MlERISKft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 167 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JULY 18TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV, Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah V Tooele, Utah, je umrl pred kratkim rojak Alojz Kunšek. Umrl je za jetiko. Ranjki je bil samec. Tu ne zapušča nobenih sorodnikov, v stari domovini pa brata. Poznan je bil kot mož mirnega značaja. Bil je član K. S. K. J. Po dolgi in mučni bolezni je Preminula 3. julija v Tooele, Utah, blaga žena Mary Sodja, stara 61 let. Doma je bila iz Vilice na Belokranjskem. V Ameriki je bivala 42 let. Dalj časa •)e bivala v Butte, Montana, zadkih 22 let pa v Utah, kjer zapu-iica žalujočega soproga, dva sina, eno hčer in dva vnuka. štorklja se je oglasila pri zna-j11 slovenski družini Jaka Mrav-•'a ml., v Worcester, N. Y., in Pustila za spomin krepkega far marja. V naselbini Monroe, Michigan, delajo rojaki po tri ali štiri dni v tednu, in dobivajo za težko delo po 28 centov na uro. Strop se je udri v premogovniku v Adamsburgu, Penna. in je bil pri tej nesreči poleg drugih žrtev tudi naš rojak Martin Lu-žar, tajnik društva št. 181 SNPJ. Važno za deportirane Ta teden je stopila nova postava v veljavo, glasom katere lahko $390,000,000 bo izdala Amerika v tekočem letu za ameriško armado Washington, 16. julija. V obeh zbornicah kongresa so se končno zedinili, da bodo znašali stroški za ameriško armado v bodočem fiskalnem letu ogromno svoto $390,000,000. Dasi Amerika pridiga, celemu svetu, da se mora navzdol z orožjem in vojaštvom, pa sama pripravlja neverjetno visoke svote za svojo armado. Kongres ni dosti črtal iz vojaškega zahteva, in predsednik Hoover bo že jutri dobil predlog, da ga podpiše. Prvotno je poslanska zbornica kongresa, pod vodstvom demokratov, zahtevala ,da se črta iz vojaškega proračuna 2,000 častnikov, ki so skoro nepotrebni. Toda senatna zbornica, pod vodstvom republikancev, je zahtevala, da morajo ti častniki ostati na plačilni listi, in končno se je poslanska zbornica morala podati. Proračun za zvezno mornarico pa znaša $367,-000,000, tako da bodo Zedinjene države potrošile za svoje oboroževanje nad $750,000,000 v prihodnjem letu. -o-- Najnovejše slovenske slike za Genevo in Madison V sredo, 20. julija, pride Mr. A. Grdina tretjič v slovenske naselbine v Madison in Geneva,, k našim slovenskim farmarjem, — one osebe, ki so bile depor- , . , , .. „ , ._. naoačneca nrihoda v b° 112 Prostorih Frank Be- Zerli,;- P g P n« rwv RnnH Marlisnn uin.]ene države, zopet lahko Prosij0 za dovoljenje, da smejo iti v Zedinjene države. Po sta-1 Postavi, ki je bila v veljavi do • Julija, deportiranim osebam 0 ni bilo mogoče in so bile za ^ej izključene iz Zedinjenih r^av. Oseba, ki je prišla sem nePostavnim potom, bo sicer še vedno deportirana, toda taka oseba lahko prosi, da sme ponovno Sem postavnim potom. Posebne Prošnje za zopetni sprejem v Zedinjene države se dobijo v ura-du delavskega tajnika v Wash-mgtonu. 6 centov stroškov za no-tifikacijo Garnerju Washington, 16. julija, John ■Nance Garner, predsednik poslanske zbornice kongresa in iz-v°ljeni, demokratski podpredsedniki kandidat, bo po pošti v na-vadnem pismu obveščen uradnim Potom, da ga je demokratska stranka imenovala za podpredsedniškega kandidata. Pismo bo peljalo 3 cente, in Garner bo enako odgovoril po pošti, kar bo ve-•lalo nadaljne tri cente. retiča, na Dock Road, Madison, Ohio, kazal najnovejše slovenske slike iz stare domovine, a med njimi pa tudi nekaj iz našega lastnega Clevelanda, tako da se bo marsikdo lahko videl na sliki. Kazanje teh slik je med našimi slovenskimi posestniki v Madiso-nu in Geneva vzbudilo največje zanimanje, in Mr. Grdina se rad odzove splošni želji ter pride še enkrat med naše prijazne ljudi, da jim pokaže v živi sliki lepoto rojstne domovine. Pričetek bo ob 8. uri zvečer, v sredo, 20. julija, in so vabljeni Slovenci od povsod. Slike spremlja dobra godba. To bo najbrž zadnjič, da imajo naši ljudje v Ma-disonu in Genevi priliko videti te zanimive slike. Nemški narod slavi kraljeve prince. Ugodno za po-vrat Hohenzollerncev Berlin, 16. julija. Odkar je nastopila nova nemška vlada pod načelstvom kanclerja von Papen, nastopajo bivši kajzerjevi sinovi in princi kraljeve krvi vedno bolj pogosto pri javnih prireditvah širom Nemčije. Novi nemški notranji minister, baron von Gayl, je javno izjavil, da je po prepričanju še vedno monarhist, do-čim je v zbornici pruskega državnega zbora vodja narodnih socialistov, Wilchelm Kube, včeraj pel veliko slavo bivši nemški cesarski rodbini — Hohenzol-lerncem. Vsa ta znamenja kažejo, da bo nova nemška vlada v kratkem priredila Hohenzollern-cem javne časti, kar se ni še zgodilo v trinajstih letih, odkar je Nemčija republika. Več časopisov je že nasvetovalo, da se vrne bivši kajzer in se nastani v trdnjavi nemških fašistov v Kobur-gu, kjer je živel tudi bivši bolgarski kralj, sorodnik nemškega kajzerja, skoro 10 let. V Perl-bergu je pred kratkim paradira-lo 5,000 uniformiranih stahlhei-movcev pred bivšim nemškim kronprincem. časopisje poroča, da ko je kronprinc dospel na prostor parade, ga je pozdravil ur-nebesni krik fašistov in veteranov. Cesarske zastave so bile povsod na vidiku. Kapitan Mo-rowicz je izjavil, da je njegovo upanje, da bo bodočo nemško državo vodil nemški kajzer. O enakih demonstracijah se poroča iz vseh delov nemške države. Zdravo mesto Mestni zdravstveni komisar ar- Knapp je pravkar zgotovil svoj report, iz katerega je razvidno, da je Cleveland jako zdra-v° mesto. V preteklih 12 mese-smo imeli v Clevelandu samo 150 slučajev davice, te morilke otrok, in le sedem smrtnih slučajev davice. V letu 1925 n. pr. smo imeli 2,800 slučajev davice s_455 smrtni slučaji. Med dru-JHmi ni bilo niti enega slučaja k°z med otroci, in le 10 slučajev mrzlice. Mesto Cleveland je ime-10 najbolj zdravo leto v zgodovi-m svojega obstanka. Zmagoviti Indijanci igralci Cleveland baseball kluba so v nedeljo dobili dve igri od Bostona, potem ko so nažgali Preteklo soboto tudi Newyorča-Nahajajo se sedaj na drugem Z1 u'in zna biti, da bodo igrali y novem stadionu tekmovalno ^o za končno zmago. Nov grob V Emergency bolnici je. umrla Antonija Hostnik, rojena Jama, stara 51 let. Doma je bila iz Poljan pri št. Vidu nad Ljubljano. Tu je bivala 26 let. Tu zapušča soproga in tri sinove, Anthony, John in Stanley, ter dve hčeri, Josephine in Elizabeth. Ranjka je bila članica društva sv. Ane št. 4 S. I). Z. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9. uri v cerkev sv. Vida iz hiše žalosti na 1020 E. 77th St. pod vodstvom Fr. Zakrajšek. Naše iskreno so-žalje sorodnikom! Smrtna kosa V pondeljek zjutraj je preminul v mestni bolnici Paul Davi-dovič, stanujoč na 1008 E. 63rd St., star 40 let. Tu zapušča soprogo in sina. Rojen je bil v Dragiča vas na Hrvatskem, kjer zapušča mater in brata. V Clevelandu je bival 22 let. Bil je član društva št. 14 H., B. Z. Pogreb se vrši v sredo pod vodstvom Jos. žele in sinovi. Bodi ohranjen blag spomin! St. Clair kare St. Clair ulične kare ne bodo več ustavljale na sedanjem prostoru direktno zadaj za pošto, pač pa bodo vozile do Ontario St., nakar obrnejo južno, peljejo okoli Public Square in potem zopet nazaj. Plačilo davkov Ves mesec se je govorilo in pisalo, da je 20. julija zadnji dan, ko morajo biti davki plačani. Dan 20. julija je nepreklicno zadnji dan. Toda vse zgleda, da bomo dobili še precej dni za plačilo davkov. Kajti v soboto je bilo v davčni blagajni komaj $8,000,000, in davki znašajo $36,000,000. Kje bodo nabrali danes in jutri §28,000,000? Nemogoče je. In če denarja ni od davkov, tedaj ne more naprej ne mestna, ne okrajna vlada, poslovati ne morejo knjiž-nice, ne šole. Zato bodo okrajni komisarji danes ali jutri odredili, da se raztegne doba za plačilo davkov najmanj do 5. avgusta, ali pa mogoče še do 20. avgusta. Sedanji okrajni blagajnik Collister je razvadil tako ljudi, in ljudje hočejo imeti čas, da plačajo davke—ako jih morejo, ' Predsednik Hoover je absoluten diktator, trdi odlični pisatelj Allen New York, 16. julija. Tu je pravkar izšla knjiga, katero je napisal Robert A. Allen pod naslovom : "Zakaj bo Hoover poražen?". Pisatelj Allen pozna intimno življenje predsednika Hooverja, katerega zelo zanimivo opisuje. Allen napada Hooverja kot nesposobnega, nezmožnega človeka, malenkostnega, strahopetnega, ignoranta prve vrste in nazadnjaka* Kljub vsej ogromni propagandi, katero razširja dnevno njemu udano časopisje in dobro organiziran vladni urad, pa je le pribito dejstvo, da je Hoover ignorant, strahopetec in na-zadnjak, pravi Allen, že samo dejstvo, da je podpisal postavo za visoko colnino, ga označuje kot ignoranta, ki absolutno ne pozna ne ameriških, ne svetovnih razmer. S tem, da je Hoover podpisal to najbolj nazadnjaško postavo, je povzročil, da je danes milijone Amerikancev brez dela, da je zaprlo tisoče bank vrata, da so tovarne zaprte in trgovine uničene. To je bil strašen udarec za narod, in Hoover ni imel pameti in poguma, da bi ga odvrnil. Hoover bi lahko uničil visoki tarif, toda nikdar niti z mezincem ni genil. Poleg tega je Hoover avtokrat skoro nesramnega kova, ki izdaja svoje dekrete pri ponočnih zborovanjih. V treh letih svoje vlade je Hoover pahnil Ameriko v sramotni kot." -o—- Obupani oče je umoril svojega oslepelega sina Los Angeles, Cal. 16. julija. Obupan oče, ki je zgubil vse svoje življenske prihranke, in ki ni znal nobenega drugega izhoda več, da bi pomagal svojemu oslepelemu sinu, je prijei za revolver in ustrelil svojega sina, nakar je samega sebe umoril. Oče je 61 letni E. M. Schutt iz Glen-dale, Cal., ki je bil dvakrat izvoljen šerifom v Morrow county, Oregon. Porabil je revolver, katerega je še nosil kot šerif, da je ustrelil svojega 30 let starega oslepelega sina in samega sebe. Policija je označila umor kot umor iz usmiljenja." Oče je zadnja leta porabil vse svoje premoženje, nad $10,000, da bi zopet pridobil vid svojemu sinu, toda ni se mu posrečilo. Chicago prodaja hiše neplačanim učiteljicam Chicago, 16. julija. Več stotinam chicaških učiteljev preti nasilna prodaja njih domov od strani mesta, ki ne more plačati svojim učiteljicam plač, dočim učiteljice davkov ne morejo plačati, ker ne dobijo plače. Več kot 200 slučajev nasilne1 prodaje hiš se nahaja sedaj pred sodnijo. Ognjegasci ubiti Toledo, Ohio, 17. julija. Trije ognjegasci so bili ubiti in dyanajst ranjenih, ko se je veliki truk ognjegascev trikrat prevrnil na potu, ko so šli gasit v Adams Township, v bližini To-leda. Načelnik ognjegascev si je zlomil nogo. Truk je prehitro zavil okoli vogala, kar je povzročilo nesrečo. Načelnik suhačev se odpovedal odboru radi nesporazuma s Hooverjem Washington, 16. julija. Leigh Colvin, narodni načelnik prohi-bicijske stranke, se je danes odpovedal svojemu uradu, rekoč, da se ne strinja z načeli, katere je prohibicijska stranka odobrila za, predsedniško kampanjo. Stranka je namreč izjavila, da bo podpirala one kandidate, ki so prepričani, da mora biti prohi-bicija prva postava. Medtem pa suhaška stranka ni odobrila nobenega kandidata za predsednika. Gotovo se pa ozirajo suha-či po voditelju, ki bi vodil tretjo stranko kot predsedniški kandidat. Ponovno so zaupno vprašali pri senatorju Borah, toda on je zopet izjavil ,da ni in da ne bo kandidat tretje stranke. Na-čelstvo suhaške stranke se je pa izjavilo, da Borah seveda ne išče kandidature, toda zahteva po senatorju Borah je tako neizprosna, da se bo moral Borah najbrž podati in sprejeti kandidaturo. Suhači sami so razdeljeni v tri stranke. Ena je za to, da se odobri kandidatura predsednika Hooverja, ki je po svojem prepričanju dovolj suh, druga stranka je mnenja naj se počaka, kaj bo Hoover izjavil v svojem govoru, ko bo obveščen o nominaciji republikanske stranke za predsedništvo, in tretja stranka pa želi, da se imenuje lastni kandidat. -_o—-- Zastrupljeni komunisti Massillon, Ohio, 17. julija. Komunisti so imeli v tem mestu svojo državno konvencijo, kjei? so odobrili svoj program. Po konvenciji so se vsedli k banketu, -ko je naenkrat 30<0 komunistov, moških, ženskih in otrok se začelo zvijati v bolečinah. Vse so takoj odpeljali v bolnico, kjer so jim dali, na razpolago vse poste• lje. Kakih 150 komunistov se je nahajalo par ur v bolnici, nakar so se lahko podali domov. Ostale imajo 'še vedno pod nadzorstvom raznih rešilnih postaj. V mestu se je nahajalo kakih 700 komunističnih delegatov in njih prijateljev. Za večerjo so imeli mrzlo meso, krompirjevo salato in kavo, kar vse je pripravil poseben komunističen odbor. Kmalu so se pokazali znaki zastruplje-nja. Na lice mesta so prišle vse mestne in privatne ambulance. Komuniste so odpeljali v bolnico, v barake YMCA, v boy scout prostore, v dvorano "Vite-voz Malte," sploh, kjer je bilo kaj1 prostora. Boy scouti so prinesli 50 postelj jz svoje kempe.. Vsi zdravniki, vse bolniške strežnice so šle na pomoč. Hitra zdravniška pomoč je rešila komuniste smrti. Kongres je bil zaključen v soboto ponoči, ko je glasoval o pivu Washington, 17. julija. Potem, ko je zboroval od 7. decembra, 1931, pa vse do polnoči do 17. julija, 1932, je kongres zaključil svoje zborovanje in se snide zopet prvi pondeljek v decembru. Rešil je predlog za pomoč brezposelnim in uredil je bančno zadevo. Zadnji tremi tek je demokratski senator Glass stavil resolucijo, da se odpravi 18. amendment, da se upelje državna kontrola pijače, in ta resolucija je bila sprejeta s 37 glasovi proti 21. Le malo je manjkalo do dvetretinske večine. Ta resolucija pride pri prihodnjem zasedanju kot prva na vrsto. Senat je zaključil zborovanje ob 11:10 ponoči v soboto, nakar je poslal tozadevno resolucijo poslanski zbornici, ki jo je tudi kmalu potem sprejela. V 3oboto popoldne je bil sprejet predlog za $2,122,000,00 pomoči brezposelnim, in zadnji trenutek je tudi poslanska zbornica sprejela predlog, da se tiska za $1,000,000,000 novčanic. Fond, ki ustvarja $2,122,000,000 blagajno v pomoč brezposelnosti, se bo razdelil sledeče: $300,-000,000 se razdeli med države in mesta za podporo brezposelnim; $322,000,000 se bo vpora-bilo za javne zgradbe; $1,500,-000,000 pa dobi Rekonstrukcij-ska korporacija, da posodi javnim in drugim zavodom, da likvidirajo in da se oživi kredit. Od tega denarja dobijo tudi banke svoj delež. --o- Skupni primanjkljaj v davčnem uradu znaša nad pol milijona dolarjev Cleveland. — Državni pregledovala knjig so končali pregled davčnih knjig v Clevelandu in so dognali, da znaša skupni primanjkljaj $570,383. Svoje poročilo so poslali v Columbus, obenem pa izročili kopijo istega državnemu pravdniku Liegh-leyu. Slednji bo takoj danes odločil gotove korake, med katerimi bo prvi, da skliče zasedanje izredne velike porote, kateri bo izročil vso zadevo. Poročilo državnih pregledovalcev pravi, da se je primanjkljaj v davčnih knjigah začel že v letu 1925. Obenem so tudi mnenja, da nihče drugi ni kriv kot Alex Bernstein, prvi namestnik okrajnega blagajnika, ki je od leta 1925 do 1932 skoro samostojno vodil okrajno davčno blagajno in tako spretno manipuliral davčne zapisnike, da se mu je posrečilo več let skrivati primanjkljaj. In če ga je on skrival, je moral biti tudi deležen svote, ki primanjkuje. Glede primanjkljaja so se državni nadzorniki izjavili sledeče: "direktno je zmanjkalo $477,760.-71 iz blagajne, torej je bil ta denar ukraden. Slabih čekov, s katerimi so stranke plačale davke, toda jih banke niso hotele izplačati, je za $91,769.01. Primanjkljaj, ki je nastal pred letom 1925 znaša $560, nadalje se je ne postavnim potom izplačalo iz blagajne $250, in za $40 imajo ponarejenega denarja, skupaj torej znaša primanjkljaj $570,382.22." Nerednosti v uradu okrajnega blagajnika so opazili že pred več kot enim letom. Te nerednosti so izhajale, ker okrajni blagajnik ni zaključil knjig, kot postava predpisuje. Alex Bernstein, prvi vodja davčnega urada, se je z vso silo branil preiskave knjig in blagajne, in to je napotilo državne pregledovalce, da so decembra meseca, 1931, nenadoma prišli v urad in začeli s preiskavo. Dasi je že tedaj sum letel na Bernsteina, pa je slednjega blagajnik Callister vseeno obdržal še v uradu. Bernstein se nahaja danes na domu "bolan." Bernstein je bratranec Alex Bernsteina, republikanskega vardnega vodje v 12. vardi, in največji prijatelj Maurice Maschketa. Danes bo začel državni pravdnik postopanje proti njemu. --o- Za kruhom Neka novoustanovljena verižna trgovina na 10800 Lorain Ave. je oznanila za soboto, da bo ob 9. zjutraj začela deliti zastonj grccerijo med prve odjemalce, ki pridejo v trgovino. To je bila jseveda vaba za odjemalce. In ker danes vsak rad kaj zastonj dobi, so se ljudje začeli zbirati že ob i polnoči pred trgovino, da pride- • jo prej na vrsto. Ob 7. zjutraj I je bilo! tam že par tisoč ljudi, in ob 9. uri zjutraj pa več kot 6,000. LPo vsej cesti je bilo morje ljudi. Prišle so policijske rezerve iz i dveh postaj, toda reda niso mogli napraviti. Ob 9. uri je bil tak pritisk, na trgovino, da se je podalo pročelje in so ljudje vse razbili. Več oseb je moralo iti v bolnico, kakih 50 jih je bilo ranjenih, in neki ženski so ljudje v vrvežu strgali vso obleko.. 1 Ukradeni avtomobili i Od novega leta sem je bilo v • j Clevelandu ukradenih 988 avto-. mobilov, in izmed teh jih je poli- jcija zopet našla nekaj nad 700. Eden mesto treh V uradu direktorja postav v City Hall so delale prej tri ste-nografinje. Sedaj so bile vse tri odslovljene in direktor postav ima enega samega stenografa, moškega, o katerem trdi, da na redi toliko kot tri ženske. Miller zopet v uradu Po enotedenski odsotnosti iz mesta, se je včeraj vrnil župan Miller v Cleveland, kjer ga čakg, obilica zelo važnih poslov. * Unij ski barvarji v New Yorku so zaštrajkali. Mladenič umrl pri zaslišanju na policiji Mineola„N. Y., 16. julija. Neki osumljenec, katerega je policija na postaji zasliševala skozi osem ur, da bi povedal in izdal celo) vrsto ropov, radi katerih je bil prijet, je tekom zaslišanja nenadoma umrl. Mrtvi je 20 letni Herman Stark, katerega je policija zaeno s tremi drugimi tovariši prijela, potem ko so baje vlomili v stanovanje neke stare ženske, katero so do nezavesti pretepli, da bo na posledicah umrla, potem pa stanovanje oropali. * $1,000,000, potrošijo izletniki tedensko na Coney Islandu. Mladi glasbeniki Danes in jutri bodo na Cleveland Institute of Music preskušali glasove 34 mladih fantov in deklet, da se dožene, kdo je opravičen do $450.00 šolnine na glasbeni šoli. Med tekmovalkami sta tudi dve Slovenki in sicer Miss Mary Grdina, 1053 E. 62nd St in Miss Amelia Kozely, 4686 W. 130th St. Državni uslužbenci Kakih 4,000 uslužbencev drža-Ohio izmed i2,000 se je združilo, da bodo uspešno se borili proti znižanju plač, kar namerava uvesti prihodnja državna postavo-daja, da zniža vladne stroške. * V Argentini so ustavili štrajk telegrafistov. Mrs. Robert J. Bulkley, soproga senatorja, umrla Mrs. Robert J. Bulkley, soproga zveznega senatorja Bulkleya, je sinoči umrla v Lakeside bolnici za srčno hibo. Bolehala je že 04 marca, 1931. Senator Bulk-ley, njen mož, se je nahajal zadnje mesece v Washingtonu, in se je napotil v soboto ponoči z avtomobilom v Cleveland, ko je bil kongres zaključen. Dospel je sinoči v Cleveland. Mrs. Bulkley je bila stara šele 45 let, rojena v Helena, Montana, kjer se je pri neki poročni slavnosti spoznala z Mr. Bulkleyem. Poročila se je leta 1909. Njen mož je bil kmalu potem izvoljen v kongres, a pred dvema letoma pa v senat. Ranjka je bila poznana zlasti po svoji aktivnosti za ohromele otroke, katerim je posvečevala vso pozornost. Tu zapušča moža, senatorja Bulkley, ki je Slovencem silno naklonjen v vsakem oziru, sina in hčer, dve sestri in enega brata. Brezposelni premogar, ubil tri svoje otroke Lykens, Penan., 16. julija. Barney Godleski, brezposeln pre-mogar, je v divji pijanosti sinoči ubil s sekiro tri svoje otroke, nakar se je mirno predal policiji. Najstarejši otrok, 10 letna Helena, je .pobegnila pravočasno. Otroke je premogar spravil v klet, kjer jih je s sekiro napadel, Trije požigalci Policija je sinoči aretirala tri osebe, katere je obdolžila požiga. Goreti je začelo v hiši na 82053 Aetna Road, toda so ogenj kmalu pogasili, tako da je povzročil samo $200.00 škode. V kleti sc dobili dve posodi z gasolinom ir namočena vrvica je vodila iz posode za gasolin po kleti.' Vrvic: je bila prižgana. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NKWBFAMR _Publlahed d*lly wroepl Sunday* and Holiday«_ NAROČNIKA: Eft Ameriko In Kusdo nft leto W B0 z« Olweland, po polti, odo leto 17.00 Eft Anwlko In Kanado, pol let« U.00 Z» Cleveland, po pottt, pol letft »3.60 Zft Cleveland po numstalcih: celo leto $9.50; pol let« 13.00; Četrt let« $1.75 Zft Evropo celo leto I7.0Q, pol let« 11.00. Posamezna »tevtlka • cente. Vi« pisma, dopise in denarne pošlijatve naslovite: Ameriška Domovina, _<117 Bt. Olalr Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderaon 003» JAMES DEBEVEO and LOUIS J. P£BO, Editors and Publishers Entered M second class matter January 5th, 1900, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March »rd, 187». No. 167, Mon., July 18th, 1932 Času primerne Denar še danes govori, zlasti v zdravih bankah. * * * Kar Amerika danes najbolj potrebuje je revolucija — revolucija industrijskih koles. sje >I< ♦ Ruski sovjeti pričakujejo, da bodo izvršili svoj petletni načrt v nekako desetih letih. * * * Še eno znamenje današnjih časov je, da klatijo zgodbe, kot so jih včasih pripovedovali po krčmah, danes po privatnih partijah. * * »le En ameriški dolar je danes vreden $1.60. Včasih, ko je bil manj vreden, smo jih precej imeli, danes je pa kljub veliki vrednosti silno redka pojava pri nas. # * * Prav gotovo ni dotični človek prodajalec avtomobilov, ki nam pripoveduje, da si bomo drugo leto lahko že vsi pomagali na noge. ° * * * Nekaj je, česar ne moremo razumeti, namreč zakaj pro dajajo toniko proti izpadanju las v tako velikih steklenicah dočim trdijo, da že prvo mazanje pomaga. Nikdar ne govorite, da kongres ni ničesar naredil za narod. Vprašajte vsakega davkoplačevalca, pa vam bo povedal. * * # S tem, da skrbite in s strahom gledate v bodočnost, si položaja prav gotovo ne boste zboljšali, je rekel predsednik Hoover lansko leto. Letos pa tudi Hoover gleda s strahom v bodočnost. » . * * Kot nam pripovedujejo naravoslovci, metulji ne vživajo skoro nobene hrane. Najbrž imajo tudi kakega Hooverja za predsednika. Jlt sjt * Neki filozof z Wall Streeta je te dni razlagal, da je špe kulacija tako riskantna investicija, da je nihče ne želi, in investicija je pa tako nevarna špekulacija, da je noben špe kulant ne želi. * * * Dva državnika v republiki Peru sta se merila v dvobo ju, ne da bi bil kdo ranjen. In to nas napeljuje k mišljenju da bi bodoče-vojne vodili in se borili državniki sami. * >;i Sovjetske oblasti v Rusiji so prepovedale dekletom rabo rdeče pomade za ustnice? Menda barva pomade ni bila dosti rdeča? >;s * * V South Dakoti so zaprli nekega farmarja, ker je ku hal žganje iz pšenice, ki jo je dobil od Rdečega križa za po moč. Mar bi žganje od njega kupili, pa bi mu bolj pomagal- # * « Neki profesor je razlagal te dni, da mož, ki si je sposo dil v letu 1919 en dolar, dolguje danes $3.33. In dotični, od katerega si je sposodil bi najbrž vzel 33 centov in pozabil na dolg. ° # * * Potovanje po zrakoplovih se je letos zelo znižalo. To rej: potovanje navzgor je šlo navzdol. * * * Eno prednost ima poraženi kandidat pri volitvah. Nje mu se ni treba izgovarjati pred državljani, zakaj ne drži svo jih volivnih obljub. ri SOCIALISTIČNI PREDLOG ZA BREZPOSELNO ZAVAROVANJE »V imenu pripravljalnega odbora prilagam kopijo resolucije za brezposelno zavarovanje za priobčitev v Vašem cenjenem listu in se Vam že vnaprej zahvaljujem najiskrenejše za sodelovanje. Veliko dela nas čaka vseh in upam, da bo Vaš cenjeni list stal za dobrobit in blagor in praviee vsega naroda nam zvesto ob strani, kakor vedno do sedaj. Pripravljam odbor se je zedinil, da se priporoča gori navedeno predlogo, katero je tudi ves centralni odbor odobril, ker je taka predloga najboljša in najbolj sprejemljiva za sedanje čase. V točki 11 se bo skušalo pri centralnem odboru spremeniti mesto 50% na gotovo vsoto: $20.00 na teden, za vse enako. Skupna seja sc bo vršila 29. jidija zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. FRANK C'.ERNE, član pripravljalnega odbora. poselnim osebam Zel CclScl trajanja brezposelnosti; dalje predvidevajoč izvolitev odbora treh oseb in določanje kazni, ki jo naloži država Ohio osebam, ki ne bi predložile točnega izkaza svojih dohodkov, osebnih ali korporacijskih, in ki ne bi prijavile daril in zapuščin presegajoč vsoto treh tisočev dolarjev. Tolmačenje in določbe Točka 1. Sprejeto po držav-ni zbornici države Ohio, da se ta zakon imenuje "Zakon o brezposelnem zavarovanju," da je zasilnega značaja in da stopi veljavo takoj po sprejetju. Točka 2. Kjerkoli je v tem zakonu rabljena ednina, je takisto avtomatično vključena množina; prav tako, kjer govo-o moških, so vključene žen-ie in otroci. Točka 3. Izraz "u,poslitev,'' kakor rabljen v tem zakonu, pomeni vsako najeto delo v mejah države. Izraz "uslužbenec," kakor abljen v tem zakonu, je istoveten z izrazom "služabnik" in se tiče vseh oseb (obojega spo-a), ki opravljajo kakršnokoli coristno delo za druge osebe ali korporacije), pomočnikov in pomagačev nameščencev, ki so plačani direktno od delodajalcev ali nameščencev. Izraz 'odbor," kakor rabljen v tem zakonu, pomeni "Unemployment Insurance Board," ki ga ta zakon predvideva. Izraz "mezde" pomeni vsoto denarja, za katero se je zavezal delavec ali nameščenec opravljati svoje delo in ki jo je prejemal ob času nastopa bre/> poselnosti, vključivši primerno vrednost dajatve v blagu, to je hrani; stanovanju ali druge dajatve, vključene v mezdi.. Izraz "podpora," kakor rabljen v tem zakonu, pomeni vsoto denarja, izplačljivega brezposelnim delavcem in nameščencem, kakor predvideno po tem zakonu. Brezposelni zavarovalninslci sklad Točka 4. Nalože naj se posebni davki v svrho ustanovitve "Brezposelnega zavarovalnin-skega sklada," ki bo zagotovil osebam, ki so do tega upravičene podporo, kakor jo in kakršno predvideva ta zakon in pokritje vseh administrativnih in vseh drugih stroškov v zvezi z izvajanjem tega zakona. Točka 5. Omenjeni sklad bo obstojal iz vseh prispevkov iz posebnih davkov na darila, dedščine in čiste dohodke, presegajoče vsoto tri tisoč dolarjev. Ta davek se naloži dodatno vrhu drugih davkov, naloženih iz drugih namenov, na zapuščine in darila in bo iztirjan iz iste imovine, če je vključena v točkah 5332 do 5342-2 splošnega zakonika države Ohio, in bo naložen in iztirjan v istem smislu in v vsotah kakor tu predvideno. Točka 6. Tak davek bo naložen tudi na čiste dohodke vseh posameznih oseb in organizacij, organiziranih za dobiček in poslujočih v državi Ohio ali ki dobivajo dohodke od posesti (properties) v državi Ohio ali izven države, in bo naložen v sledečem razmerju: Vsi čisti dohodki (letni) od $3,000 do $4,000 1 %; od $4,000 do $5,000 2%, od $5,000 do $10,-000 37>, od $10,000 do $20,000 5%, od $20,000 do $30,000 7%, od $30,000 do $50,000 10%, od $50,000 do $75,000 15%, od $75,000 do $100,000 20%, od $100,000 do $150,000 30',;, od $200,000 .do $250,000 40% , od $300,000 do $400,000 50%, od $400,000 do $500,000 55%, od $500,000 do $600,000 60%, od $600,000 do $750,000 70%, od $750,000 do $1,000,-000 75%. Točka 7. Ta urad obstoja iz treh uradnikov, ki so izvoljeni na nestrankarski listi, od volivcev države Ohio. Volitve se vr-še na prihodnji redni vplivni dan. Kandidate za ta urad se nominira s peticijami, na ne- strankarski listi, kot nestrankarski kandidatje za državne urade. Kandidat, ki dobi pri prvih volitvah najvišje število glasov, je izvoljen za dobo šestih let; drugi, po številu dobljenih glasov najmočnejši kandidat, je izvoljen za dobo štirih let, tretji, po številu dobljenih glasov najmočnejši kandidat, pa za dobo dveh let. Pozneje se doba uradovanja vseh uradnikov zviša na šest let. Plača teh uradnikov bo izvirala direktno iz tega sklada in bo znašala $5,000 letno. Dokler se ne izvršijo volitve teh uradnikov, imenuje governer tri nadomestne uradnike, ki imajo polno moč, kot pravilno izvoljeni uradniki. Njih službena doba preneha takoj, ko nastopijo pravilno izvoljeni uradniki za ta urad svoja mesta. Točka 8. Ta odbor izda vse naredbe in pravila, kot se mu zdi potrebno in pravilno, da se doseže iztirjatev tega, v tem zakonu zapopadenega dohodninskega davka. Iztirja tudi vse druge davke in#ima pod "Civil Service" pravilom moč, da najema potrebne in odpušča nepotrebne uslužbence, kojih število pa ne sme presegati treh za vsak okraj. Ti uslužbenci se lahko začasno zaposle v drugem okraju, če to uvidi glavni odbor potrebno. Plača teh nameščencev ne sme presegati vsote $3,000 letno. Točka 9. Nadzornik in varuh tega sklada je državni blagajnik. On lahko nalaga vsote, ki se jih ne rabi takoj na isti način, kot se to predvideva v "Zakonu nalaganja drugih vsot iz državne blagajne po blagajniku." Točka 10. Deset odstotkov vseh vplačil v ta sklad se daje v posebni rezervni sklad in sicer toliko časa, doker bi, po sodbi glavnega odbora, ne bil ta rezervni sklad dovolj močan, da prenese vsak posebni naval brezposelnosti. Podpora Točka 11. Podpora se izplačuje delavcem za vsak teden brezposelnosti in se prične z drugim tednom brezposelnosti Podpora se daje v vsoti 50 odstotkov delavčeve tedenske plače in sicer na sledeči način: a.) če bi zaposlen delavec delal stalno, za enega ali več delodajalcev .skupno, celo leto in bi takoj ob izgubi njegovega dela, njegova plača obstojala iz 300 kratne dnevne plače, kojo bi prejemal letno, če bi kot zaposlenec opravljal delo. b.) Če delavec ni bil zaposlen celo leto in da njegov letni za služek obstoja iz 300 kratne, pri bližno iste dnevne plače, kot so plačani delavci iste stroke, istem letu in isti okolici. Povprečna tedenska mezda tega delavca obstoji iz ene dva inpetdesetinke njegovega po-vprečenega letnega zaslužka. Točka 12. Brezposelni delavec bo prejemal še posebno podporo v vsoti 10% njegove plače, če ima ženo, ki je od njega odvisna in če žena živi. Dodatno se daje še 5%, če ima brezposelni enega otroka, in 10% če ima dva ali več otrok, ki še niso dopolnili 18 let in so odvisni od njegovega zaslužka. Točka 13. Delavec, kojega za služek je nižji od vsote cele podpore, do koje je upravičen; če bi bil stalno nezaposlen, bo prejemal podporo do tolike vsote, da bo ta delna podpora in njegov zaslužek skupaj dosegla vsoto, ki bi jo prejemal če bi bil stalno nezaposlen. Točka 14. Ako prejema brezposelni delavec dohodke iz kakih drugih virov, se mu odšteje vsota teh dohodkov od celoletne podpore iz tega sklada. Točka 15. Podpore, odobrene po tem zakonu, so oproščene vsakih izterjatev od strani upnikov. Noben upnik ne more zahtevati potom sodišča zaplembe podpore, ki jo dobiva brezposelni delavec, da se poravna njegove terjatve. Točka 16. Vsaka pogodba, da se brezposelni odpove pravici do podpore v korist drugi ose-j bi, je po tem zakonu strogo prepovedana. Točka 17. Doba brezposelnosti nastopi na dan, ko se je delavec registriral kot brezposelni, v uraidu posredovalnice za delo in industrijo ali v kakem drugem uradu za registracijo brezposelnosti, določenem od glavnega odbora in ki je najbližji kraju njegove prejšnje zaposlitve. Točka 18. Brezposelna podpora se izplačuje vsakemu brezposelnemu delavcu: a.)Če je bil stalno zaposlen vsaj leto dni od časa, ko je bil sprejet in je bil nastavljen v državi Ohio, ali začasno izven države Ohio in je delal ta čas za delodajalca iz države Ohio. b.) Če lahko dela in je zahteval delo pri posredovalnici za delo in istega ni mogel dobiti, ne v njegovi stroki ali kakega drugega dela za kojega je sposoben. Delavcu se ne more vzeti podpora, če noče sprejeti dela: kadar je stavka ali izprtje v podjetju; kadar je delo preveč oddaljeno od njegovega stanovanja; če je plača nižja, kot plača v drugih podjetjih v istem kraju za ista dela in istih pro-štorih; če niso delavske razmere povoljne v kraju uposlitve; če ima kot delavec predsodke napram ponudener^u delu, ki zadeva njegovo častno stran ali pa, če se v prostorih uposlitve ne izvajajo po zakonu določeni zdravstveni predpisi. Točka 19. Delavec ni upravičen do podpore: a.)Ako prostovoljno in brez vzroka zapusti delo. b.) Ako je njegova letna pla-1 ča presegala vsoto $5,000. c.) Ako ima hranilno vlogo, čekovno vlogo, ali kako drugo gotovino in bi bila ta dovolj velika, da se preživlja za časa brezposelnosti. Odlok o spornih zadevah Točka 20. Upravi čenost do i podpore iz brezposelnega sklada mora biti odobrena pri lokalnem uradu okraja, kjer ima ta urad pravico sprejemanja in preiskav, zahtev za uposlitev ali dajatve podpore. Točka 21. Ta urad lahko odobri ali odkloni podporo, mora pa o svojem odloku obvestiti prosilca in delodajalca ter navesti vzrok odobritve ali odklonjenja. Proti odloku tega urada imata prosilec in delodajalec pravico do pritožbe na glavni urad in sicer v roku 30 dni datuma odloka. Proti odloku glavnega urada je priziv, kakor je razvidno iz točke 23 tega zakona. Točka 22. Odbor ni obvezan po zakonu na pravna pravila, ki so v formi na sodišču. Uradniki, ki zaslišujejo in preiskujejo in potem podajo odlok. Uradniki, ki so določeni za preiskovanje spornih zadev, morajo izreči strogo nepristranske odločitve. Točka 23. Vsaka stranka ima pravico do pritožbe na sodišče (Common Pleas) v okraju, v ko-jem prosilec stanuje. Proti odloku tega sodišča je priziv na Tribunal apelatno sodišče. Vsi prizivi se morajo ravnati v istem smislu, kot zadeva tikajoča se delovnega industrijalnega zavarovanja (Workmen's Compensation Cases). Glavne določbe in Icazen Točka 24. Vsak delodajalec mora voditi imenik vseh uslužbencev in podatke glede zaslužka, kojega prejemajo njegovi uslužbenci. Ta imenik mora biti notarsko potrjen in ga ima urad za brezposelno zavarovanje pravico vsak čas pregledati. Točka 25. Vsaka oseba, ki namenoma poda napačne podatke o stanju njegovih nameščencev in njihovem zaslužku, ki zanemarja ali ne vodi seznama, bo obtožena prestopka tega zakona; kazen za prestopek tega zakona znaša cd $100 do $1,000 in eno leto zapora. Točka 26. če nastajajo vsled izvajanja tega zakona skladi, ki niso tu še zapopadeni, se lahko vporabijo za pomoč raznim koristnim institucijam in pa v pomoč tistim osebam, ki so v potrebi in jih ta zakon ne omenja. Točka 27. Ako bo katerakoli točka ali določlja tega zakona sodnijsko proglašena kot neustavna ali neveljavna, se smatra za ovrženo vse točke in določ-'be tega zakona. Pojasnijo: Točka 11. pomeni to le: Ako bi delavec zaslužil 4 dolarje na dan, bi se računalo koliko bi zaslužil 300 dni. Kar bi znašalo $1,200, kar se vzame za leto dni, in potem se $1,200 deli na 52 tednov, kar bi znašalo $23 na teden. Od tega bi potem on prejemal polovico kot podporo. -o- SNIDENJE V FILMU že večkrat se je pripetilo, da je ta ali oni, ki je obiskal kino gledišče, nenadqma spoznal na sliki davno pozabljenega sorodnika ali znanca. Dva taka slučaja se poroča zadnje čase. Tako je bilo občinstvo pri obisku nekega malega kino gledišča v [Parizu nenadoma prestrašeno po vzkliku: "To je moja hči!" To je zavpila neka stara ženica in se potem onesvestila. Najprej so ljudje mislili, da se je revici j zmešalo, toda ko je zopet prišla k zavesti, je povedala, da je v filmu spoznala svojo hčer, ki je pred štirimi leti skrivnostno izginila. Film je ravno kazal življenje v nekem mestu v Južni Ameriki in žena je videla na sliki svojo hčer, ki se je ravno sklanjala skozi okno. Obveščena je i bila policija, ki je takoj uvedla preiskavo. Tri mesece zatem je dobila ženica sporočilo, da so njeno hčer našli in da je že na poti domov. Anglež, z imenom Robert Wright, je obiskal kino gledišče v Edinburgu. Predno so začeli kazati sliko, so na platnu poka-I zali imena igralcev, avtorja in direktorja igre, kot se to navadno zgodi. Gori omenjeni je bral, da je direktor igre Aleksander Wright. Ravno tako je bilo ime njegovemu bratu, ki je že pred 30. leti brez vsakega sledu izginil. Na slepo srečo je pisal na dotično filmsko družbo v Hollywood in je res kmalu od tam prejel pismo od svojega brata, ki mu piše, da se mu dobro godi in da ga bo kmalu obiskal v Evropi. Dnevna vprašanja I 1. Ali bo treba plačati letos davek na mošt? 2. V kateri državi v Ameriki se pridela največ čebule? 3. Kdo je iznašel električno žarnico? 4. Kdo je tajnik ognjegasnega oddelka mestne vlade v Clevelandu? 5. Kateri slovenski krojač je svoje dni stanoval na E. 61st St. in stanuje danes na Marcella Rd? 6. Kako se slovensko zapiše angleško ime "Matthews" in "Matthias"? 7. Koliko kabinetnih tajnikov ali pomočnikov ima predsednik Zedin jenih držav? 8. Koliko plače ima predsednik Zedinjenih dr*žav na leto? 9. Kdo je prestavil potovalni roman "Winnetou, rdeči gentleman" v slovenščino? 10. Naštej-te trinajst prvotnih držav Ame rike? Odgovori na vprašanja 1. Da, toda koliko, vam bomo naznanili v nekaj tednih. 2. V državi Texas. 3. Thomas Edison. 4. Mr. Edward Zalokar. 5. Mr. Louis Srpan. 6. Matevž in Matija. 7. Deset. 8. $15,000 na leto. 9. Mr. Frank Kerže. 10. New York, NeAV Jersey, New Hampshire, North Carolina, South Carolina, Virginia, Pennsylvania, Maryland, Georgia, Connecticut, Rhode Island, Delaware in Massachusetts. Če verjamete al' pa ne. Zadnje dneve sem bil pa v mislih več v stari domovini, kot v Ameriki. Mnogo srečnih tre-notkov sem užil pri spominu na domače kraje in za vse se imam zahvaliti prijatelju Jernejcu Knausu. In zakaj ravno njega dolžim za lepe spomine, bom povedal. Ravno 40 let je preteklo te dni, kar jo je Jerneje prifural čez lužo. Prva ženska, oziroma dekle, ki jo je takrat v Clevelandu videl, je bila Bregarjeva Mica, čudno se mi zdi, da si je Jerneje najbolj zapomnil žensko in še bolj čudno se mi zdi, 'da je pozneje Jerneje poročil Franco mesto Micke. Ampak to je njegova zadeva in kar je, je. In da to svojo 40-letnico obhaja kar najbolj slovesno, je letošnjo pomlad vsejal na svojih lotih na Highland Rd. pšenico. Ta pravo pšenico, pravim. In j ko bo pšenica dozorela, je rekel Jerneje, jo bosta žela z Bregar-jevo Mico. In sta jo, zadnjo sredo, pa še druge ženske so se pritaknile, ki še niso pozabile sukati srp. Za uradnega vezalca snop j a sem bil komandiran jaz, ki sem bil tudi rojen pod slamnato streho in ki sem snope vezal že takrat, ko je bil snop za ped višji kot jaz. še sedaj znam tako .lepo zaviti povesel, da je kar flet-no za pogledat. Ampak, Bogu naj bo potoženo, zadnjo sredo se splošne slavnosti žet j a in vezanja nisem mogel udeležiti, radi važnih opravkov. Tako so opravili brez mene. Kako sta z Mico Bregarjevo žela, ne vem, vem pa, da je Jernej ca tri dni in tri noči križ bolel. Ampak stvar še ni končana. Pšenica je sicer požeta in stoji sedaj postavljena v kupih, po štirje snopje v kupu, kot je predpisano, toda sedaj jo bo treba omlatiti. Z Jernejcem imava že od, srede sem konference, kako bi pšenico omlatili. Je res važno vprašanje. Poda nimajo v celi državi Ohio, cepcev pa tudi ne. Se reče, cepci bi se že dobili (tudi mene štejejo včasih med nje), pa taki niso pripravni za mlačev. Svetoval sem Jernejcu, naj bi napravil in postavil nekaj trlic, da bi pšenico trli kot lan. Pa me neče ubogat, ker bi potem ne dobil škupe. škupo pa rabi, ko bo postavil hlev za zajce na Highland Rd. Jerneje pravi, da jo bo otepal, in to opletanje s pšenico bi jaz rad videl. Kadar bo pšenica omlačena (če bo), jo bo peljal Knaus v Genevo v malin. Potem bo pa Mrs. Knaus zamesila in spekla kruh ali potico« iz domačega pridelka. In če prej ne, takrat bom gotovo prišel pomagat. Vidite, taki križi in težave so, če človek seje pšenico, pa nima ne poda ne cepcev in ne malna pri roki. Ampak za obhajanje 40-letnice bivanja v tej kontri se že izplača imeti nekaj sitnosti. ' Pa ne samo radi pšenice sva prišla v navzkrižje z Jernejcem, ampak tudi zaradi repe. Njegova je debela kot moja glava, s to razliko, da je repa solidna in trda kot kamniti brus, moja glava je pa znotraj votla. Moja repa je pa ploščata in bolj pripravna za pulit, ker je vsa pri vrhu. Knausovo repo morajo pulit trije, moji pa kar požvižgam, pa skoči ven. Povedal sem mu, da taka repa, kot je moja, je bolj elegantna, bolj gosposke sorte in da ne raste drugod, kot na Rcžniku, kjer smo bolj "cort" ljudje. To mu je zafržmagalo in že dva dni ne govoriva. Kaj bi bilo šele, če bi začel hvalit naš fižol,, paradižnik, korenje in krompir! Ampak raje molčim. DOPISI Zakon: Tikajoč se brezposelnih oseb, I ustanovitve brezposelnega fon- j da in predvidevajoč obdavče- j nje dohodkov in dedščin po dr- !žavi Ohio; dalje predvidevajoč [upravo za takšen fond, predvi-Idevajoč izplačevanje določenih I vsot denarja, kakor tudi podpor v drugačnih oblikah, brez- * 1932 JULY 1932 injiMo □C m Iwffl] T7|18 PSI Fr 1 EM I4|[15 api] 22 E 9 16 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JULIJ 24—Društvo Tabor, SNPJ, Piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 24--Klub collinwoodskih groceristov in mesarjev, piknik na Močilnikarjevi farmi. 31.—Društvo Naš Dom, SDZ, Piknik na cerkvenih prostorih v ^aPle Gardens. 24—Praznovanje godu fare Kristine, v zvezi s farnim zegnanjem, skozi teden. Vrši se na Bliss Rd. 3l.__piknik delničarjev Slovenskega Doma na Holmes Ave. na prostorih Frank Močil-nikarja. —Slovenska Zadružna Veza, piknik na Goriškovi far-mi v Noble, O. AVGUST 7—Skupna društva fare sv. piknik na špelkotovih farmah. —Društvo Presv. Rešnjega , ,Sa> izlet na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. '•7-Slov. soc. klub št. 27, P^nik na Močilnikarjevi farmi, p —Društvo sv. Vincenca tlv'anskega, izlet na cerkve- nih prostorih v Maple Gardens. 14.—Piknik družbe S. N. Doma iz Maple Heights pri Anton Gorišku na Green Rd. 14.—Fara Device Marije Vnebovzete, piknik na špelkotovih farmah. 14.—Interlodge Day, na Mer-varjevih prostorih v Valley View. 21.—Društvo Napredni Sosedje, SNPJ, izlet na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 21.—Piknik samostojne Zarje na Močilnikarjevi farmi. 28.—Društvo Zvon, vrtni koncert na Goriškovi farmi na Grežn Rd. SEPTEMBER 25.—Velika prireditev 'Ameriške Domovine' v S. N. Domu za brezposelne. OKTOBER 10.—Društvo Na Jutrovem praznuje 10-letnico obstanka v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. NOVEMBER 23.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. NEDVIGNJENI ZAKLADI Neporabljena vrednost, ne-dvi&njeni zakladi zemlje, to je mrtvi kapital, je še danes, v tein splošnem pomanjkanju v yeliki vrednosti na razpolago, ^akaj se pa teh velikanskih zakladov ne dvigne, zakaj se jih napravi porabne za splošno blagostanje? vprašanje je lažje staviti ne£o odgovoriti nanj. so°Pišimo nekoliko okolnosti, ki da, se ne more človek n s, Pridobivanja teh ze-tir .Skladov, da ne reflek-7 .a nanje, čeprav bi jih tako Zel° Potreboval. Največje vrednosti, ki se na-k^a danes v zemlji, je danes ?zdvomno premog- Površno Cljnano, se nahaja danes v še 7,500 miljard ton pre-ga. Premogovi skladi, do ka-ey|n pride danes človek brez po-nih težkoč, ne znašajo niti ® desetine vsega premoga, ki se v zemlji. Z gotovostjo se acuna na to, da bo bodoča teh-sv a omogočila, da se bo prišlo gja®onia tudi do premoga, ki le-^globlje nego 3,600 čevljev pod Celjsko površino. Premog pa 21 v krajih, do katerih človek absolutno ne more in najbrže tudi nikdar prodrl ne bo. Tako se nahajajo na primer velikanski skladi premoga na otoku Greenlandiji, toda 96 odstotkov površine tega otoka je pokritega z ledeno skorjo do 6,000 čevljev na debelo. Nekoliko boljše razmere so na Špicbergih, kjer se računa, da leži v zemlji do osem milijard ton premoga, finega premoga. Dostop do tega premoga ni posebno težak, toda dobiti stroje in druge potrebne stvari tjakaj je zvezano s takimi stroški, da se pač ne izplača pridobivati tam premog. Še v letu 1924 so na špicbergih izkopali za 450,-000 ton premoga, toda pridobivanje istega je v zadnjih letih skoro popolnoma prenehalo. Tudi na Avstralijo se računa, da ima za kakih 150 milijard ton premoga, ki ga bodo sčasoma spravili na, svetovni trg, kadar bodo vzpostavili železniško omrežje bolj na široko. Toda premog ni edino bogastvo Avstralije in tudi glavno ne, pač pa je večje vrednosti živinorej-stvo, predvsem pa ovčjereja, ki je največjega obsega na svetu. Bivši kongresman William D. Upshaw iz Atlante, ki bo predsedniški kandidat suhaške stranke, ako ne bo hotel sprejeti nominacije senator Borah. ItWftfWfftffWfl EARL DERR BIGGERS: KITAJCEVA PAPIGA Nepregledne črede goveje živine in ovac se pasejo po pašnikih v sredini Avstralije. Dobro iz-pasene črede predstavljajo silno veliko vrednost. Toda to vrednost je treba spraviti v denar, črede je treba prignati v obljudene kraje, do pristanišč, kjer se lahko prodajo. Mnogokrat je potrebno da poženo take črede čez vroče avstralske puščave, na katere pripeka solnce z vso silo. Tak pohod s čredami do .obljudenih krajev vzame po več tednov. In ker ne dobe črede na teh pohodih skoro nobene trave in ne vode in tako velika večina čred spotoma pogine, kar jo pa pride na cilj, je tako sestradana in oslabljena, da nima skoro nobene cene. Znano je, da v nekaterih krajih Rusije, kjer koruza bogato obrodi, ista gnije v kozolcih, medtem ko ljudje po drugih krajih, kjer zemlja ne rodi tako bogato, gladujejo. To nasprotno stanje se ne more zenačiti, ker manjka prometnih sredstev. Toda ne samo govedo in žito postane mrtev kapital vsled okoliščin, tudi bogati skladi zlata postanejo Wr'ezf pomena, ako ežijo v takih krajih, da se ne more do njih. Tako je na primer bogata na zlatu Sibirija. Od Kirgiške stepe pa do Tihega oceana se dobi v Sibiriji zlato, do katerega se pa pride le v nekaterih slučajih. Skozi to brez-skončno pokrajino je izpeljana samo ena železniška proga, ki veže Moskvo z Vladivostokom. Severno od železniške proge se razprostirajo v dolžini kakih 5,000 kilometrov sami nepregledni gozdovi, 600 do 1600 kilometrov v širino. Tudi na rekah se dobi zlato, zlasti v reki Leni, ki je pa oddaljena od železnice kakih 1000 kilometrov. Po rekah se pač lahko prevaža zlato, toda kjer ga je treba naložiti na vozove, ali kjer ni cest ga mo rajo nositi ljudje v tovorih, tam stane prevoz več, kot je pa zlato vredno. Zato pustijo v takih krajih ležati zlato kjer je in je takorekoč mrtev kapital. Morda se bo sčasoma prišlo do teh zemeljskih bogastev, kadar bodo ti kraji bolj naseljeni, ko si bodo ljudje postavili boljša prometna sredstva, toda na to bo treba čakati še dolgo. "Niti najmanj ne," je mrko odvrnil Kitajec. "Težko razočaranje stiska moje srce. Nikdar ne igram, toda tokrat bi visoko stavil, da je na farmi nekaj zakopanega. Kje je mrlič? Vsako ped zemlje sem preiskal z največjim upanjem. Brez uspeha, če so ga zagrebli, ga niso tukaj. Na obrazih poznam, da mi tudi vidva nimata nič sporočiti. Nerad rečem — toda sedaj gledam v skalno steno." Sedeli so, ne da bi vedeli, česa bi se lotili. "Ne izgubimo poguma!" Bob je puhnil oblaček dima v opaženi strop. "Ali ste pomislili, da mora nad temi sobami biti nekako podstrešje?" "Izvrstna misel," je vzkliknil Charlie Chan. "Toda, kako priti gor? Stojte — morda . . ." Urno je smuknil k veliki stenski omari. In ko sta se še ona dva stlačila v temno vdolbino, so zgoraj jasno videli obrise loput-nice. Boba so določili, da spleza gor, kar je lahko storil, ker je Chan iz skednja prinesel lestvo. Holley in detektiv sta čakala spodaj. Za hip je Bob globoko sklonjen obstal, da so se mu oči privadile mraka, in pajki so mu lezli po licih. "Bojim se, da tu ne bo nič," jima je oznanil. "Pa vendar! Po-trpita malo!" Slišala sta ga, kako je hodil zgoraj in oblaki prahu so vreli nanju. Skozi ozko odprtino jima je nekaj pomolil obrabljeno staro potno torbo. "Zdi se, da je nekaj notri!" Na pisalni mizi v izbi so preiskali čudno najdbo. "Kajne, da ni posebno prašna? je menil Bob. "Torej so jo šele pred kratkim spravili gori. Holley, sedaj nam bodo vaši ključi prav prišli!" Torba je bjla naglo odprta. Iz nje je vzel Chan precej skromno toaletno šatuljo z običajnimi potrebščinami: glavnik, brivski stroj ček, kremo za kožo, pasto za zobe, srajce, nogavice, robce. Spodaj je ležala rjava obleka. "Po naročilu jo je napravil new-yorski krojač," je ugotovil, ko si je ogledal notranji žep suknjiča. Iz stranskih žepov je privlekel škatlico vžigalic in pol prazno dozo za cigarete najcenejše vrste. Potem si je začel ogledovati telovnik in sreča mu je bila mila. Našel je starinsko uro na težki verižici. Stala je, ker bržčas že dolgo ni bila navita. Kitajec je brž odprl pokro-vec na zadnji strani. Zadovoljno je zamrmral. ' 'Jerryj u Delaney u d a r u j e njegov stari prijatelj Jack Mc Guire — " je z zmagoslavnim glasom bral Bob. "In datum: 26. avgusta 1923:«' "Jerry Delaney!" je veselo vzkliknil Holley. "Sedaj smo na cilju: Poznamo tretjega moža!" "Bo treba šele dokazati, če je res on!" je previdno svaril Kitajec. "Toda morda najdemo še kako drugo oporo." Potegnil je iz žepa umazan papir, naročilnico za spalni voz. "Oddelek B., voz 198, Chicago—Barstow." Obrnil je umazano cunjo: "Porabljeno dne 8. februarja." Bob je pogledal na koledar. "Imenitno! Jerry Delaney je odpotoval iz Chicaga 8. februarja — torej v nedeljo teden. V Barstow se je tedaj pripeljal prejšnjo sredo, 11. februarja zjutraj, zjutraj istega dne, ko je bil umorjen." Chan je še vedno preiskoval telovnik. Našel je še kovinast obroč s šopom ključev in zmečkan izrezek iz časopisa. "Prosim vas, preberite!" Be£ Eden je bral: "Gledališki obiskovalci v Los Angelesu bodo z veseljem čjjli, da b6 pri vprižoritvi glasbene komediji "Junijska noč," s katero bo prihodnji pondeljek pričelo gledališče Mason, sodelovala gospodična Norma Fitzgerald, in sicer v vlogi Marci je, ki zahteva dober sopran. Njeni občudovalci vedo, da je priljubljena umetnica popolnoma kos taki vlogi. Ime gospodične Fitzgerald se že dvajset let blesti naj gledališkem nebu. Že kit otrok je imela znamenite uspehe in je nastopala v delih, kakor "Zdravilo za ljubezen" ..." Prenehal je. "Sle- di ves spisek." Nato je črkoval dalje: "Matineje komedije "Junijska noč" bodo ob sredah in sobotah, in. sicer po znižanih cenah." Bob je položil notico na mizo. "To nam zopet nekaj kaže. Jerry Delaney se je zanimal za neko sopranistko. Posebnost mnogih kavalirjev — morda nas pa to napoti dalje ..." "Ubožec!" Holley je pogledal siromašne ostanke neznančeve lastnine. "Sedaj mu ni treba nobene ščetke za lase, ne brivskega strojčka in ne zlate ure!" Vzel je uro in jo zamišljen ogle-dova.l "Jack McGuire ... zdi se mi, kakor da bi bil to ime že slišal." Chan je brskal po hlačnih žepih, pa ni nič našel. "Rad bi najvljudneje predlagal," je svetoval, "da zopet spravimo vse tako, kakoil smo našli. Sedaj smo že znatno napredovali." "To že lahko rečemo!" je navdušeno zaklical Bob. "Snoči smo vedeli samo, da je Madden nekoga odstranil; danes vemo ime nesrečneža. Ali je tukaj še mogoče dvomiti?" "Težko," je odvrnil Holley. "Kdo bo puščal vnemar tako osebne reči, kakor je ščetka za lase in brivski stroj ček, če bi jih še potreboval. Kdor je z njimi pri kraju, je tudi z življenjem." "Preden pospravimo, preglejmo še enkrat vse," je predlagal Bob. "Sedaj vemo, da se je mož, ki se ga je Madden bal, pisal Jerry Delaney. Kakor je videti, ni živel v bogve kako sijajnih razmerah, četudi je nosil new-yorške obleke po meri; iz, naslova sklepam, da krojač menda ni bil posebno eleganten. Delaney je kadil slabe cigarete, Jack McGuire, ki ga ne poznamo, je cenil njegovo prijateljstvo tako visoko, da mu je podaril uro. In kaj še? Delaney se je zelo zanimal za nekoi igralko, imenovano Norma Fitzgerald. Zadnjo nedeljo teden zvečer je odpotoval iz Chicaga v Barstow v oddelku B., voz 198. In to je menda tudi vse o Maddenovi, obžalovanja vredni žrtvi!" Charlie Chan se je posmejal. "Prav dobro! Izvrstni zaznamek nam daje polno upanja, še nekaj ste prezrli. Malenkost. Natančno si oglejte telovnik! Kaj stei našli?" Bob. in Holley sta si začudeno ogledovala označeni kos obleke. "Nič?" je hudomušno vprašal Chan. " — Tu — vtaknite roko- v žep!" Bob je potipal, kamor mu je velel Chan, "žep je z usnjem podložen; žep za uro. Drugega ne opazim." "Pravilno! Morda na levi?" Bob ga je nekam neumno pogledal. "Aha — sedaj vas razumem. čudno je, da je žep za uro na desni strani." (Dalje prihodnjič.) DNEVNE VESTI Kanadski srnjak razvije hitrost 55 milj Sault Ste. Marie, Ontario, 16. julija. Ko je dr. A. Gimby iz tega. mesta vozil včeraj po samotni cesti, je pridirjal poleg njegovega avtomobila srnjak, ki je tekel naprej z avtomobilom, ho-teč najbrž dirkati. Zdravnik je moral pognati avto hitreje, da je držal tekmo s srnjakom, in šele ko je avto začel voziti 55 milj na uro, je srnjak odnehal in zbežal v goščavo. Množica hudo pretepla dva suhaška agenta Alexandria, N. Y., 16. julija. Dva zvezna suhaška agenta sta povzročila v tem mestu več pogonov na razne prostore, ko ju je včeraj opazila množica, ki je takoj padla po suhaških agentih. Vrgli so jih na tla, suvali in pretepali, dokler ni prišla policija na konjih, ki je rešila oba suhaška agenta, ki sta se takoj odpeljala iz mesta med divjim kričanjem množice. Al Capone je krojač v kaznilnici Chicago, 16. julija. Al Capone, bivši car gangežev v Chicagi, šiva in krpa overalls v zveznih zaporih v Atlanti in se pri tem prav dobro počuti. To poročilo so dobili bivši njegovi prijatelji v Chicagi. Dva tedna se je nahajal Capone, ki je dobil 11 let ječe, ker ni plačal davka, v karanteni, potem so ga pa poslali v krojačnico. Capone je vreden sedem milijonov dolarjev. Dvajset milj obsežen roj kobilic v Argentini Buenos Aires, 16. julija. Nad Santa Fe provinco v Argentini je prispel roj kobilic, kise je raztezal 20 milj naokoli. Poljedelski minister je nemudoma zahteval $250,000, da se začne z bojem proti kobilicam. Prvič je v zgodovini, da so kobilice bile zanesene tako daleč proti jugu. Dokler piha veter, so v zraku, kakor pa veter preneha, popadajo na tla in požro vse, kar dobijo zelenega. Za seboj pustijo pravo puščavo. Bivši chicaški gangež bil usmrčen na vislicah Varšava, Poljska, 16. julija. John Bacholic, alias John Gora, je bil obešen danes zjutraj v mestu Kališ. Spoznan je bil krivim, da je oropal in ubil nekega bogatina in policista. Svoje dni je bil pristaš Al Caponeja v Chicagi. "MALI OGLASI Trgovski prostori zelo pripravni za skoro vsako večjo trgovino, najboljša okolica, dobro poznan prostor, kjer je bila skoro 30 let upeljana trgovina. Prostori so vsi prenovljeni, moderno opremljeni. Dobijo se za jako nizko najemnino. Vprašajte za podrobnosti pri Jernej Knausu, 1052 E. 62nd St. (167) V najem se da tri sobe, s kopališčem. Zelo poceni. Vprašajte na 1106 E. 64th St. (Jul. 18. 20. 22.) ALI VESTE kaj priredi Klub slovenskih groceristov in mesarjev v nedeljo na Močilnikarjevi farmi? Pazite na oglas v petek! (Jul. 18-19-21) ZA SELITEV IN DOBER PREMOG SE PRIPOROČAM ANTON SEDMAK 1138 Norwood Rd. HEnderson 1920 Dobra postrežba po zmerni ceni i Michael Casserman 18700 Shawnee Ave. PLUMBING & HEATING KEnmore 3877 4. B. Walker, prijatelj Smith Reynoldsa, ubitega mlade-ri miliionavja in Mrs-. Reynolds, žena mUijonarjeva. Govo-li T. dafta ta dva imela rada, zato so, ju nekaj časa sumi-•c rnj več ■vesta o skrivnostni smrti Reynoldsa. ČUDEN KANDIDAT SMRTI V Coney Island, N. Y., si je 23 letni Edward Keren izbral j čuden način samomors. Okopa! j se je v kopanji banji, se oblekel v najlepšo obleko, odprl plino- ; vo cev, vzel v roke svinčnik in ! papir in začel pisati: "Polsed-mih zvečer je. Ravnokar sem odprl plin. Grem na drugi svet, ker me je strah živeti na tem j svetu. Zbogom. Kri mi je začela udarjati na sence. Toda nobene bolečine ni. Toplo mi prihaja, čutim, da mi srce bi-je hitro, hitreje, vedno hitreje, j V glavi se mi nekoliko vrti. Plin ne smrdi čisto nič. Udobno sedim na stolu in vdihavam plin. Ne bo več dolgo trajalo. Pokopljite me v tej obleki. Sedaj grem, grem, grem. Ha! ha! ..." In potem je sledilo še nekaj nerazločnih čaČk na papirju. JOSEPH J. OGRIN ODVETNIK 401 Engineers Bldg. Mala m« Zvečer: 15621 Waterloo Rd. Kenmore 1694 Aug. Kollantkr Co. (poprej Mihelich Co.) 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu PRODAJA parobrodne listke za vse prekmurske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah; IZDELUJE vsakovrstne notarske listine, kakor: izjave, kupne pogodbe, pooblastila in testamente, CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA, POSLUŽITE SE lig TEGA SLOVENSKEGA podjetja štiri generacije v družini Franklin D. Roosevelta. Od leve na desno: Mati guvernerja, ki drži svojo vnukinjo in Mrs. Curtis Dali, governerjeva hčerka, ki pestujq svojega sinčka. Governer ima štiri sinove in eno hčer. HvViS M0R1R OIL PERRY'S SERVICE STATION 6619 St. Clair Ave. Nu, da ne bom taval po ovinkih . . . precej. voljna je za take stvari." Violeta je do sedaj skrivala svoj obraz v blazine na zofi. Sedaj pa je zajokala: "Laž je to. Strašna, laž! Povejte mu, da mu ne verjamete." Graham pa je stal kakor okamenel. "Recite mu!" Grahamov obraz je bil smrtno bled. "Videl sem zvečer . . . Nisem se mogel izogniti . . . prišel je iz vaše sobe — baš pred večerjo." "Moj Bog — to je strašno! Ali veste, zakaj je bil v moji sobi ? — O, kaj mi koristi, ako vam prav povem — ako mislite tako! O, moj Bog, kam naj grem?" "Jutri zjutraj vas bom spremil k vaši materi," je dejal odločno Graham. "V tej hiši ne smete več ostati." "Vi boste šli sedaj takoj!" je zapovedal Barran. "Takih ptičev, kakor ste vi, ne maram pod svojim krovom. Takoj pospravite svoje stvari in izginite." Stala sta si lice v lice. "Ne pojdem, gospod Barran. Iz dveh vzrokov. Prvič: tega dekleta ne bom ostavil in — in —" "Da? In?" "Policijski ravnatelj Hendon želi, da se nihče ne odstrani." Barran je spravil samokres v žep. "Zelo dobro," je pristavil. "Mislim, da jo boste sedaj peljali v svojo sobo — bolj na mestu bo." Graham je bil sedaj gospodar svojih čuvstev. Naj se je'bilo zgodilo, kar se je hotelo, nikdar ne sme dovoliti, da bi bila Violet izpostavljena še nadaljnim žalitvam, ali pa še kaj hujšemu. "Pojdite z menoj, gospodična Baynes. Skrbel bom, da vse to prestanete." Prijel jo je za roko. Ona pa se je zdrznila, stopil je korak na stran. Odšla je pred njim iz pisarne. Vrh stopnic ga je počakala. "Ne pojdem v svojo sobo — ne upam si," je zašepetala. "Tudi nočem, da greste tja. Sedaj pojdete v mojo sobo. Potrpeli boste le toliko na hodniku, da se oblečem. Nato bom pa sedel v| veži — kmalu se bo pričelo svitati." Videla je njegov odločen, trd pogled — šla je tiho pred njim. "Počakajte tu," ji je zapovedal, čim sta prišla do vrat. Vstopil je v sobo, a vrata je pustil odprta na stežaj. Kmalu nato se je vrnil oblečen, s stolico, "Zaprl sem veternice in okno. Boljše bo, da ne ugasnete luči. Sedel bom pred vratmi. Ako boste kaj hoteli, potrkajte." "Hvala vam, gospod Graham," je dejala in stopila mimo njega v sobo. Pregloboko je bila ranjena, da bi bila zmožna še ka- Naj vam MAYTAG prihrani dolarje, da f^ff kupite druge stvari Muriel. Kako ste spali?" "Zelo dobro, hvala, Lady Pragnell. Upam, da ste tudi vi." "Kje pa je gospodična Baynes? Komaj pričakujemo, da nam pove, kar je zaupala detektivu." Gospa Barran je stopila k buffetu in si sama postregla "Menim," je dejala preko ramen, "da nam bo imela gospodična Baynes pojasniti še druge stvari — ah, tu ste gospod Graham. Sedaj vas bom pokarala!'' "In zakaj, ako smem vpraša-|ti?" je vprašal Graham. Svež | in spočit je izgledal po mrzli ko-pelji in sprehodu po parku. I Mladi Pragnell pa je izgledal jzbit in truden. Nagajalo mu je živčevje in pozabil je bil vzeti s seboj veronala. Poleg tega pa je še skoro celo noč čital poezije Sebastijana Fooljams-a, kar ga je še bolj tlačilo.- "Vesel bom, ko bom smel oditi," je vzdihnil. Barran je bil ves čas z narednikom Chinneryjem in je vstopil v obednico mrk, slabe volje, "žal, zakasnil sem se," je zaše-petal gospej Barran. "Tale policaj je — strašno vsiljiv." (Dalje prihodnjič) Za "Ameriško Domovino" priredil M. C. Niti misliti ni mogel, da bi spal. Kaj ko bi poizvedoval nekoliko na lastno roko? Saj je bil ko-nečno poslan za to semkaj, ne pa dai bi se kuj al. Oblečen je že bil v nočno obleko. Tiho je šel po hodniku ter obstal na mestu, kjer je prej videl odtise. Skrbno je pregledoval, kje bi bili odtisi — a teh ni bilo več. Nekdo jih je moral izbrisati. Lezel je v pritličje, postajal, ker so pod njegovimi koraki stari tramovi škripali. Kako nepreviden je vendar — nima orožja, niti palice — a ono, kar je videvala Violet s takim strahom, morebiti čaka kje v temi, pripravljeno na skok. Stopil je v pisarno, ki je stala zavita v težko temo. Prižgal je svojo žepno svetilko — obstal in zaklel. Dvoje svetlih oči je bilo obrnjenih vanj. Nato pa se je nervozno zasmejal. Zelena žaba, seveda — vsled strašnih dogodkov jo je skoro pozabil. Prižgal je veliki lestenec ter sedel na zofo pred kaminom. V kaminu je še gorel ogenj, soba je bila gorka, legel je na zofo in zaspal. Sanjal je. Stal je ob močvirju, noge so se mu udirale v gnilobo rastlin. Solnce je strašno pripekalo. In tamkaj je stala vrsta oljčnozele-nih dreves, katerih ni mogel spoznati. Pod drevesi pa so bili zabiti koli, a> preko njih bela deska, s črnim znamenjem v sredini. Zagledal je neka črna, živa bitja, ki so se približevala temu predmetu in potem, kakor se že zgodi vedno v sanjah, se je naenkrat znašel v njih bližini — mrzel pot ga je oblil. Približeval se je sprevod strašno pobarvanih črncev, ki so nesli na nosilih zeleno žabo. Strašna krvoločnost in neusmiljenje je odsevala z njih obrazov. Pred sprevodom pa je korakal bobnar ter udarjal monotono po velikem bobnu. Sledila jim je gruča plesalcev, ki so bili fanatične furije vsi potni, in še več črncev. Grahamove noge so se udrle v močvirje, strašno, izpa-revajoče močvirje. Nato je ugledal, da štrle iz bele deske črne glave. Velikanski črnec pa je pristopil z velikim nožem, čim so nosila obstala, se poklonil vsar kokrat.zeleni žabi ter s strašno počasnostjo odrezal vsakemu telesu glavo. In vsa množica je zakričala strahu in popadla na tla, v opolzko gnilobo. Graham se je skušal ozreti, a neka čudna moč ga je pritiskala, da se ni mogel ganiti. Gledati je moral, dokler ni padla zadnja glava. Nato so se vrste razmaknile, privedli so v ospredje dekle, nago in zvezano, vedli jo pred žabo. Strah je prevzel Grahama, ko je videl obraz--ker obraz je bil Violetin, a nje oči so se proseče prestrašeno obrnile vanj. Skušal je skočiti naprej. Zakričala je, ko je videla, kaj ji pripravljajo — tudi on je videl in s poslednjo močjo se je zbudil. Tresel se je po vsem telesu. Violetin krik je še odmeval v njegovih ušesih, je odmeval po vsej hiši. Vrata so se odprla — a v sobo je planila resnična Violet, oči polne strahu. Oblečena je bila v lahko nočno obleko. Graham je vstal — sanj je bil še ves zmeden. Dekle pa je bilo pol histerično. "Rešite me!" je vpilo ter z iztegnjenimi rokami teklo proti njemu. Privil jo je k sebi kakor bi pač človek privil vsakega otročička, ki je imel hude sanje, ter jo potegnil na zofo. Sedaj je zajokala, odleglo ji je. "Povejte mi, kaj je?" je vprašal tiho ter pogledal na priprta vrata. Vendar ona je molčala. "Priskrbel vam bom malo žga- nja," je dejal ter skušal vstati. "Ne zapustite me — prosim vas," se ga je oklenila in tiščala. Potrepljal jo je po ramenu. "Skušajte — zberite se in mi povejte — pomagal vam bom." "Saj se bom," je odvrnila. "Skušala sem zaspati, a nisem mogla. Kdo bi bil po vsem, kar se je v tej hiši nocoj zgodilo. Potem sem skušala čitati. Zdelo se mi je, da čujem od vseh strani nek šum, nemir, šepetanje — in nisem vedela, h komu naj se zatečem. Skoro da bi bila že šla h kaki služkinji. Tedaj sem stopila k oknu, kar tako, samo, da sem nekaj storila — in tedaj sem videla * . . Na trati se je valilo in trgalo zemljo . . . Strašno. Mesec pa je svetil naravnost v okno — in prikazen me je videla. Skočila je naravnost pod zid . . . nekako zvalilo se je in poskočilo. Zelo hitro. Nisem se mogla ganiti. Začula sem nekako mrvljenje in tedaj se je prikazala v oknu glava . . . Ni bilo obraza, le dve roki ste pritiskali ob steklo. Le s težavo sem ostala pri zavesti — mislim, da sem zavpila, se okreni-la in ugasnila luč — baš še za 'iasa. Stvar je stopila v mojo sobo. čula sem kako se giba, kako grgra. Tekla sem po stopnicah v pritličje, ne vedoč, kam bežim, videla tu notri luč — in tako sem pribežala semkaj." "Ste gotovi ,da niste vsega tega le sanjali? Jaz sam sem imel take strašne sanje." "Gotova sem svoje stvari." Odmaknila se je od njega in sedaj se je šele zanesla, v kaki obleki sta oba. "Tako — take styari se dogajajo v moji hiši — vidva —" Graham je skočil kakor blisk na noge. Za njima je stal Barran, roke je krčevito stiskal, a iz oči mu je seval gnjev. "Kar se tiče vas, gospodična Baynes, vam bom povedal zjutraj in mislim, da vam. ne bo pogodu. Vi, Graham, ste prišli semkaj kot gost, vi umazana, nemoralna, smet! Niti toliko niste bili sramežljivi, da bi bili ugasnili luč!" Graham je skočil jezno proti njemu — a se je znašel pred mrzlo cevjo samokresa. "O, ne bo se vam posrečilo," je dejal Barran ter odskočil. "Take ptičke, kakor ste vi, že poznam. Gospodična Baynes, pojdite v svojo sobo — ako vam je ostala' le še iskrica sramežljivosti, čemu ste si le to oblekli — saj bi bilo bolje, da bi prišli nagi, vi —" "Stojte!" je zavpil Graham. "Samokres ali ne, skočil bom na vas, ako zinete le še eno besedico!" "Jaz ne bi storil tega," je siknil Barran. "Mar hočete, da vsi gostje izvejo, kaj ste tu počenjali." Le s silo se je Graham zbral. "Gospod Barran, zavedam se, da zahteva položaj nekoliko razjasnitve. Gospodična Baynes se je nečesa smrtno prestrašila. Pribežala je semkaj, ne da bi vedela, da se nahaja kdo v sobi. Na to vam dajem svojo častno besedo." "Razumem. Zato sta tedaj oba v nočnih oblekah? Zelo enostavno." "Povedal sem vam resnico. Kar pa hočem sedaj vedeti, je to: kdo je prikazen, ki hodi okoli hiše in katere se je gospodična Baynes tako prestrašila?" Barran se je hripavo zakro-hotal: "Tedaj vam je napletla to pripovedko, kaj? Vi ste pa res' pravi možak! Da le morete verjeti! Ako vas že tako zanima, gospod vsiljivec, vaša prijateljici tu . . . vem, da ste jo poznali že prej . . . vem vse. MODEL 15 — s čebroni iz platina siva barva na jekiu ™ čudovita vrednost po sedanji ceni. Izračunajte sami. Veste kaj plačujete vsak teden za pranje. Pomnožite to z 52 in boste videli, da bi si s tem skoro kupili Maytag. In če se Maytag izplača v enem letu—pomislite na druge stvari, ki jih lahko kupite s tedenskimi prihranki v letih, ko bo Maytag hranil za vas. Model A (tudi model B) Maytag, najboljši pralnil stroj, z velikim, četverovo-glalim čebrom Iz aluminija in slavnim Maytag roller iz-žemalcem vode. ZNIŽAN $26°° MANDEL HARDWARE Zato je pa Maytag ekonomičen pralnik. Delan je tako, da vam da več let zanesljive, brezskrbne .ekonomične postrežbe. 15704 Waterloo Rd, MODEL A — Maytagov najboljši, vlit, aluminijev čebel- — roller, odstranjevalce vode — rabljiv za vedno v vsakem delu. Pridite in oglejte si Maytag. THE' MAYTAG COMPANY Manufacturers Newton, lows Fonndcd 1898 KEnmore 1282 ONLY \ W^ggk One Way $6.50 ROUND TRIP between CLEVELAND and BUFFALO Autos, any size, carried for only «3.75 ($4-75 July 1st to Sept. 14th inclusive) Why drive when you can put your car aboard for less than the cost of oil and gas ? More restful... cheaper... and saves a day. Steamers each way, every night, leaving at 9:00 P. M., May 15 th to November 1st. CLEVELAND AND PORT STANLEY, CANADA, DIVISION July 1st to Sept. 5th incl. on Friday, Saturday and Sunday only S3.00 one way; $5.00 Rd. Trip. Any car only «3.75. THE CLEVELAND AND BUFFALO TRANSIT COMPANY Ask your Local Tourist or Ticket . ^ Agent for ntwC&B Line Folder, yOa East 9th Street Pier including Free Auto Map and Cleveland, Ohio details on our All Expense Trips. «5«SU