79* št> "*“■ S* leto
—m n,,  - ,
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 15 D. Letno 180 D.
Inozemstvo:
Mesečno 20 D. Letno 240 D.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust
Poštnina pavšalirana. Posamezne številke 1 Din.
JUGOSLAV
Y L|ub!)an!, v sredo 5.aprilaT9ZŽ.
P,a<5a«o cf0;
LiceJaln,
k"ji Z
ni ca
lih
• -, ?, UredniS^il^.^,.
^^lfova ulica 1/1. Tejfcfon 3fiff
_ -
Pitona *c “
d‘ je pnložit* SOSIDik*
~  _ *
Narodna skupna.
PROTEST PROTI NASILJEM NA REKI. SLUŽBENA PRAGMATIKA. ŽELEZNIČARJI PROTI DRAGINJI. O ZAPUŠČINAH NAŠIH DRŽAV* LJANOV V AMERIKI. IZVOZ ŽIVIL V ZASEBNO OZEMLJE.
Beograd, 4. aprila. (Izv.) Narodna Skupščina se je danes popoldne po dalj*
Sem presledku zopet sestala. — Predsednik dr. Ribar otvarja sejo ob 5.30 Popoldne. Po formalnostih se predsednik v toplih besedah spominja pokojne-Ea poslanca Mihajla Kurtoviča. Poslanci vstanejo in mu zakličejo »Slava«. Nato se prečitajo razne prošnje in pritožbe, poročila raznih odsekov, interpelacije, poročila ministrov in sankcionirani zakoni. Mestni zastop pančevski je poslal zbornici protest proti italijanskemu Basilju na Reki. Nato se prečita sklep Parlamentarne ankete o redukciji urad-BJŠtva in poziv skupščini, naj čimprej stavi na dnevni red zakonski načrt o Ureditvi službenega razmerja državnih nameščencev (službena pragmatika).
Železničarji v Ljubljani so predložili narodni skupščini resolucijo o pobijanju draginje in o izboljšanju gmotnega stanja železničarjev. Pododbor udruženja gledaliških igralcev v Mariboru zalitega. naj se gledališče in igralci podržavijo. Nato se čita predlog posl. Lazarja »ankuloviča in tovarišev glede izplačila fl°klad narodnim poslancem. V sporaz-nniu z vlado se ta zakonski predlog ne ®“Stopi odboru, marveč se stavi na ~?eVni red jutrišnje seje narodne skupke. — Na vrsto pridejo interpelacije.
Minister za socialno politiko odgovarja na vprašanje posl. Milana Pribičeviča jHede zapuščin državljanov v Ameriki.
Minister veli, da je ta zadeva ena glav-jnh nalog naše zunanje službe, ki se ima brigati za zapuščine našega naroda. Njena kompetenca je določena in favnotako tudi pravice in dolžnosti na-&h inozemskih zastopnikov, oz. ministrstva za zunanje stvari. Ker je ta zadeva tako važna, je ministrstvo za soci-jalno politiko ni pustilo iz vidika, že 1.
1920. je ministrstvo delovalo v zvezi z zunanjim ministrstvom na tem, da se v tem vprašanju nekaj ukrene. Prvi odgovori pa, ki jih je ministrstvo za soci-Jalno politiko prejelo v tem pogledu od Ministrstva za zunanje stvari, niso bili Popolni. Sedaj se nadalje deluje na tem, se zadeva popolnoma reši. — Fin.
Minister dr. Kumanudi odgovarja nato *a vprašanje posl. Kučiča, ali je pripravljen, pod najstrožjim nadzorstvom finančnih organov in pri popustu izvoznih pristojbin omogočiti, da se uredi Prehrana na zasedenem Sušaku in neznosna draginja ublaži. Interpelapt sodi, da naj tudi prebivalstvo v zasedenem Ozemlju irpa iste pravice, kakor jih uživamo mi. Finančni minister dr. Kumanudi izjavlja, da se popolnoma strinja s stališčem poslanca Kačiča. Kar zahteva interpelant, se bo dalo tem lažje izvesti, ker obstoja zakon, ki je bil že prej redigiran in ki je bil sprejet v seji zakonodajnega odbora dne 28. decembra lanskega leta. Ta zakon se nanaša na izvoz živil v zasedeno ozemlje. Ta zakon pooblašča finančnega ministra, da
oprosti vsa živila, ki se izvažajo na Sušak, carine in ravnotako, da se tudi proizvodi, ki prihajajo iz zasedenega ozemlja v našo državo, oproste uvozne carine. Čim se ta zakon objavi, se bo začelo postopati v smislu njegovih določb. Ta zakon bo v najkrajšem času objavljen. — Zbornica preide nato na dnevni red: določitev dnevnega reda prihodnje (jutrišnje seje). Zbornica sprejme predlog predsednika, naj se na dnevni red jutrišnje seje, ki je določena za 10. uro dopoldne, stavi kot prva točka razprava o predlogu poslancev Lazarja Jankuloviča in tovarišev o izplačilu posebnih draginjskili doklad po 60 dinarjev k dncvnicam poslancev; te posebne doklade naj veljajo od 1. januarja 1922 dalje. Na drugem mestu naj se nahaja razprava o zakonskem načrtu glede izpremembe zakona o uporabi 7 odstotnega državnega investicijskega posojila v znesku 500 milijonov dinarjev. — Po določitvi dnevnega reda za jutrišnjo sejo se zaključi današnja seja ob 6.15.
IZ ZAKONODAJNEGA ODBORA.
Beograd, 4. aprila. (Izv.) Danes dopoldne se je sestal zakonodajni odbor k seji, na kateri se je izvolil odbor 11 članov, ki naj prouči vprašanje volitve poslancev, kandidatnih list in članov glavne kontrole. — Nato je odbor razpravljal o členu 45. zakona o proračunskih dvanajstinah. Ta člen se nanaša na državni tečaj, po katerem naši dijaki v inozemstvu prejemajo izplačila. O stvari se je razvila debata, v kateri je večina poslancev naglašala, da naši dijaki ne morejo živeti v inozemstvu brez teh ugodnosti, poudarjali pa so hkrati, da zakonodajni odbor o tej stvari ni kompetenten in da zaradi tega ne more razpravljati o tem predmetu. Zaradi tega naj se odstavi z dnevnega reda. Poslanec Angjelič, ki je stavil ta predlog, naj zadevo spravi pred narodno skupščino, ki je edino kompetentna v tem vprašanju. — Seja se je nato zaključila. Prihodnja jutri dopoldne ob desetih z dnevnim redom: debata o zakonskem načrtu glede državnega sveta in upravnih sodišč.
PROTISLOVJA FINANČNEGA MINISTRA.
Beograd, 4. aprila. (Izv.) Na današnji plenarni seji finančnega odbora je bila razprava o poročilu druge sekcije glede proračuna ministrstva za vere. Poročilo sekcije se znatno razlikuje od prvotnega proračuna pristojnega ministra. Ta proračun pa se zopet precej razlikuje od onega, ki ga je predložil finančni minister. Ker zaradi tega ni jasnega pregleda o proračunu ministrstva za vere, je finančni odbor sklenil pozvati finančnega ministra, naj se o tem izjavi.
Vprašani® malih maroiSin na Storaš&em
NARODNI POSLANEC BRANDNER ZA PRAVICE KOROŠKIH RO-JAKOV. ZUNANJI MINISTER BO ODGOVORIL NA NJEGOVO IN-TERPELACIJO V NARODNI SKUPŠČINI.
ster dr. Ninčič je posl. Brandnerju zagotovil, da bo na vsak način odgovoril na njegovo interpelacijo o zaščiti narodnih manjšin na Koroškem, ker tudi sam želi, da se o tem vprašanju razpravlja v parlamentu, da pa do danes še ni odgovoril vsled tega, ker še ni dobil vseh zahtevanih podatkov.
Beograd, ’4. aprila. (Izv.) Poslanec «. Brandner (Nar. soc.) se je ponovno *2lasil pri zunanjem ministru dr. Nin-Ciču in ga opozoril na postopanje avstrijskih oblasti napram našim rojakom Koroškem. Opozoril ga je tudi na to. da skoro poteče rok za odgovor na njegovo tozadevno interpelacijo. Mini-
Po smrti Maria Habsburškega.
ŽALOVANJE ZA KARLOM HABSBURGOM NA ŠPANSKEM IN OGRSKEM. NJEGOV POGREB.
Madrid, 4. aprila. (Izv.) Španski kralj je poslal rimskemu papežu brzojavko, v kateri ga naproša, naj se zavzame za to, da se bivši avstrijski cesarici Žiti in njenim otrokom preskrbe denar, sredstva, da bodo mo-8li živeti. Španski kralj je odredil v Svoji državi veliko žalovanje.
Funchal, 4. aprila. (Izv.) Pogreb bivšega cesarja Karla Habsburškega je določen na 5. april.
Funchal, 4. aprila. (Izv.) Kakor *° dognali uradno, je bivši cesar Karol podlegel pljučnici, ki jo je otež-HoČila španska bolezen.
Budimpešta, 4. aprila. (Izv.) Danes dopoldne je bila čitana v kraljevski cerkvi posmrtna služba božja po pokojnem kralju Karlu, katere se je udeležil državni upravnik s svojo soprogo, nadvojvoda Josip, nadvojvoda Josip Franc, nadvojvodinje Avgusta, Sofija in Izabela, dočim se nadvojvoda Albreht radi bolezni maše ni mogel udeležiti. Dalje so bili navzoči zastopniki vlade, zastopniki glavnega mesta Budimpešte, vojaškega zbora in visokega plemstva. Nadškof kardinal Csernoch je bral mašo ob asistenci mnogoštevilnega sveče-ništva. Državni upravnik je položil na črni oder venec. V reformiranih cerkvah je odrejeno žalovanje, ki bo trajalo teden dni.
Priprave za sprejem V. Klofafe v Zagrebu.
Zagreb, 4. aprila. (Izv.) Pripravljalni odbor narodno-socijalistične stranke je prejel iz Prage poročilo, da dospe jutri, v sredo, ob 6. zvečer z brzovlakom iz Prage g. Klofač, češkoslovaški senator in bivši vojni minister. Odbor mu pripravlja prisrče sprejem.
SVEČANOST NA ČAST RUMUNSKI KRALJICI MARIJI.
Beograd, 4. aprila. (Izv.) Snoči so v Oficirskem domu priredili na čast ru-munski kraljici Mariji veliko svečanost, kateri so prisostvovali tudi kraj Aleksander, ministri, diplomatski zbor, pred-sedništvo narodne skupščine in mnogoštevilno občinstvo. Kraljica je stopila v dvorano med gostini špalirjem občinstva, ki ji je prirejalo navdušene ovacije.
PRIPRAVE ZA ŽENITVENO POTOVANJE KRALJA ALEKSANDRA PO DALMACIJI.
Split, 4. aprila. (Izv.) Po vsej Dalmaciji se z vso vnemo vršijo priprave za dostojen in svečan sprejem kralja Aleksandra. Po dosedanjih informacijah bodo največje svečanosti v Splitu samem, kjer se bo kralj Aleksander mudil največ časa. Tukaj se je že pred enim mesecem ustanovil pripravljalni odbor s petimi pododbori. Največ dela ima pododbor za svečanosti na morju. Doznava se, da pride kralj s svojo jahto iz Dubrovnika, in da ga bo na tem potu spremljala vsa naša vojna mornarica. V Braškem kanalu bodo na obeh straneh postavljene ladje. V kolikor se doznava, bo kralj Aleksander posetil tudi Kaštel in Trogir, kjer bo prirejena lepa razsvetljava, pevska društva in godbe pa bodo koncertirale na obali. Morda poseti kralj tudi Sinj, Omiš in Hvar.
SLAVONSK! KMETJE V SRBIJI.
Beograd, 4. aprila. (Izv.) Danes dopoldne je dospela semkaj 180 oseb broječa skupina kmetov iz Slavonije. Od desetih dopoldne je posetila narodno skupščino, kjer jih je nagovoril predsednik dr. Ribar. Pozdravili so jih tudi poslanci Vujičič, Popadič in Radosavljevič. En seljak se je na kratko, zahvalil za sprejem in obrazložil pomen poseta. Ministrski predsednik Pašič je tudi ozdravil kmete in jim želel prijetno bivanje v Srbiji. Zahvalila se mu je v izbranih besedah neka kmetica. Gostom so priredili kosilo v hotelu Takovo. Ob treh dopoldne so sla-vonjski seljaki šli na Topčider, kjer so si ogledali državno ekonomijo, kjer bodo tudi večerjali. Jutri zjutraj se odpeljejo v Arangjelovac in kasneje v Tapolo, kjer položijo na grobu kr. Petra venec z napisom: »Z groba vel. Jugoslovana Strossmayerja vel. kralju Osvoboditelju — Hrvat-skj kmetje iz Djakovščine«. Iz Topole se povrnejo v Arangjelovac, kjer jim bodo domači kmetje razkazali svoja gospodarstva.
ITALIJA IZPRAZNJUJE SKADER.
Pariz, 4. aprila. (Izv.) Kakor poročajo listi iz Rima, so italijanske čete začele izpraznjevatl Skader.
RUSKA VLADA ZBIRA ZLATO IN SREBRO.
Moskva, 4. aprila. (Izv.) Dne 30. marca so pobrale državne oblasti dragocenosti iz sinagog. Dne 31. marca pa se je pričelo pobiranje dragocenosti po cerkvah in je bilo en sam dan zaplinjeno po cerkvah okoli 60 pudov zlata in srebra.
NOV PREOBRAT V VLADIVOSTOKU.
| Moskva, 4. aprila. (Izv.) Iz Čite poročajo: V Vladivostoku se je izvršil prevrat. Merkulov je pobegnil k Japoncem. Na čelo nove vlade je stopil Boldroj.
JAPONSKA IZPRAZNI SIBIRIJO.
London, 4. aprila. (Izv.) »Times« javlja iz Tokija: Japonska vlada se je orekla pogajanjem z boljševi-ško vlado v Citi in je sklenila, da umakne svoje čete iz Sibirije.
ANKETA JUGOSL. IN ČEŠKOSLOV.
INDUSTRIJ CEV.
Zagreb, 4. aprila. (Izv.) V najkrajšem času se priredi v Zagrebu anketa jugoslovanskih in češkoslovaških indu-strijcev v vprašanju inzemnjave industrijskih proizvodov.
Memento.
Politični dogodki, ki so se odigrali zadnje dni v Ljubljani in Pd deželi, sO glasen memento vsem političnim strankam z izjemo tiste, ki ji je bil memento ob enem nagrobnica.
Ti dogodki so pokazali, da med vodstvi strank in med množicami ni povsod tistega potrebnega najožjega kontakta, ki je prvi pogoj vsake uspešne politike. In vsled pomanjkanja tega kontakta se zdi, da je tu in tam vodstvo precej, precej daleč zadaj za množico, ki je bolj radikalna in si daje sarfM smer na levo. V slučaju, du vodstvo tega takoj ne uvidi, je mogoče, da dobimo v kaki stranki na mesto voditeljev in vodenih naenkrat dva tabora: nezmtnegS konservativnega in širokega radikalnega.
Videlo se je tudi, kaj se pravi delati politiko od zgoraj navzdol: da se vse(f4 peščica ljudi za mizo, se domeni, kaj ji je prav in potem pozove ta peščica s št* roko gesto narod in mu zakliče paietično: narod, sledi nam, mi edini vemo ka}! potrebuje država in ti, če pa ne greš z nami, je to znamenje, da si nezaveden> nehvaležen, separatist.
Kolikokrat smo že povedali na tem mestu, da je pravi politik tisti, ki instinktivno pregleda želje naroda in jih sprejme za svoje in postane tako vodnik naroda. Povedali smo tudi, kaj narod hoče in smo zato nastopali proti centralizmu, ker smo vedeli, da ga naš narod odklanja. Nič manj odločno nistrW povdarili, da če hoče narod najširšo avtonomijo, par ljudi pa, ki imajo slučajrtŠ moč, pa skrajni centralizem, da mora biti tukaj nekje fatalna napaka: ali nimtt dotična peščica ljudi sploh nobenega smisla za politiko, potem naj se ne vtikš vaji jo, ali pa ima smisel samo zase in ne za narod, potem naj pusti pri mirt narod, kakor bo narod pustil njih. In ker smo si upali povedati to večkrat itt jako odločno, so leteli na nas najhujši priimki, ki jih vsebuje državniški lekst* kon za blatenje. Danes je mogoče samo dvoje: ali smo pisali v smislu želja naroda, ali pa smo imeli tak upliv na narod, da smo vsega pokvarili. Niti eno nU$ drugo ni kompliment za naše nasprotnike.
Danes so že čisto jasne konture za slovenski blok, ki ga ne forsirajo to pot kaki nepriljubljeni kulturni delavci ampak zastopniki tistih stanov, ki jim je spodarstvo prva beseda v očenašu. Tudi niso niti kulturni delavci niti nismo ffU izžvižgali poslanca, ki je povdarjal po Belgradu, da je najnujnejše, da se Slo• vemja razdeli na dve oblasti.
Slovenski narod je začel še-le sedaj voditi pravo jugoslovansko in državno politiko. Prišel je v novo državo in se je vse do sedaj ni jasno zavedal, zato ji je samo dajal, ker je mislil, da mora biti tako. Zdaj pa se je zavedel, da je v svobodni lastni državi, od katere sme tudi nekaj zahtevati in ne sam0 dajati. To naj bo glasen memento vsem tistim, ki hočejo biti voditelji tega naroda.
Narodni soti jsl isti proti nasiljem na Hrvatskem.
NARODNI POSLANEC DERŽIC ZA TAKOJŠNJO UKINITEV TERORISTIČNIH METOD IN ZA KAZNOVANJE KRIVCEV.
Beograd, 4. aprila. (Izv.) Poslanec Ivan Deržič je vložil na ministra vojne in mornarice, nadalje na ministra notranjih zadev in na ministra pravde tri nujne upite radi batinanja hrvatskih kmetov in delavcev ob priliki raznih preiskav, ki jih izvršujejo deloma vojaki obmejne straže, deloma orožniki ali stražarji. Poslanec Deržič v svojih upi-tih navaja več slučajev in povdarja, da more privesti tako nasilno postopanje od strani državnih varnostnih organov v očigled razmeram na Hrvatskem državo h katastrofi, poleg tega pa se tako postopanje protivi pravnemu čutu
vsakega kulturnega naroda. Ravna to nasilno postopanje je eden glavnih vzrokov hrvatskega separatizma. Taka nasilstva škodujejo naši državi na znotraj in na zunaj in so poglavitni vzrok proti našemu državnemu edinstvu. Naše državne oblasti niso do sedaj pod-vzele nobenih korakov, ki so potrebni, da se tako postopanje odpravi in krivci, ki so jih povzročili, kaznujejo. Pos!. Deržič v imenu Narodno socijalistične stranke odločno zahteva, da se take metode takoj ukinejo in da se krivci najstrožje kaznujejo.
Genovska konferenca..
LLOYD GEORGE O KONFERENČNIH CILJIH: VZPOSTAVITEV MENIČNIH TEČAJEV, TRAJEN MIR IN PRIZNANJE RUSKE VLADE. PAŠIČ OSTANE V BEOGRADU?
London, 4. aprila. (Izv.) V poteku svojih izvajanj v poslanski zbornici je izjavil angleški ministrski predsednik Lloyd George, da je prva in najvažnejša naloga, s katero se mora baviti mednarodna gospodarska konferenca v Genovi, vzpostaviti menične tečaje. Drugo bistveno vprašanje, ki se mora rešiti na tej konferenci in ki je tudi predvsem pereče, je, da se vzpostavi trajen mir med narodi. Ako se morejo pod temi pogoji vzpostaviti mirovni od-nošaji z Rusijo, seveda lahko predloži tak predlog v odobrenje poslanski zbornici. Preden pa poslanska zbornica ne prizna ruske sovjetske vlade, ne more biti govora o političnem zastopstvu ali o diplomatskem priznanju ruske vlade. Dalje je izjavil ministrski predsednik Lloyd George, da je angleška vlada storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi sodelovala s Francijo glede tega vprašanja.
Beograd, 4. aprila. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič se še vedno ne more odločiti ali bi šel v Genovo ali ne, ker se čuti zelo utrujenega vsled napornega delovanja zadnjih tednov. Delegati so ga naprosili, naj se udeleži vsaj prvih sej genovske konference.
Rim, 4. aprila. (Izv.) V zunanjem odseku poslanske zbornice je izjavil mi« nister za zunanje stvari Schanzer o pripravah za konferenco v Genovi, da se bodo ustanovile štiri komisije, in sicer za ruska, finančna, trgovinska in prometna vprašanja. V teh komisijah bodo zastopane vse države. Konference ce v Genovi se udeleži 30 držav. Minister je utemeljeval, lakaj niso bile povabljene Turčijo, Georgija in Črna gora. Tekom svojih izvajani je' izjavil Schanzer, da antantna nota Nemčiji ne pomenja ultimata, ampak le poživile k ureditvi proračuna. Italija zasledujo na konferenci v Genovi politiko miru in omejitev oboroževanja, da se more vzpostaviti finan, ravnotežje v Evropi.
Praga, 4. aprila. (Izv.) Dunaj 0.60, Berlin 16.12S, Rim 284.50, Budimpešta 5.075, Pariz 490. London 236, Newyork 53.70, turih 1040.50, avstrijske krone 0.60, italijanske lire 281.50.
Zagreb. 4. aprila. (Izv.) Berlin 101—103, Milan 1710—1715, London (izplačilo) 1430 —1445. (ček) 1425—1435, Newyork (ček) 320—323, Pariz 2900—3000, Praga 626— 630,^ Švica 6300—6350, Dunaj 4.30—4.40, Varšava 9.25—9.75, Budimpešta 39.25—40. Valute: Ameriški dolarji 317— 31S.50, češkoslovaške krone 608—615. napoleondori 1025 “O, švicarski franki 6200—6,250. italijanske lift 1680—1700.
Beograd, 4. aprila. (lav.) London 3S?-“' 3S9.50, Pariz 740—0. Newyork 0—81.50, Ženeva 1570—o, Milan 428—430, Praga 156—0, Berlin 25.50—25.75, Dunaj 1.075—1.125, B11« karešta 0—62, Budimpešta 9.75—10.25. Valute: bolgarski levi 0—49.50.
Curih, 4. aprila. (Izv.) Berlin 1.675, Newyork 514, London 22.62, Pariz 47, Milan 27.35, Praga 9-775, Budimpešta O.Oo, Zagreb 1.55, Varšava 0.13, Dunaj 0.0675, avstrijske krone 0.07.
Berlin, 4. aprila. (Izv.) Dunaj 4.23, Budimpešta 37.65, Milan 1747.80, Praga 618.20, Pariz 30ie, London 1443.15, Nc\vyork 325.S4, Curih 6362.
Veliko umiranle.
V	Rusiji se ie otvoril grob, velik in prostran, kakor je prostrana ruska zemlja. In v ta veliki grob romajo ne Ksoči, tudi ne deset- in stotisoči. Milijoni romajo tja! Včasih je kratka njihova pot, včasih dolga, težkega trpljenja polna. Velik in mogočen je on in strašno je povelje njega, ki vodi vse te milijone in jim kaže pot k grobu, k strašnemu grobu ruskega naroda ob Volgi. Ali tam ne umirajo samo Rusi, tam umirajo ž njimi tudi Tatari. Rusi in Ta-itari, oboji slone tam ob Volgi, mogočni reki. Ob obrežju slone in votel je njih pogled. Vale se valovi mimo okostnjakov. Glad sloni ob obrežju in spremlja z otlim pogledom vodovje, ki prihaja iz daljav in gre v daljave. Prazno in pusto je obrežje, izžgano je polje.
15 milijonov jih čaka na smrt, med njimi polovico otrok. Mleko se je posušilo v prsih mater. 15 milijonov jih je bilo decembra lanskega leta. Sedaj jih grladuje gotovo 20 do 25 milijonov. Obširno je kraljestvo mogočnega kralja .Gladu in strašna je njegova oblast.
Bila je žetev lanskega leta, toda prazna so bila polja daleč na okoli, zlato klasje ni valovilo po prostranih poljih. Zemlja je rodila komaj desetino tega, kar so pričakovali. Koliko pa jih je bilo, ki so dobili vsega skupaj komaj 6—8 pudov žita. En cent žita za celo leto za številno rodbino 6—7 glav! Zalo* iz prejšnjih let ni bilo. Ljudstvo je Ostalo brez žita in brez živil. Roka je eegla po živini, ker tudi ona je delila MSOdo z ljudmi. In ko ni bilo več živine, 80' pričeli zapuščati vasi in šli na pot, na dolgo pot preko brezmejnih daljav mestom nasproti. Vsak dan so prihajali in dnevno prihajajo begunci pred gladom. Neznana sila žene gladujoče v mesta in tu polnijo ceste in pota. Čakajo in prosijo kruha. In ker kruha ni, ležejo trudni k počitku in nebrojno je število onih, ki obleže za vedno.
Ufa je eno izmed mest, ki leži v kraljestvu Gladu. Veliko in grozno je grobišče v Ufi. Od lanskega poletja so jih položili že 50.000. In dnevno jih pripeljejo 200—300 novih. Plitvi so grobovi neznanih, ki leže tam zmrznjeni in nagi. Zemlja jih objema, le napol zakopane, ker predolga je procesija in prečudni so grobarji. »Leteče sani« vozijo Skozi ulice in jih nabirajo, ki so obležali in potem gre pot k velikemu grobu. Septembra je umrlo v Ufi 6000 otrok. Starši niso imeli kaj, da bi dali otrokom in postavili so jih na cesto brez kruha in takrat je umrlo na tisoče nežnih otro-Skih bitij.
In Ufa je samo eno mesto v kraljestvu Gladu. Koliko je še drugih, ki poslušajo ječanje in gledajo prizore, ki si jih ne moremo predstavljati.
Tudi med vojno je trkal glad na vrata mnogih izmed nas. V premogovnih revirjih je vladal že neusmiljeno. Ni bilo kruha, ne krompirja. Otroci so kričali, matere begale ure daleč in iskale In prosile in često zaman. Grozen je glad.
Mrtvaška grozna pesem gladu plava tam nad širnimi poljanami na daljnem vzhodu. Milijoni kriče in prosijo pomoči. Ves slab je njihov glas, toda trga $rca.
Pomagajte! Bratje, do smrti izmučeni, prosijo usmiljenja...
Beegraisko pismo
Beograd, 1. aprila 1922.
Včeraj popoldne je odbor za redukcijo uradništva končal svojo raiogo in sicer točno v predpisanem roku. Na tej Seji je bilo sprejetih tudi več predlogov za Vlado, med drugim predlog, da naj Se čimprej izglasuje činovniški zakon. Pri tej točki je bil sprejet tudi dodatni predlog, ki ga je stavil poslanec Brand-ner, da naj se činovniški zakon izglasuje še pred volilnim zakonom, to pa zategadel, ker obstoja nevarnost, da se bo volilni zakon zavlekel; ker pa prida po sporedu, ki ga je predložila vlada, činovniški zakon na vrsto šele za volilnim zakonom, bi moralo na ta na-£in uradništvo še dolgo čakati na ta važni zakon, ki delajo z njim vladne stranke, osobito demokrati, humbug že tri leta.
Sklepi parlamentarnega odbora za redukcijo uradništva so težki, a kljub lemu se financijski odbor ne zadovolja-Va, ker je pričakoval, da se bo črtalo Se mnogo več. Mi smo že iz vsega po-četka izjavljali, da s takim načinom reševanja uradniškega vprašanja nikakor ne moremo soglašati. Kajti treba Je pomisliti na veliko socijalno zlo, ki se ustvarja s tem, da se na tisoče uradniških družin čez noč postavi na cesto. Ako je bila redukcija potrebna, bi se morala izvesti polagoma, da bi se s tem omogočilo odpuščenim uradnikom, da sl dobe druge možnosti za preživljanje sebe in svoje družine. Toda »mi živimo v jednoj bezpravnoj državi«, kakor se Je izrazil neki Dalmatinec, član odoora za redukcijo uradništva. Uradništvo se le pri nas sprejemalo po strankarski pripadnosti, sedaj pa se ga s hitro operacijo meče v največjo nesrečo.
Radovedni smo tudi, kako se bo po iKvrfieni individualni redukciji, Id io iz-
vrže mešane »stružne« komisije, razvijalo delo v pcedinih ministrstvih. Pritožba, ki «o prihajala skoro vsak dan od strani posameznih ministrov, ne dajejo nikakega dobrega upanja, ako pomislimo, da se je vršila redukcija celo pri ministrstvih, ki so se že doslej pritoževala nad premajhnim številom sposobnega strokovnega osobja, kakor pošta, železnica itd. Kar se železnice tiče, je treba povdariti, da se je redukciji odločno uprl posl. Deržič na predvčerajšnji seji, ob kateri priliki je prišlo do ostrega nastopa med ministrovim pomočnikom g. Iličem in posl. Der-žičem. Ilič je bil v taki zadregi, da Der-žiču ni znal niti odgovarjati tako, da so mu celo vladni poslanci delali opazke, češ, sedaj govorite, ko imate opraviti s poslancem, železniškim uradnikom.
Komisija za individualno redukcijo bi morala po našem mnenju predvsem odstraniti tiste uradnike, ki so brez vsake »kvalifikacije«, kakor n. pr. Adolf Ribnikar, ki je postal po prizadevanju demokratov preko noči uradnik v 4. čin. razredu. Če se že mora reducirati, naj se reducira pri poiitičarjih, ki so svoja mesta zavzeli brez strokovne usposobljenosti. Največja krivica bi bila, ako bi bil le eden strokovno usposobljeni uradnik odpuščen, a bi pri tem na svojem mestu ostal Ribnikar. Upamo, da se bodo komisije, ki imajo vršiti individualno redukcijo, držale prav-ca, ugotovljenega na sejah odbora za redukcijo uradništva. Sicer pa bomo vsak čas videli, pri čem da smo.
Danes opoldne je bilo važno glasovanje v narodni skupščini. Mislili smo, da bo opozicija prodrla s svojim predlogom, da se ima bivši vojni minister general Zečevič izročiti sodišču, ker je kriv, da je umrlo nad 300 rekrutov in da jih je težko obolelo okoli 6000. Toda vladne stranke tega niso hotele. Pa-šič se je izjavil v radikalnem klubu in Pribičevič istotako v demokratskem klubu, da »če izročimo Zečeviča sodišču, potem pridemo kmalu vsi na vrsto«. Zato so privolili v to, da se lahko izvoli neka anketa, ki naj raziskuje krivdo, ker vedo, da bodo v anketi oni sami odločevali in tako vse »zatušali«. Opozicija pa je stala na stališču, da se mora Zečeviča izročiti sodišču; če bi bil nedolžen, bi ga sodišče naravno oprostilo. On sam bi pravzaprav moral zahtevati sodišče, če se mu očita, da je kriv smrti nad 300 rekrutov in bolezni 6000 naših mladeničev, ako je res nedolžen. Sramota je, da so pri glasovanju odpovedali slovenski demokrati in samostojni kmetje, ker je vendar znano, da so med mladeniči bili tudi slovenski sinovi. Pa če bi tudi ne bili, je naša dolžnost, da se potegnemo za naše brate Srbe in Hrvate. Izmed slovenskih strank so odločno zahtevale, da se izroči general Zečevič sodišču sledeče Stranke: Slovenska ljudska stranka, so-cijalni demokrati in narodni socijalisti. Poslanci vseh teh strank so glasovali za to, da bi se krivec izročil sodišču, dočim so za vladni predlog glasovali demokrati in samostojni kmetje. Sedaj nastane vprašanje, ali imata tl dve stranki sploh še pravico stopiti pred slovenski narod?
Naravno, da se bo opozicija od sedaj naprej poslužila tudi vseh drugih sredstev in nadaljevala borbo proti krivcem, ki so upropastili naše rekrute, a najučinkovitejše sredstvo, da bi se postavilo Zečeviča pred sodišče, je zaenkrat propadlo. Moralni uspeh, ki ga je dosegla opozicija z obtožbo pa je kljub temu velik, ker bi vlada sicer ne pristala niti na anketo.
iMeic-Kljisiii m\m is ni S
Poslanca Deržič in Brandner sta izročila predsedniku narodne skupščine predlog za izpremembo zakona o dra-ginjskih dokladah, ker so bili s tem zakonom najhujše prizadeti nižji uslužbenci. Predlog glasi:
Gospod predsednik!
Za zakonima, sklenjenima od zakonodajnega odbora dne 26. decembra 1921. 1, štev. 124 in 306 zakonodajnega odbora narodne skupščine, so določene draginjske doklade za javne nameščence in uslužbence saobračajnih ustanov.
V	tema zakonima so zapostavljeni najhuje nižji uslužbenci, katerim se Je priznala osebna draginjska doklada po sledeči tabeli:
Javni nameščenci:
Razred:	I.	II.	III.	IV.	V.
Dinara:	16	14	14	14	14
Železničarji:
Razred:	I.	IL	m.	IV.	V.
Dinara:	19	18	18	18	17
Ta draginjska doklada nikakor ne odgovarja današnjim gospodarskim razmeram, ker je draginja vsled padca naše valute pri vseh življenskih potrebščinah narastla od jeseni 1921.1., za več kakor 100 odstotkov. Pripominjava, da je stališče zakonodajnega odbora pri sklepanju imenovanih dveh zakonov nižjih uslužbencev, bilo nepravilno, Nižji
uslužbenci, predvsem v vseh novih pokrajinah vršijo težko in odgovorno službo na samostojnih mestih. Opozarjava na dejstvo, da nižji uslužbenci tako pri pošti, policiji, finančni kontroli L t. d kakor predvsem na državnih železnicah vršijo zelo težko in odgovorno službo in so vsled nezadostnih službenih prejemkov izpostavljeni ne samo fizičnemu, temveč tudi moralnemu propadu.
Radi tega stavljava sledeči predlog:
Člen 7. zakona o draginjskih dokla-
dah za javne nameščence naj se spremeni po naslednji	tabeli:
Razred:	I.	II.	III.	IV.	V.
Dinara:	19	18	18	18	18
Člen 6. zakona o draginjskih dokladah za uslužbence saobračajnih ustanov naj se spremeni po naslednji tabeli: Razred:	I.	II.	III.	IV.	V.
Dinara:	21	20	20	20	20
Sprejmite, gospod predsednik, zagotovilo najinega posebnega spoštovanja.
Beograd, dne 3. aprila 1922.
Ivan Deržič m. p. Anton Brandner m. p.
Politične vesti.
X Zakonska novela o kraljevi civilni Usti. Vlada je predložila narodni skuščini zakonski predlog o povišanju kraljeve civilne liste, ki se glasi: 1. Civilna lista N. V. kralja Aleksandra se poveča na 24 mil., od teh se bo izplačevalo 18 mil. v dinarjih, ostanek 6 mil. pa v francoskih frankih. 2. Civilna lista velja od 1. jan. 1922 in se jo postavi v budžet za 1. 1922 3. To civilno listo ni mogoče povečati brez pristanka Narodne skupščine, niti zmanjšati brez kraljevega dovoljenja. 4. Zakon stopi v veljavo, čim ga skupščina sprejme in kralj podpiše.
X »Molčite vi, ki s takim delom sramotite stranko!« »Politika«, znano glasilo demokratske stranke, prinaša poročilo o seji svoje stranke, na kateri se je razpravljalo o obtožbi generala Zečeviča. V klubu samem je nastala opozicija, ki ji na-čeljuje predsednik demokratskega kluba g. Ljuba Davidovič, in k:	i
se je pridružila skupina srbskih poslancev iz bivše samostojne stranke. Demokratski ministri so zavzeli stališče vlade. O tem se je razvila tako ostra debata, da je g. Davidovič zaklical demokratskim ministrom: »Molčite vi, ki s takim delom sramotite stranko!« »Politika« sicer prinaša naslednjega dne demanti g. Davidoviča, češ, da ni izgovoril navedenega stavka, pravi pa, da je prejela svojo vest od tako uglednega člana demokratske stranke, da ni imela povoda dvomiti o njeni točnosti. Lepe razmere v demokratski stranki!
X Rusija za enakopravnost v Genovi. Excelsior« javlja: V nekem razgovoru je izjavil Čfčerin, da Rusi ne pridejo na mednarodno gospodarsko konferenco v Genovo niti kot zmagovalci. Rusija želi, da bi bile vse na tej konferenci udeležene države enakopravne. Rusija ne bo trpela, da se kršijo njene suverene pravice.
X L!oyd George o bodočnosti Rusije. Sin angleškega ministrskega predsednika, major Lloyd George je izjavil na neki skupščini angleške liberalne stranke, da je njegov oče
utrujen vsled svoje službe in pojde v Genovo le, ker smatra to za svojo dolžnost, da deluje za blaginjo Evrope. Lloyd George meni, da bo igrala Rusija še veliko vlogo, in da bi bila velika napaka, Rusijo izključiti od mednarodne gospodarske konference v Genovi.
X Sovjetsko zastopstvo v Berlinu. Kakor poročajo iz Berlina, je minister za zunanje posle dr. Rathe-nau dal tukajšnjemu sovjetskemu zastopstvu na razpolago poslopje na »Unter den Linden«.
X LIoyd George o gospodarskem položaju Evrope. Ministrski predsednik Lloyd George je v zadnji seji poslanske zbornice izjavil med dragim še to-le: Ni dvoma, da bi izprememba versailleske mirovne pogodbe, kar se tiče novih mej, izzvala nove gospodarske težkoče. Gospodarske desorientacije niso povzročile vojne odškodnine. Težaven položaj je pripisati dejstvu, da sta bili Francija in Belgija opusto-šeni. Ako bi se versailleska mirovna pogodba izpremenila, bi se bremena prenesla z ramen Nemčije na Francijo in Belgijo. Ako vztrajajo zavezniki na plačilih, ki presegajo plačilno zmožnost države, ki je težko trpela vsled vojne, bi se s tem pospešila kriza, ki bi se pa ne omejila samo na Nemčijo. Francija se ne more odreči pravici po odškodnini, ki jo je zajamčila versaillska mirovna pogodba.
X Potovanje angleškega princa. Waleški princ je danes dospel v Sin-gapore, kjer ga je prebivalstvo svečano sprejelo.
X Upor v francoskem Maroku.
V	mahiski dolini v francoskem Maroku so gorski prebivalci napadli francoske čete 700 mož in so vse pobili.
X Konec spora med Grško In Italijansko vlado. Grška vlada se je pri italijanskem poslaništvu v Atenah opravičila zaradi zaplenitve italijanskega parnika »Abbazia« in je izjavila, da ne bo nobenega Italijanskega parnika več zasegla. S tem je bil spor med italijansko in grško vlado končan.
Časopisni glasovi.
»Slobodna Tribuna« prinaša dr. Poli-teov članek o Zagrebu, kakršen je v svojem občinskem svetu. Nekoč je bil Zagreb jugoslovanski, danes je protisrbski. Večina ni dovolila, da govori demokratski obč. svetovalec. Vsled tpga so demokratski svetovalci zapustili občinsko dvorano in posnemali hrvatske poslance, ki so bojkotira-
li konstituanto, v kateri so se smatrali ma-jorizirane. Take so posledice nasilne in skrajne politike. Zagreb bi danes kazal svoje staro lice navdušenega jugoslovanstva, da ni bilo koruptne in nasilne politike demokratov in njenega voditelja Pribičeviča. To je veliki zločin g. Pribičeviča.
Gospodarstvo.
fCumamidi Srs naša valuta.
Kakor smo že javili, se je vršila konferenca vladnih strank, na kateri Je finančni minister poročal o zakonskem predlogu o regulaciji plačil v inozemstvo. Naglašajoč, da ima predlagan zakon dvojni namen, povečanje javnega kredita in izboljšanje naše valute, je navajal nekatere vzroke slabega stanja naše valute, med temi, da so razne banke preko Ljubljane v masah izvažale tuje valute iz naše države v priporočenih pismih, da Časopisje ruši naš kredit v inozemstvu ter da se nahaja, v Zagrebu središče agitacije, ki dela na vzbuditev nezaupanja v našo državo. Na te tri opazke g. finančnega ministra je odgovarjati, da je ravno on, ko je poštno ravnateljstvo v Ljubljani lanske jeseni zaplenilo priporočena pisma zagrebških bank z velikimi vsotami tujih valut, dal ukaz istemu ravnateljstvu, naj vrne dotična pisma prizadetim bankam, o čemer je podal narodni poslanec Brandner Interpelacijo v skupščini, na katero Je pa prejel odgovor, da Je bilo postopanje bank pravilno. Danes se pa finančni minister pritožuje proti izvažanju tujih valut preko Ljubljane v priporočenih pismih. Kar se tiče rušenja kredita v inozemstvu potom časopisja, je odgovarjati, da ne ruši kredita časopisje, ki kritizira slabo gospodarstvo v naši državi z namenom, da se isto zboljša, ampak, da ga ruši slabo državno gospodarstvo samo, katero vidi inozemstvo na vsakem koraku, ne da bi bilo potrebno, da ga šele časopisje opozarja na to. Ali bi morda hotel g. finančni minister, da časopisje k vsemu molči ter. s tem daje potuho naši držav-
ni upravi, da še globlje zagazi? Inozemstvo, ki ni slepo, bi imelo še manj zaupanja do naše državne uprave, ako bi videlo, da javno mnenje molče odobrava slabo državno gospodarstvo ter da torej ni upanja, da bi se isto moglo kdaj zboljšati. Kar se tiče Zagreba, kjer se nahaja središče agitacije, ki da dela na vzbuditev nezaupanja v našo državo, je to pač rak-rana vsega našega neugodnega političnega in gospodarskega položaja. Ali tudi tu pada krivda velikim delom na vlado in na vladajoče stranke, ki hočejo z nasiljem izvesti parcelacijo Hrvatske, s čemer dosegajo učinek, da se hrvatski narod, ki se je po prevratu s takim navdušenjem oklenil ideje ujedinjenja v jugoslovansko državo, vedno bolj in bolj odtujuje tej ideji. In to, ni dvoma, vpliva na oceno naše valute v inozemstvu huje, nego vsi drugi momenti Zločin na državi in na njeni valuti počenjajo torej v veliki meri tudi oni, ki ne iščejo sporazuma z večino hrvatskega naroda in ki hočejo v hrvatskem vprašanju z glavo skozi zid. — Toliko na tri omenjene razloge slabega stanja naše valute, ki jih je navajal g. finančni minister. Čudno je pa, da je g. finančni minister, ki se je vrgel na Ljubljano in na Zagreb, popolnoma pozabil na beograjsko čar-šijo, ki je v zadnjem času največ škodila naši valuti s tem, da Je uvozila v našo državo ogromne množine nepotrebnega luksuznega blaga, katerega danes ne more plačati. Za to čaršijo g. finančni minister ni imel žal-besede; nasprotno skuša jo rešiti na škodo vseh državljanov z zakonom o moratoriju, kateri zakon bo naš kredit še bolj zrušil, ako bo sprejet — JI nadalntem svo-
jem govoru, s katerim Je g. «na"čj|rtJ
nister priporočal, da se sprsime * torij, je isti naglašai, da je gon;a p našemu kreditu popolnoma neupia na, češ, da imajo vse druge zavezn -države v prometu mnogo več Papin, tega denarja, nego mi, ki imamo v o toku samo 4 milijarde 600 milijonov narjev. Navajal je v dokaz te trditv številke Angleške, Amerike, FrancUe, Italije, Belgije in Češkoslovaške. ^ tem pa je pozabil povedati, koliko odstotkov novčanic je izdanih v omenjenih državah na podlagi izposojil države in koliko odstotkov na podlagi eskomp-tiranja dobrih trgovskih menic. Ako d bil g. finančni minister pojasnil tudi t^ razmerje, bi bil moral priznati, da nobena navedenih držav nima tako visokega odstotka novčanic izdanih na PO-dlagi državnih posojil, kakor naša. In je odločilno, ne pa množina *z^aIr!l novčanic sploh. In še nekaj je pozabil gospod finančni minister povedati in je, da so vse navedene države v zadnjih dveh letih konsekventno nižale obtok novčanic, dočim se je pri nas do zadnjega časa obtok novčanic rapldno višal. Šele v zadnjem času je opažati V tem oziru zastoj, če se bo ta zastoj držal več časa in če bo sledilo zmanjšanje obtoka novčanic, se bo moglo na* dejati počasnemu ozdravljenju naše va-lute. Ker je gospod finančni minister že omenjal Češkoslovaško z obtokom 12 milijard novčanic, moramo najprej omenjati, da Je obtok novčanic tam padel od omenjene vsote na 10 milijard. Nadalje je omeniti, da se ne sme primerjati številke 10 milijard češkoslovaških kron z našo številko 4600 milijonov dl" narjev, ampak z našo številko 18.400 milijonov kron; kajti kljub umetni re* laciji 4 : 1 je podlaga našega obtoka novčanic, vsaj po več nego dve tretjini ista, kakor ona češkoslovaškega, t j. krona. Slednjič je pa naglašati, da ima Češkoslovaška urejene finance, urejen železniški promet, vzorno poli* tično upravo in, kar je glavno, aktivno trgovinsko bilanco. Pri nas je pa vse to ravno narobe! Gospod finančni minister naj se torej ne čudi, da inozemstvo tako pesimistično presoja našo valuto. Ko bodo odpravljeni vsi navedeni vzroki, ki tlačijo našo valuto, se ista dvigne do višine, ki odgovarja naši go-spodarski moči, prej pa ne. Z umetnimi sredstvi se trajno zboljšanje naše valute ne da doseči.
+ Ljubljanski trg. Na ljubljanskem mesnem trgu se je razvilo na podlagi svobodnega določanja cen od strani mesarjev bujno navijanje cen. Trditve, da bo ukmjenje maksimalnih cen ugodno vplivalo na trg vsled ostrejše konkurence, so se izkazale baš z nasprotne strani. Prosto določanje cen od strani mesarjev povzroča komodno nakupovanje živine. Sobotne cene na trgu so sledeče: Za goveje meso se zahteva 48 do 64 K kg; vzlic tem cenam je še vse polno slabega blaga. Telečje meso se je brez tehtnega vzroka podražilo od 48 na 52 K pri posameznih mesarjih. Svinjsko meso 70 K kg. Drobnica je cenejša; koštrun kg 30 do 36 K, jagne 40 do 44 K, kozličevlna 50 kron. Na podlagi teh rezultatov je jasno, da imamo pričakovati v bodočnosti še nadaljno poljubno dviganje cen mesu, vsled tega je neobhodno potrebno zopetno trezno maksimiranje cen, kajti brez dvoma se lahko trdi, da Je 1« maksimiranje cen od strani avtonomnih občin in okrajnih glavarstev bistveno pripomoglo k temu, da od poloma do najnovejšega časa niso mogle cene tako rasti kot bi sicer rasle v nasprotnem slučaju. Za popolno svobodo trgovanja na trgih še časi niso dozoreli. Občinstvo naj pa samo vsaj toliko pomaga, da ne bo slepo kupovalo brez ozira na cene in kvaliteto. — V ostalem je trg dobro založen. Pričakujemo, da bo še to jesen trg divjačine in ribi* trg obilno založen z različnim blajo®* kar je sedaj v Ljubljani močno primanjkovalo. — Na trgu se je pojavilo obilo različne zelenjave, kar omogoča precejšno izbiro. Cene padajo! — Cene moke bazirajo na ceni 26 K za St 0* najslabša Črna moka 23 K, kaša 22 K, Ješprenj 26 K, otrobi 10, koruzna moka 19, oves 14, fižol ribničau 15.50, prepe-ličar 19.50, leča 40, pšenica 18.50, ** 17.50 K. Špecerijsko blago ne kaže oo prejšnjega tedna bistvenih izprememo-Mleka za enkrat še primanjkuje, Ut®* 11 K. Trajalo bo najbrže še precej časa predno bo organizacija mlečne aprovizacije Ljubljane dospela do onega viška, ki ga zahteva vsako mesto glede množine kot kakovosti. N® tem polju se je treba boriti t našo **• starokopitnostjo in pomanjkanjem ke življenja zmožne organizacije po d*5 želi.
-F Dobava sena. Komanda divizijske oblasti v Ljubljani	*
interesente, da stavijo dne 8. aprila •
1.,	ob 10. uri predpoldne iutendan komande Dravske divizijske oblasti v smene ali ustmene ponudbe ^lede , bave sena. Predmetni oglas je v pl* . trgoske in obrtniške zbornice v ^ ljani, pogoji pa pri Komandi ura divizijske oblasti V Ljubljani to*6 tojfo tu vsOEktfi*
Dnavna vesti.
T Draginjeke doklade državnih želez-
5 v	železničarskih	krogov nam pi-
so državnim uradnikom in zbencem po tolikem času, že meseca H«31]3- dovot;iene v'šje draginjske dokla-’ sedaj^ izplačali, smo dobili srečni usluž-enci dri. železnic le kot blažev žegen ne-brzojav, da bodo, ako bomo prav pridni pokorni, tudi za nas enkrat napravili za-on o novih dokladah »na skupocu«, najbrž *	Binkoitih,	ko	bo sveža salata
loki? Poceni. Te železničarske pare že anko počakajo nekaj dalje časa, saj imajo toliko ugodnosti, med drugimi tudi to, n *5eJa“k0 P° režijski ceni vozijo iz mest na deželo po sveži zrak, kar je baje cenejše kot mleko in kruh. Uniforme sedaj tudi Potrebujemo, saj bo kmalu toplo vreme, j.0,.. ?mo lahko hodili v opankah in »ko-•uijici«. Iz teh ozirov nam bodo tudi premog nekoliko podražili.
Dnevnice poslancem se zvišajo. Mi-
S! , svet je odobril, da se zvišajo poganske dnevnice za 60 Din.
.. ~ Uvaževanje naše države v inozem-
i *,ov°dom Leipciškega velesemnja je Qai odbor tri lične snopiče pod naslovom Eho« izključno za Jugoslavijo, v . s.°.Pr*nesl' raznes trokovne članke n-Jv,nic' *n cirilici. V zadnjem snopiču je nS ° pisan' članek »Jugoslavien«, kjer asteva vso naravno produktivnost naše _ ®ve,,ter zaključuje: »V splošnem je Ju-držav * vse^ vrst surovin zelo bogata
j. ~ našega poslanika v Washingto-
•ju. bo imenovan g. dr. Tresič-Pavičiči sc-Poslanik v Madridu.
. Dolarska sraka v Zagrebu. Policija i*rna£ . ,nekega poštnega uslužbenca, ki je lar'3 *2 ne^ega ameriškega pisma 10 do-,ey* Zagrebška poštna uprava pazi zad-je case posebno na pisma iz Amerike. gk Lakota v Rusiji. V nekem herzon-ejn predmestju je neka mati baje zaklala ^ ® Sv°ja in enega tujega otroka. Oblast je OTnaj preprečila, da je ni ljudstvo linčalo. c r20riu je 20. marca umrlo 78, 26. mar-*Ž4 oseb od lakote. s	Pomanjkanje srednješolskih profe-
■orjev. Za šolsko leto 1922/23 je razpisanih V ««• srednjih šolah in učiteljiščih v Slo-0ln 3S služb profesorjev.
Delegacija ministrstva financ v »ter n*. objavlja uradno: Gospod mini-finance je dovolil, da se sinejo ži-jj: 1 Potni listi (stočni pasoši) stare emi-pp “Porabljati, dokler se popolnoma ne liai i’ s P°Sojem, da se na njih dolep-»ta U k* ^o iznosa takse iz tarifne popa V- 110 taksne tarife. Nalepljene kolke Je uničiti na predpisani način z urad-niIa Pečatom.
jj . Vlom v litijski konzum. Zadnjo soden? i^e vlomljeno v prodajalno soc.
mokratskega konzuma v Litiji. Vlomilci ^ Odnesli za pol milijona kron blaga.
J~~ Razne nesreče. Ključavničarju Fran-1? Bretonceljnu pri »Zebljarski zadrugi« v T^opi. je pri delu odletel košček železa v ?esno oko in mu ga nevarno poškodoval. Tatija Ostanek posestnik iz Strnca pri Planini je v svrho razširjenja ceste razstreljeval skalovje z dinamitom. Dinamit je predčasno eksplodiral in mu raztrgal desno to-
— Leopolda Stenica je pri čiščenju ži-P* zgrabil stroj in inu zmečkal mezinec n<i ***» roki.
•. — Glavo mu je razsvetlil. V Trbov-“ ®ta se rudarja Češnovar Josip in Klop-Matija sprla med seboj. Med prepirom gCeŠnovar zgrabil svetilko in udaril KV>p-tako silno po’ glavi, da je moral v bol-
U, .— Snežni viharji na Angleškem. V
alesu divja močan vihar in silovito pada
1-8. Pri tem je izgubilo 6 ljudi svoje živ-»ienje
. — Štrajk zdravnikov. Na Nižje Avstrij-so začeli 1. aprila štrajkati vsi sluz-^joči občinski zdravniki.
— Velika nesreča v rudniku. V nekem ^dniku pri Ratiboru je izbruhnil velikan-**’ Požar. Dosedaj so rešilci spravili iz golega rudnika 16 mrtvih in 38 poskodova-
dočim je v jamah še blizu 400 rudarjev.
— Hrvatje v Burgenlandu so si usta-?°vili »Krščansko hrvatsko kmečko stran-
Za predsednika je izvoljen župan Ma-v Unter Pullendorfu.
— Na smrt obsojeni učitelj. Praska porota je obsodila na smrt na vislicah uči-|*‘ia Janouška, ki je v Lužnah umoril in 01 Opal svojo koleginjo.
— Visoka šola za telovadbo. Češkoslovaška vlada je sprejela v državni proračun S*trt milijona kron za ustanovitev visoke *9le za telesne vaje.
_ — Velikanski zapuščinski davek. Ame-r5*ki milijarder Astor je zapustil tako °8romno premoženje, da so mu predpisali t a* samem davku 90 milijonov dolarjev.
— Pisemske znamke z reklamo. To no-»'Oit je ravnokar upeljala angleška poštna ?prava, ki je izdala pisemske znamke z va-“Uom na veliko industrijsko razstavo v Londonu. Reclama je natisnjena na gumi-
strani.
— Celi občinski svet obsojen zaradi ponarejanja denarja. Zaradi pomanjkanja ?roblža so po prevratu rznr večie občine L*^ale svoj »zasilni« denar, tako n. pr. Mubljana, Maribor, Zagreb itd. Isto je sto-
^udi občina Solnhofen na Bavarskem iždala drobiža za 12,600 mark. Ker pa ™ naprosila za državno dovoljenje, so bili ®*daj župan in vseh osem občinskih svet-®**ov obsojeni zaradi ponarejanja denarja 7* LM.000 mark globe ali vsak na 1 leto Wc,
Llubllana.
, .Danes se pripelje z brzovlakom, ki pri-iz Prage v Maribor ob 14. uri 14. minut ?*nator C. S. R. Vaclav Klofač, ki je pred *» leti ustanovil Narodno socijalistično •Uanko na Češkem, kateri še sedaj predse-Na kolodvoru ga pozdravi v imenu •J^rlarnentamega zastopstva NSS narodni Poslanec Ivan Deržič, v imenu načelstva ”SS pa g. Fakin Zorko, v imenu maribor-Ite krajevne organizacije NSS celokupno •^edsedstvo krajevne organizacije, j , =*= Zvišana davSčina na prenočišča v JUbljanl. Pokrajinski namestnik je izdal ®?^dbo, po kateri sme ljubljanska mestna |P,«na pobirati do konca t. 1. zvišano dav-- no 30 odstotkov čiste oddajne cene od ®r®nočišč. Od te davščine pa mora mestna »ki °dstopiti 22 odstotkov šolskemu ■Kladu osrednje zveze gostilničarskih za-Srug za ustanovitev redne gostilničarske ‘e v Ljubljani.
V	izpraševalno komisijo za sloven-stenografijo na srednjih šolah so imenovani višji nadzornik dr. Janko Bezjak za Stedsednika, ravnatelj Fran Novak, prof. VOsip Marn in prof. Jernej Pavlin v Št. Vi-izprašujoče člane, profesorji Alojzij J,®vcar, Ivan Dolenc in Adolf Robidn pa za ")>n namestnike.
= Prakdčni kurzi češkega jezika bodo
otvorjeni dne 7. aprila 1922 ob 19. (devetnajsti) uri v risalnici vitje realne šole, I. nadstropje, Vegova ulica. Bližja pojasnila, pogoji kakor tudi vpisovanje istotam, pred 19. uro. Poučeval bo lektor češkega jezika na ljubljanski univerzi.
= Tatvina obleke. Kontrolorju fin. dež. blagajne g. Fr. Bregantu, stanujočemu v Knafljevi ulici 15, je bila iz dvorišča ukradena rjava suknena obleka.
= Nov kinematograf. Pretečeno nedeljo je društvo kino-operaterjev otvorilo na bivšem kolesarskem dirkališču v Tivoliju. Poslopje je popolnoma preurejeno in predstave se že redno vrše.
Javno ljudsko knjižnico v Murski Soboti ustanovi odbor družine »Sloga« iz Celja.
Imenovanja v učiteljstvu. Za učiteljico pri Sv. Jurju je imenovana gdč. Elza Čad, za pom. učitelja v Križevcih pa je imenovan g. Stanko Kiferle.
Maribor.
Pogreb knezožkofa dr. Napotnika se je
vršil 3. aprila ob ogromni udeležbi ljudstva. V sprevodu so šli zagrebški škod dr. Bauer, ki je vodil pogrebne obrede, ljubljanski škof dr. Jeglič, škof iz Gradca dr. Schuster, škof djakovski dr. Aksimovič in škof dr. Karlin. Sprevoda se je udeležilo najmanj 7000 ljudi, dočim ie bilo po ulicah do 15.000 ljudi. Voj. oblast je zastopal pri pogrebnih svečanostih general Dokič in pokrajinsko upravo kr. namestnik Ivan Hribar.
Vsakemu svoje. Pri pogrebnih svečanostih pok,- knezošlcofa je pel v stolni cerkvi zbor Glasbene Matice, kar ni bilo nikjer omenjeno; to pa radi tega, da ne bi kdo mislil, da ima mariborska stolna cerkev tako dober zbor.
Morilec 2ivko porailoščen. Morilec svoje žene in ?trdka !?rv':o, ki je bil trikrat pred poroto in s ;ič obsojen na smrt. je pomiloščen v uo letno težko ječo.
člani varaždinskega me&taega gledališča bodo gostovali v Maribora dne 6., 7. in 8. t. m.
Zdravniško društvo v Mariboru je podarilo mesto venca na grob člana in tovariša dr. Turšiča iz svojega pogrebnega sklada vdovi šestnajsttisoč kron.
Zverinstvo. Neki Peter L. iz ljutomerske okolice je svoje dete, ki se ni hotelo umiriti, prijel tako brutalno, da je umrla. Ko so prišli sosedje, je otroku tekla kri iz ust in »osa.
Nesreča na železnici. Blizu St. lija je vlak povozil dva moška, ki sta šla po progi. Eden je mrtev, drugi pa smrtno ranjen. Pri mrtvem so našli listine ua ime Al. Danjko. Najbrž sta bila tihotapca.
Nova tovarna. Češka tvrdka šouky zgradi blizu klavnice tekstilno tovarno.
Ogaben prizor je bil v nedeljo ponoči v veži vinske trgovine Pugel-Rossman, kjer je ležal neki pijanec tako tTd, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnišnico.
Po Maistrovi in Kolodvorski ulici leže že kakih 14 dni kupi blata in čakajo menda poletja, da se zopet spremene v prah. Še na deželi poskrbijo pravočasno voze, da odstranijo take kupe, zakaj v Mariboru ne?
Okraden je bil tukajšnji davčni izvrševalec g. Jožef Berger, na tuk. kolodvoru, ko se je vračal iz Gornjega grada. Vzeli so mu denarnico, v kateri je imel večjo Vsoto denarja, večinoma lastnino drugih strank.
Podružnica Slov. plan. društva v Mariboru ima v pondeljek 10, apnla v kmečki šoli Narodnega doma svoj letni občni zbor.
Nedavno Je imel general VVrangel, zadnje upanje nekdanjih ruskih mogotcev, v Novem Sadu velecarističen govor. Pred kratkem ie počastil Ljubljano njegov emi-sar Grigorlj Inozemcev, član najrazličnejših generalnih štabov ruskih >patr!jetov« in tzv. vojni korespondent, da nas pouči o stremljenjih ruske emigracije v Jugoslaviji. Seveda nam ni razodel teh stremljenj odkritosrčno kakor se spodobi za >brata Slovana*, temveč nam je pripovedoval, kako so se »najboljši« sinovi borili prot! lastnemu narodu, kako so hodili po pomoč proti svojemu narodu v Pariz, kako so se družili s prejšnjim zakletim sovražnikom Nemcem v Ukrajini ln to vse za »veliko idejo«, da se vzpostavi nekdanja mogočna Rusija.
Podrobno se je pečal nekdanji vojni korespondent s Kerenjskim in ga nam pokazal v najboljši luči. Morda so bila njegova očitanja upravičena, vendar je iz njih jasno odsevalo nerazumevanje celotnega takratnega položaja, ker ni mogel niti doumeti ideje za katero se je boril socijalnl revolucionar Kerenjski. Spodtaknil se je nad tem, da je Kerenjski proglasil Kornl-lova za izdajico domovine takrat, ko je ta korakal proti Petrogradu, da vzame v svoje roke diktaturo in strmoglavi takratno meščansko vlado. Naš govornik Je pošiljal Kornilova v Petrograd samo zato, da ■»pomiri« z orožjem razburjene delavske množice ter vzpostavi red in disciplino. Raz-ven tega nam je naslikal urnik dobrovolj-skih Čet pred dobro organiziranimi rdečimi četami in orisal neprestane spore med posameznimi generali in kolovodji, ki so predvsem zasledovati zasebne koristi Na koncu pa Je apeliral na našo slovansko zavest pri čemer pa je pozabil omeniti, da je stara caristična Rusija podpirala zloglasni Londonski pakt ter se tolažil z upanjem, da se ruski emigiacijl vendar še nekoč posreči, da »osvobodi« ruski narod.
O pomenu in velikem delu ruske revolucije nam ta najboljši sin svojega naroda ni znal povedati niti ene same besedice.
Namen predavanja je bil vzbuditi zanimanje za pustolovščine naperjene proti Rusiji, kar se pa govorniku ni posrečilo.
smernice, ki so se obravnavale na današnjem zboru.
Ob 3. uri popoldne je bilo v veliki dvorani »Narodnega doma« predavanje »o srbskih familijamih zadrugah«, katerega je oskrbel g. vladni svetnik E. Lilek. Islet na Stari grad se je moral vsled slabe poti opustiti.
Zvečer se je vršila istotako dobro uspela zabava v veliki dvorani »Narodnega doma«, pri kateri ste se igrali dve igri. Vsem udeležencem zbora, bo ta dan ostal gotovo v prijetnem spominu!
11V
Ce9i@.
Celje, 2. aprila 1922.
Današnja nedelja je bil važen dan za razvoj in pokret organizacije narodno-so-cijalistične omladine. Postavil se je v našem starodavnem Celju temeljni kamen novi organizaciji, ki ne.j preprede sčasoma celo našo državo.
Z jutranjimi vlaki so prišli delegatje z raznih krajev tako z Ljubljane, Kočevja, Trbovelj, Šoštanja, Št. Pavla
Simrt Isi turSstlka«.
Zagrebške nedeljske tekme: Concordia-Victoria 10:2 (4:1), Hašk-Ilirija 3:1 1,1 ;o).
Beogradske nedeljske tekme: Jugosla-vija-Slavija 7:1 (a:i). B. S. K. Vardar 2:0
Dunajske nedeljske tekme: Sportklub-
Rapid 3:2. Gledalcev 40.000, dohodkov 12 mil. kron. Postava Sportkluba: Kanhšiuser, Beer - Teufel, Zanki - Lovvak - Plank, Giebisch - Hans - Karl - Hergeth -Vvunsch; moštvo Rapida: Pauler, Dittrich - Nitsch, Neubauer - Brandstetter - Klar, Wessely -Bauer - Kuthan - Witt.ka - Wondrak. Arna-teuri - Rudolfshflgel 2:2. Hakoah-Floris-dorf 2:2. Waker-Wiena 3:2,
Gradjanski je tudi V tekmi z barcelonsko Europo podlegel in sicer v soboto 2:4, v nedeljo pa 2:3. Pri poslednji tekmi so ju-goslovenski nogometaši igrali s trem: rezervami. Ker se nahaja Europa v prvenstveni vrsti tik za S. K. Barcclono, smemo imenovati poraze Gradisnskega častne.
Gradjanski nadaljuje turnejo po Franciji. Vsled dobrega izida z S. K. Barcelono je Gradjanski sprejel nove tekme s francoskimi klubi. V Španiji igra še s F. C. Evropo v Barceloni, na kar odpotuje na Francosko. J. N. S. je turnejo že dovolil in podaljšal igranje Vragoviču in Mantler-ju. Na povratku v domovino igra Gradjanski tudi v švici.
Dunajski Slovan v Pragi: V nedeljo je igral drugorazredni Slovan iz Dunaja proti praški Sparti in dosegel nepričakovani častni rezultat 1:2 (v korist Sparte).
Prvak Nemčije Sp. Vg. Furth je podlegel Slaviji z 4:2.
Plavalne svečanosti ob priliki kraljeve poroke. Plavalni savez SHS v Zagrebu je naprosil beogradski plavalni klub »Beograd«, da prevzame pripravljalna dela za ustanovitev Bcogradskega plavalnega pod-saveza. Savez namerava o priliki ženitvenih svečanosti prirediti v Beogradu velike plavalne tekme za prvenstvo Jugoslavije. Savez računa na 200 plavalcev. Obenem bi se vršile velike NVaterpolo-tekme. Ker bi bile priprave \z Zagreba nemogoče, zato urgira Saves ustanovitev beogradskega plavalnega podsaveza.
S.K. »Jugoslavija« v Beogradu je imela 26. marca 1922 svojo redno glavno skupščino, na kateri je bil v odbor izvoljen tudi bivši predsednik »Ljubljanske športne zveze« dr. Žižek.
V	Celju je S. K. Ilirija (Ljubljana) zmagala v tekmi z S. K. Celje 11:0 (polčas 7:0).
Glavna skupščina Športne zveze se je
vršila v ponedeljek ob 8. uri v sejni dvorani ljubljanskega magistrata. Skupščino je otvoril in vodil podpredsednik g. Goreč. Iz posameznih poročil je razbrati, da se je športno gibanje v Sloveniji v vseh panogah znatno razvilo, ter da so v mnogih pa-
a tgr raznih	■	-
drugih industrijskih strani. Na kolodvoru	T™?1
daj.« Zbor jih je moral nonoviti. Poslušalci so bili z izvajanjem i»rav zadovoljni in so vsako točko sprejeli z glasno pohvalo. Koncert ni bil predolg in je napravil ugoden utis. G. pevovodju so pevci in pevke poklonili lep šopek s trobojnicami. Želimo ^Slaviji« vztrajnosti in uspehi ne bodo izostali. Pevska društva, ki spe naj pa »Slavijo« posnemajo in naj se po njenem vzgl^ du zbude v novo, prerojeno življenje.
Koncert prof. konservatorija g. Jan« Šlajsa, ki se je vršil v soboto v Filharmonični dvorani, je izpadel slabo. Dvorana je bila prazna, razpored koncerta tudi ni bil povsem srečno izbran. Najbolj je ugajala Cesar Frankova sonata, ki se je izvajal« v stilu komorne glazbe, dasi njena vsebin« nikakor ne soglaša z utrujenostjo in ne-gibčnostjo, s katero je bila podana, \endar ima vsaka razlaga, tudi Štajsova, nekaj zase, osobito, kadar js dosledna in z jasnimi občutji zanesena. Maks Bruchov koncert v g-molu postaja vulgaren in zastarel, zato je bila vsa virtuoznost brez liaska. V smislu našega prvega poročila bi še enkrat opozorili da v Ljubljani ni razumevanja za artistične nastope in da bi g. Šlajs s so-natnhni večeri, kakoršne smo nasvetovali, najboljše pogodil svoje zmožnosti in pa dojemljivost naše glazbeno interesirane mladine.
Premrlove varijacije v es-durju. O tem novem orkestralnem delu skladatelja St. Premrla, ki se bo izvajalo na pondeljk. konc. dr. Čerinovegi ork. piše kritik dr. Kimovec sledeče: Premrlove Varijacije v es-duru so izvirno delo, ki po svojem prvotnem osnutku potekajo iz časa njegovih konzervatorijskih študij. Zložene so bile leta 1906, in sicer za klavir. Bilo jih je štirinajst. Med vojno leta 1913 jih je^skla-datelj instrumentiral, pri tem pa izločil tri variacije, tako da jih je sedaj samo enajst. Tema je izvirna, izrazita, kratka in preprosta. Variacije podajajo temo bodisi melodično - olepševalno, bodisi harmonično poglobljeno, bodisi ritmično, predvsem p« orkestralno predrugačeno. Tema je zložena v duru, nastopi pa parkrat tudi v molu: v tretji in deveti varijaciji. Varijacije 90 izvečine vsakatera odstavek zase, samo četrta in peta, in pri sklepu deseta in j enajsta nastopita združeni. Varijacije »e drže v začetku obsega teme, razmaknejo se ::ii deveti varijaciji (Latgo) in pri djih dveh varijacijah (Allegreto in Presto) v bolj široko zasnovano črto. Delo je jedrnato, kleno v obliki ter jasno v izrazu. Kot prvo delo te vrste na polju slovenske glasbe zasluži zanimanje in upoštevanje. — Premrl je med vojno zložil tudi varijacije za klavir v E-duru. Premrla že dosti poznamo kot skladatelja, ki je oblikovno vedno vzoren, v instrumentaciji jasen in zelo spreten; posebno ljubi blesk trobil in romantično mehkobo pihal; pričujoče varijacije se nam zde doslej njegovo najboljše instrumentalno delo, ki je vredno vse naše pozornosti.
Iz gledališke pisarne. V torek, dne «. aprila vprizore balet v petih dejanjih »Ba-jaja«. Bajen libreto, katerega dejanje _se godi v kraljestvu pajkov, na dvoru princese, v čaški vasi, pei turškem paši m pri ciganih, sta sestavila A. Forman _ in A. Berger. Glasbo je zložil znameniti češki skladatelj Henrik de_Kaanx, priznan pia^ nist, pedagog ter večletni ravnatelj pra« škega konservatorija. Njegova dela uživa** jo. Njegova dela uživaio v glasbenem sve* tu spoštovan ugled. Glasba »Bajaje« im* resno umetniško vrednost. Dirigira Ai Neffat.
Poslovilni koncert komornega kvarteta »Zika« je danes v sredo zvečer v mali dvorani »Uniona«.
Zabavni večer »Bratstva« ki se Je vršil v nedeljo zvečer v »Narodnem domu«, je uspel v, vseh ozirih izborno. Obe predstavi ste izpadli izborno. Prvo igro »Skol-ski nadzornik« so nam igrali v srbskem narečju nadvse izborno člani ljubljanskega »Bratstva«. Drugo igro »Kakšen gospod — takšen sluga« pa so igrali člani celjskega »Bratstva«. Igralo se Je v obeh igrah Izborno in so nam obe nudile mnogo zabave, posebno še druga. Po igrah le sledila prosta zabava s plesom, pri kateri so svirali ljubljanski tamburaši. Zabava je bila prijetna. Obisk večera je bil mnogoštevilen.
Saduo drevje pri nas vkljub hladnemu vremenu že skuša cveteti. Posebno marelice na sončnih krajih že cvetijo. Tudi drugo sadno drevje že močno poganja zelenje.
Protidraginjski shod je imelo celjsko delavstvo v ponedeljek popoldne v gostilni »Zeleni travnik«.
Zaprte trgovine. V ponedeljek je bilo, kakor drugod, tudi v Celju vse zaprto. Zaprte so bile vse trgovine in obrati, razum nekaterih manjših izjem. Tudi pri manjših obrtnikih je delo počivalo. Odprte so bile samo gostilne in kavarne.
Umrla je zasebnica Pavla Slaček v starosti 73 let. — Pokojna je bila znana dijaška gospodinja v Celju.
Novo tvorniško poslopje za ključavničarsko obrt je pričel graditi na mariborski cesti tovarnar I. Rebek. Stavba bo stala zraven bivše Roserjeve hiše, katero je Rebek nedavno kupil.
Ženska krajevna organizacija NSS *t namerava kmalu ustanoviti v Celju.
Primor!®.
Umor v železniškem predoru pod Ko-
lonjo. Nedavno smo poročali, da so našli v predoru pod Kolon: o umorjenega neanaue-ga mladeniča. Sedaj se je dognalo, da je bil to 20 letni K. Teteschi, član vlomilske družbe, katerega so umorili njegovi tovariši iz strahu, da jih izda sodniji.
Podpore brezposelnim so se začele nakazovati s 1. aprilom tudi v Jul. Benečiji. Podpore pa znašajo le 30 do 9} Ut mesečno.
Dijaška Matica bo baje ustanovljena le za dijaštvo, ki študira v Italiji. Proti temu že protestirajo primorski dijaki na Dunaju.
Predrzni vlomilci. Poštni uslužbenec Bernardis je našel ponoči v uradu poštnega ravnatelja v Trstu tri može, ki so mirno vrtali veliko blagajno, v kateri je bilo čez 100.000 lir. Vlomilci so pobegnili.
Prekmurle.
Obrt v Prekmurju. Vseh obrtov je v Prekmurju po najnovejšem štetju 4218, od teh jih je v Murski Soboti 324, v Dol. Lendavi 236, v Turnišču pa 165. Te številke kažejo, da se Prekmurje gospodarsko lepo razvija.
Za okrajnega ekonoma za Prekmurje
je imenovan a. Franjo Vojsk v Beltincih.
je došle pozdravil predsednik »Bratstva« v Celju br. Dobovlšek nakar se Je pričel pomikati sprevod z železničarsko godbo na čelu pred »Narodni dom«. Pri sprevodu Je plapolal prvikrat v Celju narodno-socijalistlčni prapor kočevske organizacije NSS.
Raz balkona »Narodnega doma« so v vznešenlh besedah pozdravili sprevod V imenu NSS Celje tov. podžupan Žabkar, tov. Kozinc In Juvan z Ljubljane ter tov. Dobovišek. Po končanih pozdravnih govorih je godba zasvirala »Hej Slovane«, na kar se Je srevod pomikal dalje po mestu v Gaberje pred društveno dvorano, kjer se Je kmalu nato pričelo zborovanje delegatov. Zborovanje je otvoril tov. Kozinc s pozdravom navzočih, povdarjal pomen, da si ie narodno-socljallstlčna mladina zbrala zgodovinsko Celje za kraj svojega zborovanja. Predsednikom zborovanja je bil soglasno izvoljen tov. Dobovišek, ki Je po zaključku formalnosti prešel na dnevni red.
Kot pjva točka je bila na dnevnim redu poročilo delovanja izobraževalnih društev »Bratstva«. Tovariš Kozinc Je podal Izčrpno poročilo za Ljubljano, Dobovišek za Celje; sledila so še kraiša poročila za Trbovlje, Kočevje, Šoštanj, Št. Pavel In nekatere druge kraje. Iz skoro vseh poročil Je ribo razvidno, da se naše izobražev. organizacije kljub vsem zaprekam, ki se jim stavijo na pot, krepko razvijajo in da bomo imeli sčasoma združeno močno armado socijallstične mladine, ki bo pripravljena Iti v boj nevstrašeno za socijallstične ideje.
Druga točka je bila »Osnutek mladinske organizacije«. K tej točki Je imel glavni referat tov. Kozinc, ki je temeljito poročal, kako je zasnovati to novo mladinsko organizacijo. Organizacija se bo zgradila po vzoru češke soc. mladinske organizacije. Namen organizacije je, vzgajati narodno socijalistično mladino kulturno m politično. Predlagal ie, naj se nova organizacija imenuje »Organizacija Jugoslovanske socialistične omladine«, kar so zborovalci soglasno sprejeli. V organizaciji mora vladati popoln demokratizem; upelje naj se obvezno tikanje in naziv brat in sestra med člani. Kozinc Je stavil formalni predlog, da bo obstojala nova organizacija iz osrednje organizacije, iz okrožnih in krajevnih ■janizacij. Sedež centrale bo za sedaj foljana. Društva »Bratstvo« so odslej ... soc. mladinske organizacije.
Tretja točka so bile volitve pripravljalnega odbora, kateri naj izvrši vse potrebne priprave, kakor statut I. dr. do glavnega kongresa, ki se Ima vršiti v dneh
8.,	9. In 10. septembra v Beogradu. V ta pripravljalni odbor so bili izvoljeni: predsednikom Kozinc, podpredsednikom Dobovišek (Celje, odbornikom: Pelan. Kavčič, Kravos, Gruden, Novakova, PaSkulin (Ljubljana) ter za Trbovlje Odlazek in za Kočevje Golob.
Kot zadnja točka so bile slučajnosti, pri kateri so se razpravljale razne zadeve. Sklenilo se Je poslati pozdrave češki socl-jalistlčni mladini ter posl Brandnerju in Deržiču, katera sta tudi brzojavno pozdravila zbor. Po sklepnih besedah predsednika ?bora tovariša Dobovišeka je bil zaključen lepo uspeli zbor.
Postavljen je temeljni kamen novi organizaciji. Sedaj pa je treba še opeke, da se bo zgradba dovršila do konca. Zatorej z vnemo n« delo vsi. da se uresničijo
zaznamujejo kolesarstvo, zimski šport in turistika, najmočnejše pa je zastopan nogomet. Blagajniško poročilo izkazuje mal pribitek, medtem ko je uprava lista pasivna. Sklene se reorganizirati Športno zvezo v toliko, da prevzamejo odseki Športne zveze delo in posle podsavezov ter tvorijo članstvo Športne zveze edino le podsavezi in odseki. K tekmam se ne pripusti več neorganiziranih športnikov ter morajo biti vsi tekmovalci po odseku športne zveze oz. podsavezu verificirani. Za atletiko in plavanje se osnujeta podsaveza. V sezoni se pripravijo tekmovalna določila za vse športne panoge, ki niso organizirani v podsavezih.
V	svrho saniranja glasila se sprejme več umestnih predlogov. Novi odbor Športne zveze tvorijo:	Predsedstvo:	dr. Hubert
Souvan, I. podpreds. Joso Goreč, II. dr. Fornazarič. Tajništvo Eugen Betteto in Viktor Vodišek. Blagajništvo: Avgust Pečnik in Ivo Šturm. Gospodarstvo: Kavšek Ivo. Pregledniki računov: Malenšek Josip in Beno Gregorič, ref. za tisk: Stanko Virant. Namestnika odbora: Tominec in dr. Vučina. Načelniki odsekov so: za nogomet g. Birsa. Kolesarstvo: g. Bohinjec Viktor. Atletika: g. Beneš. Plavalni šport: dr. Fr. Zupanc. Zimski šport: sankanje: Ing. Mencinger, smučanje: dr. Jesenko, drsanje dr. Fuchs Vilbert. Zenski športi: dr. Fropiv-nilc. Automobilistika: dr. Ciril Pavlin. Tenis: g. Palovec. Turistika: dr. Mauri. Plenarna seja Športne zveze se vrši v torek, dne 11. aprila ob 20. uri v pisarni Športne zveze, Narodni dom.
Seja prehranjevalnega odseka, mesni pododsek, I. Jugoslovanskega vsesokol-skega odbora se vrši dne 3. aprila 1922 ob 19. uri v zletni pisarni Narodni dom. Člani tega odseka naj se seje zanesljivo udeleže.
(sSe^aSišfe in glasba.
Premijera Marije' Stuart se uprizori v četrtek v dramskem gledališču In sicer popolnoma na novo naštudirana. Režijo vodi g. Danilo, inscenacijo arh. prof. Kregar Rado. V glavni vlogi Marije Stuart igra ga. Šaričeva, v vlogi Elizabete pa g. Danilova. Z ozirom na umetniško višino vseh sodelujočih je pričakovati, da bo ta drama pole$ Hamleta ena izmed najboljših v letošnji sezoni.
Koncert na Viču. V nedeljo zvečer je priredilo pevsko društvo »Slavija« v sokolskem domu na Viču pevski koncert. Društvo je bilo za nekaj časa iz neznanih razlogov — bržčas ni imelo pevovodje — prenehalo z delovanjem. Ko se je vrnil iz ujetništva g. Anton Ravnik bivši pevovodja pevsVfgti društva »Slavec«, ga je »Slavija« prosila, da prevzame mesto društvenega pevovodje. V nedeljo nam je pa že pokazal uspeh svojega dela, kateremu je bil odmei-jen le prav kratek čas. Zbor Slavije sestoji iz 12 pevk in 10 pevcev, samih mladih, za petje vnetih članov. Materijal ni slab, sopran lep, alt nekoliko lesen, tenor primeroma dober, bas prav tako. Zbor za začetek sigurno intonira in pazljivo sledi taktirki svojega pevovodje. Začetek je tu. S pridnostjo in požrtvovalnostjo bo lahko odpravil razne napake in se predvsem učil dobre vokalizacije. Sčasoma pride vse. — Na vzporedu so bile prav luštkane in poslušanja vredne pesmice. Največ aplavza' so doživele Prelovčeva: »Jaz bi rad rudečih rož,« dr. Kimovčeva prekmurska narodna »Marko skače« in dr. B. Ipavčeva »Ej t*-
Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama:
Sreda S- 4. »Anatol«. Red C.
Četrtek 6. 4. »Marija Stuart«. Izven.
Petek 7. 4. »Marija Stuart«. Red_D.
Sobota 8. 4. »Namišljeni bolnik«. Izven.
Nedelja 9. 4.. »Anatol«. Izven.
Ponedeljek 10. 4. »Namišljeni bolnik«. Red B.
Torek, 11. 4. zaprto.
Sreda 12. 4. »Anatol«. Red A
Četrtek, 13. 4. zaprto.
Petek 14. 4. zaprto.
Sobota 15. 4. zaprto.
Opera:
Sreda 5. 4. »Luiza«. Red B.
Četrtek, 6. 4. »Cavalleria rusticaua«, »Plesna legendica«. Red E.
Petek 7. 4. »Madame Butterfly«. C.
Sobota 8. 4. »Bajaja«. Red E.
Nedelja 9. 4- Gostovanje ge. Vesel-Pola iz Zagreba. »Hoffmanove pripovedke«. Izven.
Ponedeljek 10. 4. saprto.
Torek 11. 4. Gostovanje g*. Vesel« Pola iz Zagreba. »Hoffmanove pripoved« ke«. Red A.
Sreda 12. 4. »Luiza«. Red D.
Četrtek 13. 4. zaprto.
Petek 14 4.. zaprto.
Sobota, 15. 4. zaprto.
Gospa Dana Golia-Kobler igra na svojem koncertu med drugimi klavirskimi skladbami tudi zanimivo Schumannovo delo »Karneval«. »Karneval« je niz 20. drol> nih karakterističnih skladb, ki predstavljajo vrvenje mask v pustnih dneh. Nekatere izmed teh točk, kakor Florestin Evzebijus in druge so kratke karakteristike Schumannovih prijateljev v takozvanem »Da* vidsbundu«, to je društvu umetnikov, ka~ terega član je bil tudi Schumann v svojih mladih letih. Točke: Shopin, Paganini, pa kažejo sijajno pogojen štil teh skladateljev. Cela skladba je zanimiva po vporabi sledečih dveh motivov: A—S—C—H in A» —C—-H, ki nastopajo v najrazličnejših ritmičnih figurah. Povod tem dvem motivom je dalo mestece Asch na Češkem, kjer je živela dama, ki ji je veljalo mladostno Schumannovo nagnjenje. Koncert se vrši r ponedeljek 10. t. m. v dvorani Filharmonične družbe. Predprodaja vstopnic v pisarni Glasbene Matice.
Pevska iola prof. dr. Kosine. Pokra* jnske uprave oddelek za prosveto iij vero je podelil aprobacijo rokopisu goriimenova-ne učne knjige za ljudske, meščanske, sred-i nje in glasbene šole.
in
»Karmen«, spisal Prosper Merimee, po*
slovenil Vladimir Levstik. Izdala in zalo*i žila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Cena broi širani knjigi Din 7.50, vezani Din 9. Knjiga opisuje cigansko življenje in je vseskodi zelo zanimiva. Toplo priporočamo!
Društvene vesti
XXXVIII. redni občni »bor pevskega
društva »Slavec« se vrši v soboto dne & aprila 1922 ob 20. uri v društveni prosto«
rili
Stran 4.
štev. 79.
C. N. in A. M. Williamsoii:
Cesaričini biseri.
(Dalje.)
»Dobro,« je odgovoril z vidno nejevoljo. »Storiti hočem, kakor želite. A kar storim je le vam na ljubo.«
Beverley je bila ostala na pragu sosednje sobe. Zdaj se je umeknila vanjo. O’ Reilly ji je sledil, a med Vrati se je ozrl nazaj. »Zbogom«, je rekel Kloji.
»Zbogom,« se je oglasila. >In hvala vam še enkrat — hvala za vse.«
Imela se mu je zahvaliti za več, nego je sluiil; za tisto, kar je držala v svoji krčevito stisnjeni desnici.
XII. POGLAVJE.
Vodoravna ploščica.
Ko je krenil O’ Reilly za gospo Sandsovo, je pustil vrata med obema sobama odprta; Beverley pa je naglo stopila nazaj in jih zaprla.
»Umna je, dragica!« je pomislila Klo. »Lehko ji zaupam, da ne stori kake usodepolne napake. S tem, da je zaprla vrata, je pokazala, kako se Zanaša name.«
Dekle je bilo utrujeno na smrt in glava jo je bolela, kakor bi se ji hotela razpočiti; vendar pa je takoj skočila na noge. O’ Reilly je bil prinesel njen klobuk s seboj ter ga položil na mizo. Iglo je imel on, toda Klo si je potlačila mehki klobuček na goste rdeče lase, nadejaje se, da tudi brez igle ne bo tako zanikarna, da se ne bi mogla pokazati ljudem. Z negotovimi koraki se je opotekla k drugim vratom, ki so držala na hodnik. Baš nasproti se je odcepljal tesnejši hodnik, ki je vodil v kuhinjo in v služabniške prostore. Klo je
morala oditi tod, zakaj če bi st bila odločila za dvigalo in se pokazala v veliki veži, bi se lehkoda splašil vratar. Zbal bi se, da hoče uiti varovanka gospe Sandsove po kakem lastnem opravku, ter jo zadržal vsaj toliko, da bi telefoniral na vrh.
Denarnico, katero ji je stisnila Bever!ey je bila vteknila Klo v majhen žep svojega novega krila. Zdaj se je spomnila in potipala, ali je ni izgubila. Odprla jo je ter odbrala dva bankovca po deset in dva po pet dolarjev.
»To bo zadoščalo,« si je dejala, »magar! če so vsi doma.« Z denarjem v roki je odprla kuhinjska vrata. Samo kuhar in njegova zenska pomočnica sta bila notri.
»Jaz sem Klo Rlleyeva,« je pojasnila, »tista, ki je bila gospa Sand-sova tako dobra i njo. Okrevala sem in moram nekam iti. Nerada bi motila gospo, ki ima poset. Ali dovolite, da odidem po vaii poti?« Tako govoreč je položila dva bankovca, enega za deset in enega za pet dolarjev, vštric na bližnjo mizo, ne da bi kaj omenila; tudi ona dva sta storila, kakor da ne vidita denarja.
Kuhar jo je spremil k služabniškemu dvigalu. Irka je zdrčala ni-zdoli, vsa vesela, da nastopa že drugi del svoje pustolovne poti. Pet minut nato je sedela v avtomobil-nem izvoščku, ki jo je peljal nazaj proti »Dietzu«.
Topot je smelo krenila k enemu Izmed pol tucata dvigal, ki so se nudila gostom v dolgi vrsti. »Petnajsto nadstropje, prosim,« je dejala, kakor bi bil ves hotel njena last; ustregli so ji, ne da bi jo kaj vprašali. »Hvala Angelu in moji novi obleki!« je komislila sama pri sebi. »Da imam staro na sebi, ne bi prišla daleč v tem kraju!«
Oborožena z O’ Reillyjevim ključem sl je Klo poiskala poti po v^čih hodnikih m dospela do vrat njegovega stanovanja. Prsti so ji drgetali tako, da ni mogla najti ključavnice; v tem so s« odprla vrata sosednjega stanovanja. Klo se je zdrznila, kakor bi bili ustrelili nanjo, ter izpustila ključ na preprogo.
»Budalo!« je rekla sama sebi, sklonivši se, da bi ga pobrala in hkrati skrila obraz. Po glasu je razločila moškega in žensko. Da bi ju vsaj odnesel vrag, preden se bo vzravnala! Toda njima se očividno ni mudilo. Stala sta pred svojimi vrati in tiho nekaj govorila. Klo je bila prepričana, da se menita o nji.
V	tako velikem hotelu je bila verjetnost, da ne poznata O’ Reilly-ja, kakor deset proti eni. Vzdignila je glavo In poizkusila ošiniti dvojico z drznim pogledom.
»Ne sme se zdeti, da bi se ju bala,« je dejala sama pri sebi, mereč ju izzivalno. Zenska je bila sijajna, temnolasa krasotica, razkošno oblečena in bogato ovešena z dragulji. A čudno, Klojino posebno zanimanje je zbudil mož; njegov pogled jo je stresel kakor električna iskra. Bil je visok in tenak gospod srednjih let, z rdečimi lasmi in kratko pristriženo rdečo brado, v katero se je že mešala sivina. Držal se je sključeno; vzllc dobremu kroju njegove večerne obleke mu človek ne bi bil prisodil kdove kakšne imenitnosti. Toda izpod košatih črnih obrvi tega moža se je ukresala luč, ki je vzela Kloji sapo. Bilo ji je, kakor bi jo bil ošinil blisk.
»Za Boga!« se je splašila, »pa ne, da bi bil kak O’ Reillyjev prijatelj?« A niti ta domneva ni bila zadosten razlog za tisti blisk. Vsa zbegana je vteknila ključ v ključavnico ter malone padla v Justinovo sobo.
Zaloputnila je vrata, ne da bi jih zaklenila: brez ključa se itak niso dala odpreti od zunaj.
»Zdaj lehko držim trdnjavo nekaj minut, pa naj se zgodi, kar se hoče!«
John Heron in njegova soproga pa sta stala še vedno pred svojimi vrati.
»Ce to ni čudež vseh čudežev, kar sem jih kdaj videl in slišal!« je vzkliknil John Heron.
Ko sta stopila iz svojega stanovanja, sta bila zagledala belo oblečeno postavo, sklanjajočo se nad ključavnico. Nato je padel ključ na tla, ženska se je sklonila ponj, in Heronova sta osuplo zaustavila korak.
»Zdi se, da je zamenjala sobo!« je šepnila gospa Heronova.
»Menda res,« je odgovoril on. »Saj bo itak videla, da vrata niso prava. O’ Reilly ni —«
Ko je dekle vzdignilo obraz in ju pogledalo, je zdajci premolknil; in ko je šinila tik nato kakor burja v prijateljevo stanovanje, ni niti končal pričetega stavka, niti ni odgovoril ženi.
»Kaj ti je, Jack?« je vprašala gospa Heronova. »Kako čudno se držiš! .., Zakaj ne govoriš?« je povzela čez hipec.
»Premišljal sem,« je izpregovoril Heron nazadnje.
»Premišljal, kaj nama je storiti?« je prestregla žena. »Ali naj potrkava in vprašava O’ Reillyja, če je napravljen, da naju spremi k večerji?«
»Ne. Tega zdaj ne moreva.«
»Tudi jaz mislim, da ne. A vendar, saj si menda baš hotel reči, da ni podobno 0’Reillyju, da bi vabil dekleta k sebi v hotel?«
»Nič ne vem, kai sem hotel reči,« jo je zavrnil. »Vseeno je. In
bi? Kaj
končno — počemu jih ne naju briga?«
»Nu, meni se zdi stvar vsekajo čudna,« je oporekla Dolores. » ženščina bi utegnila biti noteis tatica.«
»Nezmisel!« je vzrojil S°P™^' »Saj je vendar še otrok — kvecj * mu šestnajst ali sedemnajst let. takšno stvar se ne moreva vmesa* vati. Brigajva se za svoje lastne za« deve.«
»Nikar ne bodi tako hud,« ga pokarala Dolores. »Ali sem ti storila?« Spustila sta se doli, krenila v ogromni salon ter sedla vstr na rožnato brokatno zofo. Noben izmed navzočih dam ni bila micner ša od gospe Heronove, nobena nosila lepše obleke in dragocene!? šega nakita; občudovali so jo vsi moški — razen lastnega soproga.
Dekle, ki ju je tolikanj vznemif rilo, pa je zgoraj izrabljalo sleherni-trenutek. Čudni ključek, ki je bil prevezan k O’ Reillyjevi uri, ni moge* spadati k pultu, vendar pa je utež* nila biti znotraj kaka skrinjica, ka* tero je odpiral. Klo je preteknila sleherni kotiček. Nazadnje, ko je bil* vse njeno iskanje zaman, pa se J® mahoma spomnila neke beležke časopisih. Gospodična Blackhurneo-1 va.nizalka biserov, ji je bila dala ti-* sto nedeljo, ko jo je posetila v Yon« kersu, nekakšno nedeljsko prilogo** da bi se kratkočasila na vožnji d0*? mov. Beležka je opisovala razn® moderne naprave, s katerimi se 3® priporočal eden izmed najnovejših hotelov. V zidovih posameznih sofc so bile gostom na razpolago skrite; zakladnice, in njih ključi so bili vsJi različni drug od drugega. Klo se nt mogla spomniti imena tistega hotela.
(Dalje pril1 ^ 'J
m
K
MALI
OGLASI
PRODAJA:
Pohištvo dobro ohranje-za eno samsko sobo. Na-ov v upr. lista.	618
Premog in cement prodaja najcenejše ti. Petrič, Ljubljana, skladišče Balkan.
Sibirskega medveda črna 2 metra dolga koža t>e proda. Cena 10.000 kron. Ogleda se pri P. Pirc, pekarna, Ljubljana, Sv. Petra e. 9.
4000 do 5000 kg finega koruznega zdroba in aooo do 3000 kg lepe koruzne moke, mleto iz zdrave #uhe, rumene koruze po najniiji ceni. Naslov v upravi lista.
KUPI:
Nakovalo težko približno 90 do 100 kg in vrtalni »troj
za železo.
lista.
Naalov
upravi
617
Staro obleko ponošeno, boljših rodbin (moško, žensko, otročjo, perilo in čevlje). Plačam po najvišji ceni, pridem lahko osebno ponj. Ponudbe aaj se pošljejo na naslovi »Stara obleka«, poštno ležeče, Ljubljana, Glavna pož^a^
Klarinete a in e, normalno uglašene se kupi. Na po-
izkus naj se oddajo anončni družbi AJoma Company, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3.	246
SIUZBE:
Krojaški mojster želi kupiti manjšo hišo ali pa vzame v najem. Posredovalci dobe primerno nagrado. Ponudbe naj se pošljejo na Josip Ceh, Lukovk, p. Trebnje. Dolenjsko.	6l	i
Iščem mesta skladiščnika, trgovskega pomočnika, portirja ali kaj sličnega. Stefan uolub, Kolodvorska ll. 35 prpr.očiSče pri Tišlerju. 6n
Knjigovodja, popolnoma samostojen, bilancist z 20-letno trgovsko prakso želi premeniti službo s 1. majem. Ponudbe pod »Bilan-cist 500« na upravo lista.
Gospodična, izveibana v vseh pisarniških poslih, slovenski stenografiji in stroje-
pisju. želi spremeniti službo. Nastopi event. lahko takoj. Ponudbe pod »Daljša praksa« na upravo lista. 605
Knjigovodja ali knjigo-vodkinja, zmožna korespondence, se sprejme, F» B. Ljubljana. Zvonarika ul. i.
Kontoristinjo v starosti 18—20 let s znanjem slovenskega,	hrvatskega in
nemškega jezika ter dobro računarico	jprejme Ilija
Predovič, Fram, Štajersko.
Stanovanje in hrana v hiši, plača po dogovoru. Ponudbe je poslati na llija Predovič, Varaždin, Mcdji-rnurska cesta broj 3 ali Ilija Predovič, Fram, broj 10, Štajersko.	M	5
RAZNO:
Potor, Amerikanci! Hiša s trgovskim in gostilniškim lokalom, z malim vrtem in gozdom v Bohinjski Bistri-
ci se takoj proda. Naslo^g upravi lista.	/jj.
Srce in roko gospod'^ oziroma mladi vdovi, kijr, posodi takoj 5000 Din. nar povrnem za pol let»-Cenj. ponudbe m nas'0. Zlatko Planinc, novi*1*** Celje, poste restante.
Oglašujta v
Jugoslavl
:
:
:
DEŽNI PLAŠČI z »gume* ter »impregnirani* — RAGLANI — BLAGO za PELERINE iz velblodove dlake (Kamelhaar) — ANGLEŠKO (Hommespunes) In ČEŠKO SCIKNO v največjl izbiri - POVRŠNIKI - MODNE in ŠPORTNE OBLEKE lastnega izdelka in po najnovejših krojih — Športne čepice, kravate-samoveznice, perilo itd. vedno v zalogi pri tvrdki
= DRAGO SCHWAB =
■ MANUFAKTURA. MODA IN KONFEKCIJA m
Lfubljana
• • Pod Narodno kavarno Dvomi trt St 3. * *
NB. Na željo se izdelujejo vsakovrstno obleke točno in solidno v
:
:
:
•
•
:
:
•
:
:
lastnem modnem salonu ali in uruga
pa se oddaja posamezno blago, podloga krojaška potrebščina.
•••• Bukove, smrekove In hrastove •••(
I ! H L O D E H
• e ••••
kupuje v vs^ ti množini po najvišjih dnevnih cenah B.,«,, CSSI#** tovarna parket In parna
EVcHI dISKa.................žaga........
Ljubljana, Metetkora. uJ.i
• • • • ••••
Popolnoma varno naložite svoja prihranka v
jn&OUOVAtlSSI HREDIIM ZBVOD II IJUBLJMt!
Marijin trg 8.	Podružnica	v Murski Soboti.
Hranilne vloge Al obrestuje s *•’
01 braz odbitka rentnega |2 |0 ln invalidnega davka.
Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poštno-čekovnega urada, vlaga* teljem so Položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zemljišča zaznambo H	na	službene prejemke, proti poroštvu itd. « J-: w :*:
Vodovodne cevi
it železa in platna ter impregnirano blago za nepremočljive plahte priporoča
Odon koutny
trgovina z orodjem in tehn. potrebščinami
Ljubljana
Kolodvorska ul, St 37.
Razno perilo
za dame. gospode In deco priporoča tvrdka
9.8 E. SUHE
Ljubljana, Mestni trg St 10.
Proda se malo posestvo
z zidano hiio, 4 sobe, 2 kuhinji, pralna kuhinja, klet, 3 svinski in I živinski hlev. Posestva je 1 oral, pol ure oddaljeno od Celja. Poizve se v podružnici »Jugoslavije" == v Celju. =»
21
npriporoča oble masa tvrdka
R. Miklauc,
Ljubljana,
l imerievi «1 Mestni trg. Pred Skcflio.
POZOR! POZORI
Šivalni stroji so dospeli v vseh opremah za rodbinsko in obrtno rabo, istotam za čevljarje in krojače.
JOSIP PETELINC
Ljubljana, Sv. Petra nasip.
Ustanovljeno 1.1896. Ustanovljeno L 1896.
Mimii tiuiit Antonie Hi S (o.
POSTOJNA,
o®o Centrala: Ponteba. Podružnice: Postojna <£0 0o0 (Poštni predal 17); Viilach (Poštni predal 0°o 0S0	15).	Agenture:	Prestranek,	Trbiž,
g	Arnoldstein.
°o° Odprema vsake vrste blasa. Spedjelna c <g° odprema Slvll In zaklane živine v kateri* <£« <go	koli	kraj.	e
O^oo“0o°oo2oo“oo®«o°oo°oo°0!0°oio°°o°oo®oo°oo°oo°oo°oo°o
ir
V trgovini
O. Bernatovii
Mestni trg St. 5
se dobe še po jako nizki ceni:
moške obleke	od	Din	I60‘— naprej
moške radiane.....  od	Din	250 — naprej
moške hlače ...... od Din 80'— naprej
damske mantie ...... od Din 150'— naprej
  damske kostume ...... od Din 180-— naprej
L damske modne obleke .... od Din 200'— naprej
damska krila ....... od Din 60'— naprej
bluze  ...........  od	Din	30'—	naprej
31
Pri nacotilili sc sklicujte na oglase v Jugoslaviji"!
Semmering
2 uri od Dunaja
Krasno pomladansko letovUKe za zdrave in bolnike
Stanovanje in popolna prehrana od 6 000 nemško - avstrijskih K naprej.
,Gospodarska Zveza*, Ljubljana, Dunaja«. 29.
Manufakturni oddelek 151, P°ptista!
samo 14 dni
na dvorišču!
15°|o popusta!
Priporočamo ravnokar došlo veliko izbiro raznega blaga: sulcno, kamgam in ševijot, volneno in pol" volneno blago za moške in ženske obleke. V zalogi imamo tudi žamet, svilo, hlačevino, kambrik, pisano, belo in rujavo kontenino posebno dobre vrste, blago za blazine in namizne prte, svilene :obce, šale, v, nene robce v najnovejših vzorcih, nadalje največja zaloga usnja in čevljev na drobno in debelo.
lilavni in odgovorni urednik Zorko fakin.
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«..
Tiska »Zvezna tiskarna* v LlubU*®1'