OSTEK. Džungla. Romaa iz afriških pragozdor. Aog!e*ki spisai E. R. Burrougbs. — Prevedel Paulus. 10 Seveda veste io, gospod Canler! Na to ste upali, s *em sle r&čun«li kot podjeten in premeten finančnik ti*tikrat ko ste ponudili očetu posojilo za njegov — ©prostite da tako rečem! — prismojeni izlet na kapverdišl<e otoke^ ki bi pa b"l vkljub vsemu bogato uspel, <Ba ni zaklad na r.erazumljiv način izginil. Najbuje bi bili seve iznenndeni vi, gospod Canler, le bi bil oče zak'ad domov prinesel. Kajti o tem ste bili pač trdno prepričani, da ne bomo ničesar našli. Preveč «e razumete na take reči! Pa ste tudi preveč dober fitnančnik in hladen računar, da bi bili posodili denar na laklad, zakopan nekje na otokih zapadne Afrike, in še «elo da bi ga bili posodili brez janistva! Ne —! Prepričani ste bili, da ne bonio našli nič. In ker sle vkljub temu denar posodili, ste pač računali na ftrug dohiček —. Vedelj ste, da vam denarja ne bomo mogli vrniti in 3a nam bodete s posojilcn roke zvezali. Vedeli ste, da bodete s posojilom, s ta'cLm brezupnim posojikm, najlažje dobili mene, me prisili v možitev, ne da bi bilo na ¦unaj opaziti kake sile. Nikdar niste omenili posojila. jPri vsakem drugem aoožu bi mislila, da je to znamenje plemenitega, velikoguinega značaja. Pa pri vas, gospod Gankr. ne! Vi imate 5voje naPoznam vas, bolje poznam oego si mislite! Vdala se bom, če ne bo druge pomoči. Pa Ueba je, da se razmneva, — čLmpreje tem bolje. In enkrat za rselej!« Razvnela se je h koncu svojega govora, lahna rdečica jo je spreletavala, oči so se ji parkrat sovražno zabliskale in zadnje besede je kar vrgla Canlerju v obraz. Canler je m«d njenim govorom zaporedoma zardeval in prebledeval. Sram ga je bilo in jezen je bil. Mlado dekle je razkrinkalo njegove načrte in mu z brezprimerno drznostjo očitalo podlost in neznaeajnost in kdo ve kake druge lepe lastnosti š« vse. Pa imel je trdo kožo. In kar je bilo glavo, svoj namen bo dosegel, to je vidcl. Ptičica mu ni mogla uiti. Vstal je, se narnuznil prisiljeno in dejal s posmetom: »čudim se vam Inel Nisem mislil, da ste taki. Prisojal sem vam več samopremagovanja, več — ponosa! Seveda, povcdali ste prav. Kupil vas bom —. Res je, priznam. Vedel sem, da bodete navsezadnje le prišli na to. Saj ste bistroumni dovolj. Pa mislil sem, da ste tudi ponosni in da se ne bodete izdali, niti si sami sebi priznali takega ponižanja. Toda — imejte svoja pota!« je končal malomarno. »Gla\na reč je, da vas gotovo dobim. In to je končno vse, kar si želim!« r Ine ni zinila besedice. Obrnila se je in odšla iz sobe. Nekaj minut pozneje je pristopkal profesor Porter po hodniku in naletcl na Canlerja, ki se jc odpravljal domov. Raztreseno ga je pogledal stari gospod profesor, se ustavil in zamišijen poloižl Vazalec na feelo »Kakor sem dejal, gospod Canler —1 Saj pravim, tcle mlade ženske so samo zalo na vsetu, da nas moške motijo t ija4Lh znastvenib pogovorib! Kakor sem de- jal, gospod CarJer, moje mnenje je slejkoprej, da izhajajo pritlikavci osrednje Afrike od —.« Pa gospoda bankirja Canlerja je zelo malo zanimalo pokolenje pritlikavih narodov osrn.dnje Afrike. Brez pokionov je pograbil razmišljencga gospoda pod paz<kiho, ga pokgnil v sobo nazaj in mu v kratkili, ncvoljnih besedah razložil uspeh svojega ] ogovora z Ino. »Hm hm —! Jako značilno —! Zelo značilno —!« je nevoljno majal z glavo gospod profesor in skušal nagubati čelo, oii pa so se nm vpljub vsem naporom smejale v tolikem neprikritem zadovoljstvu, da ga je skoraj gotovo opazil tudi Canler. »Saj pravim, tele mlade ženske današnjih dni pač ne poznajo več uboglji-* vosti —. Koj grem po njo, pa jo pripeljem sem in vpričo mene —.« »Hvala lepa, profesor! Za danes imam dovolj takil« prizorovl Jutri se vrnem. Zastavite do tedaj svoj očetov-> ski vpliv pri dekletu! Ponavljam vam, da ne morem več čakati! Zelim,, raznmete, želim, da se stvar uredi ie pred vašini od-* hodom v Wisconsinl t Z Bogom, gospod profesor!« »Kakor sein dejal, gospod Canlcr —1« je klical za njim profesor Porter. »Tale mladi ženski svet —! Saf pravim —!« Ko je Canler drugi dan prišel, Ine ni bilo doma. In ko je tretji dan prišel, jo je našel srcdi zabojev in kovčegov v polni polni pripravi za odbod. »Sami vidite, gospod Cankr, da dancs n« morem biti razpoložena za svatovske pogovore! Jutri zarana od-» potujcmo. Ali nas pospremite na vlak?« Canler je potihonia klcl in se pridušcval, da bo de-* kk dobil, pa če bi bilo treba za njo prebroditi Zedinjeim države od vziitidnega konca do zapadnega. ; »Glavna reč je, da je.ne pustim predolgo s Claytonom skupaj! — Koj moram za njo v Wisconsinl« Tako je umoval in ko mu je Ine voščila svoj hladni abogom, je še za odhajajočim vlakom vpil, da jo črez teden dni obiiče na farmi. Wi-sconsin leži v sevemem delu Zedinjenih držaT. Dežela je polna rodovitnib f lanot in gozdov, toda precej redko obljudena. Železnic in velikih mest nima mnogo, le velike farme — kmetije — so raztcresene po ajej. samotnc in po pol dneva druga od drug« oddaljene. Ine je podedova!a po materi srednje veliko farmo, poija travhike iu gozd. Posestvo ni i>ilo slabo, dalo se |e živeti na njem, le zelo oddaljeno je bilo od mesta in fele?.nice. Mnogo je žrtvovala lne, ko se je preselila na samotno farmo. Vajena je bila velikomesLnega življenja, aabavaih družb, koncertov, gledališča. Vedela je, da ji bo vsega tega manjkalo v novem življenju in še mnogo drogega. Pa še vei bi bila žrtvovala, samo da se reši nadležnega snubca. Canler je imel svojo banko v New Yorku, tam je tndi živel. Iz New Yorka v Wisconsin je bilo dale-č, silno daleč. Posli so Canlerja držali v mestu in Ine je rafcinala, da bo v VVisconsinii prej mir pTed njim ko pa v bližnji Baltimori. In s dasom, si je mislila, se bo stvar že dala kako urediti. Morebiti iako, da bo polagoma odplačevala dolg iz prebitkov ktnetije. AH pa se bo kakorkoli zgodilo —. Polna t>oljšib upov je stop;la Lz vlaka. Clayton jih je dakal na kolodvoru. Posedli tso v avto, na drugega natovorili razsežno prtljago in se odpeljali po valoriti, brezkončno dolgočasni planjavi proti farmi. Ine že dolgo let ni bil* v Wisronsinu. ZadnJIkrat je obisk*la f«xmo, ko ji jc mati še žJrela. Spominjala se j« še, kako je bilo tistikrat. Spodaj v ravnini so ležala gospodarska poslopja in slanovanja najemnikov, gori na valoviti višini pa je stal »dvorec«, materin dom. Za hišo je ležal obsežen vrt, za njiin pa se je koj začel gozd, ki je segal par ur daleč v deželo. Ko se je mati preselila v Baltimoro k možu, so prevzeli posestvo najcmniki, hiša je ostala sama in prazna. ISibče je ni popravljal in dobro se je še spominjala izza zadnjega obiska, kako žalostna in zanemarjena je samevala na holmu. Zato je vsa začudena od|pirala oči, ko je avto pridrdral v bližino naselbine. Snažna, enonadslropna vila se jc belila v popoldanskem solncu vrh griča, mičen balkon poln cvetlic je kraljeval nad glavnim vhodom, široka bela vozna pol je peljala na grič. V nemem čudenju je gledala vse te izpremembe. Mislila je na Claytona in srce se ji je krčilo. Avto je obstal pr«i vhodom. Gospod Filander in najcmnik sta pozdravila nove gospodarje. Clayton je bil zaposlen pri stroju, profesor Porter pa se je koj lotil svojib zabojev s knjigami. Te so bile njegova prva in edina skrb. Za izpremembe na hiši se ni zmenil ali pa jih menda vobče še niti opazil ni. Ine je izstopila in sama pohitela po sobah. Ko se je mati preselila v Baltimoro, jc odpeljala del pohištva seboj, drugo pa so prcvzeli najemniki. Sobe so ostale praznc. Toda sedaj —! V nemem izncnadenj-u je obstajala na pragih, s strabom je odpirala vrata, kamor je pogledala, povsod Vtse novo, vse opremljcno. Claykm je poskrbel z* Tae —* Po sobah novo, okusno pohištvo, iavese, prcproge, ipovsod ličnosl, udobnost, bogastvo, skrajda razkošje —. Ničesar ni manjkalo, karkoli si je mogel poželeti razvajen mestni okus, vse je bilo pripravljeno. In kako dobro je zadel Clayton njen, prav njm okus! Saina bi si ne bila boije izbrala —! In besedice ji ni omenil Claytun. Vse natlboma naredil —! Ko je pregledala vse sobe, je botela stopiti še o» baikon. V predsobi pa je zadela na Claytona. »Ah, gospod Clayton!« je vzkliknila. »Kaj ste naredili —!« Vesclje, zadrega, strah je govoril \x njenegagiasu. »Psssst —!« je svaril Clayton. »Tibo, da oče ne čuje! Ničesar n« bo opazil razmišljeai gospod profesor, če molčite. Nočem da bi zvedel —.« »Pa zakaj —?« »Nikar se ne vznemirjajte, gospodična! Da ste fideli, kako nesnaga in kaka zapuščenost je gospodarilfc tod, ko sva prišla z gospodom Filandrom pred par tedni sem! Kar misliti ^i nisem mogel, da bi se vi, gospodična, naselili v tako zanemarjeno gnezdo. Kar sem storil, je le malol Rad bi bil storil ve6, pa ^ takem kralkem času in pri toliki oddaljenosti od vsakega večjega mesta mi ni bilo mogoče —. Se enkrat prosim, nikar ne pcvejte očetul« »Ampak gospv>d Clayton, saj veste, da vam nimamos čim povrniti —!« je dejalo dekle skoraj jokaje. »Zakaj ste nas tako zelo zadolžili —!« »Nikar, Ine!« jc odgovoril CIayton otožno. »Če \& bilo samo za vas, — verjemite, ne bil bi tega storil, ker vem, da bi vas bil užalil. Ampak — ljubi, stari gospod profesor! Ali bi ntij slanoval na svoja slara leta t laki lnknji? ¦•,*(Dalj<; prihodjijič.)