrado absolvent re-žijskega oddelka Akademije za igralsko umetnost Janez. Drozg. Slušatelj Akademije za igralsko umetnost na odelku za dramsko igro Božo Ulaga je bil nagrajen za svojl uspešno odigrani vlogi Ipolita Kiriloviča in Fetjukoviča v Dostojevskega drami Bratje Ka-ramazovl, z istega oddelka Aka-demije za igralsko umetnost je bila nagrajena še slušateljica Ma-rija Benkova za vlogo L,ady Ane v Shakespearovem Rihardu in. Med Prešernovimi nagrajenci ni letos najti nlkogar z Aka-demije za upodatoljajočo umat-nost, kar nas preseneča in po pravici se lahko vpražamo, zakaj. Sredstva za podiplomski študij V Beogradu je bil 6. in 7. februarja plenum Skup-nosti jugoslovanskih univerz. Za novega predsednika te skupnosti je bil izvoljen rektor sarajevske univerze dr. Edhem Camo. Na plenumu so med djrugim raz-pravljali tudi o odnosjh medfakultetnih konferenc do Skupno^ti in prišli do zaključka, da bi se morale načrtno sklicevati in delovati v večji povezanosti s Skupnostjo. Osrednja točka dnevnegia re-da je bila razprava ob realiza-ciji priporočila Zvezne ljudske skupščine o ustvarjanju na-daljnjih pogojev za redno iz-obraževanje visokokvalificim-nih strokovnjakov. Najprej je govoril dr. Blagojevič, ki je analiziral dosedanje delo pri reformi študija in naikazal ne-katere probleme, ki jih je tre-ba rešiti, če hočemo doseči z reformo študija bistvenejše spremembe. Pri tem je mislil predvsem nia probleme stro-kovnega in materialnega zna-čaja. Ko so razpravljali o študij-skih programih, so še enkrat opozorili na potrebo, da mora obseg snovi popolnoma omogo-čiti povprečnirn študentom, ki bodo vztmjno in intenzivno študirali, diplomirati v pred-videnem roku. Sfcrajšanje štu-dija tudi ni mogoče doseči z zaostritvijo študijskega režiuna ali podobnimi administrativni-mi ukrepi. Pisanje učbenikov in skript je osnovna obveza predavatelj- sikega kiadra in je treiba reše-vati ta problem z večjo inten-zivnostijo, kajti zagotovitev vlč-benikov in skript je velikega pornena za stoatjšaeje študija. Ko so oibravnavali vpirašanje oblik in programov podiplorn-skegia študija, so se postavili na stališče, da je treba orga-nizirati takšen podiplomski študij, ki je v sikladu z mož-nostmi iai ipotrebami naše deže-le in to predvsem na tistih fa-kultetah, kjer so za to daine najugodnejše materiialne mož-nosti in potreben učni kader. Za orgamizacijo podiplomske-ga študija v letošnjem letu je Sekretariat za prosveto in kul-turo pri Zveznem izvršnem svetu predvidel 15 milijonov. Da bi ta sredstva najracional-neje izikoristili, se je sikupnost povez»ala z določenimi zvezni-mi organi, ki so nato skupaj določild teme in tečaje za izpo-polnjevanje določenih visoiko-kvalificirandih strokovnjakov. V zvezi s item se je na obeh stra-neh pojavila želja, da to sode-lovanje dobi neko čwsto orga-niziacijsko obliko. Ustanovi naj se sfcupno telo, ki bi določalo tema/tliiko posiamezniih tetaijev, predlagalo njihovo tradanje, pregledalo rezultate dela dtd. Plermm je načelno obravna-val tudi vpis študentov na uni-verzo s posebmkn ozirom na 4. odstevek 9. člena Splošnega za-kona o šolstvu ter sklenil, da je treba čimpred izdelati sploš-ne in specialne predpise za vipis, da bi se kandidati labko z njimi seznanild. Ptrecej obšinno so na plenu-mu obravnavali tudi ekonom-siko proMematiko študentov. Pnevladialo je prepričsnje, da je treba to vprašanje reševati vzporedno z reformo in da je sestavni del reforme. O vseh teh problemih je sikupmost jugoslovanskih uni-verz sprejela tudi resolucijo, kd postavlja pred univerzo, profesorje in študente kom-kretine naloge. Ali res učbenik? ( Prvo ln na3c»snovn.ejše, kar pri spremenjenih pogojih študi-[ ja pričakujejo študentje od svo-. jih profesorjev in kar je že ' vrsto let najšibkejša točka uni_ verziteltnega šftudija je dzdaja . učbenika za svoje predmete. . Doslej so vse take želje študen-tov ostale brez odziva. Sedaj pa . je vendarl© izšel učbenik na . fakulteti, kjer je bil res zelo, . zelo potreben. Gre namreč za j novo izdani Uvod v fiziko I. , del. Meihaoika za slušatelje me-dioiine in stomatoioglje docenta Ladislava Jen&ka.. Vesti o izidu učbenika smo biij študentje . zelio veseli, saj tujih učbenikov . očiitno primanjkuje in so mno-, go predragi. Novi, siceir lepo opremljeni učbenik na dobrih sto straneh pa je glede tega prav neprijetno presenetil s cenio nekaij nad tisoč dinairjev, tako da stane sedaj ena stran učbenika celih deset dinarjev! Toda cena ni edkia napaka tega, tako težko pričaikovanega u&benika. V njem so napake, mimo katerih ne moremo i-t i: razlaga nekaterm važnih in teže razumiijivib. stvari je opravljena mni6go preikratko, medtem ko je drugim, že zna-nim pojmo-m posvečenega pre-več prostora; a,l[ pa razlage, ki jih tudi po večkria-tnem branju ne moreiš razumeiti; razne trdi-tve, k| se bijejo z zdravim ra-zumom in s stv&rnimi dejstvi iz obče fizike, ki smo si jih osvojiili v srednj i šoli in so ne_ dvomno pravilne. Mnogo pre-več je taikih naravniost never-jetnih pomanjkljlvosti, zbranih na dobrih sto straneh knjige, ki se imenuje učbenik. O sloven-ščind v tem delu se da težloo govoriti, rnorda zadostuje, če povemo, da setako ne piše, najmonj pa še za študeiite. Ostane pa še nekaj nerazum-ljiv&ga — knjigo je odo-b r i 1 a Komisijia za učbenike Medicinske fakultete v Ljub- ljani! In za zaključek; če v dllerni izbiramo med tem, da sploh ni slovenskega učbenika ali pa da izhadajo takl, kot je Uvod v fiziko, se bomo vendarle raje spirijaznili z zadnjo možnostjiO, ki napravi manj škode kot pa prva »mo^a-osit«. Sdcer pa je krivda avtorja (docent na fa-kulteti) manjiša kot tistih, ki so knjigo ©dobrili in založili. TRIBUNA FRAGMENTI iz prvih let naprednega študentskega gibanja 10. oktobra 1919 je bil v Zagrebu na kon-ferenci Komunistične mladine Jugoslavije ustanovljen SKOJ. V začetku decembra je izšla prva številka njegovega glasila Crvena zastava. 17. decembra 1919 zasledimo v njej kratko poročilo: »V Ljubljani bo v kratkem odprta univerza, vendar se že sedaj ustanav-lja Klub študentov socialistov (komunistov). Deluje pa že Pokrajinski odbor za Slove-nijo, ki je med mladino razvil zelo živo agitacijo. Upamo, da bomo tudi za Slovenijo lahko v najkrajšein času zabeležili najboljše uspehe.« Članek v istem listu v rubriki Iz pokreta ugotavlja prvega aprila 1920, da je obstajal videz nerazgibanosti ljubljanskih študentov komunistov. Ob živahnem gibanju v Beo-gradu, mogočnem življenju v Zagrebu, ob obstoju komunisticne organizacije jugoslo-vanskih študentov na Dunaju, je ostala Ljub-ljana v zatišju. Toda, to je bil le videz. »Kovači so bili na delu; pridno so kovali in prebili so led... Danes plovemo zavestno upravljajoč krmilo ljubljene ladje. Pred kratkim, morda ni niti leto od tega, je slo-venski akademik s strahom izgovarjal besedo komunizem. Naši inteligenci je komunizeni označeval pojav negativnosti na vsej črti. Danes pa se 40 slovenskih akademikov s po-nosom naziva komuniste.« Ob zabeležbi ustanovnega občnega zbora Društva študentov komunistov v Ljubljani 7. tnarca 1920 pravi pisec istega članka: «...v najkrajšem času se ustanovi mestna grupa SKOJ in sicer za vajence, učence in mlade delavce in delavke. V doglednem času upamo, da bomo ustanovili še več takih grup.« Konec marca 1920 je v Ujedinjenju Dru-§tvo študentov komunistov ljubljanske uni-verze odgovorilo dr. Tavčarju na njegovo javno poslanico slovenskemu komunističnemu dijaštvu med drugim tole: »Da ne bode go-spod doktor v nikakršnih dvomih, kar se tiče našega pokreta, mu lahko povemo, da *o naše organizacije na univerzah oziroma telnikah na Dunaju, v Pragi, Brnu in Pa-rlzu številno zelo močne in da k tem orga-nlzacijam pristopa najinteligentnejši in naj-aavednejši del naše mladine!« O sebi pravijo, da pridno delajo, predvsem izobraževalno ^Sttsd slomnsko komunistično manuelno mladino, in prav pridno zahajajo k disku- sijskim večerom... * Problemi, s katerimi so se srečali sloven-ski študentje ob prvih korakih slovenske univerze, so bili številni. Neurejene razmere, prihajanje s tujih univerz in visokih šol, iz ujetniških taborišč in strelskih jarkov, tudi iz gimnazijskih klopi in — prvi vidni znaki, da so številna žgoča upanja obsojena na ne-častno smrt. Domovina, sanjana in željena, je brez sramu pokazala svoj dvojni obraz. Iz življenjske nuje se je bilo treba takoj po srečanju, še preden so se dodobra spoznali, zbrati in protestirati. Px^ega aprila 1920 je bil centralni vladi v Beogradu poslan memo-randum. V njem so študentje zahtevali, da se država zavzame za težko stanje jugoslo-vanskih študentov v inozemstvu, da poskrbi za socialno nepreskrbljene študente doma, da uzakoni socialno skrbstvo za študente. Protestirali so proti nezavzemanju vlade za rešitev ekonomskega, predvsem prehrambe-nega stanja študentov. Za novo ustanovljeno univerzo so le po-časi organizirali prostore. 30. junija 1920 je naznanil dekanat tehniške fakultete, da se peti semester tehnike verjetno ne bo mogel odpreti zaradi pomanjkanja prostarov. Štu-dentje tehnike so v protest sklenili organi-zirati enodnevno stavko, kateri so se pri-družili tudi študentje ostalih fakultet. Pred univerzo je bil prirejen shdd, sprejeta je bila resolucija in poslana deželnemu predsedstvu. Rektorat je v svojem letnem poročilu tninl-strstvu prosvete poročal naslednje: »Aka-demska mladina je bila zaradi nezadostnih prostorov zelo razjarjena in tako je prišlo celo do enodnevnega protestnega štrajka. Univerzitetni svet je bil zato mnenja, da je treba takoj pričeti graditi novo univerzitetno poslopje.« Društvo študentov komunistov postane »Vstajenje«. Obznana, zakon o zaščiti države. Prilagoditev legalnega statuta novim razme-ram. Ilegalna povezava z Beogradom zarad! Hterature, direktiv in podobnim. Tedenski študij, še nadaljnje iskanje stikov z delavsko mladino. Takšno ,ie bilo komnnistično glbanje v fteh prvih letih obstoja ljubljanske uni-verze. RAZPIS Zfi NAGRADE Uredništvo Tribune razipisuje v počastitev 40-Ietnice KPJ in SKOJ nagrade za posamezna dela šlfcudentav, ki bi bila posvečena spominu na našo veliko revolucijo. V poštev bado prišla dela z znanstveno publlcističnega področja — obdela se lahko pred- ; vojno napredno študentsko gibanje in. delovanje KPJ in SKOJ na univenzi, p,redivotj rai napredni študentski tisk, delo-vanje inr>dO!prinos študentov ter univerze med NOB, vloga študentska mladine in univerze po osvotoodi'tvi v naporih za socialistiično izgradnjo Jugoslavije. z likovno umetnostnega podroftja — upodobitev in prikaz kate-rega izmed važnejših. dogodlkov v predvojnem in medvoj-nem naprednem študentskem gibanju, osnutek za spomenik predvojnemu naprednemu študentu ' s področja glasbene umetnosti — uiglasbitev kakšne piredvojne 1 ali medvojne napredne pesmi ali pesnitve, izvirno glasbeno delo, ki bi bilo posvečeno naži obletnici z literamo umetniškega področja — dela s tematiiko iz našega '. revolucionarnega glbanj a. Pravico sodelovanja ima.fo vsj rednl štiudentj^. tudi tistl, ki bo-do diplomirali v letnem semestru 1958/59. Ocenila dela ' in podellla nagrade bo posebna komisiija, katere sestav bo ! pravočasno abjavlijen. V poištev bodo iprlšla le dela, ki bodo ' oddana do 15. decemlbra 1S59. Za vsako področie bosta pode- ^ ljeni dve nagradi, in sie&r po 25.000 in 20.000 dinarjev. J Ob tein raizipis-u opoizarjamo tudi na to. da je podoben J razpig dbjavil že univerzltetni svet naše univerze. Z našim ] razpisom ln z našlmi kriteriji. ki bodo gotovo mllejiši, pa ' hočemo doseči, da bi prl proslavljanjiu 40-letnlce KPJ in 1 SKOJ sodelovalo kar najve-5 ištudentov tudi z znanstveno pti- ' blicističnim delom. i UECEiJVlBKA ,»5) Ifc iZ SUA PBVA -illSVII.KA NASEl.A -tUASlUA KO'I :MA.>I.EUN1K -3 lUDENTSSKiM t A UlS'I A. Ta i t ^HAJAl. OD »0. MAJRCA 104». UREJEVAU SO GA FRANCJ AJMBKOZlC, OARO BKATOS aOOI MAHKOTA, MM.oS KOBE. MILA> «TARIN W MaOS MIKEUN, KJ JE TUDl OREDNIK PBVUOA LETNTKA »TRIBUTrB« PRVl LJBTNTK OBSEOA t STEVFLK. -- ZADNJO OREDl STANE SAKSIDA - Kl LZHAJAJO eTIRINAJ STDNEVNO. NASLEDNJl LETNIK UREJUJE BORIS MIKOS, EMA I STEVTLKE LETA 19S3 PREVZAIVTE S 18 STEVTLKO tTREDmS.TVO PRIMO2 KOZAK. tZTDB 18 8TEVTLK OO rETRTEC.A UETNIKA OALJE tZHAJA CASOPIS V 20. STEVTLKAH NA LETO BOGDAN PLESA OREJTJJE LJST OD 11 ^TEVTl.fCF