■*rp TRGOVSKI Časopis za trgovino, industrijo In obrt. LIST Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/s leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XVII. V Ljubljani, v četrtek, dne 4. januarja 1934. štev. 2. 1/UoctyCH>UtcicaH6st g&spodacsiva Neštetokrat je bilo že povedano v jugoslovanskih listih, da nam je zedinjenje dalo tudi to nalogo, da s povečanim delom nadoknadimo vse to, kar smo 'izgubili v letih politične neodvisnosti. Na nobenem polju pa nismo vsled politične neodvisnosti tako zastali, ko na gospodarskem Polju, ker je pač gospodarski napredek najbolj odvisen od politične neodvisnosti. Vsa peza našega dela bi se torej morala uveljaviti predvsem na gospodarskem polju. To je bila naloga, ki nam je kar avtomatično pripadla obenem z osvobo-jenjem. Pri nas pa »e je delalo ravno narobe. Na vseh drugih poljih se je več delalo, ko na gospodarskem, ki se je že skoraj načelno preziralo in omalovaževalo. Ce bi samo desetino te energije, ki smo jo uporabili za politične prepire, uporabili za gospodarstvo, pa menda gospodarske krize niti ne bi doživeli. Tako pa nas je zadela čisto nepripravljene, da je zastalo vse naše gospodarsko življenje. Čeprav nas je »tiska tako zelo prijela, pa še vedno nočemo razumeli njenega nauka, da je namreč pot iz stiske le na podlagi sistematičnega, odločnega in organiziranega dela. Zlasti organiziranega, ker brez organizacije se samo po nepotrebnem trosijo sile, ker se dostikrat dela ena in ista stvar dvakrat, druga pa se sploh ne naredi. Pri nas pa res organiziranega gospodarskega dela še Ue pOznamo in ga menda niti nočemo spoznati. Nimamo niti ene organizacije, ki bi vsaj z detoo pravico mogla reči, da reprezentira jugoslovansko gospodarstvo. Nimamo niti enega zavoda, ki bi proučeval razvoj našega gospodarstva 2 ozirom na gospodarske razmere po svetu in ki bi na podlagi objektivnih podatkov podajal direktive, v katero smer naj se obrne naše gospodarstvo. Nimamo niti ene osrednje stanovske gospodarske korporacije, ki bi mogla reči o sebi, da reprezentira vsaj en jugoslovanski gospodarski stan. Povzpeli smo se šele do začetne stopnje organiziranega gospodarskega življenja, da imamo v posameznih pokrajinah več ali manj intenzivno delujoče gospodarske organizacije, ki pa se vedno zanimajo le za razmere na svojem področju. Le tu pa tam se zgodi, da se združi več teh organizacij v obrambi skupnega interesa, toda tudi ta skupnost je redoma le začasna in vedno niti ne iskrena. Saj se ne moremo niti dogovoriti za skupen nastop niti tam, kjer hoče tujina z nami govoriti kot s oelctto, kakor praiv žalostno kaže razbitost naših lesnih organizacij in brezuspešno prizadevanje slovenskih lesnih Producentov in trgovcev, da se ustanovi v lesni stroki enotna jugoslovanska, organizacija. Pri takšni neorganiziranosti se pač ni čuditi,, če se še ne vidi izhod iz stiske, Pa čeprav naš človek tako skromno živi, da bi pri obilici plodov, ki jih pridela in surovin, ki jih spravi iz zemilje, morala biti za nas stiska že davno premagana težava. Ker ni naše gospodarsko delo organi-2irano, zato tudi nimamo nobenih pravih Podatkov, kakšno je stanje našega gospodarstva. Tistih par statističnih števillk, ki Se jih tu pa tam čita v listih, je brez vsake Prepričujoče sile in zato tako pogosto do-zlvljamo, da se naše številke o zunanji |rgovini ne krijejo s številkami, ki jih podajajo tuje države. Ker pa nimamo zanesljivih podatkov, tudi ne moremo imeti nobenega pravega načrta, kako bi se mogli izkopati iz krize. In zato tavamo na-Prej v nejasnosti in položaj se zboljšuje le v toliko, v kolikor neumorno delo posameznikov z dvigom lastnega podjetja že skoraj izsili izboljšanje. Naše gospodarsko življenje je treba organizirati in predvsem ustvariti centralno gospodarsko organizacijo, ki bo zajela vse naše gospodarstvo in na podlagi potreb ter produkcije vsega gospodarstva ustvarila enoten gospodarski načrt za vso državo. Na podlagi tega načrta se mora začeti iniciativno sodelovanje vseh pokrajinskih gospodarskih organizacij, da ne bodo le nastopale v obrambo enega ali drugega ogroženega interesa, temveč da bodo kar naprej dajale smer posameznikom in društvom, kako usmeriti njih delo. Seveda pa mora imeti ta centralna gospodarska organizacija tudi potrebno avtoriteto, da se bodo njena navodila tudi izpolnjevala in sicer ne le od zasebnih gospodarstev, tennveč, da bedo enako obvezna tudi za vsa državna podjetja in ustanove, pa tudi za državno upravo samo. Takšna organizacija bi mogel biti le gospodarski svet, ki ga ukazuje ustava in ki ga določa zakon, ki pa še vedno ni doživel uresničenja. A doživeti ga mora, ker v začetku vsega zboljšanja je organizacija gospodarstva, je — gospodarski svet. Veed stafaU&aufa dolacia t/ee ko stoodstotna zlato tccitfe na polovico KMcedMUntga dolacia Predsednik Roosevelt je zopet energično posegel v gospodarsko življenje. Po njegovem navodilu je izdal državni zakladni urad dekret, da je treba vse zlato oddati državnemu zakladu, ki bo plačeval unco čistega zlata le po stari dolarski pariteti, to je po 20,67 dolarjev, dočim je danes unca čistega zlata dejansko vredna 36 dolarjev. Od oddaje je oproščeno edinole zlato, ki je predelano v okraske, dragulje, spominske novce in podobno in se torej nova odredba bisteno razlikuje od prejšnje, ki je bila izdana za časa valutne panike. Zllato bo torej zakladni urad plačal za 40 odstotkov nižje od njegove dejanske vrednosti, vsled česar pomeni novi dekret oddaijo premoženja. Novo odredbo razlagajo z bližnjo zakonito devalvacijo dolarja. Sodijo, da bo vsled nove odredbe oddano zlata za 528 mMjomgv dolarjev, ki pa je dejansko vredno nad 700 milijonov. Razlika v višini skoraj 200 milijonov bi billa v primeru zakonite devalvacije dolarja dobiček onih, ki so zlato poskrili. Mesto njih pa bo napravil ta dobiček zakladni urad in zato je izšel dekret o obvezni oddaji vsega zlata. Informirani krogi trde, da bo dolar stabiliziran na vrednosti 41.34 dolarjev za unco čistega zlata. To bi pomenilo znižanje dolarjeve vrednosti za polovico. Z devalvacijo dolarja bi se vse zlate zaloge Združenih držav Sev. Amerike po knjižni vrednosti dvignile za 50%. Ker znašajo zlate zaloge rezervnih bank 3,6 milijard, one javnih ustanov okoli 0.7 milijard, bi to pomenilo, da bi Amerika imela za 8.6 milijard zlata po novi vrednosti dolarja in bi bili vsi njeni bankovci več ko lOOo^stotno kriti. Še več, ker znaša v Ameriki ves obtok plačilnih sredstev le 5,7 milijard, bi mogle Združene države izdati še za več ko 3 milijarde novih bankovcev in vendar bi bili tudi ti stoodstotno kriti z zlatom, ker za srebrni in kovani denar ni treba zlatega kritja. Državni zaklad bo prevzel od rezervnih bank vse zlato po stari dolarski vrednosti, ko bo pa dolar stabiliziran na polovico svoje vrednosti, bo državni zaklad vrnil zlato po novi vrednosti in s tem napravil ogromni dobiček v višini 3 do 4 milijard dolarjev. Ta dobiček namerava vlada uporabiti, za oživljenje gospodarskega življenja. S temi milijardami bo mogla vlada podpreti vse industrije in vso ameriško produkcijo, mogla bo nadalje izvesti največja javna dela in s tem prav znatno znižati brezposelnost. Pri tem pa bo dolar stoodstotno krit in bo zopet ena najtrdnejših valut, poleg tega pa bo njegova znižana vrednost dovoljevala ameriškim izvoznikom, da bodo mogli uspešno konkurirati na vseh tujih trgih. Roosevelt bo torej dobil na račun onih, ki so verovali v nespremenljivo vrednost dolarja, milijardne vsote za svoj investicijski načrt brezplačno in vrhu tega bo še narasel ameriški izvoz. Nastaja pa nevarnost, da bi mogle tudi druge države slediti Rooseveltovemu primeru in da bi zlasti Angleži znižali vrednost funta še nižje kakor pa je Roosevelt znižal vrednost dolarja. Ameriška industrija v tem primeru ne bi mogla z uspehom konkurirati z angleško. Pa tudi to nevarnost hoče preprečiti Roosevelt in zato namerava v kratkem pričeti pogajanja za mednarodno stabilizacijo valut. Vsled odpora Roosevelta se je na tem vprašanju razbila londonska gospodarska konferenca, sedaj ko je Roosevelt izvedel svoj načrt z dolarjem, pa je zopet Roosevelt tisti, ki hoče izvesti stabilizacijo valut. Čeprav je nad vse zapeljiv komentar k tej spremembi Rooseveltovega stališča, je vendar bolje opustiti vse rekriminacije, ker je mnogo bolj razveseljivo to, da postaja mednarodna stabilizacija valut mogoča. Kajti v tem je prvi pogoj za izhod iz splošne gospodarske krize. Objavljeni so bili podatki o poštnem prometu v 1. 1933. Iz teh podatkov je razvidno, da se je brzojavni promet znižal za skoraj 30 odstotkov, nazadoval pa je tudi pisemski in tovorni poštni promet. Samo tiskovin se je več poslalo in pa Poštna hranilnica zaznamuje večji promet. Časopisi pravijo, da je kriza povzročila zmanjšanje poštnega prometa. Kakor je gotovo, da ni bila kriza brez vpliva na poštni promet, tako pa je v tej konstataciji le polovica resnice. Ne samo vsled krize, temveč tudi vsled previsokih pristojbin je padel poštni premet. Razen za tiskovine so bile vse druge poštne pristojbine povečane in le v tiskovinah promet ni padel, ker večji promet v zračni pošti in pri Poštni hranilnici je posledica čisto drugih razlogov. Višje pristojbine so zato v vzročni zvezi s padcem poštnega prometa: staro pravilo, da je povišanje pristojbin samo do gotove mere tudi uspešno, se je izkazalo znova. Treba pa je tudi le pogledati v razne pisarne in vsakdo bo takoj uvidel, da so poštne pristojbine res že previsoke. Pošt- nina postaja tako velika postavka, da vsak podjetnik gleda na to, da to postavko čim bolj zniža. Ce je včasih pošiljal svoje ponudbe v zaprtem pismu, jih pošilja danes le v obliki tiskovin. Ce je včasih vsako malenkost sporočil stranki v pismu, sedaj sporoča le važnejše zadeve. Včasih so bile brzojavne čestitke zelo v modi, danes jih ne pošilja skoraj nihče več. Pošiljanje paketov po pošti je bilo nekoč nad vse razširjeno, danes nastajajo že zasebna podjetja, ki oskrbujejo prevoz paketov. Tako pada poštni promet vsled previsokih pristojbin. Je to ista stvar, ki se je pokazala tudi pri trošarini. Kaj pomaga višja trošarina, če pa vsled nje nazaduje potrošnja. Dohodki države kljub višji trošarini, ali točneje: baš vsled previsoke trošarine, padajo in morajo pasti. Kajti dohodki ljudi ostajajo isti ali pa celo nazadujejo. Tako so bile znižane plače drž. nameščencev in prav tako tudi večine zasebnih. Vsled krize so padli zaslužki trgovcev in obrtnikov, vsled padca cen pa tudi dohodki kmetovalcev. A tudi večina industrije se I. SEJA PREDSEDSTVA ZVEZE TRGOVSKIH ZDRUŽENJ DRAVSKE BANOVINE bo v torek, dne 9. januarja 1934 v malt dvorani Narodnega doma v Celju, ob 10. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo o novih davčnih 7-aknnih in gospodarskih uredbah. 3. Poročilo o organizaciji jugoslovanskega trgovstva. 4. Proračun za leto 1934. 5. Socialno zavarovanje. 6. Razprava o predlogih združenj. 7. Raznoterosti in slučajnosti. je morala zadovoljiti z manjšimi dohodki. Skoraj vse prebivalstvo ima manjše dohodke, ki so že tako pičlo odmerjeni, da vsak večji izdatek nujno zahteva omejitev na drugi strani. Tako pada potrošnja vseh stvari in tako se manjšajo tudi izdatki za pošto. a Treba bi zato bilo, da se življenje poceni, da ne bi imeli te nenormalnosti, da občutimo vse slabe strani deflacije in inflacije hkrati. Morda vendar ne bi bilo tako težko, da bi se ta nenormalnost odpravila in da bi pričeli giledati na to da s pocenitvijo življenja ustvarimo večji promet, s tem pa tudi večji zaslužek. Na vse zadnje je to vendar ono staro pravilo ki je ustvarjalo desetletja veliko konjunkturo in morda le ni izključeno, da bi to sredstvo tudi sedaj moglo prinesti zboljšanje. Malo trgovske kalkulacije v državno gospodarstvo pa bi se prav gotovo dvignili drzavm dohodki, ki so danes preračunani dostikrat na bazi, ki prekaša plačilno moč prebivalstva. Zato tudi kljub narastku prebivalstva pada donos indirektnih davkov, kar pač najbolj jasno potrjuje, da imajo vse pristojbine svojo mejo. VELIKO POVEČANJE UVOZA V PALESTINO Po uradnih pedatkih se je povečal uvoz v Palestino od 2-75 milijonov v 1. polletju 1932 na 3-98 milijonov funtov v 1. polletju 1983. V ta uvoz pa se ne računa uvoz za potrebe angleških četi v Irailcu in uvoz za petrolejsko družbo ter uvoz dragiih kovin. Posebno se je povečal uvoz živil, tekstilnega blaga in proizvodov kovinske industrije. Tako so je uvoz ječmena potrojil, uvoz pšenice se je dvignil od 9000 na 23.000 ton, uvoz jajc kljub zelo povečani domači proizvodnji od 8 na 16 milijonov jajc in uvoz peratmine od 58 na 124 tisoč živali. Tudi izvoz sirovega masla, mesa in piva se je znatno povečal. — Zelo ugodni »o tudi iz-gledi za izvoz gradbenega lesa v Palestino. Zlasti bi bil potreben les za gradnjo lesenih hiš. KONTINGENTIRANJE UVOZA V FRANCIJI Francoska vlada bo na novo uredila uvozne kontingente za vse države. Pariška trgovinska zbornica je zato poslala francoski vladi spomenico, v kateri zahteva, da se vlada pri določitvi kontingentov ravna po teh načelih: 1. Vlada si mora prizadevati, da z znižanjem kontingentov doseže od drugih držav nove koncesije. 2. V sporazumu s producentskimi in konzumnimi organizacijami naj vlada določi kontingente, ki bi bili brez škode za francosko gospodarstvo. 3. Vsem državam, ki bi delale kakšne ovire francoskemu izvozu, treba znižati kontingente. 4. JNa ta način povečati francoski izvoz in zmanjšati pasivni saldo trgovinske bilance. Prihodnja številka »Trgov-skega lista« izide vsled praz-nika Sv. treh kraljev šele v torek, dne 9. januarja* Fr. Zelenik: V St a dat/eni V svojem članku »Za davkoplačevalce« sem opozarjal vse trgovce davkoplačevalce na veliko važnost sistematičnega knjigovodstva posebno v davčnih zadevah. Poudarjal sem, da ima lahkto stališče v občevanju z davčno oblastjo le tisti, ki more svojo davčno napoved podpreti s podatki rednega sistematičnega knjigovodstva. Poudarjam še enkrat, da za to ni potrebno bog zna kako obsežno knjigovodstvo z ne-broj knjigami, večinoma bi zadostovala ena knjiga v ta namen. Tudi s skromnim pripomočkom se lahko veliko doseže. Kdor se spominja mojih člankov skoz mnoga leta, mora priznati, da nisem nikdar ničesar zapisal, kar bi ne »držalo«, temveč temeljijo moji članki na izkušnjah praktičnega življenja. Nikdar nisem česa priporočati, kar ©e ne h! moglo z večjim alt manjšim uspehom uporabiti v praksi. Da pa vse ni za vsakega v neizpremenjeni obliki, to je pa stara izkušnja. Na moj članek za davkoplačevalce mi je odgovoril trgovski prijatelj s člankom o davčni napovedi, v katerem pravi, da imam jaz le teoretično prav in da članku ne ugovarja »hačetno«. Na ta odgovor trgovskega prijatelja bi ne odgovarjal, če ne bi pisec de'al krivice — ne meni — temveč knjleovodstvu, Zakaj je storil krivico knjigovodstvu, naj pojasnijo te vrste. ' Davčna osnova se ugotovi iz preteklega .poslovnega leta, tedaj je osnova nekaj znanega, nekaj brezdvomnega. Po predpisih zakona o davkih se mora ta osnova ugotoviti na podlagi začetne in zaključne bilance preteklega poslovnega leta. Tako Ugotovitev predpisuje zakon in davčna oblast se je tudi poslužuje tam, kjer je to možno, kjer davčni zavezanec predloži napoved z bilancami vred itd. Da je to isti-na, morem trditi iz lastne izkušnje. Navedem samo en primer: Neko industrijsko podjetje je imelo sistematično knjigovodstvo. Ob zaključku poslovnega leta se je pokazala znatna izguba, ki je nastala vsled znatnega padca cene surovinam. Cena je zlezla od 92 na 36 in te ogromne razlike aii bilo možno kriti s fabrikacijo. Nesel je davčno napoved na davkarijo, kjer so gospodje majali z glavami, niso hoteli verjeti v resničnost napovedi. Ponavljam, da ima lahko stališče nasproti davkariji le tisti, ki ima redno knjigovodstvo, katero natančno pokazuje premoženjski položaj in vse trgovske posle. To vem iz izkušnje. Vedno eem se zanimal za to vprašanje. Tisti, ki premika čas, nam neusmiljeno in z neverjetno in z ne-aaželjeno naglico naklada leta na naša pleča. Še danes imam spravljen prvi odgovor, katerega sem pisal kot mlad knjigovodja v nekem podjetju na razne pomisleke davčne oblasti. Še imam dokaze svojega boja z davčno oblastjo, katera me je obdačila za 9000 čistih zlatih kron, nekega odvetnika s številno klijentelo pa za 7000 kron. Vsebino svojega članka sem dobro premislit. Rekel sem, da je pisec odgovora storil krivico knjigovodstvu. Knjigovodstvo bi bilo neokretno in nebogljeno, če bi ne moglo izražati in upoštevati primerov, katere navaja pisec. Trgovec inventira svojo zalogo, sestavi inventuro in bilanco. Tekom prihodnjega poslovnega leta pa nastanejo izpremembe, katere prevežejo vso kalkulacijo. Izpremenijo se pogoji in trgovec je del blaga morda prodal celo v izgubo. Pisec je naivedel primer disažija 28 in pol odstotka, za kolikor ae je blago podražilo, oziroma za kolikor se je dolg trgovca povečal. Take in enake razlike pokazuje redno knjigovodstvo zelo natančno in vse take razlike izpremenijo davčno osnovo za tisto leto, v katerem so se knjigovodsko sprovedle. Ako je tedaj trgovec prodal del blaga radi pozneje nastalih iz-prememb pogojev z izgubo ali je vsled disažija blago dlražje kot je linventriral v prejšnji inventuri, se te razlike pojavljajo v tekočem poslovnem letu, oziroma v naslednji inventuri in bilanci. Davčna uprava res ne ve, da leži marsikatero blago dolgo časa v skladišču, marsikatero sploh obleži, ne pozna posledic disažija, zato se ji pa mora to povedati in dokazati, kar je mogoče le z rednim knjigovodstvom, kakoršno ima v mislih davčni zakon. Izgube v tekočem poslovnem letu lahko res, gredo v stotisoče ali z bilanco za preteklo dobo nimajo ničesar skupnega, ne vplivajo nazaj za preteklo dobo, ta posebnost je pridržana le naši zakonodaji. Taka izguba se izraža v bilanci za tekoče poslovno leto in izpremenii davčno osnovo. Tudi najboljši trgovec s tekstilnim blagom ne ve na koncu fteta, ko inventira svojo zalogo in jo zabeležuje po nabavni ceni, ali in s kakšnim dobičkom ali morda izgubo bo prodal to blago, če bo sploh prodal v naslednjem poslovnem letu. Res je napačno, da davčna uprava zahteva vedno le dobiček. To je pa že hudo slara napaka, katere so pa deloma krivi tudi. trgovci davkoplačevalci sami. Opozarjal sem na troške za družino. Ta moja opozoritev velja v prvi vrsti tistim trgovcem, ki se ne pečajo izključno s trgovino, ampak imajo n. pr. hišo, ki donaša najemnino ali »majo poljedelstvo in podobno, tedaj tudi dohodke iz drugih panog gospodarstva in živi družina od zemlje itd. Trgovec, ki se peča izključno le s trgovino in ima veliko družino, za katero je potrošil recimo 50.000, pa hoče dokazati, da je imel le 10.000 čistega dohodka, bo obdavčen za prvi znesek. Davkoplačevalec mora s knjigami dokazati, kako je kril troške za družino. Če jih je kril z dohodki iz trgovine, bo pravilno obdačem, če pa se je radi troskov za družino premoženje zmanjšalo, tedaj mora dokazati, da je porabil del svojega premoženja za vzdrževanje svoje družine. Če tega ne more dokazati z rednim knjigovodstvom, si je sam kriv. Kakor je z disažijem, tako je z izgubami vsled moratorija. Pritrditi pa moram, da bodo imeli trgovci-davkoplačevalci še velike težave z davčno oblastjo radi teh izgub. O izgubljenih in dvomljivih terjatvah sem napisal članek v »Trgovskem listu«, ali oglasil se je le eden čitateljev, vsi drugi molčijo. Ajli bi ne bilo bolj umestno, da se o predmetu razpravlja in napravijo primerni koraki v zaščito trgovine. Popolnoma napačno ravnate. Ko plačate davke tudi od raznih izgubljenih zneskov, bo jadikovanje najbrže prepozno. Več aktivnosti je potrebno trgovstvu, nikakor ni v redu, da vse molči in ©e nihče ne gane. Ni dovolj da se svojemu poslancu očita, zakaj ni preprečil tega ali onega, sami morate nastopati za pravično stvar in podpirati poslanca s svojo delavnostjo. Vračam se k snovi. Vsi vemo, da davčna oblast vedno domneva višje dohodke, kakor jih izkazuje davkoplačevalec. Vsi poznamo tudi vzroke. Kdor hoče dokazati, da je imel res te dohodke, kakor jih je napovedal, more to dokazati le s sistematičnim knjigovodstvom, v katerem se poslovno leto začenja in končuje z inventuro in bilanco. Le sistematično knjigovodstvo more ohraniti davkoplačevalca pred preobremenitvijo z davki. Kdor hoče dokazovati s svojo blagajniško knjigo, s knjigo računov In morda saldakonti, ne bo ničesar opravil. Vse tarnanje in jadikovanje je zastonj, ne morete s tem ničesar dokazati, k večjemu samemu sebi se lahko smilite. Obrambno in dokazno sredstvo je sistematično knjigovodstvo. Saj ne pravim, da si morate uvesti bog zna kako učenost in umetnijo s številnimi knjigami, najbrže bi vam zadostovala ena knjiga za davčne svrhe. Sicer sem jaz jako skromen možakar ali vseeno pripomnim, da govorim z vami kot vsestransko in temeljito obdavčen davkoplačevalec, saj plačujem poleg uslužben-skega davka še zgradarino, zemljarino in še kaj, le samskega davka ne plačujem. Ob zaključku dvojnega jubileja »Trgovskega tovariša« Izšla je 12. številka »Trgovskega tovariša«, s katero se zaključuje 30. letnik lista in 10. letnik, odkar je urednik revije g. Josip J. Kavčič, predsednik Zveze trgovskih združenj. Oba jubileja sta tako pomembna, da se je urednik lista z vso pravico spomnil obeh jubilejev s posebnim člankom. Kajti že itak je redkost, če doživi slovenska revija tridesetletnico, še večja, če jo doživi gospodarska revija. Ze samo v tem dejstvu je velik dolkaz, da je morala revija naravnost odlično izpolnjevati svojo nalogo. In glasilo Trgovskega društva »Merkur« je tudi v resnici bilo vedno na višku svoje dolžnosti in sicer prav tako v časih, ko se je šele začel gospodarski dvig našega naroda, ko pozneje, ko je bila gospodarska osamosvojitev že v veliki meri dosežena iin to v mnogem baš po zaslugi glasila društva »Merkur«. Kakor je klical iin opominjal »Narodno gospodarski vestnik« in pozneje »Slovenski trgovski vestnik« pod uredništvom dr. Marna h gospodarski osamosvojitvi, prav to nalogo je z enako uspešnostjo vršil tudi »Narodno gospodarski vestnik« pod uredništvom dr. \VindiScherja in inž. Mačkovska in po tej poti je vodil »Trgovskega tovariša« tudi Josip J. Kavčič. Vsa tradicija slovenskega trgovstva je tako obsežena v glasilu društva »Merkur«, pa tudi ves boj slov. gospodarstva za svoj napredek in razvoj. In zato imajo letniki te naše v vsakem pogledu na prvem mestu stoje:© gospodarske revije svoj trajen pomen in trdno veljavo. Zato pa tudi zasluži 30. letnica lista, da se je spomni slovenska javnost. Pa tudi drugi jubilej lista ima svojo trajno veljavo. Ze samo po sebi je urejevanje gospodarskega mesečnika težko in odgovorno delo, ki zahteva ne le celega moža, temveč tudd izvrstnega poznavalca naših gospodarskih razmer. A ne samo t». Urednik gospodarske revije mora biti zvezan z našim praktičnim gospodarskim življenjem, in to je morda največja zahteva, ki jo »nora izpolniti urednik gospodarske revije. Kajti praktični ljudje našega gospodarstva so vsi prezaposleni in nad vse veliko je, ve kdo še najde čas, da se udejstvuje v organizacijah. Tem večje priznanje pa zasluži urednik »Trgovskega tovariša« g. Kavčič, ki je poleg vse zaposlenosti v svojem gospodarstvu in .poleg vsega svojega vzgtedno požrtvovalnega della v neštetih naših gospodarskih in stanovskih organizacijah našel še čas, da ureja »Trgovski tovariš«, skrbi za njegovo vsebino in opravlja vse ono veliko delo, ki ga zahteva urejevanje gospodarske revije. Z zadoščenjem more g. Kavčič pogledati nazaj na dolbo svojega urejevanja, ker mu deset letni:kov prepričujoče govori, da je storil svojo dlolžnoist, da1 je napravil veliko in pcKitivno delo. Teh deset letnikov »Trgovskega tovariša« je delo, ki dela uredniku čast. Mnogo jo dolžno naše gospodarstvo, zlasti pa naše trgovstvo »Trgovskemu tovarišu«, ki je bil vedno njegov zanesljiv vodnik in zvest branilec njegovih interesov. Zato pa naj so tudi ono na pravi način oddolži listu, s tem da mu pridobi čim več naročnikov, bralcev iin scdelovalcev. In to stori tem lažje, ker jo naročnina itak nizka ter znaša' za vse lete le Din 36.—. STALNE CENE ZA PRIDELKE V USA Po konferenci, katero je imel Roosevelt z guvernerji držav srednjega zapada, je bil izdan kominike, v katerem se pravi, da je bil na konferenci sklenjen obsežen agrarno-političen program. Po tem načrtu bo predsednik Roosevelt določil za agrarne pridelke stalne cene. Po zatrdilu »Ber-liner Tagblatta« bodo te stalne cene določene tako-le: za pšenico P39 dolarja za bušelj, za koruzo 0-94, za ječmen 0'79, za oves ObO, za lan 2‘71 za bušelj (35'2 1), za svinje 072, za živino za klanje O10 za funt in za sladkorno repo 8-9l dolarjev za tono. (Liter pšenice bi torej veljal približno 1'26 Din.) TRGOVCI! Sirite »Trgovski UsU. 12. ŠTEVILKA »TRGOVSKEGA TOVARIŠA« ima to vsebino: J. J. K.: Ob desetletnici »Trgovskega Tovariša« — L Kaiser: Pota in cilji našega gospodarstva — Dr. Vinko Šarabon: Desetletnica nove Turčije — Žir.: Ali bo Roosevelt zmagal? — Dr. V.: Svetovni blagovni trgi .rezervirani — D. P.: Našo gospodarstvo v novembru in decembru 1933 — To in ono — Stečaji, prisilne poravnave in poravnalna postopanja v mesecu novembru 1933 — Državni proračun za leto 1934/35 — IV. balkanska konferenca v Solunu — Potrošnja tobaka v Jugoslaviji kot} merilo krize — Tekstilna industrija v Dravski banovini — Brezposelnost v svetu — Iz gospodarstva po svetu — Nemška agrarna patetika — Japonska konkurenca v Evropi — Stavka ameriških far-merjev — Avto in železnica — Društvene vesti. LUKSUZNI DAVEK NA IZGOTOVLJENE OBLEKE Po pojasnilu finančnega ministrstva se plačuje luksuzni davek samo od onega luksuznega blaga, ki ga oddajajo trgovci krojačem v svrho konfekcioniranja. Če torej krojač izdela iz luksuznega blaga obleko za naročnika obleke, potem se od tega blaga ne plača luksuzni davek. V »Delavski politiki« in drugih socialističnih listih je izšel proglas o ustanovitvi socialno-demokratske stranke Jugoslavije. Iz Slovenije so proglas podpisali Alojzij Sedej in Ivan Mihevc iz Ljubljane, bivši mariborski župan Grčar, urednik Eržen in drugi iz Maribora in iz delavskih krajev. Za našega poslanika v Budapešti je bil imenovan naš dosedanji poslanik v Sofiji dr. Vukčevič. Sestanek Male antante bo v dneh 8. do 10. januarja v Zagrebu. Vse zunanje ministre sprejme Nj. Vel. kralj v slavnostni a/vdijenci. Predsednik vlade Mušanov obišče sredi februarja Budapešto, da vrne obisk G5m-bosa in Kanye. Bolgarski zemljedelski skupini Markova ih Zaharijeva sta se združili in nameravata doseči sporazum tudi z emigrantsko skupino zemljedelcev. S tem bi bili vsi opozicionalni zemljedelci združeni. Do krvave borbe med komunisti in policijo je prišlo v Sofiji, ker so komunisti proti dani obljubi pri svoji novoletni proslavi začelli agitirati za komunizem. Več komunistov je bilo ubitih in ranjenih, nad 100 pa aretiranih. Angeleseova vlada je odstopila. S sestavo nove vlade je poverjen Tatarescu. General Cantacuzena je zasnoval atentat na Duoo, ker je ta razpustil »Železno gardo«, kakor je izpovedal atentator Oon-stantinescu. Cantacuzena je takoj po razpustu poslal Duci pismo, v katerem pravi, da je z razpustom podpisal svojo smrtno obsodbo. Vest o demisiji Titulesca se uradno demantira. Ker se Titulescu šele vrne v Bukarešto, je še negotovo, če bo vstopil v vlado Angelesca. V »veri e odkritji atentatorja Con stan ti-nesca se govori, da je bil Duca umorjen, ker je bil glavni pristaš francoske orientacije rumiunske zunanje politike. Mnogo se je v Parizu komentirala pdeava hitlerjevskega tiska, ki kar ni mogel prikriti svojega zadovoljstva nad odporom proti Duoovi politiki. Mnogi tisti so pisali, da so idejni povzročitelja atentata narodni socialiste. Angleški listi pravijo, da je spomenica francoske vlade, ki jo je izročil veleposlanik Poncet zunanjemu ministru Neurathu, po tonu ko po vsebini tako pomirljiva, da je pričakovati nadaljevanje francosko-nem-ških pogajanj. Angleški zunanji minister Simon se je sestal v Rimu z Mussolinijem. Razpravljala bosta v prvi vrsti o razorožitvi v zvezi z nemškimi zahtevami in o reformi, oz. rekonstrukciji Društva narodov. Mussolini j© pričel novo akci jo za iipre-membo Društva narodov. Male države ne bi smele biti več enakopravne velikim, versajska mirovna pogodba ne bi smela biti več podlaga D. N. in tudi nedotakljivost državnih mej ne bi bila več zajamčena. Nadalje bo Mussolini predlagal, da se znova skliče konferenca štirih velesil, ki naj reši razorožitveno vprašanje v smislu nemških zahtev. Roosevelt je v eni svojih zadnjih izjav dejal, da Združene države Sev. Amerike ne bodo nikdar več intervenirale z oboroženo silo v nobeni ameriški državi, če bi v njej izbruhnila revolucija. Intervencija je le skupna zadeva vseh ameriških držav. 0 Društvu narodov je dejal Roosevelt, da je še vedno ono mesto, na katerem se razpravlja o vseh svetovnih vprašanjih. Društvo narodov je opora svetovnega miru, ki ga ogrožajo le politični voditelji, ker 90 odstotkov vsega prebivalstva hoče mir. Litvinov je v svoji izjavi dejal, da danes žal ni nobenega jamstva, da ne bi moglo priti na DaHjnem Vzhodu do vojnih komplikacij. Avstrijska vlada je amnestirala celo vrsto narodno-socialističnih voditeljev, kar splošno tolmačijo kot poizkus, da se približa narodnim socialistom. Ker je potekel mandat avstrijskih delavskih zbornic koncem decembra, namerava Dollfussova vlada novo upravo na podlagi pooblastilnega zakona imenovati. Seveda bi bili vsi imenovani člani iz vrst kršč. socialistov in hajmverovcev. Za hit-lerjevce amnestija, za socialne demokrate pa odvzem delavskih zbornic. Nov kurs se v Avstriji pripravlja. Likvidacija »Krivaje« je sodnijsko potrjena. Prvi narok je dne 12. januarja. Vsem čitateljem pravoslavne vere želi vesele božične praznike »Trgovski lisi,« denacstvb STANJE NARODNE BANKE Po izkazu Narodne barake z dne 31. de-oembra se je njeno stanje po 22. decembru spremenilo taiko-le (vse Številke v milijonih D!m): Na aktivni strani: Zlata in devizna podlaga se je povečala za 3 6 na 1.906-2; zlata je ostala skoraj ne-'iapremen.ona, devizna se je povečala za 4*4 na 111*2, dočim so tuje valute padle za 0*77 na 8*4 Devize, ki ne 9padajo v podlogo, so padle za 14*3 na 54 5. Vsota kovanega denarja v niklju in sa*ebru je padla za 34*1 na 239*9. Znatno so se znižala posojila im sicer za 35*2 na 2.101; eskontna so padla za 13*1 na 1 808*8, lombardna pa za 12-1 na 293*1. Vrednostni papirji so ©e zmanjšali za1 1*5 na 11 "7, prejšnji iprodjenii državi pa 4*67 na 1.715-5. Vrednosti rezervnega ionda so večje za 7*8 in znašajo 54*9, vrednosti drugih fondov so ®e dvignile za 4-9 na 11*7. Račun nepremičnin se je znižal za 8 47 na 153-7, razino aktuve pa so padle na 115-1. Na pasivni strani: Rezervni fond se je povečali za 14‘8 na 84*3, drugi fondi pa 5-18 na 13*79. Obtok bankovcev se je dvignil za 15003 na 4.327*1, zato pa so se zmanjšaile obveze na pokaz za 16M na 1.031.0. Državne terjatve so se znižale 0"2 na 7*3, tekoči računi pa za 174-7 na 474-4, razni računi pa so se dvignili za 13*8 na 549*2. Obveze z rokom so se dvignile va. 12*9 na 1.106-3, mzne paiaive pa so padlle za 210-6 na 222-9. Skupno zlato in devisno kritje se je ►ČE- BELI SAM ! 7xfywci! VodfUcaiU damaca industrija, vato. nacocaiU U ,,$h€Žihka'' miku pcašeic, Uc vsebufc nad 60*U mila Izdeluje: Ljubljana Jlumunska zunanja tcywU*a Rumunska zunanja trgovina kaže za prvih 10 mesecev 1. 1933. to sliko: Uvoz je znašal 9.428-9 milijonov lejev, izvoz pa 11.624-2 milijonov lejev. Višek izvoza je znašal torej 2.195-3 milijonov lejev. V letu 1932. pa je v istem času znašal izvozni višek 4.075-6 milijonov lejev. Izvoz je v letu 1933. nazadoval za več ko dve in pol milijardi. Kot izvozni predmeti prihajajo predvsem v poštev mineralna olja in njih derivati. Izvoz nafte in vseh njenih stranskih produktov je znašal 6.559-4 milijonov lejev, več ko polovico vsega izvoza. Na drugem mestu so cere ali j e z 2.781-7 milijonov ali 24°/o vsega izvoza. Na tretjem mestu je les, ki ga je izvozila Rumunija za 781 milijonov, živine in živalskih proizvodov je izvozila Rumunija za 578 milijonov ali 5%> vsega izvoza. Rastlinskih semen je izvozila za 398 milijonov (3-4%), sadja in drugih rastlinskih proizvodov pa za 368 milijonov ali za 3-2 % vsega izvoza. Največ je Rumunija izvozila v Anglijo in sicer za 1.911 milijonov lejev. Nato se vrste druge države v tem redu: Francija z 1.471, Italija z 1.131, Nemčija z 1.127, Holandska z 841, Avstrija s 646, Egipt s 646, Belgija s 577, češkoslovaška s 508, Madjarska s 407, Španija z 243, Grčija z 240, Poljska s 180, Danska s 160, Palestina s 136 in Jugoslavija s 133 milijonov lejev. Največ pa je blaga uvozila Rumunija iz Nemčije in sicer za 1.917 milijonov lejev. Iz drugih držav je Izvozila Rumunija: iz Anglije za 1.375 milijonov, iz Italije za 1.019, Francije 990, češkoslovaške za 952, Avstrije za 782, Belgije za 378, Švice za 303, Združenih držav Sev. Amerike za 297, Poljske za 273, Madjar-ske za 252, Holandske za 236, Egipta za 127 in iz vseh drugih držav za 450 milijonov lejev. Aktivna je bila rumunska zunanja trgovina najbolj s Holandsko in sicer za več ko 600 milijonov lejev. Nato pa z Anglijo, Francijo, Španijo, Belgijo, Grško, Madjarsko, Dansko in Italijo. Na-pram Jugoslaviji je bila Rumunija aktivna za 63 milijonov lejev. Pasivna pa je bila rumunska zunanja trgovina z Nemčijo (za več ko 780 milijonov), s češkoslovaško za 443, z Združenimi državami Sev. Amerike za 276, s Švico za 248, s Poljsko za 92, z Avstrijo za 25, z Brazilijo za 20 milijonov lejev itd. Fran Krapeš — 70 letnik V čisto izrednih prilikah slavi svojo 70-letnico mož, ki je pač zaslužil, da bi jo praznoval v bolj veselih okoliščinah. Kajti Fran Krapeš je bil vedno mož dela, vrhu-tega mož iniciativnega in vsej splošnosti služečega dela. Posebno mnogo pa se mora zahvaliti jubilantu slovenska Ljubljana. Saj je Fran Krapeš ustanovil v Ljubljani prvo slovensko kavarno, ki pa je bila še majhna in skromna. Po potresu pa uredil na Dvornem trgu novo in veliko kavarno, jo okusno opremil v slovenskem slogu, da je bila njegova Narodna kavarna skozi leta v vsakem pogledu prava trdnjava slovenske družbe. In ko je prišel preobrat, da je postala Ljubljana tudi politična slovenska prestolnica ter je padla stara nemška trdnjava Kazina, je bilo edino naravno, da je prevzel to kavarno lastnik slovenske proti-trdnjave, lastnik Narodne kavarne Fran Krapeš. Pa pri nas je že talko, da se včasih tudi najbolj naravne zadeve težko izvedejo in tako se je tudi ta preselitev izvedla šele po mnogih bojih in po par letih. Tedaj pa je Fran Krapeš dokazal, da je bil res poklican, da je postal novi lastnik kavarne »Zvezda«, ker jo je preuredil tako bogato in tako okusno, da je postala ena najlepših kavarn v Ljubljani. Tako je delaven slovenski obrtnik dokazal, da sledi nacionalni osvoboditvi tudi takoj kulturni napredek. A Fran Krapeš' se ni zadovoljil le s tem, temveč je odkril Ljubljani tudi kazinski vrt in ustvaril Ljubljani lokal, ki ga nimajo niti večja mesta. S ponosom so vodili Ljubljančani tuje goste na vrt restavracije Zvezde, ki je bila dolgo vrsto let družabno središče vse Ljubljane. Ni pa to edino delo, ki ga je storil Fran Krapeš v svojem plodonosnem življenju. Z napredkom gostiLničarskega >in kavarniškega obrta je njegovo ime neločljivo zvezano, prav tako pa tudi z napredkom našega obrtništva. Pa tudi v narodnem življenju je bil Fran Krapeš mož, na katerega se je moglo vedno zanesti in kjer je bilo treba žrtvovati, tam je bil vedno tudi Fran Krapeš. Ni veselo pri srcu človeku, če vidi, da tako zaslužen mož ob svojem jubileju ne more ravno t navdušenimi besedami govoriti o človeški hvaležnosti. Toda upamo, da pride tudi Fran Krapeš še do svoje pravice in v tej želji zaslužnemu delavcu in borcu naš iskren: živeli! Na mnoga leta! ODLIKOVANJE DVEH SLOVENSKIH OBRTNIKOV Na iniciativo trgovinskega ministra je Mednarodni urad narodnih razstav v Bruslju odlikoval dva slovenska obrtnika, ki sta se odlikovala s svojimi umetnoobrtnimi izdelki. Tako sta prejela diplomi in zlati plaketi kleparski mojster in izdelovalec predmetov iz tolčenega bakra Alojzij Smerkolj iz Ljubljane ter knjigovez in izdelovallec fine umetne galanterije iz kože Miha Vahtar iz Maribora. Na zadnji seji obrtnega odseka Zbornice za TOI je njen podpredsednik Josip Rebek z lepim nagovorom izročil obema odlikovancema diplomi in zlati plaketi ter povdaril, da je to odlikovanje v čast vsemu slovenskemu obrtništvu. Tudi naše čestitke obema odlikovancema k lepemu priznanju. iuMttia tc$wiha Zboljšanje konjunkture, ki se je pokazalo v Italiji v začetku 2. tromesečja, se je v oktobru zaustavilo. Število brezposelnih je naraslo od 907.000 v septembru na 962.000 v oktobru. Enako je nazadoval indeks kovinske proizvodnje. Angleški uvoz premoga v Italijo se je v prvih 11 mesecih 1938. zmanjšal za 6%, dočim je narastel uvoz poljskega premoga za 31, sovjetskega pa za 35 odstotkov. Zboljšanje trgovinskih odnošajvv med Češkoslovaško in Nemčijo je bilo doseženo v novembru. Češkoslovaški izvoz je na- • rastel od 99 milijonov v oktobru na 111 v novembru, nemški izvoz v Češkoslovaško pa se je dvignil od 98 v septembru in 102 v oktobru na 105 milijonov Kč v novembru. Ni pa še dosegla zunanja trgovina med obema državama stanja v letu 1932. Francoska vlada je odpravilai dopolnilno carino v višini 15 % na uvoz angleškega blaga. Turčija je znižala uvozne kontingente ii> vseh držav, s katerimi nima nobenih klirinških dogovorov. > Skoai Panamski prekop je šlo v 1. 1933. 4307 ladij, to je za 274 več ko v 1. 1932. Cena starim vinom je na Madžarskem narasla za 50%, novim močnim vinom pa celo za sto odstotkov. Vpisale so se izpremembe Id dodatki pri aaatopoib firmah: Sedež: Ljubljana. Besedilo: »Elektroton, družba z o. z.< Na podlagi notarske izjave z dne 20. decembra 1933. se je na predlog poslovodja Križanca Dragotina iz Zagreba, Praška ulica štev. 6, zaznamovala v smislu § 59. zakona o družbah z omejeno zavezo ustanovitev podružnice v Zagrebu. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. decembra 1933. Fi 760/33 — Rg C V 131/2 * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Splošno jugoslovensko banC-no društvo d. d., podružnica Ljubljana. Clan upravnega sveta Weinberger Hugo je prenehal biti generalni direktor zavoda, ostal je še nadalje član upravnega odbora. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. decembra 1933. Fi 698/33 — Rg B III 66/7 * Sedež: Ljubljana. Besedilo: »Transformator«, elektro- tehnična tovarna, družba z o. z. v Ljubljani. Po sklepu občnega zbora z dne 13. decembra 1933. se je družba raz/družila in prešla v likvidacijo. Likvidator: dosedanji poslovodja Poznič Franc, uradnik Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. Likvidacijska firma: »Transformator« elektrotehnična tovarna, družba z o. z. v likvidaciji. Likvidator samostojno podpisuje likvidacijsko firmo. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. decembra 1933. Fi 757/33 — Rg C I 93/40. * Sedež: Maribor. Besedilo: »Atama« tekstilna tvornica, družba z omejeno zavezo. Obratna predmet: Proizvajanje in raz. pečavanje tekstilnih sirovin in njih izdelkov. Izbriše se poslovodja Bujatti Evgen, vpiše se pa novi poslovodja Golob Josip, knjigovodja v Košakih št. 70. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 21. decembra 1933. Rg C II 100/5. * Sedež: Maribor, Majstrova ulica št. 17. Besedilo: Marija Slemenšek. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Besedilo firme odslej: M. Vrhunc. Imetnica: Vrhunc Marija, trgovka v Mariboru, Majstrova ulica št. 17. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. I., dne 21. decembra 1933. Rg A I 262/3. »SLUŽBENI UST« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 3. januarja objavlja med drugim: Zakon o trgovinskem sporazumi imed kraljeviino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko — Uredbo, s katero se predpisuje dovdliitev za proizvodnjo koncentrirane ocetne kisline — Uveljavitev trgovinskega sporazuma z Braiziiliijo — Razme mednarodne ratifikacije konvencij — Razne razglase sodišč in uradov' ter razne diruge objave. DOBAVA — PRODAJA Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divuljah sprejema do 10. januarja ponudbe o dobavi ricinovega olja. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 10. januarja ponudbe o dobavi 100 m3 hrastovega jamskega lesa, 2 gumijevih plaščev, 2 zračnic, raznega železa in žice. Strojni oddelek Direkcije državnih žclez-nic v Ljubljani sprejema do 10. januarja ponudbe o dobavi 2600 kg železne pločevine. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 15. januarja ponudbe o dobavi 3000 m jeklenih vrvi in 3 jeklenih vrvi za žičarno. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 11. januarja ponudbe o dobavi železnih zakovic, vijakov itd. Pri komercialnem odseku Vojnotehn. zavoda v Kragujevcu bo dne 12. januarja ofertna licitacija za dobavo 8600 kg medenine, 7000 kosov samotne opeke; do 13. januarja pa za dobavo raznega llesa, 2000 kg bakra, 200 kg mangan-bakra, 500 kg fos-for-bakra, 200 kg silicium bakra, 1000 kg cinka, 5000 kg svinca, 5400 kg cinka. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dravska direkcija pošte v Ljubljani razpisuje dobavo 44 zimskih plaščev z dobavo sukna. Ponudbe se sprejemajo do 16. januarja 1934, pogoji so na vpogled v rač. ekonomskem odseku. Uprava policije v Ljubljani raapieuje javno pismeno ofertalno licitacijo za nabavo mulo r makih potrebščin za policijsko stražo v Ljubljani in Mariboru za dan 10. februarja v pisarni poveljstva drž. policnJjr ske straže v Ljubljani. Gre za nabavo 239 dežnih plliaiščev, 50 zimskih plaščev, 17 zimskih bluz, 16 dolgih hlač, 15 zimskih jahalnih bluz, 30 letnih platnenih bluz, 211 zimskih kap s kokardami, 90 parov čevljev, 15 parov usnjenih gamaš, 201 par beiiih riokaivic, 15 parov zimskih sivih rokavic, 1 uradniško bluzo, 1 uradniške hlače in 15 spletov za piščallke. — Prodajni pogoji v »Službenem listu« kr, banske uprave Dravske banovine z dne 3. januarja. Dne 10. januarja bo pri Komandi Vrba-ske divizijske oblasti v Banja Luki ustmena licitacija za dobavo 19.000 kg svinjske masti. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) KIKEffi najiotidmjk KLIiMMAfT-DEIf ^ IIUB i/janadaimaiinovaU štev. 14615/11. NABAVA. Direkcija državnega rudnika Velenje mzpisuje na dan 17. januarja 1934. ob 11. uri dopoldne nabavo 4500 kg čistega bencina. Pogoji pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 2. januarja 1934. Proračun Trgovsko industrijske zbornice v Zagrebu znaša 3-44 milijonov dinarjev in je za 300.000 Din manjši ko lanski. Dolgovi zagrebške občine znašajo, kakor poročajo »Novosti«, 190-5 milijonov dinarjev. V novem sanatoriju »Merkurja« v Zagrebu pride na eno bolniško posteljo 90.000 Din ustanovitvenih stroškov, kakor poroča »Hrvatska Straža«, ki pri tem še dostavlja, da je ta sanatorij najceneje urejen. Tega mnenja bo pač le malo ljudi. Zakon o zaščiti države bo predložila vlada rumunskemu parlamentu v odobritev. Dimitrov je baje izjavil svoji materi, ki je govorila z njim v sodnem zaporu, da ne bo živ prišel iz Nemčije. V Leipzig sta prišla dva zastopnika mednarodne preiskovalne komisije o požaru berlinskega parlamenta, da zasigurata oproščenim Bolgarom varen izhod iz Nemčije. Katastrofalna povodenj je bila v Kaliforniji. 21 mostov je porušenih, 31 ljudi je utonilo. Več mest je brez pitne vode in brez razsvetljave. V premogovniku Nelson III. pri Duch-covu! na Češkem je nastala eksplozija 120 rudarjev je bilo vsled tega zasutih. Bati se je, da vsi izgube življenje. Grški proračun predvideva dohodke v višini 10.400, izdatke pa v višini 9.750 mi-Ilijonov drahem. Nova bolgarska radio-postaja v Sofiji bo imela 50 KW in bo ena najmočnejših postaj na Balkanu. Nova zračna zveza Rim—Pariz bo otvor-jena dne 15. januarja. Pot iz Pariza v Rim bo trajala le 6 ur. Med ameriškem delavstvom se je znova začela propaganda za bojkot nemškega blaga. Gradbena delavnost v sovjetski Rusiji je dosegla 55 odstotkov tega, kar bi morala po načrtu. Tnna ti or o čila LJUBLJANSKI TRG Na trgu jo Je malo sprememb. Vsled toplega vremena je zopet 'več jabolk, ki se predajajo po stari ceni. Na zelenjadnem trgu m je prodajala špinača po 2 Din merica. Po listi ceni se je prodajali tudi motovilec. Zeljnatih glav je bilo na trgu mnogo, cena jim je ostala neizpremenjena. Jajca, ki so se v božiču ,podražila, se prodajajo še naprej po 1-50 Din jajce. MARIBORSKI SVINJSKI TRG Na svinjski sejem1 z dne 29. decembra 1933 je bilo pripeljamih 36 svinj; cene so bile te: rniladi prašiči od 7 do 9 tednov stari 110—120, 3 do 4 mesece stari 200—250, 5 do 7 mesecev stari 350—380, 3 do 10 mesecev stari 450—550, 1 leto stari 600 do 680 Din; 1 kg žive teže 6—7, mrtve teže 9-50—10 Din. Predanih je billo 16 svinj. VINSKI SEJEM IN RAZSTAVA bosta v četrtek, dne 4. januarja 1934, v Ivanjkovski dvorani, Ivanjkovci. Prijavljeno je okoli 90 vrst vin iz letnikov 1933 in 1932 in to sortirana in mešana, vsa pa iz Ornioško-Ljutomerskih goric. Prilika bo torej preizkusiti letošnjo kvaliteto, pa tudi nakupiti, kar kdo rabi. Program ljubljanske radio postaje Petek, dne 5. januarja: 12-15: Reproduc. koncert slov. narodnih v duetih. — 12-45: Poročila. — 13-50: Čas, Cigani svirajo v reproduc. glasbi. — 1800: Zabavno predavanje (Viktor Pirnat). — 18‘30: Predavanje ZKD. — 19-00: Sokolstvo. — 19-30: Izleti za nedeljo (dr. Rudolf Andrejka). — 20-00: Prenos iz Zagreba. — 22'00: Čas, poročila, reprodukcija Smetanovega godalnega kvarteta »Iz mojega življenja«. Sobota, dne 6. januarja: 7-30: O selekciji kulturnih rastlin (Ing. Ferlinc B.). — 8-15: Poročila. — 8-30: Gimnastika (Pustišek Iv.). — 9-00: Versko predavanje — 9‘30: Orgije, zvonovi in slov. božične na ploščah. — 10-00: Prenos iz stolnice. — 11-00: Slovenska glasba, izvaja radio-orkester. — 12-00: Čas, reproducirana ruska glasba. — 16-00: Zimka dela v sadovnjaku (Flego Anton). — 16-30: Šramel kvartet Pevec iz Hrastnika, vmes reproduc. valčki. — 20-00: Vi-jolinski koncert ge. Fanike Brandt. — 20‘45: Harmonika solo, g. Stanko. — 21*30: Čas, poročila. — 21*50: Radio orkester in radiojazz. Nedelja, dne 7. jan. 7.30: O eksotah v gozdu (Ing. Tavčar Karol) — 8.15: Poročila — 8.30: Gimnastika (Pustišek Ivko) — 9: Versko predavanje — 9.15: Prenos cerkvene gilasbe iz frančiškanske cerkve — 9.45: Plošče (religiozna glasba) — 10: Predavanje za delavce — 10.30: Vokalni koncert gdč. Sokove in g. Jelačina s sprem-Ijevanjem harmonike, vmes radio-orkester — 12: Čas, plošče — 16: Svetba pod Durmitorjem (Regally Vladimir) — 16.30: Koncert Bežigrajskega pevskega društva, vmes kvartet mandolin — 20: Prenos operete iz Ljubljane. V odmoru: Čas in poročila. Ponedeljek, dne 8. jan. 12.15: Plošče — 12.45: Poročila — 13: Čas, plošče — 18: Prehrana športnikov (ga. Zemljanova) — 18.30: Zenitno pravo (ga. dr. Grosmann Fini) — 19: Plošče — 19.30: Poročila za inozemstvo (Klub esperantistov) — 20: Koncert slovenskega Šramel - kvarteta, vmesne šlagerje poje Mirko Premelč — 20.45: Prenos koncerta »Grafike« iz Delavske zbornice — 22: Čas, poročila, Radiojazz. Torek, dne 9. jan. 12.15: Plošče — 12.45: Poročila — 13: Čas, pllošče — 18: Otroški kotiček (ga. Gabrijelčičeva) — 18.30: Plošče — 19: Francoščina (prof. Prezelj) — 19.30: Nacionalno predavanje (Viktor Pirnat) — 20: Radio-orkester izvaja skladbe od nagradnega tekmovanja — 21.30: Vokalni koncert Jože Likoviča — 22: Čas, poročila — 22.30: Angleške plošče. Narodno gledališče v Ljubljani Drama, začetek ob 20. Četrtek, dne 4. januarja: Kulturna prireditev v črni mlaki. Red A. Petek, dne 5. januarja: Raj potepuhov. Izven. Sobota, dme 6. januarja ob 15.: Turške kumare. Izven. Znatno znižane cene. — Ob 20.: Praznik cvetočih češenj. Izven. Znatno zmižane cene. Opera, začetek ob 20. Četrtek, dne 4. januarja: Tičar. Red četrtek. Petek, dne 5. januarja: Zaprto. Sobctla, dne 6. januarja ob 15.: Bohčme. Izven. Scbcta, dlne 6. januarja oib 20. Dežela smehljaja. Golsituje Mimi Balkanska. Iz-v tn. Znižane cene. Nedelja, dne 7. januarja ob 15. uri: Tičar. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Havajska roža. Gostuje Mimi Balkanska. Izven. Veletrgovina kolonialne in špecerijske robe J v ca II Jelačin Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik! ‘Grgcrvci in industrija J T v&cvski lisi se priporoča to in m e e iv anj e > Ureditpv dolgov, poiavniilne in konkurzne /adfve, vpeljavo knjigovodstvu, stalni nadzor in vodstvo knjigovodstva, testa vo bilanc, revizijo uprave, izdelavo proia^unov in kalkulacij, upravo h s vse informativne in druge trgovsko-i brine posle poverite /aupno honcesiionirani KOMERCIJA! NI PISARN«, ' OJZE ZAJC nodnlz« dr r« vlzor In *oprl»* žep I strokovn^f l* v knllgovodtlvu LJUBLJANA, FLORIJAMSK* I* LIC A lQ/| _________________ Trgovci? Svareča/te blago pjpi l*vdfoab9 Halew oglašajo v ,,1'rgpvslieiii lista4* ? Motvoz Grosuplje ilomac slovenski izdelek Svoji k svojim! Tova a motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani Ureja ALEKSANDER 2ELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot mlaju'**Uh in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.