Št. 659. V Ljubljani, sreda dne 27. decembra 1911. Leto II. : Posamezna številka 6 vinarjev : .JUTRO* izhaja vaak dan — tudi ob nedeljah ta praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravniStm mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1'50; t poSto celoletno K 20-—, polletno K 10 četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. Za Inozemstvo celoletno K 30*—. : Telefon številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna številka 6 vinarjev : Uredništvo in upravniStvo Je v Frančiškanski ulid 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravniStvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase'se'plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglaSanju popust. Za odgovor je priložiti znamk«. : Telefon številka 303. : Pred delegacijskim zasedanjem. Dunaj, 24. decembra. —c— Koncem tekočega meseca se snide na Dunaju avstro-ogrska delegacija h krajšemu predsezijskemu .zasedanju. To predsezijsko zasedanje pa utegne postati jako zanimivo, ker se pripravljajo kakor na avstrijski tako tudi na egrski strani zanimive interpelacije. Lahko pa že danes trdimo, da odgovori na te interpelacije ne bodo v daleko toliko jasni, da bi razvozlali le on vozel avstrijske zunajne politike, da bi pokazali prebivalstvu le eno nit, ki veže te, spaja gotove interese, ki udejstvuje v Avstriji razne politične dogodke. Zaveznica avstrijske monarhije Italija vodi boj za svoje kolonijalne interese z državo, ki uživa v avstrijskih merodajnih krogih še zato prijateljstvo in ugled, ker je nasprotnica balkanskih držav. So gotovi krogi v Avstriji, ki se prav neprijetno počutijo v zavezništvu z državo, ki je na tako odločen način prekinila s tradicijami in naredila konec neutemeljeni in zgodovinsko neopravičljivi papežki državi; dejstvo je pa tudi, da mnenje avstrijskega prebivalstva nikakor in nikdar ne more simpatizirati z Italijo, ker so spomini na avstrijsko-italijanske konflikte v preteklem stoletju zapustili neko mržnjo Avstrijcev do Italije, ravno tako je pa gotovo, da tudi Avstrija sama ne uživa ugleda Italije iz enostavnega razloga, ker vidi Italija v Avstriji zgovinsko sovražnico in rivalinjo v Adriji. Razmerje med obema državama je torej popolnoma nenaravno, tudi ako je politika in diplomacija obe državi dovela do nekake zveze, ki se pa samo udejstvuje v lepo zveneče naslove, to dejstvo ni ničesar spremenilo na medsebojnem razpoloženju obeh zveznih držav. V času, ko je avstrijska diplomacija intri-girala in kvarila ugled države na Balkanu ter tako izpodbila tla vsaki avstrijski reelni politiki, delala je Italija tam, kjer je Avstrija rušila. S carinskim bojem je hotel Aehrenthal uničiti srbski eksport. Italija pa je obrnila Aehrenthalovo pušico proti Avstriji in s solidno trgovsko politiko pridobila srbski eksport zase, isto se je godilo v Črni gori in Albaniji. Aehrenthal je bil takrat še vedno bog, a naenkrat je del avstrijske javnosti, ki je poprej podpiral z vsemi močmi in silami to usodepol-no politiko, obrnil Aehrenthalu hrbet. Ker je Avstrija le vedno še Avstrija, živimo pod vplivom nemške diplomacije; ta nemška diplomacija pa je Aehrenthala v Potsdamu briskirala na najbrezobzirnejši način; v maroškem konfliktu se je hotel Aehrenthal maščevati, ter pustil svojo zaveznico popolnoma na cedilu; tihi a tem strastnejši boj, ki se je rodil, kar je za Avstrijo tudi značilno, v državnih nemških listih med Aehrenthaloin in nemškim poslanikom na Dunaju Tschirskyjem. je dokazal kako rieodkri-tosrčno je to prijateljsko zavezništvo! Tedaj pa je Aehrenthal hotel pretrgati s tradicijami in hotel z Italijo najintimnejših odnošajev. Dolge konference, ki so se vodile med Aehrenthalom in rimskim poslanikom, niso veljale, kakor se je oficijelno zatrjevalo, samo tripoliškemu vprašanju, temveč poskušalo se je utrditi skrajno omajano razmerje med obema Avstrija je gledala v Italiji svojega naravnega sovražnika in vse avstrijske vojne pripeve so imele pred očmi le en cilj, prvi avstrijski oboroženi konflikt bo z Italijo. Šef generalnega štaba, intimus prestolonaslednika. Hotzendorf je vestno sledil ti politiki in skoro vsak mesec se je čulo o novih dislokacijah ob avstrijsko-italijanski meji. General Hotzendorf je postal reprezentant te protiitalijanske politike v Avstriji ! Italija pa je hotela dokaza Aehrenthalovih simpatij! Aehrenthal je bil takoj na delu, nenadno je padel Hotzendorf in italijanski poslanik na Dunaju vojvoda Avarna je patetično vzkliknil: Hotzendorf je prva žrtev na altar trozvezi! Vzrok svojega odhoda je pa najbolje ka-rakteriziral Hotzendorf sam v svojem armadnem povelju kjer govori o armadi, »ki se obračajo na njo potem, ko je vse drugo zavoženo!« Ali kljub vsemu temu se razmerje med Avstrijo in Italijo ni spremenilo prav nič, hujskanje na eni kakor na drugi strani se nadaljuje! Avstrijska in ogrska javnost sta zahtevali jasnosti o tem vprašanju, a odgovor obeh vlad je bil tako nejasen in medel, da danes nikdo ne ve, kake cilje in namene imajo pred očmi av-stro-ogrski merodajni krogi! Te dni se snide delegacija, ki je navečje-ga jx)mena ravno za najvažnejša vprašanja vsake države! Debata o zunanji politiki in o vojaških vprašanjih je skrajno -^membna, posebno pa še v Avstriji, kjer prideta pred oči ljudskih zastopnikov nositelja dveh važnejših port-feljev, zunanjega in skupnega vojnega ministrstva. Od teh dveh naj avstrijska javnost po svojih legalnih zastopnikih išče odgovora in jasnosti, prebivalstvo, ki plačuje politiko in diplomacijo s svojim denarjem in svojo krvjo je pač upravičeno, da ve, na čem je! Pa še eno vprašanje je, ki je velike važnosti, ki pride pred forum delegacije. Srbski minister zunanjih zadev Milovanovič je v srbski skupštini, ko se je razpravljala proračunska ^ostavka za zunanje ministerstvo posegel s daljšim govorom v debato. Ta govor srbskega diplomata pa ne odpira posebno ugodnih perspektiv za bližnjo bodočnost. Povedal je naravnost in odkrito, da je položaj na Balkanu skrajno kritičen! Ta izjava je tudi v avstrijski javnosti izzvala časnikarskih debat, ki se popolnoma strinjalo z mnenjem srbskega premirja. Ta kritičen položaj potrjujejo zlasti vesti iz Turčije, ki z mrzlično naglico kopiči svoje čete od Skadra do Skoplja. Splitsko »Naše Je-dinstvo«, ki prinaša dobro informirana poročila iz Cetinja, priobčuje članek, ki v njem s popolno gotovostjo govori o skorajšnjih konfliktih na Balkanu. Avstrija sicer trdi, da ima na Balkanu svoje interese, kake interese, tetra diplomati niti sami ne vedo. O da, bili so nekdaj časi, ko so avstrijski diplomati in politiki sanjali o Solunu, ali samoosvpjitev balkanskih držav in nerodna avstrijska politika je položila te aspiracije -ad aeta! No, pa ker ima Avstrija interese — četudi samo navidezne in papirnate na Balkanu, treba je čuti mnenje voditeljev avstrijske diplomacije o sedanji situaciji! Nerodnost avstrijske politike nam je gotojf dokaz, da bi hotela Avstrija igrati v eventuel-nem balkanskem konfliktu tudi svojo vlogo! Delegacija mora zahtevati tudi v tem vprašanju jasnega odgovora. Radovedni smo na interese, ki jih ima še avstrijska diplomacija na Balkanu. , Že vnaprej vemo, da bo delegacija votirala vladi vse, kar bo ta zahtevala, a politična debata obeta biti najzanimivejša, že zato, ker se bodo r^T-nvljala najaktualnejša vprašanja, Delegacija naj dokaže, da ni samo formelna korporacija, nač pa najvažnejša ustanova v avstro-ogrski ustavi. Na to naj mislijo delegatje ter naj vrše dolžnosti, ki jih jim nalaga moralna obveznost na-prain prebivalstvu! VIT. FEOD. JELENC: Gledališče, kritika, režija ter podobno, Kaj je gledališče? Ali je kulturna institucija, ali samo nekako zabavišče, kjer naj se odpočijejo živci ob poslušanju dovtipov, lahne operetne godbe? Gledališču daje v prvi vrsti smer in obile-žje njega publika, ker ga ni gledališkega vodstva, ki bi upravljalo in vodilo svoje posle v nasprotni meri z okusom občinstva. Kjer pade gledališče na nivo tingetangla, tam je za to odgovorno le gledališko občinstvo, ki se ni znalo ali pa hotelo zavedati pomena gledališča kot kulturne institucije. Ljubljansko slovensko gledališče stoji danes na poti, ki ga vodi do popolnega zavoda, ki bi odgovarjal vsem zahtevam kulturnega naroda, nimamo pa gledališke publike, ki bi razumevala te zahteve. In zakaj nimamo te publike? Ni Še dolgo tega, ko se je trdilo: gledališče si ni z,nalo vzgojiti svoje publike. Res lepe besede! Ali kako naj se v Ljubljani vzgoji gledališka publika izmed občinstva, ki ne občuti onih moralnih obveznosti, ki ga vežejo z gledališčem. Treba vzeti v roke samo takozvane gledališke ocene slovenskih listov in pregledati letošnje uprizoritve: »Morala«, »Reka«, »Krivda«, »Zemlja« itd. vedno ista pesem, gledališče slabo obiskano, »Mlinar in njegova hči« ter enako polno. In kdo naj zdaj-vzgaja gledališko publiko, kje naj najde vodstvo gledališča stika s to publiko ako ne v gledališču, ki je pa takrat, ko je na odru literatura dosledno prazno! Ni mogoče trditi, da se ljubljanska publika ne bi interesirala za gledališče, ravno nasprotno, interesira se zanj, a to poplnoma napačno! In-teresira za tega ali onega igralca ali igralko, a za gledališče samo kot tako, njega repertoar, ustroj in delovanje ne čuti nobenega interesa, to pa v prvi zato, ker istega ne pozna, ker ji je gledališče popolnoma tuje — ga spozna Šele taki at, ko se dvigne zastor — ugasnejo luči, pozabi pa nanj, ko pade zastor po zadnjem aktu. V zadnjih dnevih je »Jutro« priobčilo par dopisov, ki skušajo prebuditi za gledališče splošni intere$*t>rav lepo in hvalevredno je to, samo vprasatije nastane, ako take polemike in izvajanja obrode najmanjši sad; za naše razmere je pač značilno dejstvo, da se za gledališče najbolj zanima dijaštvo in pa ljudje, ki ne vedo o gledališču njega tehniki in ustroju prav nič. Lahko je govoriti o ti ali o uprizoritvi za vsake ki ima kolikor toliko vpogleda v svetovno literaturo, ki vzame semintja kak nemški list v roko, ali to šc ne zadostuje. Kdor hoče govoriti o gledališču mora poznati do zadnjega detajla oder in vso sceno, mora poznati bistva režije. Predstava kakega dela samega nikdar ne more podati splošnega utiša, zato je v vseh večjih gledališčih navada, da se vrši generalna izkušnja "red povabljeno kritiko, ki na podlagi to glavne izkušnje ne predstave same piše ocene. Kajti le pri izkušnji more kritik dobiti utis o delu in intencijah režiserja, more spoznati funkcioniranje sceničnega in tehničnega aparata, kar mu je pri predstavi popolnoma nemogoče. Kot gledališki referent bivšega »Slawisches Tagblatta« imel sem priliko, da sem se upoznal popolnoma z ustrojem dunajskega odra in prijaznosti nadrežiserja dunajske ljudske opere, g. Markovskega se imam zahvaliti, da mi je dovoljen pristop k vsem izkušnjam imenovanega odra, ki je splošno znan po svojih najboljših in najizrazitejših uprizoritvah. Na podlagi teh svojih študij sem se namenil napisati sledeče članke, ki hočem v njih podati sliko gledališča, kritike, režije in občinstva. I. Začnem naj s karakteristično anekdoto: Bilo je pred leti, ko se je uprizoril na ljubljanskem odru »Faust«, veliko in monumentalno delo, ki mu je vodstvo gledališča posvetilo vse svoje moči. Da uprizori delo čim dostojnejše, se je odločilo, da priredi kostimirano generalno izkušnjo z vsem sceničnim aparatom. K ti generalni izkušnji so bili povabljeni vsi gledališki kritiki... no in zgodilo se je, da se te generalne izkušnje ni udeležil niti eden gledali* ških poročevalcev razen g. Funtka, ki je slučajno sam prevedel v slovenščino »Fausta«. To je za naše razmere tako zelo karakteristično ker se v ti anekdoti tako jasno zrcali razmerje slovenske kritike do gledališča! Pisati hočem popolnoma objektivno, samo na podlagi dejstvenih razmer. Ko človek prečita ljubljanske kritike, pride nehote do sledeče predstave: po koncu akta stikajo kritiki skupaj svoje glave in rešetarijo, zato so tudi vse te kritike tako enake in dolgočasne, nanisane po enem in istem šimelnu: uvodne fraze, popolnoma nepotrebno navajanje vsebine, par opazk o igralcih in basta! Kar je v gledališkem poročilu najvažnejše tega v ljubljanski kritike ne najdeš. In to je uprizoritev drame! Kdaj so naše kritike že govorile o dramatični harmoniji uprizoritve, kdaj o štilu uprizoritve, kdaj o tehničnih napakah režije? Naša kritika ne pozna režije; režiser igra v kritiki navadno le to vlogo, da diktira sestavo scene, torej nekak Obercoulissenschieber, nikdo ne pomisli, da je režiser na odru in za odrom, od bralne izkušnje sem glavni reprezentant pisateljevih intencij. On mora uprizoritev prilagoditi danim razmeram, sestaviti mora ono harmonično celoto, ki je prvi pogoj vsake uspele uprizoritve, on mora podati štil uprizoritve. l ega se pa navadno ne pojmi in zato tudi ne upošteva, kritika se režiserja kvečjem spominja s konvencionalnimi besedami: uprizoritev je bila dobra, inscenacija čedna! To pa ni-Rakoi- ne more in ne sme zadostovati! Kak pomen pa naj ima kritika, ako igralec režiser pa tudi občinstvo ne najdejo v nji tega, kar iščejo v nji. Komu se piše kritika? V prvi vrsti občinstvu, ki je prisostvovalo uprizoritvi, ki si je po predstavi napravilo svojo lastno sodbo. To gledališko občinstvo išče potem v kritiki mnenja, ki naj bo merodajno za njega! Kak rešpekt pa naj ima potem občinstvo pred kritiko, ko vidi v nji napisane stare, konvencionalne fraze? Neovrgljivo dejstvo je, da je baš v Ljubljani naziranje kritike in občinstva popolnoma nasprotno, neuspeh na odru je uspeh kritiki, uspeh na odru je kritiki! Ne samo gledališče kot tako, tudi kritika ima nalogo vzgajati občinstvo ter ga dovajati do trezne sodbe! Pri nas pa je bila kritika nekai diletantskega, navadno se je hvalilo vsepoprek, nobene napake se ni našlo nikjer! Občinstvo Je bilo vzgojeno v ti popolnoma neumestni kritiki, njega kriterij je padel do popolnega nerazumevanja dejstev. Kritika ni znala uporabiti vse svoje naloge in zašla v ton, ki ga najdemo v po- LISTEK. Nostradamus. II. Ignacij de Loyola. Menih je prebledel. Naglo je šepnil mojstru P6zenacu par besed. Načelnik kraljevske policije v Tournonu je pomignil stražnikom. V trenutku, ko se je Renold iztrgal objemu presrečne matere in' se hotel preriniti skozi množico v svojo krčmo, ga je prijelo od zadaj za roke in noge kakih deset krepkih stražnikov izmed katerih so mu nekateri grozili z bodali. Odnesli so ga, dočim je završala med množico govorica: . . »Gotovo je zlodej sam ah pa čarodej, ki je sklenil zvezo s hudičem...« Stražniki so odnesli Renolda v grad Iour-nonskega kardinala in ga vrgli v varen zapor; tam so mu vklenili obedve nogi v verigo, prikovano k obroču, ki je bil vzidan trdno v debeli zid. Nato je vstopil v ječo menih, ki smo ga videli' na ulici. Na njegov migljaj je izginila vsa policija, celo načelnik Pezenac sam. Menih se je približal jetniku na dva koraka, napravil znamenje križa in izpregovoril: »Mladi mož, ako mi odkritosrčno raz o-žite, kakšnega načina čarovnije ste se, poslu-žill, vam obljubljam, da zastavim v vaš prilog ves svoj vpliv, ki ni neznaten«. »Samo pekel mu more dajati takšno moč, kajti nebo je meni še nikoli ni podelilo. Ako boste odkritosrčni,« je dejal, »hočem prositi kralja za vas, da boste samo obglavljeni, ne pa se- SgaaU Renold si je mislil: »V par minutah moram biti prost,Messire«, je izpregovoril, »saj nisem zakrivil nikakega zločina. Vrniti življenje ubogemu otroku in njegovi materi izgubljeno srečo, vendar ni zlo«. »Ni, če pride ta sreča iz neba. Je, če pride iz pekla.Izpovejte se torej, mladi mož, in razložite mi, s pomočjo kakšne hudobije ste.storili čudež nad hromno deklico.« Renold je zasopel globoko. »Ako ta mož nima tistega razuma, ki mu ga pripisujem, sem izgubljen,« si je dejal na tihem. — Messire, o čudežu ni bilo govora, kajti deklica ni bila hroma. S prvim pogledom sem spoznal v njej naturo, ki stoji čisto pod vplivom domišljije in je sposobna, nalezti se bolezni na ta način, da si jo nevedoma namisli in jo začne posnemati. Ne, ona ni bila hroma. Da je bila, bi ne bila vstala in začela hoditi. Treba mi je bilo samo, navdati jo z zaupanjem vase in vame; in ko sem ji ukazal hoditi, so se raztrgale tiste namišljene vezi same od sebe.« Loyola je zmajal z glavo. »Ali mislite, da me boste prevarili tako poceni? ... Torej mi resv nočete povedati čarovnije, ki ste se je poslužili?« Renold je povesil glavo. Zajokal je. Menihovo vprašanje in vedenje mu je razodevalo jasno tisto zagrizeno, mračnjaško vero, ki mu je slepila razum, par minut je ihtel nesrečnež. Naenkrat pa mu je šinilo v glavo: »Razum tega človeka je nedostopen; a morda se mi posreči najti pot do njegovega sres?^ * Pokleknil je ne meneč se za to, da mu železni obroč izvija gleženj; drug bi bil kričal, on niti čutil ni. Dvignil je obraz proti Loyoh; njegove poteze so bile tako bridke in žalostne, da jih je menih jedva spoznal. In izpregovoril je s tako toplim, bolestnim in prosečim glasom, da je Loyola odskočil in zarenčal: y. »Satan me izkuša ujeti za srce, ker me za pamet ni mogel ujeti.« Renold pa je govoril: »Messire, očeta imam, ubogega starčka, ki je že toliko pretrpel in ki ima samo mene na svetu. Messire, smrtna nevarnost preti mojemu staremu očetu. Ali imate vi očeta? Predstavljajte se, da vam zadošča treniti z roko, pa otmete svojega očeta strašne smrti. Ali bi odrekli rodnemu očetu to, kar bi storili za vsakega psa? Messire, prosim vas usmiljenja. Izpustite me osem dni, in kolnem se vam pri Bogu in svoji krščanski duši; da se vrnem sem, kakor hitro otmem svojega očeta...« Loyola pa je kruto zmajal z glavo in odgovoril: »Pokažite mi pogodbo, ki ste jo podpisali s Satanom, in povejte mi čarodejno formulo, s katero delate, da hromi hodijo.« Renold je vil roke. Čimdalje strašnejše je bilo pogledati njegov obraz. Zahropel je: »Messire, poslušajte me, v imenu Kristo-vem! Ženo imam, mlado ženo. Ali imate srce? Ali ste kdaj ljubili? Messire, messire, bodite i več od Boga, bodite človek!« 1 Loyola je zaplakal, ko je videl ta izbruh srčne bolesti! Toda prekrižal se je, odmaknil se počasi in stopil iz celice, mrmraje: »Zvijača peklenska, zaman izkušaš mojo človeško slabost!« .... In dočim je naglo odhajal, ga je dohitel iz ječe strašen krik, ki ga je pretresel v dno duše; »Proklet bodi! Proklet! In jaz bom živel, da ti vrnem kar si mi storil!...« m. Prvi korak Katarine de Medlcis. Konetabel Montmorency je naglo marširal skozi Francijo, da bi prispel š? o pravem času; njegov prvotni načrt, ki ga je kasneje izjalovila smelost Karla V., je bil, vreči se na Savojsko in napasti cesarja v Alpah, namesto da bi čakal njegovega naskoka v ravnini. S pomočjo svojega generalnega poročnika, kardinala Tour-nonskega, si je izbral iz kraljevske armade četo, sestoječo iz lahke konjenice in pehote, sposobne za vojevanje v gorah, in vdrl z naglostjo bliska naprej. Franc I., dasi ne manj goreč od svojega konetabla, je ostal pri glavnem jedru armade in topništva kot. vrhovni poveljnik. Franc, dauphin viennski in vojvoda bretonski, je načeloval nekakšni arijergardi; tudi njegov, brat, Henrik Orleanski, se je nahajal pod njegovim poveljstvom. Vsa armada se je imela koncentrirati pod obzidjem mesta Aixa. Arijergar-da je dospela prve dni avgusta meseca v Vien-ne. Pri njej pa niso bili samo bojevniki in večina prtljage, nego tudi mnogo dvornih dam, med njimi mlada žena Henrikova, Katarina de Me-dicis, ki se je odlikovala izmed vseh po svoji duhovitosti, mičnosti in krasoti, Diana de Po-itiers, ki je imela na princa velik vpliv, in to še bolj po svoji politiki nego po svoji sloveči lepoti, ni hotela zapustiti Pariza, ker se je bala krajšati Katarini njen sijaj. Katarina je torej gospodovala neoporečeno na tem vojaškem dvoru, ki ga je vlekla armada s seboj. Mesto Vienne v Dauphin6ji je priredilo dauphinu Francu sijajna slavja. Kljub temu pa je ostal Franc mračan, kakršen je bil že nekaj mesecev, posebno pa, odkar je bil zapustil Pariz. Nekega večera, po obedu, ki sta . mu prisostvovala princa, častne dame in plemenitaši prinčevega omizja, po razgovoru o pohodih in bitkah, se je Katarina ozrla na Henrika, ki je prebledel pod tem pogledom; nato je odskočilo njeno oko na Franca, ki je poslušal razgovor, ne da bi se ga udeležil. ^ . (Dafle.) ročilih o raznih diletantskih prireditvah po čitalnicah in drugie! To je dejstvo, dosti žalostno, ki ga pa ni utajiti! (Dalje.) Iz slovenskih krajev. Iz Breznice. Naši p. n. trgovci in trgovke so se tudi letos raje odkupili z novčnim darom 87 K v prid tukajšnje uboge šolske mladine, kot bi pa delili odjemalcem skladne koledarje. Pridružili so se temu lepemu činu letos še naši gostilničarji ter zložili in dali v isti namen 12 K 60 h. Dalje so za »novo leto« darovali našim šolskim uboščkom: Gosp.. G. Piccoli, lekarnar, Ljubljana 50 K, Iv. Finžgar, župan, od nekega zneska 13 K in domači župnik Jos. Lavrič 10 K. Za to lepo skupno svoto 172 K 60 h se je sklenilo nabaviti 20 do 21 obuval ubogim šolarjem ter nakupiti ubožnih knjig, zvezkov, peres itd. Podpisanemu je naložena prijetna dolžnost, da se vsem navedenim blagim dobrotnikom naj-iskreneje zahvaljuje. Lepa hvala tudi gospodu trgovcu in županu lv. Finžgarju ter gospej gostilničarki Ani Kunavar-jevi za trud, ki sta ga imela z nabiranjem novcev. — Šolsko vodstvo na Breznici, dne 27. decembra 1911. Josip Ažman , šolski vodja. DNEVNE VESTI. Kaj je z občinskimi volitvami v Kandlji? Iz Kandije se nam poroča: Menda je ni občine na Kranjskem, kjer bi se ne vršile občinske volitve po novem volilnem redu. Le naša, ena največjih kmečkih občin se še nič ne pripravlja za nove volitve. Ali naj je to odlašanje znamenje, da se gosp. župan Zurc boji pri teh volitvah za svoj županski stolec, ki se mu je že pri zadnjih volitvah zelo, zelo majal? Ali se pa morda tildi pri nas kaj sličnega pripravlja, kot se je dolgo časa pripravljalo v sosedni občini Prečini? Zadnji čas do novega leta bi imele biti vse volitve že končane. Kako je to, da ima ravno župan Zurc tudi glede novega občinskega zakona zopet iste izjeme, kot jih vživa glede vseh starejših avstrijskih zakonov?^ To bi rado izvedelo več občanov županstva Šmihel-Stopiče. Nečuveni škandali pri občinskih volitvah v Prečni. V Prečni pri Novem mestu so bile začetkom tega meseca občinske volitve. Zupan Franc Vintar, svoječasno izvoljen s pomočjo naprednjakov proti klerikalcu Dreniku^ (vulgo Čefidel) se je pod vplivom župnika Šmidov-uika nenadoma prelevil v klerikalca. Ta nezna-čajnost se je hudo maščevala. Ker je župan z župnikom in nekaterimi drugimi podrepniki vred vedel, da bo pri sedanjih volitvah huda opozicija, je napel vse moči, da si s sleparijami prislepari večino. To bi še ne bilo nič posebnega, ker so sleparije nekaj navadnega pri klerikalcih. Toda kar so klerikalci zagrešili pri volitvah na Prečni, je nekaj nečuvenega. Volitve je vodil znani sovražnik Slovencev komisar Golja. Kako se mož, ki je vsled brezbrižnosti okr. glavarja Rechbacha vpeljal pri politični oblasti pravo strahovlado, razume na paragrafe, je pri tej priliki jasno pokazal. Ko je bila volitev končana, je namesto, da bi odredil takojšnje štetje, ves aparat zapečatil in ga pustil na volišču v sobi stare šole, kjer se je — čudno — ravno tisti dan zgubil ključ od šole. Ključ so iskali mesto pred vratmi, notri med mizami in ga seveda niso našli. Golja se je kljub temu, da je bilo že to sumljivo, zadovoljil in je vrata zaprl le s tanko vrvico in zapečatil. Kakor pravijo, je bil pečat navaden od-tisek 20 vin. komada. Tako je komisar pustil ležati teden dni ves akt v tej shrambi. Se-le čez teden dni se domisli, da bi bil čas prešteti volilne glasove. Sklical je komisijo, a glej, župana Vintarja ni bilo. Šel je v Novo mesto in pisal Golji, da je nujno zadržan in prosil, naj se štetje preloži na drug dan. Golja je tej prošnji ugodil. Ko pa je prišel določenega dne zopet v Prečno, Vintarja zopet ni bilo. Ta manever se je potem ponavljal še dvakrat in Golja še ni prišel na sled sleparijam. Konečno se mu Krvava lisa. Ruski spisal M. Arcibažev. — Prevel Anton Melik. Ta je še vedno čepel prihuljeno, toda z njim se je vršilo nekaj strašnega: njegova puška je ležala na snegu, obraz je bil čudovito bel, oči velike in so brezmiselno buljile predse. Nagosto in naglo je mahal pred seboj z obema rokama in se počasi valil vznak. A ko je legel s hrbtom na sneg. je nehal mahati z rokami in njegovo ogromno, debelo telo z visokim, polnim trebuhom je obstalo nepremično, kakor zmrznjena žival. Zopet je glušeče vstrelil krivonosi človek, — Anisimov je pogledal nanj in tiho zdrsnil navzdol. Ves se je tresel in se smehljal brezumno. Mitvi obraz mašinista je gledal naravnost nanj s turobnimi, zdelo se mu je da zamrzlimi očmi. Tp je bila smrt, in Anisimov je šele zdaj razumel, da se je to, v kar ni verovalo vse njegovo bistvo, — v resnici že zgodilo. »Ubili so ga...« je pomislil. »Moj Bog, kaj je pravzaprav to?« Ta mašinist je imel ženo in štiri otroke; vse te je Anjsimov poznal. Vsak dan je prišel mimo postaje in se pozdravil z Anisimovim. Zdaj je ležal tu, kakor zaklana žival, kakor klada. Mrtev. Anisimov je počasi odšel proč, prizadevaje si, da ne bi gledal na truplo, in se trudil, da si razjasni to, kar se je vršilo v njem samem: kaj mora občutiti ta hip — ali grozo, ali besnost, alj stud. Spomnil se je kako so se vozili pred enim letom mimo ravno te postaje na vojno ravno ti vojaki, ti pravi ruski vojaki, lastni bratje. In vsem so se tako iskreno smilili; tako tako žalostno je postalo človeku pri srcu, ko jih je vlak nesel v nepoznano dalj. In tako se je zahotelo vsakemu, da bi jim izkazal karkoli prijaznega, prijetnega, pomagal jim v čemerst-bedi. je vendar zdelo že vse preneumno in je županu ukazal, da se mora udeležiti štetja, a župan jo je pobrisal na Ogrsko po »nujnih opravkih«. Ko je prišel Golja pred sobo, kjer so bili spravljeni števni akti, so bili pečati odtrgani, soba odprta, škatlja, kjer so ležali akti razbita, glasovnice m protokol pa uničeni. Zdaj je počilo. Glas o tem lopovstvu se je bliskoma raznesel po vsi občini. Zvedelo se je tudi, da se je župan Vintar predno je odšel na Ogrsko izrazil v Drenikovi gostilni, da da rad 200 K onemu, ki razbije škatljo z glasovnicami. Drenik je odgovoril, da bi dal zato tudi on 100 K. Zraven sta bila tudi podrepnik Zdravje in občinski tajnik. In kar so poštenjaki želeli, se je zgodilo še isto noč. Nekdo je zaslužil 300 K in glasovnice so šle. Klerikalci so se namreč zbali, da propadejo in so hoteli zvaliti to lopovstvo na naprednjake in povzročiti nove volitve, ki bi bile pod krinko obrekovanja, da so naprednjaki uničili prvo škatljo, izpadle bolje za klerikalce. A stvar je prišla na dan. Ravno za božične praznike so zaprli vrlega katoliškega župana Vintarja, njegovega tajnika odbornika Zdravje ter Dre-nika. V nedeljo je bilo celi dan zasliševanje pred preiskovalnim sodnikom. Sedaj pridejo k zasliševanju vsi volilci, vsak bo moral povedati, koga je volil. Kakor se zatrjuje, so še drugim sleparijam na sledu. Slovenska krajevna imena v nemških zemljevidih. Mrcvarjenje slovanskih krajevnih imen je Nemcem in nemčurjem posebna zabava. Ne vedo kako bolj bi prenaredili pravi izvor in zavozijo jo tako, da se jim mora smejati ves svet. Non plus ultra pa je zadel Mayer-jev ročni zemljevid, ki izhaja na Dunaju in v Lipskem. Bolje bi bilo, če bi napisal na karto mesto: Krain in pa Steiermark npr. Scherzecke ali pa Humori-stisches. Najbolj pravilno seveda bi bilo, da zapiše tisti slavni geograf, ki je delal in pa korigiral te krajevne zemljevide kot naslov: Oslarija in se podpiše z veliko začetnico. Kdo pozna na Kranjskem imena: Dreikopf (Triglav), Hochstuhl — Stou (Stol), Auersperg — Triack, Bischoflack — Schkofia Loka, Landstrass — Kosteinawetza, Reifnitz — Pibniza, Flitsch — Pless!, Tiiffer — Laschka. Poleg tega imamo še: Goreinawass, Vischmarje, Lukowitsch, Werhnika, Aidussina, Verka, Pischtenik, Ru-dolfs, Zhernomel, Kotzschewle, Wischnagora in druge bedarije. Prestavatelj teh krajevnih imen zasluži zlato kolajno na goveji razstavi! Nesreča. Včeraj je padel z dolenjskega vlaka neki potnik na progi med Laverco in dolenjskim kolodvorom. Z dol. kolodvora je šla takoj rešilna ekspedicija iskat ponesrečenca. Podrobnosti še niso znane. Narodna Čitalnica v Ljubljani, ustanoviteljica največih slovenskih kulturnih društev je ob priliki svojega 50-letnega obstoja izdala sledeči oklic: Letos obhaja naše društvo svoj 50-letni jubilej. Mesto same proslave našega jubileja hočemo ž njim vred proslaviti predvsem veliki pomen čitalništva sploh, ki ga ima za vso narodno probujo po celi Sloveniji. Čitalnice in bralna društva — te zibelke narodne zavednosti — zaslužijo, da se njih delo svečanostno proslavi. Naše društvo je kot tako po starosti tretja narodna čitalnica, a kot klub je obstojala £e več let pred ustanovitvijo kot društvo i,n je tedaj dejanski najsiarejša čitalnica. Zato je gotovo primerno, da bodi naš jubilej proslava vsega čitalništva. Iz čitalnic in bralnih društfcvK^ izšel ves narodni In kulturni polet, zato bodi jubilej čitalništva praznik vsega Slovenstva. Obračamo se do Vas z vabilom in prošnjo, da prisostvujete temu velepomembnemu slavju, ki naj postane manifestacija slovenskega napredka tekom 50 let, Spored svečanosti bi bil sledeči: V petek, 1. januarja. Slavnostna predstava v deželnem gledališču s prologom, alegotijo in slavnostno ouver turo. V soboto, dne 6. januarja 1912: Dopoldne Slavnostno zborovanje v .Narodnem domu* s sodelovanjem »Glasbene Matice." Popoldne ob 4. uri. Velika telovadna priredba ljubljanskega Sokola v »Narodnem domu* na čast udeležencem Čitalniške slavnosti. Zvečer: Narodni ples v veliki dvorani in vseh gorenjih prostorih »Narodnega doma“ s sodelovanjem »Slovenske Filharmonije* v Ljubljani. V mali dvorani bo pripravljen ekskviziten buffet. Kakor se je ob pričetku »Moj Bog... moj Bog... moj Bog...!« je ponavljal brezmiselno zmedeni razum in se ni mogfel razbrati v kaosu pošastnih predstav^ in podob. Naokrog je vonjalo po smodnikovem dimu; a črne postave za vagoni so se gibale čudovito hitro semintja: zdaj so zbežale nazaj, zdaj padale, se dvigale zopet, zdaj so zopet zlezle na strehe vagonov, in mahoma zdrčale navzdol ter se zgrbile in sesedle v nepremične črne kupe na tračnicah. Odtod Anisimov že ni več videl pritiskajočih vojakov, a strašni valovi salv so se zdaj približevali, zdaj oddaljevali, in stresali kadeče se ozračje. Potem pa se je pričelo s strašnim treskom rušiti v ozračju nekaj nenavadnega, silnega, kakor da se lomi in trga na kosce samo nebo. S tega mesta, kamor je odšel Anisimov, se je videlo, kako se za hip pojavi v dalji v sivkasto-sinjem mraku svetla ognjena zvezda, se nato skoro že skrije v temi, tako da se videla na tem mestu močnočrna točka, naenkrat pa se razpali treskajoči grom tik nad glavo Anisimova; in kako udarja nekaj nevidnega, vse rušečega, naravnost v črne stene barikad z neverjetno silo, mešajoč vse navskrižem: sneg, črne razvaline, ogenj, dim in snežni prah. Pod barikadami pa se je razlegal krik in vik, in odtod so bežali na vse strani napol blazni ljudje. Boj se je odločil v četrt ure, toda Asini-movu se je zdelo, da se je vse končalo v eni minuti. Videl je, kako so se na vrhu jedne barikade pokazali temni obrisi naravnost proti njemu streljajočih vojakov, in začul, kako je nekaj zlovešče in besno zažvižgalo zraven njega po snegu. Gledal je, kako so se gruče črnih ljudij počasi umikale ob progi in ob plotovih in dozdevno zelo mirno in brez naglice streljale na vojake, videl je raztepeni, umazani srteg, posejan z razkropljenimi, kakor Črvi se plazečimi ljudmi, našega n^odnega življenja v čitalnicah in bralnih društvih zbiralo vse, kar se je čutilo slovenski, tako naj dneva proslave čitalništva ne zamudi noben zaveden Slovenec, nobena zavedna Slo-venjg 1 Zato se osebna vabila ne bodo razpošiljala, ampak je s tem vabljen vsak, komur je na srcu napredek slovenske kulture. Odbor Narodne čitalnice v Ljubljani. O. BERN ATO VIC Ljubljana. — Mestni trg štev. 5. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Nizke cene, solidna postrežba. Književnost in umetnost. Slovensko deželno gledališče. Wil(iam Shakespeare: Vesele žene wind-sorske. Veseloigra v petih dejanjih. — Po Alfreda Halma gledališki priredbi poslovenil in priredil Fran Kosec. — Režišer Hinko Nučič. — Premijera v torek, dne 26. decembra. Shakespeare je napisal komedijo »Merry wifes of NVindsor« baje na izrečno željo kraljice Elizabete, da bi pokazal priljubljeno figuro viteza Johna Falstaffa iz »Henrika IV.« tudi kot ljubimskega pustolovca: Falstaff (izgovori: Folstef) je čisto Shakespearjeva iznajdba, sijajen zastopnik pristnega angleškega humorja. Falstaffu manjkajo njegovi obširni telesni materiji primerno, vsi finejši duševni občutki; ne pozna ne časti in ne vesti, skrbi le za to, da bi se njegovemu širnemu telesu dobro godilo. Pri vsej nizkotnosti njegovega značaja je tako komičen, da se mu moramo smejati. — Med vsemi Shakespearjevimi komedijami ima ta najveselejšo vsebino, ne moti je nobeno paralelno resno dejanje. Glavna figura je, kakor smo že omenili, Falstaff, sam vase zaverovani gizdalin, ki meni, da je ves ženski svet zaljubljen vanj in ki se da vedno iznova izvabiti v pasti, ki mu jir. nastavita dve prešerni ženski, gospa Ford in Page. Najprej ga v košari za perilo iztresejo v blato Tnemse, potem ga preoblečenega v žensko, naklesti gospod Ford (v nemških prevodih Flut), a on se da še tretjič potegniti in javno osramotiti. Proti temu propalemu vitezu je postavil Shakespeare zdravo, nepokvarjeno meščanstvo v osebah gospe Ford (Flut) in Page (izg. Pčdž), hčerke Ane Page in njenega ljubimca Fentona. Paralelno dejanje ljubezni med Ano in Fentonoin in fijasko očetovega, prav tako pa tudi materinega protežeja, dveh smešnih figur, tudi kaže zmago prave ljubezni, — pa tudi slabosti teh meščanov samih; tudi oni so »potegnjeni« in Falstaff ima saj družbo, kar na koncu tudi z zadovoljstvom konstatira; odrekati namreč ne smemo Falstaffu duhovitosti in dovtipnosti, čeprav ga njegova domišljavost tako premoti, da se da neusmiljeno imeti za norca. — Igra ima pri vsej njeni burkasti vsebini globoko etično jedro: poštenost zmaga nad pokvarjenostjo. Predstava je zelo uspela. Nositelj vse igre je Sir Falstaff, njegova vloga je kakor pisana na telo g. Verovšku. Kreiral je debelega viteza tako, kakor si ga ni mogoče predstavljati boljšega. Štejem mu to v posebno zaslugo, ker še ni imel prilike, da bi bil videl kakega Fal-staifa na odru. Bil je neprekosljiv v maski, igri, v vsem nastopu in govorjenju. — Izvrstno je pogodil vlogo domišljavega filistra mirovnega sodnika Pusta g. Skrbinšek. G. Peček je v vlogi njegovega smešnega nečaka vplival z neodoljivo komiko, čast mu! Prav dober je bil tudi g. Molek kot župnik Evans. Ga. Buk-Šekova je bila, kakor vedno, tudi včeraj popolnoma na svojem mestu. o Ostale figure so pri Shakespearju manj izvršene in bolj brezizrazne. Zakonska para Ford in Page sta samo skicirana. G. Nučič je dobro pogodil Forda kot zastopnika komične ljubosumnosti. Ga. Danilova je bila prav reso-lutna Pagejevka; dobra tudi gdč. Šetrilova kot Fordovka. Tudi drugi igralci manjših vlog, g. Danilo kot Page, gdč. Wintrova kot Anica Pa-gejeva itd. so bili dobri in ni jim kaj oporekati. iiTBiiPigirT" irniiTTgBHft—B videl, kako so izza kolodvora nenadoma prihiteli vojaki v gručah in kako so se črni ljudje z največjo naglico in brez reda razbežali na vse strani, napolnjujoč ozračje s krikom in neumer-jenim streljanjem. Topovi so nenadno utihnili, pričelo je postajati tiho, ne glede na krik in posamezne strele. Sivi vojaki so tekli od postaje proti polju, dohitevali posamezne črne ljudi, ki so bili obtičali v snegu, s krčevito naglico končavali borbo z njimi in tekli dalje. Na tistem mestu pa je ostajala zvita in zgrbljena črna kepa. Vršilo se je nekaj tako neverjetnega, groznega in ostudnega, da je Anisimov ves oledenel in instinktivno, brez premisleka, ne čuteč ničesar razen neizmernega življenjskega strahu, zbežal iz vseh sil po poti. Od 'vodnjaka sem je tekel ravno tako iz vseh sil ogromen vojak v dolgem sivem plašču in s puško v eni roki, v smeri, da bi mu presekal pot. Še nekaj korakov sta bila narazen, vzrla sta se drug v drugega in stekla še hitreje. Vojakov obraz je bil mlad, brez brk in rdeč. Tekel je hitreje; naenkrat se mu je obraz spačil v zlobi in razkačenosti, zgrabil je puško z obema rokama in sunil Anisimova z bajonetom. Anisimov se je gibko okrenil, kakor padajoča mačka, in planil v drugo smer. Vojak se je vrgel za njim in ponovil svojo kretnjo; in en trenutek sta oba nekako plesala, skakala zdaj sem, zdaj tja, zroč z izbuljenimi očmi drug dru-zemu nravnost v zenice. Nato pa je vojak pre- vi gel dolgo in ostro puško in jo nameril Ani-simovO naravnost v trebuh. »Oj, -stoj... počak...« je zakričal Anisimov s tenkim glasom, zaprl oči in obstal na miestu, nastavivši roke pred seboj. Nato je začul glušeč -strel, skozi zaprte veke je zagledal trenutno svetlobo ih razumel ne z razumom temveč s celim telesom, da je vojak zgrešil. Ta trenutek pa je nekdo s strašno naglico pritekel odvzad, udaril ga na vfco moč po Pri prevodu so nekatere motila na slovensko prevedena lastna imena nekaterih nastopajočih oseb. Pomisliti pa je treba, da je Siiakespeare dal nekaterim osebam nalašč značilna imena, ki jih vsi nemški prevajalci tudi prevajajo na nemško. Debatirati b se dalo le o tem, če so srečno poslovenjena. Mirovni sodnik se imenuje angleški Shallow, nemški Schal, to bi pomenilo slovenski budalo, tepca, »Pust« se mi ne zdi primerno. Njegov nečak je angleški Slender, nemški Schmachtig, mi bi rekli Slabč, Glista ali podobno, »Drobnič« ga ne označuje dovolj dobro. — Župnik Evans govori v originalu waleški dijalekt, to bi se dalo posneti s slovenščino kakor jo govori kak tujec n. pr. Nemec, ne pa s samim jecljanjem^ Gledališče je bilo razprodano, občinstvo se je smejalo, da nikdar tako. Ta duhovita igra lahko napolni še mnogokrat hišo. —n. Iz pisarne slovenskega gledališča. V četrtek se poje tretjič Bizetova »Carmen« (za ne-par-abonente). — V soboto gostuje gdč. Angela Janova, prva subreta slovenske operete tržaškega slovenskega gledališča v ulogi Juliette v operi »Grof Luksemburški«. — V nedeljo popoldne zadnjič opera »Cigan baron«. Slovenska operetna subreta gdč. Angela Janova gostuje v soboto prvič na deželnem odru v Ljubljani. Slovenec, ki je videl gdč. Janovo v ponedeljek zvečer v Trstu, ko je pela prvič glavno vlogo v Andranovi opereti »Punčka«, nam poroča o njej: Gdč. Janova je rojena igralka in odločno talent. Njena lična, gibčna postava, njen ljubki otroški obrazek porednega nasmeha, rejen živahni temparamem in simpatični glas so tej najmlajši slovenski so-breti od narave podarjeni pogoji za sijajno kari jero. Gdč. Juvanova igra že od otroških let ter ima doslej že precejšnjo rutino. V Trstu je zelo popularna , ter izredno priljubljena. Njena zasluga je, da imajo na slovenskem odriču v Trstu operete najlepše uspehe. Gdč. Janova je vrla igralka, plesalka in pevka, ki spada na večji oder. Požar. V nedeljo, dne 24. t. m. je bil v Smolinji vasi pri Novem mestu požar, ki je vpe-pelil posetniku Lukcu gospodarsko poslopje. Zgoreli so tudi trije prešiči. Zažgali so otroci. Gasilno društvo iz Novega mesta je ogenj še v pravem času omejilo. Zagoneten zločin na poko-. pališču. Iz Pariza se poroča z dne 23. decembra: Včeraj med 6. in 7. uro zjutraj so vdrli neznani vlomilci v grobnico igralke Leutelm, ki je v preteklem poletju utonila v Renu ob zelo zagonetnih okoliščinah. Izražalo se je mnenje, da je igralka izvršila samomor ... Njen mož, milijonar Edwards, je dal z njo pokopati tudi dragocene dragulje, ki jih je imela na sebi, ko je utonila. Dragulji so vredni kakih 450.000 frankov. Med njimi so biseri, smaragdi in biserna ovratnica. Grobar pokopališča Pere Lachaise v Parizu je opazil dne 22. decembra zjutraj, da je steklo na grobnici pokojne milijonarjeve žene razbito. Poklical je takoj policijo, ki pa ni mogla v grobnico zaradi silnega smradu. Našla pa je v bližini grobnice mnogo vlomilskega orodja. Šele, ko so grobnico prezračili, so mogli iti noten Konstatirali so, da so imeli vlomilci svetilko, ki se je prevrnila in so se vsled tega vneli venci v grobnici. Vsled ognja so vlomilci morali zapustiti grobnico. Rakev je bila odprta samo na pol. Obleka, v katero je bil mrlič oblečen, je bila raztrgana. Od dragocenosti pa ni manjkalo ničesar. Pod zglavjem so našli bisertio ovratnico, dragocene uhane, dva zlata prstana z briljanti in v malem medaljonu sliko milijonarja F.d\vardsa, ki je zdaj v Nizzi. Rakev in grobnico je policija nato zaprla in postavila pred grobnico stražo. Čudno je vsekako, da vlomilci niso odnesli dragocenosti. Morda jim je to preprečil ogenj, ali pa sploh niso imeli tega namena, ampak kakšnega drugačnega. Pariški listi spravljajo ta za- glavi, da se mu je vse zasvetilo pred očmi, zgrabil ga za rokav, in padel z njim vred, ker se ni mogel tako hitre ustaviti, v mokri mrzli sneg. »Izpusti!« je zakričal Anisimov z ostro besnostjo, stisnil zobe in udaril z vso močjo nazaj po obrazu nekoga, na katerem je videl samo mehki nos, ki je zahrustal pod njegovim udarcem, in popolnoma brezmiselne, izbuljene oči, katere je videl prvikrat v življenju. III. Že je bila noč in njen črni obraz je zagonetno strmel skozi okna postaje, razbita od krogelj in razdejana od neke nedoumljive sile. Na postaji je bilo vse tiho. A zdelo se je, da v tej tišini še trepetajo kriki1, streli in ječanje. Na železniški progi so jarko goreli vagoni, zažgani neznano od koga in čemu. In nad vijočim se, škrlatnim, veselo-strašnim plamenom je bilo nebo popolnoma črno in, nizko. Dim se je v težkih oblakih počasi dvigal kvišku; a nad njim, v temi, so iskre veselo plesale nekakšen graciozen, tajinstveni ples. Od vsega tega so padale na sneg krive, nemirne sence, in zdelo se je, da se nepremična trupla, zložena v vrsti pred kolodvorom, previdno premikajo. Povsod so stali in hodili vojaki, osvetljeni od požara. Prihajali so skupaj in se zopet razhajali, sklanjali se k zemlji in videti je bilo, da neprestano ogledujejo to, kar so bili storili ta dan, in kar je bilo zanje same popolnoma nepričakovano in nerazumljivo. Njih črne sence so polzele za njimi po rdečem snegu, pregibajoč se svetlo na tračnicah, ki so se svetile vsled ognja, a nad njimi so se semintja zasve-tikali bajoneti, kakor rdeče igle. Na peronu so stali častniki in govorili o nečem potihem med seboj ter si vsak hip prižigali cigarete. Vslea požara so se jim oči režico kaikpr osteklenele svetile z obrazov in so bile videti hudobne, kakor pri divjih zvereh. C ek) noč ^ odprto odprto t Radi inventure 1 ta teden do novega leta blago s cele zaloge pod vsako ceno. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg štev. 5. Ivan Mohorič krojač, Sv. Petra cesta št. 6. se priporoča slav. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju. — V zalogi vedno različno blago. P 58 Med! Pitane gosi. Vsak dan sveže zaklane 10 funtov velja samo 6 K 50 vin. Čist garantirano naraven čebelen med v pločevinastih dozah 10 funtov 5 K 75 vin. — Zadovoljno zajamčeno I. Klciner Podwoloczyska 551 Avstrijsko. P 688 vsaka s J posebnim vhodom, v I. nadstropju Komenskega ulica štev. 16 se oddaste takoj. Najprimernejša igra za manjše odre je enodejanka Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar. (Repertoarna igra češkega „Nar. divadla" v Pragi.) Pet moških, dve ženski vlogi. Cena 60 vinarjev. Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani. m. Preostale izvode romana * „ŽENA“ * ki je vzbujal toliko zanimanja, ko je izhajal v „Jutru“, prodaja uprav-ništvo BJutra" mesto po prvotni ceni (1 K) po 60 vin. izvod. Zunanji naročniki naj pošljejo znesek v naprej in pridenejo 10 v za znamko. Na naročila brez denarja se ne ozira. Zahtevajte novi veliki jubilejni cenik : s koledarjem : o najnovejših urah, zlatnini in srebrnini, ki se vsakomur franko in brezplačno dopošlje. Uveljavile so se mnoge znatno znižane cene. Za narocitev cenika | zadostuje dopisnica. | FR.ČUDEN Ljubljana ' ~ Prešernova ulica. ■■ " S Spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda. Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Mali oglasi. Beseda 6 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vpraSanJem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni ni{ popnsta in se plačujejo vnaprej; znuauji iuserenti v znnmbah. Zahljuiek tnalih oglasov ob 6. url zTečer. Proda se zaradi družinskih razmer dobro idoča trgbvina v prometnem kraju. Natančneje se poizve na Poljanski cesti št. 3. Učenke se sprejme pri šivilji v Zatiški ulici >St. 1._________________________804—2 Harmonika na 4 vrste, nemški glas prve Vrste, priložila za vsako veselico se takoj ceno proda. Naslov pove »Prva anončna pisarna«. 803—1 združeni Čevljarji V LJUBLJANI, Wolfova ulica št 14 priporočajo slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo vsakovrstnih obuval, usnja in drugih čevljarskih potrebščin. Naročila po meri In popravila se IzvrSujejo točno. P 733 Prodajalka se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagem Služba trajna. Pismene ponudbe pod „Prodajalka“ na „Prvo anončno pisarno". P 726 BrJimJii&ir zdravnica za splošne bolezni in specialistka za ženske in otroške bolezni ordinlra od 11 do 12 ure dopoldan In od 3 do 4 ure popoldan v Voloskl Opatiji vila »Mir*. m na tilincak ki se dobro obrestuje, pripravna za prodajalno in vinsko trgovino, se zaradi družinskih razmer proda. — Poizve se v koncesijonirani pisarni Peter Mateliča Ljubljana, Škofja ulica št. 10. Berite in strmite! 600 kosov, med temi v ognju pozlačena ura za 4 K 20 v. Krasna, v ognju pozlačena, zelo fina AnkerRcmont ura s pozlačenim kazalnikom, gre 36 ur, garancija 3 leta. Krasna kravatna igla s similibrilantom, 1 v ognju pozlačen prstan z imit. kamnom za gospode ali dame, 1 krasen kolie iz približno 150 kosov orientalskih biserov, najmodernejši okrasek za dame, 1 krasna garnitura manšetnih, ovratnih in naprsnih gumbov, garantirano 3°/o duble-zlato s patentno zaklopko, 6 kosov robcev iz pravega platna, 1 elegantni nikel-nasti žepni tintnik, 1 krasno toaletno ogledalo v etuiju, 1 prijetno dišeče toaletno milo, 1 fino vezena beležnica, 72 kom. angl. kanclijskih peres, 20 korespondenčnih predmetov in še 396 k«• r«». - Ttkto. H. 273. I 6ffig|»l§i I nflhiŠtVA 111 taTIptlllO!fPrtQ IlliHlO FR. P. ZAJEC Trgovec ali obrtnik mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik, ki noče biti skrit samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele, bo inseriral v ,Jutru‘ ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem. Ljubljana, Stari trg št. 9. Cenike poilljam zastonj In poltnlne prosto. Kdor Išče ali oddaja kako službo, kdor hoče kaj kupiti ali prodati, doseže to najložJe, ako inserira v Malih oglasih .Jutra”. Za besedo se plača samo 5 vinarjev. S Minka Horvat “ —- ■ ■ modistinja, — priporoča svojo veliko zalogo damskih klobukov, športnih kap in vseh mo-distovskih potrebščin. Popravila točno in najceneje. Prn kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd. Anton Kanc [jubtjana, Židovska ulica št 1. Zunanja naročila izvršuje z obratno X>što. Ceniki so na razpolago. Varčne gospodinje! Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela J. ZAMLJEN čevljarski mojster V LJUBLJANI —— Sodnijska ulica št. 3 — Dobe se tudi izgotovljena obuvala, izdeluje prave gorske in telov. čevlje. TEODOR KORU poprej HENRIK KORN pokrivajoč streli in klepar, vpeljaleo strelovodov ter in-:: stalater vodovodov :: LJUBLJANA Poljanska cesta št. 8. Priporoča se p. a. občinstvu za Izvrševanje vsakršnih kle-VHP parskih del ter pokrivanje streli * / ( i angleškim, francoskim la tu- ' I zemakim škriljem, s I aabert»eemeatnlm Ikrlljem ''I I 4 (Eternlt) patent Hatsehek, I s Izbočeno In ploičnato opeko, I lesno - cementno In strešno I opeko. Vsa stavbinska In galanterijska, jDHB kleparska dela v priznano so- Zavarajc poslopja la pressibiiae psa« požarnim (kodam p* aajnlžjib sonaks Zavaruje proti tatvini, lUbttja ogledal In ofcMNBkUi jdoK. škoda cenjujc Mk«J In uaJkuhuhMp. Uživa naJbolJH ©mas, kadar podaja. Dovoljuje la Mdips dobička iadatne .S L A V 1 J A J—1,vzajemno zavarovalna banka V Pragi, m1 rrmar Reaerve in fondi K 54,000.000. Izplačano odlkodnine la hapitalije K 10M50A60 54. Pa velikosti druga vzajemna zavarovalnica aaie države z vseskozi slovansko-narodne upravo. ............. '..Vaa pojasnila dajo: —....... i Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici it 11 ..-. * |'1"" 1 Pisarno so v lastni banial UH. .......... k a.4sam- Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. sasaBsss3ssasBsssssBss=: Mgtotom um zadrugi s omejenim jamstvom =====. priporoCa ovoje bogata natego aajnovejših tiskovin za šote, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna pirejema vsa v ti shemha In MpfmhfriO Sfcrafee spadajoča dela ter JA kvtooje točno, oknsno in po aohdnB) cenah. — Tiskanje šolskih knjig hi čaaepfeo* T mmtzuo l^eiSaaciodLeancLeSSe čz&cm. Poprave točno In ceno. Proračuni brezplačno ia poštnine prosto. Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je K 8,000.000. Linbljanska kreditna banka Ljubljani. RK 800.000. Stritarjeva, ulica štev. 2, (lastna hiša) Prom.es© za "bližnja žreToanJa: Promese kreditnih srečk a K 26—. Žrebanje dne 2.januarja 1912 Glavni dobitek K 300.000*—. Promese srečk za uravnavo Donave a K 16’— Žrebanje dne 2. januarja 1912 Glavni dobitek K 120.000*—. Promese ljubljanskih srečk a K 10— Žrebanje dne 2. januarja 1912 Glavni dobitek K 50.000*—. Promese zemljiških srečk II. em. k K 6*— Žrebanje dne 5. januarja 1912 Glavni dobitek K 100.000*—. Vse 4 promese skupaj K 56*—. ===== Podružnice v Spljetu, Celčvcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. —1 Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih \\\ ki ishqja vstk petek ter stane četertletno K 1*80. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem) Naslov: Ilustrovani Tednik, Ljubljana. Eskomptuje Kupuje to prodaja: minulni pphto indg iMlpitJ»u-Hwi >*■ liiHtoto daU©, - Itotolk dtoha