PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni cDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja, 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevnik i> H ^ O s- 52 SC s • i - c 2> C- o O x 1> Ti r“ C rn C 5 X O x n ? ^ C- S' Z j> rn Cena 650 lir - Leto XLI. št. 283 (12.315) Trst, torek, 17. decembra 19 -i n X ro ?v Petnajsti občni zbor Slovenske kulturno-gospodarske zveš. Mogočna manifestacija za naše pravice V poglobljeno in obsežno razpravo je poseglo kar Pozdravi gostov, podelitev odličij dela in boja - Izvoljen 36 delegatov novi glavni odbor TRST — Petnajsti občni zbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze je izzvenel v mogočno manifestacijo za naše pravice. Osnovne zahteve Slovencev v Italiji, naši napori v ustvarjanju kulture sožitja, napori Zveze in njenih članic za gospodarsko, kulturno in vsestransko rast naše skupnosti so prišli do izraza tako v poglobljenem in vsebinsko fcpgatem poročilu predsednika Borisa Raceta, v podrobnem in tehtnem poročilu tajnika Duška Udoviča in še zlasti v obsežni razpravi, ki je trajala več kot šest ur in v kateri je poseglo kar 36 delegatov. Po uradnih formalnostih so občni zbor pozdravili zastopnik tržaškega župana in predstavnika dveh sorodnih organizacij: koroških Slovencev in Italijanov iz Istre in z Reke. Svečano so bila podeljena odličja boja in dela, katera so prejeli že starejši izkušeni ljudje za svoje bogato življenjsko delo, pa vse od mladinca za izredne športne dosežke, do zrelega pridobitnika in do voditelja izseljencev iz daljne Belgije. Občnega zbora so se udeležili nekateri ugledni gostje : tržaški prefekt Mazzurco, Jože Hartman za SZ DL Slovenije, deželni tajnik KPI Viezzi, pokrajinski tajnik PSI Seghe-ne, slovenski župani, senatorka J. Gerbec in številni drugi. Popoldanska obsežna diskusija je zajela vsa naša vprašanja, izzvenela je v ogorčen protest proti zavlačevanju in poskusom omejevanja ravni zaščite, ki naj bi jo določal globalni zaščitni zakon, proti šovinistični in nacionalistični gonji, za kulturo sožitja in sodelovanja. Obravnavana so bila najrazličnejša konkretna vprašanja našega življenja, gospodarstvo, kultura, šport, sredstva množičnega obveščanja, šolstvo, položaj Slovencev v raznih pokrajinah in še mnogo drugega. O vsem tem poročamo na treh straneh dnevnika. Obširno poročilo o občnem zboru SKGZ NA 3., 4. IN 5. STRANI Po izjavi predsednika tržaške pokrajine Marchia Glasbeni matici naj bi v kratkem priznali status javne ustanove TRST — Glasbena matica naj bi v kratkem postala javna ustanova. Tako je na sinočnji seji tržaškega pokrajinskega sveta izjavil predsednik Marchio v okviru razprave, ki jo je skupščina posvetila deželnemu zakonu 13/66, oziroma porazdelitvi jinančnega prispevka v višini 70 milijonov lir, ki jih pokrajinska uprava na njegovi osnovi razdeljuje raznim podobnim zavodom. Predsed nik Marchio je dejal, da kolikor je njemu znano, naj bi bil ministrski odlok za priznanje javnega statusa Glasbeni matici že skoraj pripravljen in naj bi ga v kratkem predložili pristojnemu ministru za šolstvo, da bi ga podpisal. Predsednik Marchio je to novico sporočil v odgovoru socialističnemu svetovalcu Čoku, ki je skupno s komunističnim predstavnikom MartonBjem pozval pokrajinsko upravo, da bi treba Glasbeni matici zaradi njenega pomena posvetiti večjo pozornost in ji seveda dodeliti višji prispevek, kot ji ga je sicer za delovanje v leto-šnjem letu tokrat namenila pokrajina. Dodajmo naj, da bo Glasbena matica prejela 26.275.000 lir, kar je bil glede na razliko med izdatki in dohodki, ki jih je Glasbena matica imela v letošnjem letu, prenizek prispevek, zaradi česar sta svetovalski skupini KPI in PSI glasovali proti omenjenemu sklepu pokrajinskega odbora, ki je bil sicer sprejet z glasovi strank večine. Davčni grabež pogojen z dogovorom o dokladi RIM — Na sinočnjem posvetu med predsednikom vlade Craxijem in pristojnimi ministri so sklenili (po napovedih in preklicih ter polemikah zadnjih dni) potrditi obvezo vlade o delnem povračilu davčnega grabeža delovnim ljudem in upokojencem v skupnem znesku 1.450 milijard lir, toda le s pogojem, da dosežejo sindikati in delodajalci sporazum o upočasnitvi draginjske doklade, ki naj ustreza načrtom vlade glede zajezitve inflacije. Zato bodo bržkone odločilni današnji sestanki, ki jih bo imel s tem v zvezi minister za delo De Mi-chelis z najvišjimi voditelji sindikatov in zasebnih delodajalcev, ker je za državne uslužbence že sklenjen ustrezen sporazum, ki ga bodo ratificirali prav danes. Almiranteju bodo sodili zaradi Petovelj BRUSELJ — Evropski parlament bo kaj kmalu izdal dovoljenje za sodni postopek proti svojemu članu, sekretarju italijanske neofašistične stranke Almiranteju v zvezi s pokolom v Petovljah leta 1972, ko so v eksploziji bombe, ki so jo fašisti podtaknih v avto, izgubili življenje trije karabinjerji. V poročilu francoskega liberalca Georgea Donneza pravosodni komisiji evropskega parlamenta je rečeno, da je zločin, ki ga pripisujejo Almiranteju »še posebno gnusen« in da ga je zato treba soditi. Naj omenimo, da je evropski par-, lament prav pred kratkim zavrnil podobno zahtevo sodstva, ki je zadevalo Tortora in da ponavadi odločno zavrača zahteve sodstva, ki bi količkaj dišale po pohtični instrumenta-lizaciji. Očitno so dokazi, ki jih je italijansko sodstvo posredovalo evropskemu parlamentu, tako prepričljivi, da niso imeli evropski parlamentarci nobenega dvoma glede položaja sekretarja MSI. Milovana Djilasa zadela kap ni pa v smrtni nevarnosti BEOGRAD — Italijanska tiskovna agencija ANSA poroča, sklicujoč se na neuradne vire, da je Milovana Djilasa zadela srčna kap v noči med petkom in soboto in da je trenutno v bolnišnici na Dedinju. Vest je menda potrdila tudi Djilasova žena. Djilasovo zdravstveno stanje, poroča agencija ANSA, je zelo resno, vendar trenutno ni v smrtni nevarnosti. Milovan Djilas ima 74 let in se je moral pred kratkim zdraviti, zaradi plevritisa. Posledice te bolezni so kvarno vplivale na njegovo zdravstveno stanje ter najbrž povzročile tudi kap. Djilas je bil vrsto let član vodstva Zveze komunistov Jugoslavije, iz katere je potem bil izključen zaradi političnih razhajanj. Ob obletnici usmrtitve Tomažiča in tovarišev spominska svečanost in proslava na Opčinah NA 7. STRANI Visoko priznanje prof. M. Pozzettu Arhitekt in profesor na tržaški univerzi Marco Pozzetto je pred dnevi na Dunaju prejel ugledno Prestlovo nagrado, najvišje priznanje, ki ga podeljuje dunajska Tehniška univerza za življenjsko delo in ki so ga v 35 letih podelili le šestkrat. Marco Pozzetto, ki je med drugim tudi Prešernov nagrajenec, je priznanje prejel tako za življenjsko, kot za svoje raziskovalno delo in za študije o Plečniku in Fabianiju. To pa je hkrati priznanje njegovim prizadevanjem, da bi dokazal, kako so Dunaj obogatili ljudje, ki so vanj prišli iz tako imenovanega obrobja stare monarhije. Tudi v uradni utemeljitvi je namreč zapisano, da Pozzettovo delo opozarja, kako bi bilo potrebno več pozornosti usmeriti proti Jugu in Vzhodu ter vrednote skupne kulturne dediščine uporabiti za prihodnost. Danes na naših športnih straneh Jadran prvič slavil v gosteh Jadranovi košarkarji so v 11. kolu drugoligaškega italijanskega prven-osvojili svojo prvo zmago v gosteh v tej ligi. V nedeljo so namreč tesno (74:71), toda povsem zasluženo v Monzi premagali domače moštvo Victorsa in obenem tudi dokazali, da je njihova forma v stalnem vzponu, kar je obenem spodbudno pred sobotnim domačim srečanjem z Maltin-tijem iz Pistoie. Ljubitelji odbojke se še ne morejo sprijazniti s sobotnim spodrsljajem naše združene ekipe Mebla proti zad- njeuvrščeni ekipi iz Fratteja. Poraz je seveda nepričakovan, všeeno pa ne gre vreči puške v koruzo in je zato potrebno našim odbojkaricam prav v teh trenutkih stati ob strani. V C-2 ligi pa nadaljujejo svojo zmagovito pot Borovi odbojkarji, ki so še nepremagani na vrhu lestvice. Nogometni spored je bil tokrat o-kmjen. V 3. amaterski ligi na Tržaškem -so igrah le zaostah tekmi. Na Goriškem pa je od treh naših predstavnikov le Mladost iztržila točko. Veliko bolje pa igrata naša zastopnika v 2. AL. Tako Vesna kot Zarja sta namreč doma osvojili obe točki in sta na drugem mestu prvenstvene lestvice. SZ opozarja: ščit SDI je ranljiv MOSKVA — Sovjetska zveza lahko nevtralizira ameriški vesoljski ščit, s tem da potroši samo en odstotek stroškov, ki jih predvideva Reaganov program SDI. Tako trdi sovjetska agencija Novosti, ki je včeraj objavila seznam nekaterih možnih sredstev, ki se jih SZ lahko posluži proti ameriškemu protiraketnemu vesoljskemu ščitu. Agencija navaja mnenja raznih znanstvenikov in izvedencev, ki trdijo, da je na razpolago več vrst preprostega orožja. Učinkovite bi na primer lahko bile vesoljske mine, ki so jih Sovjeti že uspešno preizkusili. Kljub pozitivnim ocenam vrha v Ženevi, je program SDI še vedno vzrok napetosti med velesilama. Končuje se 9-dnevna evropska misija državnega tajnika ZDA Shultz v Romuniji in na Madžarskem danes prispe na uradni obisk v SFRJ BUDIMPEŠTA — Ameriški državni tajnik George Shultz je po obisku v Romuniji začel včeraj uradne pogovore z madžarskimi voditelji. Ameriško - madžarski odnosi se v zadnjih letih pozitivno razvijajo, saj je trgovinska izmenjava dosegla že skoraj znesek pol milijarde dolarjev, madžarski pribitek v trgovinski izmenjavi pa je lani dosegel 50 milijonov dolarjev, kar je vsekakor pozitivno za madžarsko gospodarstvo. Po pogovorih z zunanjim ministrom Petrom Varkonjem in predsednikom vlade Gjorgjem Lazarjem se je Shultz sestal tudi z generalnim sekretarjem KP Madžarske Janosom Radarjem. Na sinočnji tiskovni konferenci je ameriški državni tajnik spregovoril predvsem o sedanjih medblokov-skih odnosih. Po vsem sodeč noče Shultz dati svojima obiskoma v Romuniji in na Madžarskem večjega pomena, da ne bi še okrepil napade sovjetskega vodstva, da hoče s tem načeti enotnost varšavskega dogovora. Prav zato zahodne tiskovne agencije dajejo toliko poudarka vprašanju spoštovanja človeških pravic, saj drugih konkretnejših vesti nimajo. Po vsem sodeč teh kršitev ni Shultz očital Madžarom. Težje je bilo baje v Romuniji, kar je razvidno iz pisanja romunskega časopisja, v katerem poudarjajo, da pri njih ne kršijo človekovih pravic, seveda navajajo vzhodno verzijo spoštovanja teh pravic. Shultz se je baje zavzel za bolj dosledno spoštovanje teh pravic in ni skrival namigov, da tudi to pogojuje podaljšanje ameriške klavzule o »najbolj ugodnih gospodarskih odnosih«. Ta klavzula pa je bila predmet pogovorov tudi z madžarskimi voditelji. V Budimpešti namreč poudarjajo, da njeno vsakoletno podaljševanje negativno vpliva na trgovinske odnose med državama in da bi morala v bodoče dalj časa trajati. Na to pa kot kaže Washington ne pristaja, saj je prav ta klavzula neke vrste pritisk na edini državi vzhodnega bloka, ki se nekoliko razlikujeta od drugih. Kljub pripadnosti varšavskemu sporazumu pa Washington s precejšnjo mero pozornosti sledi razvoj dogodkov v obeh državah, dvostranskim odnosom pa ne daje prevelike publicitete. Wa-shingtonska previdnost je sedaj, ko se medblo- kovski odnosi izboljšujejo, še bolj upravičena, kljub temu pa skušajo ZDA spremeniti dosedanjo prakso, da bodo neposredni stiki bržkone {»gostejši. Shultz je namreč prvi ameriški državni tajnik, ki obišče Madžarsko, če izvzamemo obisk Cirusa Vancea, ki je izročil Madžarski krono sv. Štefana — zaklad, ki je bil od vojne v ZDA. Danes pa bo Shultz prispel na uradni obisk v Jugoslavijo. Šef ameriške diplomacije bo z gostiteljem, zveznim sekretarjem Raifom Dizdarevi-čem, proučil različne vidike bilateralnih odnosov in sodelovanja Jugoslavije ter ZDA. Kot pričakujejo, bo Shultza sprejel tudi predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlajkovič, predvideno pa je tudi srečanje s predsednico ZIS Milko Planinc. S tem bo končana devetdnevna misija ameriškega državnega tajnika Shultza v šestih evropskih državah, prva po ženevskem srečanju Reagan -Gorbačov, ki je postavilo nove temelje v medblo-kovskem dogovarjanju. Dosedanji obračun Shultzo-ve misije je po vsem sodeč pozitiven, saj so v vseh državah pozitivno ocenili novo medblokov-sko ozračje. Konferenca latinskoameriških ministrov v Montevideu Vprašanje zadolženosti je treba reševati politično, ne tehnično MONTEVIDEO — Urugvajski predsednik Sanguinetti je včeraj uvedel tridnevno konferenco zunanjih in gospodarskih ministrov enajstih najbolj zadolženih latinskoameriških držav. Zastopniki Argentine, Brazilije, Bolivije, Peruja, Čila, Dominikanske republike, Venezuele, Kolumbije, Mehike, Ekvadorja in seveda Urugvaja obravnavajo alternativne predloge za izhod iz zadolžitvenega vrtinca na pod1agi smernic, ki so bile začrtane junija 1984 s sporazumom v Cartageni o snovanju skupnih strategij nasproti upnikom. Srž razprave je v vprašanju, kako odgovoriti na načrt Baker, poimenovan po ameriškem zakladnem ministru, ki si je omislil dodatno denarno podporo v višini 29 milijard dolarjev v treh letih 15 najbolj zadolženim državam v razvoju na svetovni ravni. V Montevideu so mnenja, da Bakerjev načrt lahko pomeni korak naprej samo pod pogojem, da se omenjena sredstva uporabijo za notranjerazvojne plane posameznih držav. V krogih Mednarodnega denarnega sklada zatrjujejo, da je Bakerjev načrt naletel na naklonjenost »več sto bank«. ki predstavljajo 90 od sto vseh kreditnih zavodov, od katerih so južnoameriške države prejele posojila. Med alternativnimi predlogi Bakerjevemu programu, ki so jih iznesli na konferenci v Montevideu, je tudi ta, da bi del obresti na posojila, ki se nakopičijo vsako leto, bankam povrnil »kakšen mednarodni finančni organizem«. Ministri so ostro obsodili oderuško visoke obresti, ki skupaj z naraščajočim protekcionizmom na svetovnem tržišču močno otežkočajo prodiranje latinskoameriških surovin v industrializirane države. Danes ali jutri se bodo zunanji ministri zadolžene enajsterice spopadli tudi s srednjeameriško politično krizo, ki se je v zadnjih dneh še bolj zapletla zaradi zaostritve v odnosih med Nikaragvo in ZDA. Mehika, Kolumbija in Venezuela, ki' s Panamo tvorijo skupino Contadora, skušajo Argentino, Peru, Bolivijo in Brazilijo spodbuditi k odločnejši podpori mirovnih pogajanj, ki jih Contadora že dolgo in vztrajno, čeprav bolj malo uspešno vodi. Po zakuski v zapor Včeraj v Trstu na zasedanju mešane komisije Zdravje severnega Jadrana bo pod skupnim nadzorstvom Samo Slovenija predlaga 28 načrtov Zanimanje v Jugoslaviji za program »Eureka« TRST — S prihodnjim marcem bo na območju severnega Jadrana pričel delovati skupni observatorij za nadzorstvo okuženosti morja. Ustrezni sporazum so včeraj sprejeli pristojni ministri oz. deželni odborniki Hrvatske Bergman, Slovenije Poljšak, Furlanije - Julijske krajine Bomben in Veneta Fabris. Okvirno so se sporazumeli glede organizacijskega predlo ga, ki ga je na podlagi dosedanjih izkušenj predstavila naša dežela, medtem ko so podrobnejše odločitve glede standardov in vrst ugotavljanja prepustili srečanju med tehniki. O skupni pobudi za nadzorstvo morja na severnem Jadranu je bil govor že lani v okviru skupnosti Alpe - Jadran. Skupnost, oz. njena prva komisija, ki je pristojna za vprašanja teritorija in okolja, bo imela nadzorstvo nad delovanjem observatorija in bo tudi pristojna za ocene in predloge ukrepov na osnovi zbranih podatkov. Observatorij bo koordiniral svoje delovanje tudi z mešano itali-jansko-jugoslovansko komisijo za zaščito Jadranskega morja. Podatke o stanju morja bodo zbirali z rednim zajemanjem primerkov vode v različnih globinah v pasu od 300 metrov do 10 kilometrov od morske obale. Vse podatke analiz bodo vnesli na magnetni trak, tako da bo mogoče vsak čas imeti realno sliko o zdravju morja na celotnem obalnem pasu štirih zainteresiranih dežel, istočasno pa bodo podatke lahko vsako leto zbrali in natisnili v monografskih brošurah. LJUBLJANA — Okoli 100 jugoslovanskih raziskovalnih in delovnih organizacij ter visokošolskih ustanov se utemeljeno zanima za vključitev v programe Eureke, programe ki so jih izoblikovale zahodnoevropske in nekatere nevtralne evropske države za kljubovanje pritiskom na svetovnem trgu, kjer tudi Evropa prihaja do največjega dela surovin. Zvezni izvršni svet je zadolžil komite za industrijo in energetiko, da ugotovi, kdo ima v Jugoslaviji interes in možnosti za vključitev v takšno evropsko povezovanje in tako je prišlo do navedenega števila odzivov. Slovenija je v tem številu zastopana skoraj tretjinsko, skupno z 28 predlogi. Zanimanje za evropsko znanstveno-tehnološko sodelovanje torej obstaja, hkrati pa obstajajo tudi nevarnosti, da bi ga ne zapravili birokratski mlini. O Eureki se zdaj veliko razpravlja v Jugoslaviji in še posebno v Sloveniji, dokončnega pa še ni nič, kajti manjkajo jim še nekatere osnovne informacije, na primer ta, kaj pomeni sodelovanje v Eureki v političnem ali vojaškem pogledu in koliko so takšnega zahtevnega sodelovanja (zaradi tehnološke zaostalosti in ekonomske krize) sploh sposobni, (dd) □ MOSKVA — Iraški predsednik Sa-dam Husein je včeraj prispel na uradni obisk v Moskvo, kjer se je pogovarjal z generalnim sekretarjem KP SZ Mihailom in s predsednikom prezidija vrhovnega sovjeta Andrejem Gromikom. WASHINGTON — Brez nevarnih zased in dragih informatorjev je wa-shingtonski policiji z navadnim povabilom na zakusko in z obljubo, da jim bodo razdelili brezplačne vstopnice za neko tekmo ameriškega nogometa, uspelo spraviti za zapahe kar 101 kriminalca na begu. Seveda pa se ni na vabilu podpisala washington-ska policija temveč neka namišljena televizijska postaja, katere sigla pa je v pravem višku ironije enaka kratici urada washingtonske policije, za-dožlenega za lov na ubežnike. Od 3000 odposlanih vabil je za vabo zagrabila le manjša skupinica, kar pa je še vedno izreden uspeh. Nič hudega sluteči ubežniki so se predstavili, ko pa je bila zakuska v polnem teku, je polidja nadela »povabljencem« lisice in jih pospremila v zapor. Reakcije »žrtev« so bile seveda različne, nekateri so besneli nad svojo naivnostjo, drugi so se zgražali nad policijsko sleparijo, tretji pa so butnili v krohot, da so na tak bedast način nasedli. Vsa akcija je stala 22 tisoč dolarjev (približna 40 milijonov lir), kar je malenkost v primerjavi s ceno »normalnih« aretacij. Na sliki (telefoto AP): za »povabljence« se je zakuska končala. Ob današnjem Kohlovem obisku pri Mitterrandu Bo na delovni večerji v Parizu uspelo odpraviti nesporazume? PARIZ — Zahodnonemški kancler Helmut Kohl prihaja danes na dvanajsti letošnji sestanek, delovno večerjo s Francoisom Mitterrandom. V sredo naj bi bonska vlada sklepala o uradnem stališču ZR Nemčije do Reaganove strateške obrambne ofenzive, kar navaja k sklepu, da bo za mizo v Elizeju govor o tem, in o drugih evropskih projektih, za katere se Bonn ogreva precej manj kot Pariz. Mitterrand se je v nedeljo zvečer v televizijski oddaji »To nas zanima, gospod predsednik« razgovoril med drugim tudi o teh vprašanjih in se odločno zavzel za svojo vizijo Evrope in v tem okviru za velike projekte industrijskega sodelovanja v tehnologiji, posebno vesoljski, ki zadnje čase ravno zaradi ameriških pritiskov na zahodnoevropske vlade in na industrijo ne kažejo posebnega zagona. Britanska vlada je pred dvema tednoma sklenila sporazum z ZDA o sodelovanju pri »vojni med zvezdami«, ki vzbuja v Parizu strah, da bo slab zgled za Italijo in predvsem za Nemčijo. Sporazum v bonski vladni koalici- ji o pogajanjih z Washingtonom o okvirnem sporazumu, podobnem britanskemu, razumejo v Parizu kot znamenje popuščanja liberalnega krila koalicije. Zunanji minister Hans -Dietrich Genscher je sicer izjavil v radijskem intervjuju, da bo nemški delež pri SDI minimalen in da udeležbo ZR Nemčije »močno pretiravajo tako po finančni kot po vsebinski plati«, toda strah, da bo utrpela škodo zaradi tega »Eureka« je prisoten. Vsekakor smatrajo v Parizu, da je nemško stališče dvoumno in zato je zelo verjetno, da bo ravno to ena od središčnih točk pogovorov v Elizeju. Mitterrand je v nedeljo preciziral še enkrat svoje stališče do SDI, kate- ro odklanja predvsem iz dveh razlogov : 1. ker je nevarna za ravnotežje med Vzhodom in Zahodom. Američani bi morali, sodi predsednik republike, dati prednost pogajanjem o razorožitvi, preden začnejo graditi svoj »vesoljski dežnik«, posebno spričo otoplitve ameriško - sovjetskih odnosov po ženevskem vrhu in 2. ker odklanja gospodovalno obnašanje Američanov, ko gre za njihovo sodelovanje z Evropejci: »ZDA hočejo Evropo subkontraktorjev pri projektu, ki ima vojaške cilje. . ., ki bo zaostril mednarodno napetost in postavil Francijo v podrejen položaj.« Eureka je slej ko prej usmerjena v civilno tehnologijo, hkrati pa Mitterrand še nikoli doslej ni bil tako jasen kot tokrat: »Nekoč utegne imeti Eureka tudi vojaške cilje«. Toda to je še daleč, kajti Evropa za velike posege v vesolje še ni dovolj politično strnjena, kar bi bilo mogoče razumeti kot še en poziv k večji neodvisnosti od Washingtona, pa tudi od Moskve. Francija bo vsekakor vztrajala, celo pri takšnih projektih kot je vesoljska ladjica Hermes, za katero je zagotovljenega že »90 odstotkov kapitala«, pa tudi pri svojem bojnem letalu rafale, katerega prototip je firma Dassault teatralično odkrila v nede- ljo na letališču Le Bourget, ne glede na nemške zadržke. Toda Eureka ni edini razlog za nelagodje med Bonnom in Parizom. V trenutku ko socialistična vlada sporoča nov padec stopnje inflacije in ko se razlika v stopnji med frankom in marko, ki je zmeraj važen kazalec za francosko gospodarsko meteorologijo, zožuje z 2,6 na 1,3 odstotka, ne vidijo v Parizu nobenega razloga za prilagoditev tečajev v EMS (evropskem denarnem sistemu), ki ga predlaga bonski finančni minister Gerhard Stoltenberg. Najmanj pa slabe tri mesece pred volitvami. Eno od odprtih vprašanj je tudi nagla železniška proga Pariz - Koeln, kjer se francoski super-vlak TGV ne^ nadoma sooča s prvimi preizkusi nemškega sistema ICE. Res je, pravijo v Parizu, Pariz in Bonn sta v teh letih in na številnih srečanjih na vseh nivojih od najvišjega navzdol, sicer kolikor toliko zamazala razpoke v svojem zavezništvu, toda tolikanj zaželena os Bonn - Pariz po pravilu zaškriplje, ko pridejo stvari na tehnični, izvedbeni nivo. JAKA ŠTULAR Poročilo predsednika SKGZ Borisa Raceta Enotna zahteva po pravičnem zaščitnem zakonu Spoštovani gostje, delegatke in delegati članic! Predsedniško poročilo se na zadnjem občneto zboru pred dvema letoma zaključuje s sledečim odstavkom: »Izražamo trdno upanje, da se bo podobno zborovanje SKGZ čez dve leti vršilo z drugačnimi občutki, da bo v veljavi globalni zaščitni zakon, da bo prevladalo ugodnejše razpoloženje do naše skupnosti, da bomo bolj uspešni v uveljavljanju že priznanih pravic in da bo pot do miru bolj odprta«. Podobne želje smo izražali tudi na prejšnjih ob,čnih zborih, ob raznih jubilejih in v začetku vsakega leta, toda je bilo treba naslednjič vedno ponoviti tisti »žal«, ki je spremljal ugotovitev, da se naša upanja niso uresničila. Naše današnje zborovanje nam daje dobro priložnost, da si ponovno prikličemo v spomin glavne vzroke naših ponavljajočih se razočaranj in da istočasno ocenimo zadržanje naše zveze in celotne naše skupnosti. Poiskati je treba odgovor na vprašanje, koliko je v temeljnih odnosih med italijansko večino in slovensko manjšino anahronizma, koliko je iracionalnega in koliko preračunanega in ali je bilo in je zadržanje naše skupnosti neustrezno. Odnose med obema narodnostnima skupinama pri nas v veliki meri bremeni preteklost in ne le tista, ki se je s prebujanjem narodov izoblikovala v preteklem stoletju, marveč še mnogo prej, predno je postalo narodno vprašanje novo gibalo. V obeh obdobjih so se Slovenci v večjih mestnih središčih praviloma asimilirali. V tem, stoletja trajajočem času so se izoblikovali odnosi med obema narodnostima, izoblikovala se je zavest o vladajočem in vladanem, kar objektivno bremeni pripadnike obeli narodnosti še danes. Gospodarske, socialne in narodnostne takratne razmere so določile vloge o-beh narodnosti, in sicer kdo je asi-milator in kdo asimiliranec, ne glede na to, ali je šlo za avtohtone prebivalce ali za priseljence. Asimilacija je bila ocenjena kot danost, kot usoda, ki je človek ne more spremeniti. Šele narodno prebujanje v preteklem stoletju, ko je narodnost postajala pomembna vrednota v zavesti njenih pripadnikov, je asimilacija zadobila negativen predznak, in je postala vir novih konfliktov na narodnostno mešanih območjih, ker se asimilator ni hotel odpovedati svoji dotedanji vlogi, ki je izvirala iz njegovega , dominantnega položaja v družbi, na drugi strani je dotakratni asimiliranec hotel obvarovati in u-veljaviti svojo narodnost. Nastali so predvsem na Tržaškem in Goriškem hudi nacionalni boji mtovsod tam, kjer se ustvarjajo človeške dobrine, in povsod tam, kjer se kuje bodočnost družb,e, katere del smo. Naše želje p>o prisotnosti ne gre ocenjevati kot tekmovanje in iskanje posebnosti, marveč kot izraz, kaj lahko storimo Slovenci kot del te družbe. Naša kulturna dejavnost, naša skrb za slovensko šolo, napore v gospodarstvu, špx>rtna tekmovanja, aktivnost v politiki, razvoj slovenskih javnih občil in drugo ni treba strpati v poseben predal, ker so del skupnih dejavnosti celotne družbe, kar pa ne pjomeni, da je dopustno, da se slovenska specifičnost teh dejavnosti zataji z edinim tnampnom da se navzven prikaže enonarodnostni značaj teh krajev. Na zadnjem občnem zboru naše zveze izražena želja, da bomo danes lahko ugotavljali, da imamo zaščitni zakon, se ni izpolnila. Ne moremo sicer reči, da se v tem času ni nič zgodilo, ker je senatna komisija o-pravila vrsto avdicij, predsednik vlade Craxi je obljubil, da bo zakon v kratkem sprejet, minister Vizzini, ki je zadolžen, da izdela vladni osnutek zakona, obljublja, da bo to storil v kratkem. Dejstvo je, da je ostalo le pri obljubah in nimamo še danes nič uradnega v rokah, niti vladnega osnutka, še manj seveda zakona samega. Glede tega je naša skupnost upravičena, da se čuti prizadeto, ker ni prejela ministrovega predloga, ki ga je razposlal vladnim strankam. Republikanci se namreč v svojih uradnih sporočilih jasno sklicujejo nanj in ga ocenjujejo. Mnenja smo, da bi Slovenci zaslužili enako ravnanje, saj gre vendar za našo kožo. Če je pa res, da je ministrov načrt osnutka tisto, kar v zadnjih tednih kroži, potem imamo mnogo upravičenih razlogov, da izrečemo ostro kritiko njegove vsebine, ki se v bistvenih točkah zgleduje po demokr-ščanskem predlogu, ki je znan po svojih restriktivnih določbah. Že sam naslov zakona je nevzdržen, ker daje za Slovence videmske pokrajine oznako »prebivalstvo slovenskega izvora v Videmski pokrajini«, kar je izmišljeno z izključnim namenom, da opravičuje politične odločit ve. Taka trditev je nevzdržna iz vseh vidikov, ker ima tamkajšnje slovensko prebivalstvo vse karateristike prave narodne manjšine. Podobno kot tržaški in goriški del slovenske manjšine živi na podaljšku ozemlja, na katerem prebivajo onstran meje Slovenci. V videmski pokrajini so v rabi sledeča slovenska narečja: ziljsko v Kanalski dolini, rezijansko in tersko ter nadiško v Benečiji. Tamkajšnji Slovenci pojejo slovenske pesmi in imajo podobne običaje, kot drugi Slovenci. Edina njihova posebnost je v tem, da njeni pripadniki — razen danes že številnih izjem — knjižnega jezika ne poznajo in to ne po lastni krivdi, kajti oblasti jim niso hotele nuditi izobraževanja v materinem jeziku. Nesmiselnost takega poimenovanja potrjuje samo predsedstvo vlade, ki je 1977. leta imenovalo posebno komisijo »za vprašanja manjšine slovenskega jezika v deželi Furlanije-Julijske krajine«. Zelo jasno govore videmski, goriški in tržaški škofje v pismu naslovljenem senatni komisiji, naj se pravice »razširijo tudi na ozemlja, ki jih sedaj ne uživajo« in govori tudi o »slovenskem prebivalstvu, ki biva vzdolž vzhodne meje naše domovine od Trbiža do Milj«. Tudi Krščanska demokracija v svojem zakonskem osnutku ne govori o »prebivalstvu slovenskega izvora«, marveč uporablja izraz »slovenska jezikovna skupnost v Furlaniji-Julijski krajini«. Vsa dosedanja, tudi u-radna, poimenovanja govore o slovenski manjšini in ne o »potomcih«, zate je nerazumljivo, da se je ta izrai, prikradel v naslov osnutka zakona. Zakon mora poimensko našteti vse občine, 35 po številu, in ni sprejemljivo nobeno preštevanje, niti posebni postopki za vključitev v seznam. Pravtako ni mogoče prepustiti predsedniku vlade, da spreminja (v dobro ali slabo) seznam. Odločanje o tem, tako važnem vprašanju mora biti poverjeno edinole parlamentu. Povsem nevzdržno je, da niti sodnik niti policist ne moreta v odgovoru Slovencem uporabljati slovenskega jezika (v primeru, da ga pozna, seveda). Celo Posebni statut londonskega memoranduma te omejitve ne pozna. Opravičena je neveljavnost dokumenta, če ni slovenskega prevoda. Prava diskriminacija, ki jo je treba odpraviti, je zanikanje pravice, da izvoljeni občinski svetovalci mestnih občin, pokrajinski svetovalci ter odborniki gorske skupnosti slovenske narodnosti ne smejo na zasedanjih govoriti v svojem materinem jeziku. Uvedba tolmačev — prevajalcev je lahko začetna in začasna rešitev za izvajanje določb o rabi slovenskega jezika. Kandidatom za javne urade, sodišča, družb in lokalne uprave je treba priznati določene ugodnosti, če poznajo slovenski jezik, saj Posebni statut govori o tem, da je treba omogočiti »pravično zastopanost na u-pravnih položajih«. Pravica do rabe slovenskega jezika v uradnih stikih mora veljati tudi za videmsko pokrajino z razliko, da se uvede postopno. Obseg teritorija, na katerem naj bi bile priznane večje pravice, je odločno premajhen in če bi bil uveljavljen, bi predstavljal veliko krivico za Slovence, ki bivajo na ožjem teritoriju posameznih mest. Še bolj krivično bi bilo, če ne bi bila vključena nekatera območja v miljski občini, vsi rajoni v spodnji tržaški okolici In še nekateri v goriški občini. Zakon mora določati ustanovitev šole s slovenskim učnim jezikom v videmski pokrajini. Povsem je treba izključiti učenje krajevnega narečja razen v primerih, ki jih že danes predvideva veljavna zakonodaja. U-stanoviti slovensko šolo, pomeni ustanoviti otroške vrtce in osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom. Uvedba učenja slovenščine v osnovne šole kot predmet oz. kot drugi jezik ne rešuje problema in je odločno premalo, zato da bi uspevala nižja in višja srednja šola s slovenskim učnim jezikom. Slovenski šoli je treba priznati u-pravno avtonomijo. V vseh treh pokrajinah mora prevzeti tako mesto vodilni funkcionar in ne podrejen u-radnik. Poleg tega je treba predvideti avtonomne zborne organe s podobnimi pristojnostmi, kot jih imajo okrajni in pokrajinski sveti. Tudi tržaška in videmska univerza morata prispevati k splošni rasti slovenske narodnostne skupnosti. Gospodarskega vprašanja ni mogoče obiti z izgovorom, da na tem področju ni nobene specifičnosti slovenskega prebivalstva. Slovenska manjšina prispeva k rasti gospodarstva celotnega območja, na katerem prebiva, zato je treba priznati »enakost ravnanja v poklicih, kmetijstvu, trgovini, industriji«, kot pravi Posebni statut. Omogočiti ji je treba tudi, da s svojo specifiko dodatno prispeva h gospodarskemu razvoju, predvsem z o-brambp zemlje in z upoštevanjem dobrine, ki jo predstavlja. Tudi za dosego uravnovešenega razvoja vseh območij, predvsem nerazvitih, na katerih slovenska manjšina biva, je treba slovenski manjšini omogočiti, da enakopravno sodoloča o gospodarskem programiranju in o namembnosti prosto ra, s čimer bi se predvsem v videmski pokrajini zajezilo odseljevanje Slovencev v furlansko ravnino. Slovensko kulturo je treba na vseh ravneh obravnavati kot sestavni del deželne kulturne podobe s priznavanjem njene ravni in objektivnim prikazovanjem in rednim finansiranjem njenih raznoterih dejavnosti. Vprašanje obstoja Slovenskega stalnega gledališča je dežela s plačilom dolgov rešila, za kar ji gre priznanje, toda so nastale nove resne težave zaradi redukcij personala, ki jih je morala gledališka uprava izvesti zaradi prenizkih dohodkov. Zakon mora zagotoviti nemoteno delo in razvoj te ustanove. Enako mora rešiti vprašanje slovenskega glasbenega šolstva in znanstvenih ustanov ter primerno podpirati množično kulturno dejavnost. Zaščitni zakon mora zagotoviti še primemo podporo javnim občilom, založniški dejavnosti manjšine, tele-snokultumi dejavnosti, zajamčiti televizijsko službo v slovenskem jeziku in jamčiti svobodno uporabo slovenskih narodnih simbolov ter ustanoviti paritetne komisije, ki bi spremljale izvajanje zakona. Zakon s takimi določili ne jamči še slovenski manjšini enakopravno mesto v družbi in tudi njihovo dosledno izvajanje ni še izraz teženj, da bi dosegli tisti sodobni strateški cilj, o katerem je bilo govora v prvem delu tega poročila. Zato da ga dosežemo, je potrebno mnogo več, predvsem je potrebno vzpostaviti drugačne odnose med večino in manjšino. Večina mora sprejeti manjšino kot organski del celotne skupnosti in ne kot antagonista. Druga etapa v teh odnosih bi bila prizadetost in skrb večine za usodo manjšine. Pri manjšini se ob znakih dobre volje večine mora krepiti prepričanje v njeno dobro voljo in ne videti v njej več svojega grobarja. V celotnem procesu spreminjanja odnosov bo odigral veliko vlogo tisti del naprednega italijanskega prebivalstva, ki že celo obdobje dokazuje, da je slovenski manjšini naklonjen in se za njene pravice tudi zavzema. Kot živ dokaz, kakšna so stališča do manjšinskih- vprašanj, so razni zakonski osnutki, ki so bili predloženi parlamentu in angažiranje, da bi novi zakon vseboval čim več določil, ki bi zaščitila našo skupnost in ji omogočila razvoj. Dogajanja na drugih področjih, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v Italiji, niso vzpodbudna. Namesto da bi bilo to obdobje priprava na vsestransko izvajanje zakona, moramo ugotoviti, da se je razen nekaj izjem dogajalo ravno nasprotno. Tiste sile, ki vztrajno nasprotujejo priznanju tistih pravic, ki jih slovenska manjšina v Furlaniji-Julijski krajini še ne uživa, so med italijanskim prebivalstvom uspešno ustvarjale nam nasprotno javno mnenje, preprečevale konkretne ukrepe v našo korist, ali preprečevale, da bi slovenske značilnosti, predvsem slovenski jezik, prišel v javnosti do izraza. Il Piccolo je z novim vodstvom zopet prevzel vlogo, ki jo je s kratkotrajno izjemo imel v tržaškem političnem življenju od svoje ustanovitve dalje. Kot je pred 10 leti vodil kampanjo proti osimskim sporazumom, tokrat z objavljanjem pisem uredništvu plaši javnost, kakšno škodo italijanskim interesom bi povzročilo sprejetje takega zakona, ki bi bil kolikor toliko za nas zadovoljiv. Trdijo tudi, da nas je premalo in da zato nismo upravičeni zahtevati nekatere pravice, pravijo da hočemo popačiti dejansko narodnostno stanje, da zahtevamo privilegije in monopolizirati javne službe, da hočemo nadvladati in porušiti sožitje, ki da je bilo s tolikšno težavo doseženo. Zato da bi protislovenska kampanja imela večji učinek je ta list zaigral še na humano struno, češ Slovenci so odklonili v repentabrskem otroškem vrtcu hranu italijanskim otrokom, italijanskim otrokom od Banov pa prostore v Trebčah. Kako naj bi tem nehumanim Slovencem, tem rasistom, rušiteljem sožitja in krivcem za žrtve v »fojbah« priznali še kakšno pravico? Na izmišljene obtožbe smo, morda malce nerodno, odgovarjali, kar pa zadeva »fojbe« smo se zavestno vzdržali polemike, da ne bi z očitki o vojnih grozotah še bolj zastrupljali ozračja in da bi s takim zadržanjem resnično prispevali k današnjemu sožitju. Tržaška občina je posebno sedaj, v času zavezništva KD in Liste večkrat dokazala svojo nenaklonjenost do Slovencev in nasprotovanje slovenskemu jeziku. Postavitev novih napisnih tabel pred vasmi vzhodnega Krasa je zgovoren primer. Dočim sta goriška pokrajina in goriške občine — poleg slovenskih občin — postavile dvojezične table s preprosto odločitvijo izvoljenih svetov, so v tržaški občini, kljub Posebnemu statutu, ki to predpisuje in pred vasmi, ki so skoraj izključno slovenske, postavili table z italijanskim napisom. Slovensko prebivalstvo je na to kršitev odločno, množično in dostojanstveno odgovorilo, domačini so pa s postavitvijo dvojezičnih tabel aktivno posegli. To je moralo storiti, čeprav moramo z grenkobo ugotoviti, da nas je tržaška občinska uprava ponovno pognala na Kras branit naše pravice, namesto da bi jih branili v spodnji tržaški okolici. NADALJEVANJE NA 5. STRANI Iz razprave na nedeljskem občnem zboru SKGZ Pozdravi gostov manjšinskih organizacij Feliks Wieser Predsednik Zveze slovenskih organizacij iz Celovca P’eliks Wieser je poudaril, da je SK GZ in njeno delo izraz volje Slovencev v Italiji po njihovem obstoju. V usodi slovenske skupnosti v Avstriji in Italiji vidi več vzporednic, saj oblasti obema veliko ponujajo oziroma obljubljajo, konkretizirajo pa malo ali nič. Slovenska narodnostna skupnost v Avstriji se sooča z izjemno težkim vprašanjem dvojezičnega šolstva, ki ga hočejo nacionalistični krogi ukiniti, kar bi bil zelo hud udarec. To se dogaja zaradi tega, ker so začele tudi demokratične stranke popuščati takim tendencam, zaradi česar čaka Slovence v naslednjih mesecih hud boj za svoje pravice in apelirajo na solidarnost vseh. Zato je tudi treba nujno povezovati vse komponente slovenskega naroda v skupni kulturni prostor, da bi postala akcija za dosego pravic učinkovitejša. ZSO želi Slovencem v Italiji, je zaključil Wieser, da bi čim- prej dosegli svoj cilj, zakon za globalno zaščito. Silvano San Predsednik Unije Italijanov za Istro in Reko Silvano Sau je v svojem pozdravu najprej poudaril pomen sodelovanja med skupinami, ki živijo ob meji. I-zrazil je nato podporo boju Slovencev v Italiji in dejal da so ti napori v sodelovanju z italijanskimi demokratičnimi silami že dosegli vidne uspehe. S tem v zvezi je omenil prav sožitje, ki ga je označil kot pogoj novih, bolj humanih odnosov med ljudmi. Sau je nato poudaril pomen o-simskih sporazumov in pristavil, da bi morali biti odnosi med Jugoslavijo in Italijo model sodelovanja. Glede položaja Italijanov v I-stri in na Reki, je Sau dejal, da so na zadnjem kongresu Unije sprejeli tezo o potrebi takšne družbene in politične akcije, ki bi onemogočala kakršnakoli prevlado večine nad manjšino, saj mora širša družba jamčiti nemoteno življenje manjšine. Aleš Lokar Tržaški občinski odbornik Aleš Lokar (SSk) je najprej pozdravil vse delegate, nato pa skušal o-vreči nekatere očitke, ki so po njegovem leteli na račun prisotnosti Slovencev v odboru tržaške občine. Dejal je, da je to zapleteno vprašanje, vendar poudaril, da je to prisotnost treba obravnavati predvsem v luči prizadevanj za dosego ciljev slovenske narodnostne skupnosti. Ta pot je seveda težka, saj je veliko nasprotovanj. Vendar s tem, ko slovenski predstavnik sedi v odboru, ta odbor avtomatično tudi priznava obstoj Slovencev na teh tleh. Franc Škerlj Franc Škerlj je občni zbor SKGZ pozdravil v imenu Lige za zaščito jezikovnih skupnosti v Italiji. V svojem pozdravnem posegu je predvsem poudaril delo organizacije v boju za sožitje med raznimi narodnostnimi in jezikovnimi skupnostmi ter večinskim narodom. Odo Kalan Slovenci moramo strniti vrste in valorizirati vse, kar nas uveljavlja na celotnem teritoriju, je dejal predsednik ZSŠDI Odo Kalan. Tudi telesna kultura mora stopati po tej poti. Na eni strani mora biti naš šport kos tekmovalnim naporom, na dingi pa vcepljati v zavest, da so naši športniki pripadniki slovenskega naroda, pri čemer jezik, ki ga uporabljajo na igriščih, ni drugotnega pomena. Telesna kultura mora vzgajati v narodnostnem smislu, zato so vaditelji in trenerji, ki obvladajo samo italijanščino, škodljivi in uvajajo v tiho asimilacijo. Vendar sami si moramo ustvariti kadre, kar je dolg in drag proces, danes pa nimamo dovolj ljudi, ki bi opravljal; to delo, zato se zatekamo na pomoč tudi v SRS. Milan Pahor Ravnatelj Narodne in študijske knjižnice Milan Pahor se je zavzel za javno priznanje NŠK kot deželne knjižnice, skratka, za to, da se ustanovi prizna status, ki ga dejansko ima, saj sta h knjižnici pristopili tudi Knjižnica Damir Feigel iz Gorice in pa knjižnica Ivan Trinko iz Čedada. Pahor je nato spregovoril tudi o taborniški organizaciji Rodu Modrega vala. Dejal je, da organizacija uspe zbrati na taborjenju lepo število mladih s Tržaškega in Goriškega. Omenil je tudi diskusijo znotraj organizacije o tem kako naj deluje in se odpira novim zahtevam mladih. Ace Mermolja Protislovenska gonja zadobiva v naši deželi čedalje ostrejše oblike, vendar gre tu tudi in predvsem za prikrivanje dramatičnih gospodarskih, socialnih in drugih realnosti v posameznih pokrajinah. Z zaščitnim zakonom ne bo še vse rešeno, saj se bo ustvarjanje napetega ozračja še nadaljevalo. Vendar ob boju za zakon mora teči še vzporedni boj za krepitev nas samih, pri čemer je nujno srečevanje najrazličnejših dejavnosti, kot so gospodarstvo, šport, kultura itd. Prav ta stičišča in sodelovanje med posameznimi sektorji so deficitarna, tako v naši skupnosti kot v SKGZ sami. Vojko Kocjančič Slovenci smo se tako dobro vživeli v okolje, v katerem živimo, da je tudi nam zmanjkala tista mentaliteta, ki edina doprinese, da gospodarstvo živi in ustvarja, je menil ravnatelj SDGZ Vojko Kocjančič. Ponovno moramo ovrednotit; vlogo podjetnikov, obenem pa pridobiti podjetniško mentaliteto in podjetniški pristop do dela. Pridobiti moramo tudi nekaj čuta vzajemne pomoči in zavesti, da moramo sonarodnjake podpirati v vseh prizadevanjih, ne pa jim biti nevoščljivi, če v življenju uspejo. Prav tako moramo skrbeti za mlade, saj je brezposelnost zelo pereča. Za dosego teh ciljev pa je najpomembnejša informacija. Pretakanje informacij o novih pobudah, osveščanje o možnostih, zbiranje potrebnih podatkov, ki preprečuje nepotrebno trošenje energij, pred vsem pa dosledno in kakovostno kadrovanje bi morali bolje usklajevati kot doslej. Alfonz Guštin Jubilejni občni zbor je pomemben mejnik v delovanju SKGZ, je dejal Alfonz Guštin. Globalna zaščita je brez dvoma povezana tudi z gospodarskim razvojem naše družbe. Žal bodo morali kmetje ponovno žrtvovati svojo zemljo, s čimer bo naša skupnost še bolj ošibljena. Pripravljeni smo seveda na žrtvovanje v korist razvoju, vendar samo, če bodo zaščiteni interesi slovenske narodne skupnosti. Propadanje kmetijskih dejavnosti je tudi rezultat raznarodovalne politike, vrstijo se razlastitve, Slovenci smo postali tujci na svoji zemlji. Prav zaradi tega se Kmečka zveza bori za sodoben razvoj našega teritorija, saj zagotavlja kmetijstvo zaščito in življenje določenega področja, zemlja pa je vsekakor porok za eksistenco. Pavel Stranj Predsednik odbora za šolstvo pri SKGZ Pavel Stranj je v svojem posegu poudaril misel, da obstaja v našem družbenem sistemu nesorazmerje med številnimi organizacijami in organi, k; so pripravljeni odgovarjati na politične probleme in maloštevilnimi organizacijami, ki so pripravljene odgovarjati na organizacijske in pedagoške potrebe naše šole. Stranj je tu omenil naše delovanje na področju šolstva v Benečiji, kjer prihaja do dokaj učinkovitega in tudi zanimivega usklajevanja med političnimi in pedagoškimi napori. Stranj je ob zaključku spregovoril o mešanih zakonih in dejal, da jih ne smemo več obravnavati kot problem, ampak kot stvarno perspektivo našega šolstva. Ksaverij Leban 0 bančni sekciji pri SDGZ je spregovoril Ksaverij Leban. Poudaril je, da so denarni zavodi v zgodovini slovenskega naroda odigrali veliko vlogo in jo še vedno imajo, čeprav seveda né morejo kriti vseh potreb slovenske manjšine. Po drugi strani pa je tudi res, da imajo bančni zavodi nesporno svoj učinek v življenju naše skupnosti in večkrat so odločujočega pomena. Skratka, denarni zavodi lahko zadovoljijo potrebam slehernega gospodarstvenika in lahko priskočijo na pomoč tudi posameznikiom. Viljem Čer no Predsednik teritorialnega odbora SKGZ za videmsko pokrajino Viljem Čemo je v uvodu svojega posega poudaril, da smo v teh dneh priča delovanju desničarskih in nacionalističnih sil, ki v Beneški Sloveniji razvijajo teze, po katerih se ne more sprejeti nobeno slovensko obeležje za Slovence v videmski pokrajini. Določena večina, ki prevladuje v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini zanikuje slovenski manjšini pravico do obstoja in seveda do kakršnekoli zakonske za- ščite. Te sile sicer priznavajo neki status »narodne manjšine« in zato nasprotujejo zahtevam, da bi Slovenci v videmski pokrajini uživali enake pravice kot Slovenci na Tržaškem in Goriškem. Take nasprotujoče teze seveda ustvarjajo klimo napetosti, ki je v nasprotju s principi demokracije in »žitja. Čemo je tu poudaril tezo, da bi marali imeti šibkejši enako če že ne večjo zaščito. Spregovoril je nato o številnih gospodarskih, kulturnih in drugih problemih, ki pestijo slovenske ljudi v videmski pokrajini. Čemo pa je poudaril, da se, kljub hudim pritiskom v preteklosti in sedanjosti, kljub hudemu izseljevanju kljub gospodarski krizi slovenska prisotnost v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini krepi. Vedno več je kulturnih, gospodarskih in drugih pobud, med mladimi se veča narodna samozavest, skratka, Slovenci jasno dokazujejo svojo prisotnost z delom, ki želi biti tudi prispevek k strpnosti, sožitju in dialogu med sosedi. Darko Bratina Globalni zaščitni zakon Slovenci seveda moramo izbojevati, toda prizadevanja v tej smeri nas ne smejo odvrniti od reševanja vsakdanjih življenjskih problemov, ki bistveno pogojujejo možnosti nadaljnjega razvoja pa tudi samega obstanka naše narodnostne skupnosti. Tu gre za probleme gospodarske, kulturne, politične in drugačne narave, predvsem pa za to, da se kot soustvarjalci vključimo v sodobne znanstveno raziskovalne procese, katerih razvoj je še vse premalo prisoten v naši zavesti. Reševanje slovenske problematike je namreč tesno povezano s potenciranjem znanstvenega razvoja, tako tudi na komunikacijskem področju, zato bi morali vedno več vlagati v možganski razvoj s primemo pobtiko mladinskega kadrovanja. V nasprotnem primeru bomo kljub še tako dobremu zaščitnemu zakonu ostali na ravni folklore. Jože Pirjevec Pisanju tržaškega II Piccolo dajemo prevelik poudarek, saj gre za kulturo negacije, ki je brez vsake življenjske moči, zato je ne gre resno jemati. Takšni »kulturi« se Slovenci pri vsakdanjem delu zoperstavljamo s pritr-jevalno kulturo, ki pa jo moramo še razvejati in v ta postopek privabiti nove partnerje. Novi glavni odbor SKGZ naj obdela program za tesnejše stike z univerzo in vsemi organizacijami, ki delujejo v tem našem prostoru in v katerih pritrjevalna kultura naletava na plodna tla. Pirjevec je obžaloval premajhno pozornost Narodni in študijski knjižnici v poročilih. Silvij lavcar Prilagojevati se moramo novim potrebam in z novimi oprijemi delovati v vedno širšem prostoru, ki ga sproti ustvarjajo slovenski, jugoslovanski, italijanski oziroma evropski vplivi na naše današnje življenje. To je naša dolžnost, je menil Silvij Tavčar. Sodobni čas zahteva solidno splošno izobrazbo, stalno izpopolnjevanje, dober kader. Dober kader pa je posebno -za manjšino življenjskega pomena. V nadaljevanju svojega posega je Tavčar dejal, da sta kultura in gospodarstvo tesno povezani sestavini življenja našega naroda. Dajanje prednosti eni dejavnosti na račun druge je napačno, živeti moramo polnokrvno. Zato moramo oplemenititi našo strategijo dela s še aktivnejšim teamskim odločanjem različnih interesnih krogov naše zamejske stvarnosti, kajti soustvarjanje bogati našo enotnost in bogati vsebino dela Zveze. Marko Kravos Predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Marko Kravos je v začetku svojega posega spregovoril o dokaj razvejanem delu številnih društev, skupin in posameznikov, ki so v Zvezo včlanjeni. Množica ljudi, pobud in prireditev se odvija na podlagi tistega osnovnega izhodišča Zveze, ki temelji na kulturnem profilu, narodnem interesu in idejnem pluralizmu. Kravos pa ni omenil le dosežkov, ampak je spregovoril o nekaterih težavah in potrebah naše kulture. Dejal je, da v videmski pokrajini manjka organ, ki bi povezoval tamkajšnja slovenska kulturna društva. Omenil je šibko delovanje v sami Gorici in pa neusklajenost posameznih prirediteljev na Tržaškem. Tu so še prostorska stiska, s katero se srečujejo številna društva, vprašanje dostojnega kulturnega doma v Nabrežini, pa tudi sam Trst nima primernih, polivalentnih kulturnih prostorov. Kravos je nato dejal, da se kulturnim delavcem ne daje tistega mesta in priznanja, ki s; ga za svoje delo zaslužijo. Zadnji dve točki, ki ju je Kravos povedal, sta potreba po kulturni reviji, ki postaja iz dneva v dan bolj pereča ter predlog, da bi imeli v samem Trstu središče, kjer bi lahko prihajalo do odprtih kulturnih izmenjav med nami in Italijani. Mirko Primožič Predsednik teritorialnega odbora za Goriško,' Mirko Primožič, je opozoril na negativno stran nekaterih naših velikih manifestacij, ki jo je porodilo prepričanje, da nam ni potrebna podpora naprednih italijanskih sil. To podporo pa še kako potrebujemo, kar nam jasno potrjuje sedanji težavni trenutek, ki nam narekuje, da se odločno zavzamemo za našo prisotnost in za aktivno soočanje znotraj naprednih italijanskih sil ter za poglabljanje stikov z večinskim narodom, v gori-ški in videmski pokrajini tudi s Furlani. Primožič se je tudi vprašal, zakaj se uveljavljanje SKGZ navzven ne odrazi tudi znotraj organizacije in naštel številna odprta vprašanja in šibke točke delovanja, zlasti na Goriškem. Pri tem je bil tudi zelo kritičen do naših "sredstev javnega obveščanja in zlast; do Primorskega dnevnika, ki da še vedno premalo pozornosti posveča dogajanju na Goriškem, zato je nujno preiti k ukrepanju: potrebno je izpopolniti stalež v goriški redakciji, obnoviti goriški del Agencije AA in v okviru teh struktur ustanoviti tudi informacijski center. Branko Jazbec Branko Jazbec je v svojem posegu dejal, da smo kot skupnost po eni strani še vedno podvrženi asimilacijskim pritiskom, po drugi pa se v želji po samoohranitvi borimo za vedno večjo kakovost našega dela. Jazbec je nato poudaril važno vlogo, ki jo ima gospodarstvo za razvoj naše skupnosti. Omenil je tudi potrebo po obmejnem sodelovanju in dej- stvo, da se marsikateri tukajšnji italijanski gospodarski krogi zapirajo vase in s tem izgubljajo možnosti, ki bi jih lahko imeli v odprtem sodelovanju. Jazbec se je zavzel tudi za novo politiko zavezništev z italijanskimi krogi, ki so nam naklonjeni. Dušan Košuta Pokrajinski tajnik VZPI - ANPI je obžaloval, da pred njegovim posegom ni bilo čuti niti besedice o bivših slovenskih borcih, partizanih. Morda zato, ker so v razmerju skoraj 90 od sto včlanjeni v italijanski organizaciji, sé je vprašal Košuta s pripombo, da gre pri obravnavi zahtev in pravic nekdanjih borcev za moralno pa tudi materialno vprašanje. Postavlja se problem, kdo smo in komu pripadamo in, ali sodi med naloge SKGZ tudi skrb za bivše partizane, je dodal govornik in naglasil, da bi naša osrednja or ganizacija morala o tem zavzeti stališče. Košuta se je dotaknil tudi kočljivega vprašanja poitalijančenih priimkov (omenil je zadevno Parovelovo publikacijo, ki jo bodo uradno predstavili v petek) in predlagal ustanovitev mladinskega krožka za seznanjanje italijansko govorečih z delom in življenjem Slovencev. Bogo Samsa Bogo Samsa je opozoril na sodobne svetovne tokove pri obravnavanju manjšinskih vprašanj, nato pa razpravljal o do Slovencev sovražnem valu, ki prihaja do izraza zlasti v krajevnih sredstvih množičnega obveščanja. Zato je še zlasti dragoceno sodelovanje agencije Alpe-Adria s koprsko televizijo. Treba je vrednotiti naša sredstva obveščanja od tednikov in do radia. Opozoril je na tehnološke spremembe Primorskega dnevnika, ki b,odo nekaj časa povzročale težave, toda omogočile bodo večjo ažurnost in prodornost. Stojan Spetič Vizzimjev zakon o globalni zaščiti je le »osnutek osnutka zakona o zaščiti krivic«, ki ni niti za diskusijo, kaj šele sprejemljiv. KFI tega zakona ne sprejema in to bo znova poudarila Natti v petek. V boju za resnično zaščito Slovencev, ki bo še dolg in trd, nam je potreben splet mobilizacije in dogovarjanja, vztrajati moramo na naših načelnih stališčih, obenem pa se zavedati, da nam je krvavo potrebno zavezništvo z italijanskimi demokratičnimi silami. Bistveni element naše enotnosti in organizacije v boju za zaščito je SKGZ, je dejal Spetič, s pripombo, da je znotraj Enotne delegacije Slovencev potrebna politična jasnost. Igor Košuta V imenu mladinskega odbora SKGZ za Goriško je o delovanju v pretekli mandatni dobi in o izhodiščih za nadaljnje delo govoril Igor Košuta. Bil je objektivno kritičen do opravljenega dela, pa tudi do zadržanja drugih organizacij in do njihove kadrovske politike. Predlagal je, da bi sestavili poseben odbor, ki naj bi aktivno posredoval na mladinskem področju s postopno krepitvijo osnovnih mladinskih organizacij in spodbujanjem delovanja tam, kjer ga ni. Prav tako je menil, da bi bilo potrebno mladim vliti več občutka zaupanja in medsebojne pomoči s tržaškimi kolegi pa ustvariti nov odnos do skupnega mladinskega delovanja na osnovi vzajemnega poznavanja mladinske realnosti v obeh pokrajinah. Podelitev priznanj SKGZ Na nedeljskem občnem zboru so svečano podelili priznanja SKGZ zaslužnim članom naše skupnosti. Letošnjih nagrajencev je bilo 16, utemeljitve pa je prebrala predsednica posebne komisije za nagrade Nada Sancin. Pred podelitvijo je zapel zbor s Proseka in Kontovela Vasilij Mirk, ki je svoj nastop zaključil z Zdravljico. Letošnje nagrade so prejeli: Odličje boja in dela za življenjsko delo sta dobila Gojmir Demšar za delo na glasbenem področju in pa Ludvik čotar za gospodarsko delovanje na Goriškem. Plaketo boja in dela za požrtvovalnost pri opravljanju odgovornih nalog so prejeli: Zoran Malalan za uspešno delovanje radijske postaje Radio Opčine; Karlo Guštin za delo na gostinskem področju; Anton Birtič za uspešno delovanje na glasbenem in kulturnem področju; Jožko Grauner za kakovostne dosežke v vinogradništvu; Samo Kokorovec za uspehe na športnem področju; Eligio Flora za delo med slovenskimi izseljenci v Belgiji; Lado Premru za dolgoletno publicistično delo; Adrijan Rustja za svoje gledališko delo in za prispevek pri ustanovitvi in delovanju Beneškega gledališča ter Leopold Devetak za uspešen trud pri izgradnji kultumo-športnega centra na Vrhu. Plaketo boja in dela za organizacije so prejeli: Založništvo tržaškega tiska za 40-letno delo na področju založništva; Slovenski dijaški dom Simon Gregorčič iz Gorice in Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel iz Trsta za uspešno delo z mladimi; prevozno podjetje La Goriziana iz Gorice ter Kmetijska zadruga iz Trsta. Iz razprave na nedeljskem občnem zboru SKGZ Glavni odbor Novi glavni odbor, ki so ga delegati izvolili na nedeljskem občnem zboru, je tako sestavljen: Rado Andolšek, Livio Antonič, Giorgio Ban-chig, Filibert Benedetič, Laura Bergnach, Tamara Blazina, Stanislav Bole, Fabio Bonini, Ivan Brass, Darko Bratina, Ivan Bratina, Bojan Brezigar, Miloš Budin, Edi Bukavec, Michele Carlig, Jože Cej, Germano Cendou, Pavel Colja, Dario Cupin, Viljem Ćemo, Dino Del Medico, Karel Devetak, Leopold Devetak, Walter Drescig, Giuseppe Floreancig, Viljem Gergolet, Gianpaolo Gorjup, Ezio Gosgnach, Karel Grgič, Živa Gruden, Ivan Humar, Boris Iskra, Dario Jagodic, Branko Jazbec, Sua-dam Kapic, Oskar Kjuder, Sonja Klanjšček, Igor Komel, Jože Koren, Dušan Košuta, Edmund Košuta, Jurij Kuferzin, Mario Lavrenčič, Borut Leban, Sergij Lipovec, Ksenja Majovski, Marko Marinčič, Renzo Mat-telig, Maurizio Namor, Milan Pahor, Samo Pahor, Klavdij Palčič, Sandro Pascolo, Rudi Pavšič, Boris Peric, Nadja Pertot, Paolo Petricig, Izidor Predan, Karel Primožič, Mirko Primožič, Vid Primožič, Igor Prinčič, Vili Prinčič, Renato Quaglia, Boris Race, Rado Race, Dino Roner, Aldo Rupel, Renzo Rudi, Riccardo Ruttar, Bogo Samsa, Nada Sancin, Vi-tjan Sancin, Adrijan Semen, Boris Siega, Pavel Slamič, Vojko Slavec, Stojan Spetič, Vito Svetina, Pavel Stranj, Corrado Švab, Edvin Švab, Nerina Švab, Silvij Tavčar, Lucia Trusgnach, Igor Tuta, Dušan Udovič, Salvatore Venosi, Gorazd Vesel, Zdenko Vogrič, Lucijan Volk, Marko Waltritsch. V glavnem odboru so tudi delegirani člani: Breda Pahor (Alpe Adria), Dušan Križman (Dijaška matica), Vlado Turina (Društvo slovenskih upokojencev v Italiji), Janko Cotič (Društvo slovenskih upokojencev za Goriško), Miroslav Košuta (Društvo Slovensko gledališče), Evgen Dobrila (Filatelistični klub Lovro Košir), Sveto Grgič (Glasbena matica), Emil Klanjšček (Kmečka zveza Gorica), Marij Gregorič (Kmečka zveza Trst), Marko Kravos (Kulturni sklad), Beppino Crisetig (KD Ivan Trinko), Jože Pirjevec (NŠK), Jole Namor (Novi Matajur), Tanja Mermolja (Podporno društvo za Goriško), Tom Marc (Primorski dnevnik), Marko Vogrič (Slovenski taborniki v Italiji RMV), Aljoša Volčič (Slovenski raziskovalni institut), Vojko Kocjančič (SDGZ), Zorko Čotar (SPD Gorica), Ervin Gombač (SPD Trst), Alojz Križmančič Zavarovalnica goveje živine v Bazovici), Ivo Paljavec (Zavod za slovensko izobraževanje), Neva Lukeš (Združenje aktivistov OG na Tržaškem), Odo Kalan (ZSŠDI), Ferruccio Clavora (Zveza beneških izseljencev), Milko Rener (ZSKD). Nadzorni odbor sestavljajo: Peter Sancin, Franc Škerlj in Stanislav Renko. Edmund Košuta Potrebo po intenzivnejšem in bolj sistematičnem delu z mladino je v svojem posegu poudaril Edmund Košuta, ki je predlagal, da bi v ta namen ustanovili primemo obliko mladinske organizacije. S posebnim ozirom na razmere v videmski pokrajini, je navedel najbolj pereče probleme s področja šolstva, ki si mora utirati pot k avtonomiji, samostojnemu vodenju in politiki ter k primerni obliki soupravljanja, kar bi po njegovem mnenju lahko ob pomanjkanju ustreznih inštrumentov — dosegli z ustanovitvijo samostojnega šolskega sveta za o-brambo slovenske šole v Italiji. Samo Pahor V kritičnem posegu (»17 let izkušenj pod krovom SKGZ«) je Pahor navedel kritične etape lastnih prizadevanj v boju za ureditev pravnega položaja slovenskega šolstva v Italiji. Po polemični ugotovitvi, da so po Osimu politiki obrnili časovno krmilo za 20 let nazaj, je obžaloval, da pristojni manjšinski organizmi niso znali pravočasno in učinkoviteje ukrepati. Govornik se je dotaknil tudi problema slovenskih televizijskih oddaj v naši deželi, Id so nam bile obljubljeno me pred 10 leti; vprašanje je zapopadeno tudi v Vizzinijevem besedilu, ki pa takšne oddaje predvideva samo na Tržaškem in Goriškem. Igor Komel Protislovenska gonja, ki je pred dvema letoma bila omejena na Tržaško in Slovensko Benečijo, se je medtem vi poredno z razvojem problema o uzakonitvi naših pravic, raztegnila še na Goriško z netenjem narodnostne nestrpnosti, nasprotovanjem odprti meji in zvračanjem krivde za gospodarske in politične težave v krajevnem merilu na Slovence. Tudi v Gorici snujejo sedaj spomenik po vzoru fojbe pri Bazovici, prostora za spomenik padlim v odporniškem gibanju pa ni. Toda goriške nacionalistične sile so nedavno šle predaleč z nizkotno in izzivalno reakcijo na plakate s pozivom k miroljubnemu sožitju in medsebojnemu spoznavanju, tako da so se vse demokratične sile in še posebej javne uprave na vsem Goriškem ponovno izrekle v prid sožitja in pravic Slovencev v Italiji. Kljub taktičnemu spodrsljaju desničarskih sil pa si ne smemo delati utvar, kajti pod pepelom še naprej tli žerjavica. Rado Race Boj za zaščitni zakon pomeni slovenski mladini prioritetno nalogo, ki pa ne sme ostati edina, saj bi si v nasprotnem primeru zaprli ali vsaj otežkočili sodelovanje z mladinskimi organizacijami, delujočimi na problemskih področjih, kot so ekologija, brezposelnost, kvaliteta dela in šole itd. Gre za vprašanja, ki tudi naše mlade vse bolj zanimajo in katerim bi lahko posvečali več svojih energij, ko bi mladinskj odbor odtegnili negativnemu vplivu, ki ga nanj ima prešibko vzgoj-no-pedagoško delo na področju dora-ščajoče mladine. SKGZ bi morala temu vprašanju posvetiti več pozornosti. Tudi zato, ker je v mladinskih organizacijah čutiti pomanjkanje vsebinskih in programskih usmeritev oziroma svežih idej ter pripravljenosti na kolektivno delo. Zaradi pomanjkanja prostora bomo izvlečke iz tajniškega poročila Dušana Udoviča objavili v jutrišnji številki. NADALJEVANJE S 3. STRANI Župana Richettija moti slovenski jezik v občinski palači. Tja, na vidnem mestu napisana beseda, nima vstopa, ozračje mora biti v središču mesta čisto. Tudi tržaška poštna uprava in minister za pošto sta proti onesnaženju in ne preneseta, da bi na poštnih pošiljkah bil naslov v tujem jeziku. Po izkušnjah, ki jih imamo do sedaj, je za pošto samo slovenščina tuj jezik. O-čitno hoče biti tudi poštna uprava Predhodnik izvajanja zaščitnega zakona. V takih razmerah je akcijska enotnost Slovencev v deželi še bolj potrebna. Samo tako lahko učinkovito dokazujemo, da smo enotni, ko gre za naše osnovne pravice in manifestacija, kakršna je bila v Gorici 20. maja lani — Trebče so bile že ome- Breda Pahor Breda Pahor je spregovorila o vprašanjih informacije in informiranja ter o novinarstvu na splošno ter pribila, da bi lahko tudi v mednarodno areno napeljali večji dotok informacij o Slovencih v Italiji in njihovih zahtevah, kar gotovo ne bi škodilo. Govornica je nato govorila o izkušnjah v drugih okoljih, nazadnje pa o-sredotočila svoj poseg na delovanje agencije Alpe Adria, predvsem kar zadeva informiranje italijanskega televizijskega občinstva : drugi nam vrat ne bodo odpirali; če ne bomo znali postavljati mostov preko jarkov, ki tako vestno čuvajo neme in sovražne utrdbe. Nadja Pertot Članica tržaškega mladinskega odbora Nadja Pertot je govorila o dijaškem gibanju, ki je v zadnjih dveh mesecih zajelo tudi slovenske šole. 0-cenila ga je klot zelo uspešno oživitev prisotnosti dijakov v družbenem življenju in opozorila na velik prispevek, ki so ga dali slovenski dijaki vsemu tržaškemu dijaškemu gibanju. Znali so premostiti nasprotovanja in dosegli, da je šlo tržaško odposlanstvo na manifestacijo v Rim z dvojezičnim transparentom in da so ministru za šolstvo posredovali tudi specifična vprašanja, ki zadevajo slovensko šolo. Franc Škerlj Je spregovoril o problemu mladinskega zaposlovanja tudi s pomočjo državnih natečajev. V tem pogledu je bilo do sedaj premalo ali nič storjenega, zato bi naše organizacije morale slovensko mladino čimbolj usmerjati k takšnim natečajem, in to prek sistematičnega obveščanja po tisku. Škeiij se je seveda dotaknil tudi a-fere okrog natečaja za prevajalce, ki smo ji v Primorskem dnevniku že posvetih dolg sestavek. Odgovornosti za to, da kandidatje v petek, 20. decembra, ne bodo mogli opraviti ustnega izpita, se odbijajo mod stenami notranjega ministrstva, prefekture in šolskega skrbništva, so pa tudi tam, kjer ne bi smele biti. Suadam Kapic Ob tem ko govorimo o naših gospodarskih naporih je vredno podčrtati, da so ti napori v objektivno korist splošnega gospodarskega razvoja dežele FJK, kjer Slovenci živimo. Naše gospodarske pobude in dejavnosti niso usmerjene v zapiranje ali ločevanje manjšine. Z našim gospodarstvom ustvarjamo delovna mesta in dodatno ekonomsko vrednost. Zato moramo na vse trditve o naši gospodarski zaprtosti odgovoriti s primeri naše aktivne vloge in vključenosti v deželne gospodarske tokove, je dejal Suadam Kapič in opozoril na dokument Odbora za gospodarstvo SKGZ za srednjeročni načrt gospodarskega razvoja manjšine. Klavdij Palčič Predsednik odbora za kulturo pri SKGZ Klavdij Palčič je v svojem posegu najprej spregovoril o protislovenski gonji, ki se je zadnje čase ponovno razplamtela prot; Slovencem in njihovim zahtevam po globalnem zaščitnem zakonu. Po eni strani se del večinskega naroda zavzema za sodelovanje z Evropo in razglaša svojo kulturno odprtost, po drugi strani pa se ta isti del ljudi sovražno njene — potrjuje, da vsi Slovenci brez izjeme zahtevamo uzakonitev naših pravic in da je Enotna slovenska delegacija izraz volje celotne manjšine v vseh treh pokrajinah. Če bo vladni zakonski osnutek vložen v parlament, čaka delegacijo naporno delo in mislimo, da tega ne gre podcenjevati, ker bo imela v zakonskem določilu sleherna vejica svojo težo. Delegatke in delegati, spoštovani gostja! Upamo si trditi, da je naša zveza v preteklih dveh letih uspešno opravila svoje delo. Naši številni odbori so se bavili z vsemi problemi, ki se tičejo naše skupnosti, od temeljnih do vsakdanjih. Vedno je bilo prisotno vprašanje uzakonitve naših pravic. V zvezi s tem smo zaznah potrebo, da sestavimo nov dokument, memorandum, v katerem so navedene pravice, ki bi jih moral zaščitni zakon vsebovati. vede do Slovencev in do sosednje Jugoslavije. Palčič je ostro kritiziral takšno šovinistično ravnanje, ki ne bo nikomur nič dobrega prineslo. Ob tem se je zavzel za drugačne odnose in za sožitje. Zavzel se je za to, da bi Italijani več izvedeh o nas in da bi nas bolje spoznali, kar bi prav gotovo pomagalo. k izpre-minjanju sedanjega stanja. Poleg volje po kulturi sožitja je Palčič poudaril tudi vključevanje nas zamejskih Slovencev v skupni slovenski kulturni prostor, ki je danes že kar v ospredju našega in vseslovenskega razpravljanja. Voj mir Tavčar Problematika informiranja tako slovenske kot italijanske javnosti je bila v središču posega Vojmira Tavčarja, ki je poudaril, da moramo Slovenci z ozirom na svojo nestrnje-no in nehomogeno zemljepisno porazdeljenost prav z informiranjem ustvarjati zavest o povezanosti in o pripadnosti istemu nacionalnemu telesu. Poseben predmet pa predstavlja obveščanje italijanske javnosti, za katero moramo spričo ravnodušnosti in neobjektivnosti tukajšnjega italijanskega tiska, skrbeti sami. Od tod potreba po večji pozornosti in podpori delu Agencije Alpe - Adria in Informacijskega centra ter dodatnih prizadevanj za področje informiranja nasploh Vlado Klemše Novinar in občinski upravitelj Vlado Klemše je v razpravo posegel v osebnem imenu in ugotovil, da tudi občni zbor potrjuje, da smo odlični teoretiki, ki pa v praksi žal večkrat zatajimo in v imenu globalnosti zanemarjamo vsakdanje probleme. Za primer je navedel dejstvo, da v desetih letih, kljub stiski z delovnimi mesti, nismo uspeh pridobiti niti e-nega mesta občinskega tajnika. Vprašal se je, zakaj smo tako slabo zastopani v forumih, ki določajo ah soodločajo, in kako naj se ubranimo občutka ogroženosti. Posebej se je ustavil pri problemih kadrovanja in pri moralnih vprašanjih na področju šolstva ter opozoril na zaskrbljujoče materialne razmere, v katerih se nahajajo slovenske šole Rudi Pavšič Rudi Pavšič je spregovoril o kulturnem delu na Goriškem, s posebnim poudarkom na samem mestu Gorici. Tako je dejal, da je Kulturni dom močno pospešil dejavnosti, v domu se je pričelo govoriti o kulturi sožitja in o sodelovanju obeh Goric. Ob tem pa je Pavšič omenil pomanjkljivosti, kot so pomanjkanje prave koordinacije in vedno manjša volja ljudi, da se odločijo za delo v društvih. Pavšič je še posebej naglasil, da pada tudi število mladih, ki bi želeh delovati na kulturnem področju. Nerina Švab Nerina Švab je govorila o delu odbora za doraščajočo mladino in opozorila na nujnost vzajemnega delovanja ter povezave med odborom in organizacijami. še vedno je premalo razumevanja za to problematiko in zavesti, da • za angažirane mlade ljudi in dobre kadre moramo začeti delati z mladimi že v najzgodnejših letih ter še posebno pomagati staršem. Če je delo z doraščajočo mladino uspelo na športnem področju, pa tega ni mo- Izraženi so bili dvomi, ah se preveč ne bavimo z zaščitnim zakonom, kakor da je samo od tega odvisna naša bodočnost in ah ni to posledica zgrešenega mnenja, da bo zakon reševal vse. Umestna pripomba, saj tudi tiste, ki o tem stalno razpravljamo, obhajajo podobni dvomi. Če bi obstajala politična volja tistih, ki o tem odločajo, bi zakon že imeli in ne bi več razpravljah o njem. Ker pa te volje doslej ni bilo, smo prisiljeni stalno bedeti in zahtevati, ker nam je zakon potreben. Dokaz, da ni prepričanja, da bo zakon čudežna palica, je naše intenzivno delo na vseh področjih, ker se zavedamo, da je v prvi vrsti od nas, od naših naporov in pobud, odvisna naša bodočnost, toda kljub temu zahtevamo: »Sodoben zakon, ki nam bo v vseh treh pokrajinah jamčil pravice in zagotavljal nemoten razvoj«. Trst, 15. decembra 1985 goče reči za področje kulture in družabnih dejavnosti, kjer nam manjkajo strukture in še zlasti razumevanje. Doraščajoči mladini je namreč treba znati stati ob strani in jo usmerjati brez prisile, z materialno in moralno pomočjo in še posebno z mentorstvom. Marino Košuta Gospodarsko sodelovanje predstavlja enega od čedalje pomembnejših dejavnikov zbliževanja in vsestranskega sodelovanja med narodi in državami sveta. Slovenci v Italiji smo prek svojih gospodarskih organizacij, zlasti še SDGZ, vselej bili pobudniki in nosilci takšnega sodelovanja; z ustanovitvijo številnih novih podjetij s sodobnimi programi, z zaposlitvijo nekaj sto mladih z višjo izobrazbo in z razvijanjem proizvodnih enot ter višjih obhk gospodarske kooperacije ob meji smo dokazah, da se nočemo predati splošnemu ekonomskemu mrtvilu v teh krajih. Petletni program gospodarskega razvoja naše zamejske skupnosti, ki ga je izdelal gospodarski odbor SK GZ, pa pomeni še dodatni izziv našim gospodarstvenikom za ■ kvahtetnejši in hitrejši razvoj. Edvin Švab Tistih Italijanov in njihovih organizacij, kj nas črnijo in nam očitajo, da smo peta kolona in za državo nevarni, ne bomo utišah z advokati, ampak samo s široko kulturno, politično in ljudsko mobihzacijo, je zatrdil Švab in spregovoril o »slovenski i-stovetnosti«, kot je sam poimenoval enotni slovenski kulturni prostor. Ta prostor ni le geslo, ampak je to slovenska senatorska klop im slovenska spovednica, je človek, so naši slovenski ljudje, zemlja, mesta, vasi in tovarne, je to oblast, bogastvo in revščina, omahovanje in dosleden boj za pravico in napredek. Enotni slovenski kulturni prostor zato še ne more pomeniti enotnosti med Slovenci, pač pa se bomo morah enotno izreči o zaščitnem zakonu, ki nam ga ponujajo: zakonodajalci pa naj vedo, da me bomo pristah na razprodajo naših pravic za nobeno ceno Vito Svetina Predsednik SDGZ Vito Svetina je opozoril, da mora zaščitni zakon omogočiti zastopanost in soodločanje naše manjšine v skupnem gospodarstvu, mi pa moramo iskati oblike integracije v obeh smereh, tako pri gospodarskem vključevanju v okolje, kot pri uporabi našega prostora. Moramo ga ideahzirati in doseči, da bo manjšina aktivni soustvarjalec politike, zlasti na gospodarskem področju. Nove oblike sodelovanja bomo morah najti ne samo s slovenskim in jugoslovanskim gospodarstvom, temveč tu di z italijanskim, po vzoru področja zunanje trgovine, kjer smo zelo kvalificirano zastopani. Obravnaval je nato vprašanja, ki jih poraja 10-letnica osimskih sporazumov in njihovega gospodarskega dela, nakar se je ustavil pri odnosu med SKGZ in članicami, ki ga je treba stalno preverjati Nada Sancin V imenu uprave Kulturnega doma v Gorici je Nada Sancin govorila o tej pomembni kulturni inštituciji, ki pa je mesto žal ni sprejelo za svojo, čeprav zahaja v dom lep del italijanskega prebivalstva. Toda, v zadnjem času se je zaostril tudi odnos/ dela slovenskega življa do te ustanove, je ugotovila govornica, in naštela pomanjkljivosti v prireditvenem delovanju, med katerimi je tudi premajhna zastopanost goriške ustvarjalnosti. Opozorila je, da dom ni deležen praktično nobene javne podpore, kar je v nasprotju z dejstvom, da gre za u-stanovo, ki ne zadeva le manjšine, temveč širšo pokrajinsko skupnost. Adrijan Semen Predsednik Glasbene matice Adrijan Semen je opozoril na pomen vzgojno - izobraževalnega dela v tej ustanovi, ki je še vse premalo opazno in preskromno ovrednoteno. Pridružuje pa se mu tudi koncertna dejavnost, ki v naše kulturne domove privabi največ italijanskih someščanov, po drugi strani pa omogoča predstavljanje slovenskih ustvarjalcev v italijanskem ambientu, s čimer GM o-pravlja dejansko funkcijo zbliževanja in prispeva k sožitju. Med problemi, ki jih je navedel, je gotovo največji finančne narave, saj so sredstva iz leta v leto skromnejša. Odtod dolgoletna prizadevanja za javno priznanje ustanove, s čimer bi bila deležna ne le javnih sredstev, temveč tudi ovrednotenja Občni zbor ni sprejel predloga o izoblikovanju novega organa v sklopu izvršnega odbora SKGZ. šlo naj bi za predsedstvo, ki bi ga sestavljali predsednik in tajnik zveze, predsedniki treh teritorialnih odborov pa še dva člana le-teh. Kot je ponazoril tajnik Udovič, je predlog o uvedbi predsedstva bil iznesen kot reakcija na očitke o premajhni a-gilnosti in učinkovitosti izvršnega odbora. Predsedstvo naj bi pomenilo o-žji, dinamičen in elastičen organ, ki bi bolj učinkovito izvajal sklepe drugih organov in se tudi nagleje odzival političnim dogodkom, saj bi se lažje, hitreje sestajal. Kot rečeno, bi predsedstvo delovalo v sklopu izvršnega odbora, in to v okviru točno določenih pristojnostnih meja. V razpravi o predlogu, ki je bila dokaj živahna, so prišla do izraza nasprotujoča si mnenja in stališča, tako npr. tudi teza, naj bi izvršni odbor postal bolj izvršen, zato da predsedstva ni treba. Sledilo je glasovanje, na katerem se je 61 zborovalcev izreklo za predsedstvo, 3 proti, 12 pa se jih je vzdržalo, toda za glasovanje je bila potrebna dvotretjinska večina, ki je pa ni bilo. • Enotna zahteva po zakonu Četrto srečanje Benečanskih kulturnih dnevov Mlade rodove moramo vzgajati v ljubezni do ljudske glasbe V soboto na Ravnah na Koroškem Srečanje partizanskih zborov Koroške, Trsta in Ijubijane ŠPETER — Ljudska kultura je tudi v naši družbi še vedno premalo upoštevana. Do nje imamo večkrat povsem odklonilen odnos, če že ne zaničevalen. Seveda velja ta trditev tudi za ljudsko glasbo. Pozabljamo, da so slavni glasbeniki kot Kodaly ali Bartok, črpali snov za svoja; dela prav iz ljudskega repertoarja, iz napevov, ki so nastajali pri ljudstvu. Tudi današnja šola vse preveč pozablja, oziroma ne upošteva kultur- nega prostora, v katerem rastejo otroci, kar seveda povzroča težave pri identifikaciji le-teh s skupnostjo. To so le nekatere misli, ki jih je razvil na zadnjem srečanju Benečanskih kulturnih dnevov profesor Nino Specogna (prof. Merkù se iz zdravstvenih razlogov ni mogel udeležiti srečanja). Prof. Specogna je nato pripovedoval o svojih glasbenih izkušnjah in začetkih, ko je odklanjal ljudsko glasbo in se popolnoma posvetil klasični in »učeni« glasbi, vse do ponovnega ovrednotenja ljudske glasbe in še predvsem tiste iz rojstnega kraja, Nadiških dolin. Prof. Specogna, ki poučuje glasbeno vzgojo na srednji šoli v Špetru, kjer je tudi ravnatelj glasbene šole, vzgaja tako danes svoje učence v spoštovanju in ljubezni do ljudske glasbe. V debato, ki je sledila predavanju, je posegel tudi prof. Martinis, ki je predvsem poudaril, kako konsumistična in komercialna glasba oddaljuje današnjo mladino od njenih kulturnih, v tem primeru predvsem glasbenih tradicij. Oba glasbenika sta nato predstavila orkester glasbene šole iz Špetra in harmonikaša Lisa Jussa, ki sta živ dokaz sodelovanja mladih in starejših na področju glasbene tradicije Nadiških dolin. Večera se je udeležil tudi deželni svetovalec Drago Štoka, ki je čestital organizatorjem Benečanskih kulturnih dnevov in izrazil pohvalo za delo v dvojezičnem šolskem centru v Špetru, ki ga je obiskal dopoldne. Danes začetek proračunske razprave TRST — V deželnem svetu F-J K se bo danes začela razprava o proračunskih dokumentih dežele, ki se bo predvidoma zaključila v štirih dneh. V razpravi bodo štirje dokumenti: splošni obračun dežele za finančno leto 1984 (poročevalec večine bo republikanec Ciriani, manjšine pa komunist Ta-rondo), navodila za sestavo večletnega in letnega načrta (poročevalec večine bo demokristjan Angeli), deželni razvojni načrt in večletni proračun 1986-88 in proračun za leto 1986 (poročevalec večine bo demokristjan Angtijj^ manjšine pa komunist Padovan). Razprava o proračunu se bo začela danes dopoldne, v popoldanskih urah pa bo deželni svet proučil nekatere zakonske osnutke, med njimi tudi onega o mladinskem zaposlovanju. vesti iz jamarskega sveta Nič več neznank v podzemeljskem svetu za izvežbano in dobro opremljeno ekipo Jamarstvo je ne samo malo znana dejavnost, temveč o jamah in jamarjih ima večina ljudi precej meglene pojme. Tega so krivi jamarji sami, ker pogosto poročajo o svoji dejavnosti tako, da bi zgledali kar največji junaki in si zato izmišljajo ali močno pretiravajo razne težave in nevarnosti, ki jih sodobno opremljen jamar že desetletja ne srečuje več v podzemlju. Sistematično raziskovanje jam se je začelo že sredi prejšnjega' stoletja. Pred sto leti pa so nastala prva organizirana jamarska društva. Ljudje so se podali v podzemlje deloma iz praktičnih razlogov, ko so iskali vodo. Večino pa je gnala želja po odkrivanju neznanega. Za raziskavo vodoravnih jam je dovolj zanesljiva razsvetljava. Na začetku so bile to bakle, sveče in kar-bidke (te se izpolnjene uporabljajo še danes), in kasneje še električne luči. Posebno bakle so povzročile veliko škodo, saj so v marsikateri znani turistični jami nepopravljivo okadile kapniški okras. Za raziskavo navpičnih jam - brezen, pa so uporabljali začetka enako tehniko kot na povišju. V skalo so klesali stopnice in steze. V stene so zabijali železne drogove, na katere so pritrjevali navadne lesene lestve, enake tistim, ki jih rabimo kadar gremo na senik. S (»dobno tehniko so sredi prejšnjega stoletja dosegli dno 329 m globoke Labodnice -Trebenske jame. Podobno so tudi opremili okoli 200 m globoko vhodno brezno v Kačno jamo pri Divači. Ta način opremljanja brezen je bil zelo zamuden in predvsem drag. Poleg tega je bil še nevaren. Nevarno in težko delo so v glavnem opravljali domačini — Slovenci, ki šo jih mestna društva najemala za podobna dela. Poleg lesenih lestev so uporabljali originalno in enostavno metodo: na konec vrvi so privezali količek. Jamar se je usedel na ta količek, tovariši pa so ga s pomočjo, primitivnega vitla spustili v jamo. Varnost te metode je bila pogosto zelo vprašljiva in malokateri današnji jamar bi si upal na podoben način v jamo. Improvizirano opremo so polagoma zamenjale nalašč za jame izdelane lestve in vrvi. Na dve okoli 2 cm debeli vrvi iz konoplje so pritrdih lesene prečke. Po podobnih lestvah je hoja udobna. Poleg tega so jamarja varovali z enako debelo vrvjo, ki jo je držalo nekaj jamarjev ah nalašč za to najetih domačinov. Tako opremljeni so predvojni jamarji raziskali veliko število jam. Glavno težavo je tedaj predstavljala velika teža opreme. Meter lestvic je tehtal približno kilogram. Tako je lahko en sam človek le s težavo lahko nosil 20 m lestvice. Poleg tega je bilo treba nositi še težko varovalno vrv. Zaradi težke in okorne opreme so bile odprave tudi v majhne in nepomembne jame zelo številčne. Napredovanje v jami sami pa je bilo počasno in zamudno. Da bi si olajšah delo so jamarji pogosto najemah nosače. Podobnega načina jamarjenja so se zato lotila le društva, ki so razpolagala z vehkim številom aktivnih članov in precejšnjimi finančnimi sredstvi. Polagoma so pri lestvah zamenjah vrvi iz konoplje z debelim jeklenim kablom. Prečke pa so ostale lesene. Prav tako so ostale težke varovalne vrvi iz konoplje. Teža se je nekoliko zmanjšala, a je ostala še vedno velika. Šele dobro desetletje po drugi svetovni vojni se je pričel preokret. Vrvi iz debele jeklenice so zamenjale tanjše, s premerom 3 mm. Težko vrv iz konoplje pa je zamenjala lahka in obenem varnejša vrv iz najlona. Lesene prečke so zamenjali z ozkimi in tankimi prečkami iz aluminija. Teža lestvic se je tako znižala na 1,5 - 2 kg na vsakih deset metrov lestvic. Teža vrvi pa je kolebala od 5 do 10 kg na 100 m vrvi. Tako opremljeni so jamarji v kratkem zmogli veliko število zelo globokih jam in so dosegli globine o katerih se predvojnim jamarjem ni niti sanjalo. Pred dobrim desetletjem pa je prišlo do novega, revolucionarnega preokreta. Posebne priprave: prižeme, omogočajo jamarju, da pleza samo po vrvi. Poleg tega je industrija izdelala tanke in lahke vrvi, ki zdržijo izredno težo: 10 mm debela jamarska vrv se pretrže šele pri obremenitvi 2.600 kg. 100 m te vrvi pa tehta 6-7 kg. Z uporabo teh vrvi so postale lestvice odveč. Teža opre me se je zelo zmanjšala. Majhna in agilna dvot-tjričilan'-ska ekipa lahko nese toliko vrvi, da brez težav obvlada tudi zelo globoko brezno. Majhna teža in majhna ekipa omogočata zelo hitro napredovanje. Jamar doseže velike globine v nekaj urah. Dolgih in številčnih ekspedicij je konec. Nastop nove tehnike je povzročil v marsikaterem društvu velik šok. Stari, izkušeni jamarji so postali na mah zastareli. Vse njihove izkušnje, ki so jih pridobili z uporabo lestvic, so postale za jamarje, ki so se oprijeli nove tehnike odveč. Skupaj z lestvicami so bili ti jamarji pogosto potisnjeni v zgodovino jamarstva. STOJAN SANCIN V soboto, 21. t. m., bo na Ravnah na Koroškem velika prireditev kulturnega, predvsem pa političnega značaja. Tu se bodo na sklepni proslavi 40-letnice osvoboditve in zmage nad nacifašizmom, povezani z občinskim praznikom na Ravnah in proslavo dneva Jugoslovanske armade, srečali trije partizanski pevski zbori in sicer: Koroški partizanski pevski zbor. Tržaški partizanski zbor »Finko Tomažič« in pa Partizanski pevski zbor Slovenije. Omenjeni pevski zbori bodo nastopili s svojim programom partizanskih in borbenih pesmi, spremljal pa jih bo orkester Tržaškega partizanskega zbora. To bo priložnost, ko se bodo zbori predstavili s svojimi prapori, sledilo pa bo pobratenje našega zbora tako s Koroškim partizanskim pev- skim zborom, kot s Partizanskim pevskim zborom Slovenije. Predvideno je, da se bodo te pomembne prireditve udeležile številne delegacije borčevskih organizacij iz Slovenije, Koroške in dežele FJK, napovedani pa so tudi govori in posegi vidnih jugoslovanskih političnih predstavnikov. □ TRST — 500 milijonov je vsota, ki jo je dežela Furlanija - Julijska krajina nakazala za zimski šolski turizem in torej za vseh 176 tisoč u-čencev in dijakov osnovnih, srednjih in višjih šol štirih pokrajin v deželi. Glede na to, da bodo vsoto razdelili na osnovi števila dijakov v vsaki pokrajini, bo goriška pokrajina dobila 60 milijonov, pordenonska 119, tržaška 95, videmska pa 225 milijonov. IZŠEL JE Z BOGATO KNJIŽNO ZBIRKO Rimski mlini aktualna proza Petriča Kerempuh zgodbe Življenje brez bolečin priročnik Stenski koledar 10 umetnikov samo 25.000 lir POHITITE Z NAROČILI! ■Naročila s predplačilom: • Preko pošte z nakazilom 25.000 lir na tekoči račun št. 13512348 za Založništvo tržaškega tiska, Ul. Montecchi 6, 34127 Trst, z navedbo: za Jadranski koledar in s točnim naslovom naročnika • Osebno: v Trstu — na sedežu ZTT, Ul. Montecchi 6 — v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Franči ška 20 v Gorici — na uredništvu Primorskega dnevnika. Ul. 24 maja 1 v Čedadu — na uredništvu Novega Matajurja, Ul. De Rubeis 20 • Preko raznašalcev Primorskega dnevnika 0 Po telefonu od 8. do 14. ure 040/794672 (ekspedit) ---- Marko Waltritsch --- ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI 18. Na županstvu pa se za ta ugovor zdravstvene komisije niso zmenili, in so razpisali tako natečaj za učitelje kot tudi vpis v šolo. Slovenski starši so se v velikem številu odzvali. Vendar je bil ta vpis le političnega značaja. Hoteli so dokazati, da je v mestu potreba po slovenski osnovni šoli. Istočasno pa so sklenili, da svojih otrok ne bodo pošiljali v tako nehigiensko in oddaljeno šolo, kajti za mnoge je bila razdalja od doma do šole večja od 4 kilometrov, kar je bilo proti obstoječemu šolskemu zakonu. Ravnatelj šole je postal učitelj Ivan Domeniš, ki ga je občina tja premestila iz šole v Rožni dolini. Namestili so še učitelja Andreja Lasiča in učiteljici Marijo Komel in Alojzijo Gulin, kateheta pa so dobili v koo-peratorju bližnje župnije sv. Roka v Podturnu Francu Knavsu. Že po prvih dneh pouka pa se je pokazalo, da slovenski starši to šolo bojkotirajo, ker je bila preveč oddaljena. Zaradi tega je moral vodja šole Ivan Domeniš žalostno vsak dan poročati predsedniku mestnega šolskega sveta, t.j. županu, da obiskujejo to šolo le štirje do pet deklic oziroma dečkov, od nekaj sto, ki so jih bili starši vpisali. Polèmike med starši in slovenskim časopisjem ter občino pa so se vlekle več let tudi v zvezi z razdaljo šole od raznih predelov občine. Na županstvu so trdili, da je z razdaljami vse v redu. Slovenci šo bili drugačnega mnenja. V arhivih je moč najti tudi na županstvu izdelane dokumente z napovedanimi razdaljami, iz katerih pa je jasno izhajalo, da je bila v več primerih prekoračena razdalja štirih kilometrov, v večini primerov pa je bila razdalja sicer manjša, vendar pa kar precejšnja. Na županstvu so tudi tožili, da so za to slovensko šolo porabili veliko denarja tako pri adaptacinji stavbe kot kasneje s plačevanjem učiteljev, da pa so bili Slovenci nehvaležni, ker da niso hoteli sprejeti teh dobrot. Šolsko vprašanje je bilo od začetka osemdesetih let pa do prve svetovne vojne in tudi po njej, pa tudi po drugi svetovni vojni, jabolko spora med nacionalistično nastrojeno italijansko večino na občini in slovenskim prebivalstvom v Gorici. Nad tristo staršev je prišlo 5. januarja 1896 v telovdanico Goriškega Sokola na Trgu sv. Antona 4, to je v dvorano gostilne »Pri zvezdi«. Shod je bil sklical gostilničar Janez Reja. Na shodu je o vprašanju šole v Catinellijevi vojašnici spregovoril višji učitelj v pokoju Josip Hrovatin. Starši so sklenili podpisati ponovno pritožbo na Dunaj, tokrat zaradi lokacije šolske stavbe. Zahtevali so, da bi bila šolska stavba bolj dostopna učencem, potem pa naj bi iz občinskih, deželnih ali državnih sredstev prišel denar za finansiranje slovenske zasebne osnovne šole v Gorici. Državnim ter deželnim poslancem so zaupali mandat, da nadaljujejo z akcijo v tej smeri. Starši so tudi izvolili odbor, ki naj bi jih zastopal. Za predsednika so izvolili poslanca grofa Alfreda Coroninija, za člane pa zdravnika dr. Aleksija Roji-ca, krznarja Janeza Rejo, zidarskega mojstra Franca Mozetiča in upokojenega učitelja Josipa Hrovatina. V odboru so kot namestniki sodelovali še hišni posestnik Vincenc Biležki, svečar Jernej Kopač in upokojeni jetnišnični čuvaj Andrej Oblak. Akcija se je tako nadaljevala, v slovenske zasebne šole v mestu pa se je iz leta v leto vpisalo več učencev. Prvotnim samo ženskim razredom so dodali tudi moške razrede. Že v šolskem letu 1896-1897 je bilo v zasebnih šolah Sloge 545 učencev in učenk, 272 dečkov in 273 deklet. V šoli v Ulici sv. Klare sta bila dva mešana razreda, v katerih sta poučevali Ljudmila Erjavec in Avgusta Šantel. V šolskih stavbah v ulicah Barzellini in Cipressi pa je bilo osem razredov, od prvega do petega. V njih so poučevali Olga Plohl, Emilija Vodopivec, Lavosla-va Koršič, Irma Klavžar, Edmund Hrovatin, Paulina Leban, Jožef Hrovatin in Ana Dovgan. 40 let založniške dejavnosti ZTT V nedeljo na Opčinah spominska svečanost in proslava Spomin na žrtve fašističnega nasilja nas bodri v vsakdanjem boju za uveljavljanje naših pravic 44 let je že minilo, odkar so na Opčinah padli pod fašističnimi streli Pinko Tomažič in njegovi tovariši, toda spomin nanje, na njihovo žrtev, ni zbledel ter odstaja v nas živ in svetal — simbol boja za naš obstoj,, za naše pravice. Veliko je bilo ljudi, ki so se v nedeljo popoldne zbrali ob spomeniku na openskem strelišču, kjer je potekala kratka, a pomembna spominska svečanost v počastitev obletnice njihove smrti. Pobudo za svečanost je dala domača sekcija VZPI-ANPI, na njej pa so sodelovali moški in ženski pevski zbor KD Tabor s pes-mina »Žrtvam« in »Mati«, govornika Igor Tuta in Maurizio Pessato, vodila pa jo je Lidija Sosič. Kot vedno so razne organizacije, društva in ustanove najprej položile pred spomenik vence in šopke cvetja, vsi udeleženci, med katerimi so bili predstavniki borčevskih organizacij s te in druge strani meje, predstavniki društev in naprednih političnih strank, pa so se z enominutnim molkom oddolžili spominu padlih. Govornika sta se v svojih posegih spomnila tistih časov, ko je posebno fašistično sodišče v Trstu obsodilo 60 antifašistov na skupno skoraj 1000 let zapora, devet pa na smrt, od katerih je štirim v zadnjem tre- nutku spremenilo kazen v dosmrtno ječo. Vse to so fašisti delali, sta govornika poudarila, da bi ustrahovali ljudstvo, utrdih svojo oblast, slovenski narod pa izbrisah s tega področja. Toda sila in nasilje, je dejal Tuta, nista dobra svetovalca. Namesto, da bi med naše ljudi zasejala strah in obup, sta v njih vžgala baklo upora, katere plamen je zajel vse in je končno nacifašizem tudi uničil. Že 40 let je minilo od konca vojne, sta med drugim dejala govornika, pa še vedno moramo biti budni, da ohranimo to, kar so nam borci priborili, za kar so mnogi naši dali svoje življenje. Tu je Tuta še posebej omenil naš boj za dosego globalnega zaščitnega zakona. Če bi bilo dovolj politične volje pri odgovorniji krogih, bi tak zakon že imeli, je dejal, tako pa moramo vztrajati in se zanj odločno boriti. Tako bomo tudi najbolj dostojno počastili spomin padlih. Takoj po tej svečanosti je bila v Prosvetnem domu na Opčinah proslava, na kateri so člani KD Tabor ponovili lep recital, ki so ga izvedli ob 40. obletnici zmage pred spomenikom padlim z Opčin. Pri recitalu, ki ga je pripravil in režiral Drago Gorup in nosi naslov »Ni ga drobca slovenske zemlje, kjer naša ni kanila kri«, so sodelovah recitatorji: Elvira Feri, Kostanca Filipovič, Olga Lupine, Dunja Sosič, Lidija Sosič, Armando Škerlavaj in Patrizia Vascotto, harmonikaši Glasbene matice ter moški in ženski zbor KD Tabor, ki ga je vodil Svetko Grgič. »Želimo se pokloniti spominu vseh borcev,« je dejal Gorup, »ki so padli za svobodo in obenem črpati iz spominov nanje moč, ki naj nam pomaga in nas podpira v našem vsakdanjem delu, v naši vsakdanji borbi za dosego narodnostnih in socialnih pravic.« Pred začetkom programa je čla- nica domačega društva Lucija Hrovatin podelila petim organizacijam, oziroma ustanovam, ki nosijo ime po Pinku Tomažiču reliefni portret, ki ga je izdelal urugvajski kipar Miguel Sugo, ko je bil to poletje, s svojo ženo, po rodu iz Trebč, na obisku v naših krajih. Reliefni potret Pinka Tomažiča so tako prejeh: osnovna šola iz Trebč, Tržaški partizanski pevski zbor, knjižnica, ki deluje v sklopu KD Tabor, Krožek za socialne in politične vede ter sekcija KPI za Trst. Na sliki: udeleženci nedeljske proslave na openskem strelišču. Pred štiridesetimi leti je pri Gregorčičevi založbi izšla prva knjiga. Bila je to drama Mire Puc z naslovom »Svet brez sovraštva«. Gregorčičeva založba se je v petdesetih letih spojila z Založništvom tržaškega tiska, ne da bi bila založniška dejavnost kakorkoli prekinjena kljub težavam in pomanjkanju profesionalnih kadrov. Letošnji katalog Knjižnih izdaj pri ZZT zajema preko 60 naslovov, poleg njih pa še otroške izdaje, kasete in plošče, likovne izdaje. Bibliografija, ki je izšla pred nekaj dnevi, navaja 500 naslovov, sad založniških naporov štiridesetih let, istočasno pa tudi sad premišljenih založniških programov in izbir. Ob prisotnosti kulturnih in političnih osebnosti bo ZTT jutri zjutraj v Kulturnem domu proslavljal 40. obletnico in 500 izdaj. Narodna in študijska knjižnica je pripravila razstavo vseh izdanih knjig, ki najzgovorneje pričajo o uspehu dejavnosti, istočasno pa tudi o radoživi literarni ustvarjalnosti našega prostora, ki mu založniški program ZTT odmerja iz leta v leto poseben prostor. • V četrtek, 19. decembra, bodo v mali dvorani gledališča Verdi predstavili knjigo Carla Runtija »Sull’onda del Danubio blù«, ki jo je izdala založba LINT. Delo bo predstavil prof. Giampaolo de Forra. • Rajonski svet za Skedenj in Čar-bolo se bo sestal 20. decembra ob 20. uri na sedežu v Ul. Roncheto 77. Med drugim ' bo razpravljal o pravilniku občinskih otroških vrtcev. S sestanka med bakovskimi jusarji in rajonskimi svetovalci Nerazumljiv odnos občinske uprave do problematike jusarskih zemljišč »Kadar je treba po kostanj v žerjavico, pošljejo nas in občinski upravitelji si enostavno umijejo roke«. To je bila grenka ugotovitev predstavništva vzhodnokraškega rajonskega sveta (podpredsednika Foschinija — KPI, ki je nadomeščal predsednika Sosiča v ostavki, ter svetovalcev Oz-biča — SSk, Turrita — PSI in domačina Karla Fogarja — KPI) na srečanju s predstavniki bazovskega odbora jusarskih upravičencev. »Ne čudite se, da vas občinska uprava ne upošteva in zanemarja — so v isti sapi ugotavljali — saj ne upošteva niti nas, ki smo izvoljeni od ljudstva.« Občutek nemoči in razočaranja je spremljal srečanje, ki naj bi v potankostih razčistilo namen tržaške občinske uprave, da uresniči tri tako imenovane »zaščitene oaze« na ba-zovskem teritoriju. Pa se je zaključilo s spoznanjem, da se bo treba spet sestati, ker na srečanju enostavno ni bilo tistega, ki bi moral pravzaprav povedati, kaj nameravajo s temi »zaščitenimi oazami«, to je predstavnika občinske uprave. Pa ga ni bilo na spregled, čeprav ga je rajonski svet na zahtevo jusarskih upravičencev izrecno povabil. Srečanje se je tako preoblikovalo v priložnost za izmenjavo določenih informacij in mnenj med predstavniki rajonskega sveta in jusarskih upravičencev. Jusarji, katerim so se pridružili tudi predstavniki nekaterih drugih vaških organizacij, so izrazili zaskrbljenost nad nameni občinske u-prave, ker večina zemljišč znotraj »zaščitene oaze« pod Kokošjo sovpada z jusarsko površino, ki jo je ba-zovska Pašniška zadruga predvidela za svoje pašnike. Rajonski svetovalci pa so to lahko le sprejeli na znanje, ker niso znali povedati, kakšno usoda čaka bazovska jusarska zemljišča v »oazah«. Občina jih s tem ni seznanila. So se pa obvezah, da bodo. skušali na prihodnjem srečanju poskrbeti za prisotnost pristojnih občinskih upraviteljev in strokovnjakov. In to je bilo v glavnem tudi vse, poleg že omenjene ugotovitve, da sé občinska u-prava požvižga na mnenja in pozive rajonskega sveta, kot se požvižga na probleme in potrebe jusarjev. To zgovorno izpričujejo odnosi, ki so jih v vseh teh lethi imeli občinski upravitelji do jusarskih zemljišč. Z njimi so ravnali, kot bi bila izključna občinska last. Odločali so o njihovi u- porabi, ne da bi vprašali za mnenje jusarskih upravičencev. Kdaj se bo ta odnos spremenil? Ju-sarski odbori si veliko obetajo od napovedanih volitev, ki bi morale biti že septembra letos, pia so jih odložili. Z volitvami bi upravoi jusarskih zemljišč prevzeli neposredno krajevni odbori. Kako je zdaj, s tem? Ba-zovski jusarski odbor je pred kratkim prejel pismo tržaške prefekture, v katerem je rečeno, da bodo volitve enkrat maja prihodnjega leta. Toda glej! Ravno na srečanju v Bazovici, o katerem pišemo, je podpredsednik Foschini seznanil prisotne z zadnjo vestjo, ki je v zvezi z volitvami v ju-sarske odbore prispela iz občinske palače. Volitev v prihodnjem letu ne bo, krožijo na občini govoric«, češ da v občinskem proračunu za finančno- leto 1986 ni predvidena postavka o izdatku za volitve v jusarske odbore. Je mar to samo šala, ah pa gre za nov poskus, da bi zavrli reševanje jusarskih zadev? Izgovor o manjkajoči proračunski postavki je seveda smešen.. Rajonski predstavniki so se obvezah, da bodo skušah razčistiti tudi to vprašanje. Danes popoldne na občini v Nabrežini sestanek o ekologiji in varstvu okolja Nova občinska uprava devinsko - nabrežinske občine namerava slediti s posebno pozornostjo vsej problematiki v zvezi z ekologijo in okoljem ter podvzeti primerne ukrepe za zaščito narave ter naravnega bogastva. Uprava namerava -popraviti splošen načrt zà okolje in poskrbeti za tako ureditev teritorija, ki ne bo samo težila k ohranitvi naravnih lepot, ampak jih tudi valorizirati. Poleg tega bo skušala občinska uprava pospeševati med prebivalci in med obiskovalci občine kulturno okolje in spoštovanje naravnih vrednot. Zato je občinska uprava sklicala za danes, ob 17. uri v dvorani občinskega sveta v Nabrežimi posvet z vsemi organizacijami, ki so na kakšen način povezane z ozemljem občine in so v neposrednem stiku z naravo. Namen pogovora je izmenjava mnenj in infromačij o navedeni tematiki. Generalni konzul SFRJ v Zgoniku Generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič je bil v petek na uradnem obisku v zgoniški občini. Uglednega gosta iz matične domovine je sprejel in pozdravil župan Miloš Budin v spremstvu predstavnikov občinskega odbora in sveta. Mirošič je izrekel priznanje upravi za njene dosedanje napore ter poudaril, da Jugoslavija spremlja in podpira prizadevanja zamejske narodnostne skupnosti za svojo uveljavitev. Na koncu je izrazil vso- pripravljenost na nadaljnje sodelovanje. V Barkovljah koncert zbora M. Pertot ob 80. obletnici skladatelja Vrabca V nedeljo zvečer je bil v barkovljanski cerkvi koncert mešanega pevskega zbora »Milan Pertot« iz Barkovelj, ki je bil posvečen 80. obletnici tržaškega skladatelja Ubalda Vrabca. Poleg slavljenca, ki so mu ob tej priložnosti izročili tudi darilo in mu ob koncu zapeli še voščilno pesem, se je koncerta udeležilo zelo lepo število do-rnočinov, pa tudi poslušalcev iz Trsta in okoliških krajev. Mešani pevski zbor, ki ga vodi Aleksandra Pertot, se je tokrat predstavil 2 izredno zahtevnim programom, ki je obsegal skladbe Bacha, Gallusa, pa skladbe slovenskih avtorjev in seveda skladbe slavljenca. Pred koncertom, na katerem je na orgle igral Štefan Bembi, je v imenu ‘Zbora in domačega društva izrekla Ubaldu Vrabcu iskrene čestitke prof. Elvi Miklavec - Slokar. Na sliki: skladatelj Ubald Vrabec (levo) posluša ubrano petje barkovljan-sltega zbora. Nagrajeni zmagovalci natečaja Foto Trst 80 Z lepim, predvsem pa zelo dobro obiskanim večerom, je krožek Foto Trst 80 zaključil 4. fotografski natečaj. Prireditev, ki je bila povezana s podelitvijo nagrad in z ogledom diapozitivov, je bila v soboto zvečer v Gregorčičevi dvorani. Prireditev je začel predsednik krožka Saša Ota, ki je povedal nekaj številk o tokratnem natečaju. Tako se je za natečaj za čmo-bele slike na prosto temo prijavilo 25 avtorjev, od katerih je komisija sprejela 19, ki so skupno prikazali 52 izredno lepih in zanimivih fotografij, oziroma slik. Ista komisija, ki so jo sestavljali strokovnjaki: Laura Isoni, Roberto I-ve, Adriano Perini, Fabio Smotlak in Elio Soverchi je prejela tudi 337 diapozitivov na prosto temo od 69 avtorjev; sprejela je 112 del od 56 avtorjev. Že številke same govorijo, da je bilo zanimanje za letošnji natečaj zelo veliko, saj so se ga udeležili s svojimi deli avtorji iz Trsta, pa tudi iz številnih drugih krajev dežele. Trofejo Foto Trst 80 — naj višje priznanje, je za skupino svojih slik, brez naslova, prejel Federico Manna. Prvo nagrado je dobil Sergio Mohnari, drugo Claudio Urizzi tretjo pa Giorgio Lanza, medtem ko je prejel pohvalo Dante Favretto. Za diapozitive so prejeh nagrade: Enrico Fiori, Eddy Spangher, tretjo pa ex aequo Dante Favretto in Fulvio Merlak. Nagrade, ki so bile lepe, pa tudi bogate, so prispevali: Tržaška kreditna banka, hranilnici in posojilnici v Nabrežini in na Opčinah, Despar Gruden, Foto Morelli, Foto Požar, Metromarket, New Eurjapan, Sebo-flex - Segulin, Susmel Graziano -Sweda ter Zveza slovenskih kulturnih društev. Nagrajenci ter ostali udeleženci večera so se nato zadržali še na kratki družabnosti. V Dolini seja občinskega sveta Dolinski občinski svet bo danes nadaljeval razpravo o vrednotah odporništva in demokratičnih ustanov, ki jo je pričel na seji 23. novembra. Poleg tega bo obravnaval razne sklepe občinskega odbora ter večletni plan 1986-88. Seja bo ob 18.30. Ze drugi interni nastop gojencev GM V Gallusovi dvorani v Trstu so na programu interni nastopi gojencev glasbene šole GM. V petek proti večeru je bil na programu že drugi tak nastop, medtem ko je predviden do konca leta še tretji. Na petkovem nastopu je sodelovalo 21 gojencev od 1. do 6. razreda, ki se učijo violine, klavirja in kitare v razredih profesorjev Tee Starčeve, Igorja Starca, Boruta Logarja, Veronike Terčelj in Ravla Kodriča. Tokrat so nastopili s skladbami za klavir: Tanja Krmec, Tatjana Tensi, Loredana Tensi, Martina Škabar, Monika Hrovatin, Omar Foraus, Tiziana Starec, Ivanka Pahor, Tanja Bastia, Alenka Devetak, Tomaž Fabec, Aljoša Saksida, Jana Gruden, Anastazija Purič in Janja Šuligoj. Na violino so nastopili: Paolo Bembi, Matej Rolich in David Žerjal — na klavir jih je spremljala Vesna Zupin; na kitaro pa so nastopili Barbara Briščik, Marjan Milič in Tanja Carli. Prireditev je lepo uspela, vsi gojenci so pokazali lep napredek in solidno znanje, da so bili z njimi zadovoljni tako njihovi pedagogi, kot seveda tudi starši in svojci. # Miljski občinski svet se bo sestal v petek, 20. t.m., ob 18.30. Na dnevnem redu ima več občinskih zadev. Na včerajšnjem deželnem kongresu Upokojenci CGIL za obrambo realnih vrednosti pokojnin Obramba realnih vrednosti pokojnin, zdravstvena in skrbstvena vprašanja in predlog za spremembo finančnega zakona, ki s sedanjim osnutkom vse preveč bremeni upokojence — to so glavne točke, o katerih je včeraj razpravljal 3. deželni kongres sindikata upokojencev CGIL. Ob včerajšnjem odprtju kongresa se je zbralo v prostorih tržaške Pomorske postaje 211 delegatov, ki so bili izvoljeni na področnih volitvah sindikata. Sindikat upokojencev CGIL je zabeležil v zadnjem času v naši deželi veliko rast, saj šteje že več kot 38 tisoč članov, to je skoraj polovico vseh včlanjenih v sindikat CGIL v Furlaniji - Julijski krajini. Skupno obsega 150 področnih zvez, zadal pa si je nalogo, da bi v najkrajšem času v vsaki občini naše dežele delovala po ena zveza sindikata, kot je v uvodnem poročilu med drugim pojasnil deželni tajnik sindikata upokojencev (SPI) Giovanni Paghari. Poleg obsodbe finančnega zakona je bilo včeraj mnogo govora o pokojninski reformi in o ticketih na zdravila, ki vse bolj šibijo kupno moč pokojnin. Deželni kongres se bo nadaljeval in zaključil danes. Popoldne bo posegel med drugimi tudi vsedržavni tajnik sindikata upokojencev CGIL Mario Corsini, delegati bodo nato izvolili novo vodstvo sindikata in sprejeli zaključno resolucijo. Umrla je Kodričeva mama Še prejšnjo soboto smo jo vide-li, kako je z malce negotovim toda za njeno visoko starost še vedno živahnim korakom, pristopila k vhodu v novo oljarno Kmetijske zadruge, s škarjami prerezala tradicionalni trak in med prvimi vstopila v nov obrat. Bila je nasmejana in zgovorna, tudi zadovoljna, da ji je vodstvo zadruge na tak način izreklo priznanje za vsa dolga leta zvestobe Kodričeve družine zemlji in kmetovanju. Tudi v naslednjih dneh se je počutila dobro in še na sam nedeljski dan, ko se je je v poznih popoldanskih urah v snu dotaknila hladna roka smrti. Tako se je mimo izteklo življenje blage gospe Marije Kodričeve od Sv. Ane, kot da bi se ji hotelo oddolžiti za vse težke udarce nemile usode v zadnjih letih, ko je po moževi smrti izgubila leta 1978 najprej sina Miloša in nato leta 1982 še sina Dušana, žrtev tragične avtomobilske nesreče. Od treh otrok v zakonu ji je ostala hčerka Božena, snahi in številni vnuki in pravnučki, ki so ji polnili in delali ponosna leta življenjskega zatona. Udarci življenja je niso zlomih. Žena drobcene pojave a močnega značaja jim je kljubovala z upornostjo rodu, ki je trdo delal na zemlji, živel od dela svojih rok in svojega znoja, žena družine, ki je v tržaškem mestu postala pojem marljivosti in gospodarnosti nič manj kot je postala pojem predanosti slovenstvu, svobodi in družbenemu napredku. Kodričeva družina in pokojnica kot Pri Fernetičih hitrejši carinski pregledi Število tovornjakov, ki so v soboto in v nedeljo v bistvu zapolnili parkirni prostor tovornega postajališča pri Fernetičih, se je začelo včeraj končno redčiti. Pri Fernetičih se je namreč v prejšnjih dneh »zgnetlo« skoraj 500 tovornjakov, ki so čakali na carinarske preglede. Tolikšni zmedi in zamudam je botrovala odločitev carinarjev o ukinitvi nadurnega dela. Včeraj so — tudi zaradi bližnjih praznikov — potencirali carinarsko službo, tako je lahko delo steklo s polno paro. Po predvidevanjih bi se moral že danes položaj pri Fernetičih normalizirati. Predstavitev knjige o umoru gen. Dalla Chiese V Časnikarskem krožku bodo danes ob 17.30 na pobudo krožka Ercole Miani predstavili knjigo o umom generala karabinjerjev Carla Alberta Dalla Chiese z naslovom »Delitto imperfetto«, ki jo je napisal generalov sin Nando, docent sociologije na milanski univerzi Bocconi. Ob navzočnosti avtorja bo o knjigi spregovoril časnikar Pierluigi Sabatti. Sedemurne zamude vlakov na dolge proge Stavka, ki jo je oklical avtonomni sindikat železničarjev zaradi nekaterih spornih normativnih vprašanj, je tudi včeraj povzročila precej nevšečnosti potnikom. Najbolj prizadeti so bili tisti, ki so se iz južne Italije in iz Piemonta vozih v Trst. Vlaki na dolge proge so namreč že spot zabeležih nekajurne zamude. Tako je na primer vlak iz Rima, ki bi moral privoziti na tržaško železniško postajo ob 7.40, pripeljal na naš kolodvor z več Lot sedemurno zamudo. Nič boljše se ni godilo potnikom vlaka iz Lecceja. Vlak bi moral ob normalnem umiku prispeti v Trst ob 10.32, na cilj pa je privozil šele po 17. uri. Potniki so imeli sicer v Benetkah možnost prestopiti na drug ekspresni vlak, s katerim bi lahko vsaj nekoliko omilili zamudo (ta vlak pripelje v Trst ob 15.20), te možnosti pa marsikdo ni mogel izkoristiti zaradi pomanjkljivega informiranja. »Manjšo« zamudo (približno 3 ure) je imel tudi vlak iz Turina. Pri odhodu vlakov s tržaške železniške postaje včeraj niso zabeležih večjih zastojev in zamud. Krajevni železniški promet je tudi deloval p>o običajnih umikih. Stavka avtonomnega sindikata železničarjev, ki se ji je pridružil tudi Odbor železničarjev za premestitve (ta Odbor se predvsem zavztma za premestitve osebja z italijanskega Juga, ki je trenutno zaposleno na severu) se bo zaključila danes zjutraj, ko bi se moral položaj na italijanskih železnicah normalizirati. Razstava o fašizmu in osvobodilnem boju Letošnjo pomlad sta se Deželni študijski in raziskovalni zavod sindikata CGIL in Deželni zavod za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini odločila, ,da bosta ob letošnji 40-letnici osvoboditve pripravila obsežno dokumentarno razstavo o osvobodilnem boju in osvoboditvi. Razstava naj bi bila vsabinsko podobna tisti, ki so jo pred časom priredih v Miljah, le da bi jo v nekaterih sektorjih še razširih in izpopolnili. Ob pripravi razstave pa šta se znašla oba Zavoda v težavah predvsem zaradi prostora, kjer naj bi bilo vse zbrano gradivo na ogled meščanom. Nekatere dvorane, last javnih uprav, so bile sicer na razpolago, vendar za ceno, ki je oba prireditelja ne bi mogla kriti. Deželni študijski in raziskovalni zavod CGIL se je zato odločil za manjšo razstavo fotografij in dokumentov, last zavednega arhiva, med katerimi je tudi neklaj doslej še neobjavljenega gradiva. Razstavo, ki bo nosila naslov »Fašizem, protifašizem, odporništvo«, bodo odprli v četrtek, 19. decembra, ob 10. uri v dvorani Di Vittorio v Ul. Pondares. njen steber, je v čuvanju svoje narodne pripadnosti uporno kljubovala fašizmu, ko pa je nastopil usodni čas, je bila med prvimi v Trstu v vrstah osvobodilnega gibanja. S polno zavestjo tveganja je mama Kodričeva že poleti 1941 odprla vrata svojega doma in nudila varno zatočišče prvemu organizatorju Osvobodilne fronte v Trstu Oskarju Kovačiču in za njim tolikim drugim. Vsa njena družina se je vključila v aktivizem in v boj: sin Dušan že leta 1941 z napisnimi in trosilnimi akcijami po mestu, nato z zapori in od junija 1914 z vsto-pom v Bazoviško brigado; sin Miloš prav takoi z aktivističnim delom, ki ga je stalo aretacijo in odgon v nacistično taborišče v Buchenwaldu; hčerka Božena, odgnana v ..taborišče v Auschwitzu. Tudi moža so ji leta 1944 zaprli. Mama Kodričeva, čeprav zaskrbljena za otroke, ni z ničemer ovirala njihove ilegalne dejavnosti, ker je bila sama prežeta z žarom svobodoljubja. In tako kot pod fašizmom in v vojnih letih je Kodričeva družina ob vzornem vodenju vrtnarskega posestva bila tudi po osvoboditvi politično in kulturno angažirana v vrstah KPI, SKGZ, Glasbene matice in v raznih kmetijsko - gospodarskih organizacijah, zvesta svojim idejnim načelom in tudi v tragičnih letih razdora neomajno zvesta slovenstvu. Na jesen življenja, kmalu bi dočakala 88 let, so ji moči začele popuščati, a še do nedavna je prijela za kakšno lažje opravilo, ker je hotela do zadnjega biti koristna družini. Taka je pač bila, tako jo je skovalo življenje od mladosti pri rodnih Ko-drovih na vipavskih Brjah do preselitve v Trst leta 1923 k Magdaleni oz. Sv. Ani, poroke in naprej do poslednjega diha. Zdaj je njen nasmeh v dobrih očeh ugasnil, onemela so usta. Z njo je odšla še ena značajnih slovenskih tržaških žena, katerim naša zamejska skupnost dolguje veliko hvaležnost za pogum in zvestobo. Počivajte mimo poslednji sen, gospa Marija. JOŽE KOREN Januarja nov krog obveznih pregledov motornih vozil Uradni list je že objavil ministrski dekret, po katerem se bo 2. januar ja začel nov krog splošne revizije avtomobilov za leto 1986. Gre za zasebna vozila, ki so bila prvič registrirana do konca leta 1975, in za tovornjake za posebne transporte, ki ne presegajo 3,5 tone nosilnosti in ki so bili prvič registrirani do konca leta 1980. Koledar pregledov pa je naslednji: do 31. marca za vozila, katerih evidenčna tablica se zaključuje s številkami I, 2 in 3; do 30. junija za vozila s končnimi številkami 4, 5 in 6; do 30. septembra š končnicami 7, 8 in 9; do 31. oktobra pa za vozila, katerih evidenčna tablica ima zadnjo številko 0. • V gledališču Verdi bo drevi ob 20. uri sedma uprizoritev opere »Rusal-ka« Antonina Dvoržaka. Izvajalci bodo isti, zbor in orkester bo vodil Gianfranco Masini, orkester, zbor in plesalci so člani gledališča Verdi. pismo uredništvu Nei račun predstavnika MT Parovela Gambassini (LpT) primoran požreti vse svoje žaljivke Dolinska KPI o pogajanjih za vstop SSk v občinski odbor Zadnje čase širijo somišljeniki SSk netočne vesti v zvezi s pogajanji med sekcijami PCT-KPI, PSI in SSk občine Dolina za upravljanje občine. Zato se čuti naša sekcija dolžna, da še enkrat seznani javnost s potekom pogajanj. Kot stranka, ki ima absolutno večino svetovalcev, smo komunisti takoj po volitvah, v skladu z volilnimi obvezami, povabili vse stranke na razgovore za izvolitev nove uprave, na podlagi programov, brez vsake diskriminacije, ob enakem dostojanstvu vseh komponent in spoštovanju volje volivcev, kar pomeni tudi, da mora biti število predstavnikov v upravi, vsaj deloma sorazmerno s številom svetovalcev, ki jih ima posamezna stranka. Na pogajanjih smo postavili SSk edini predpogoj, da javno prekliče dokument, ki so ga predstavniki te stranke širili na predvečer volitev po Gročani. Ker je delegacija SSk izrazila pripravljenost, da to naredi, so se pogajanja navidezno uspešno nadaljevala. Navidezno, ker delegacija SSk ni imela mandata, da razgovore zaključi in je morala vsakokrat po nova pooblastila. Ko je končno zgledalo, da je sporazum dosežen, in da rabi delegacija SSk le blagoslov svojih somišljenikov, so na naslednjem srečanju predstavniki SSk postavili vrsto novih pogojev, ki jih do tedaj niso omenili. Med razgovori pa so nekateri člani delegacije jasno povedali, da ne morejo pristopiti v večino pred občnim zborom, ki naj bi odločal o tem, če naj SSk vstopi ali ne. Na podlagi tega so se pogajanja začasno prekinila, v pričakovanju, da SSk v svoji natranjosti razčisti te probleme in sporoči, kakšni so njeni nameni, To so nam znana dejstva. Če je SSk zaradi zunanjih pritiskov na skritem že sklenila, da ne bo vstopila v večino in da se bo kot opravičilo sklicevala na premajhno število od-bomištev, ki ji je bilo baje ponujeno, nam ni znano. Kar se pa Nabrežine tiče, velja stara resnica, ki je dolgo nismo javno poudarjali, da ne bi izgledali demagogi. Pravljica, da ni važno, kje je izvoljen slovenski svetovalec, le da je izvoljen, ne drži in ni nikoli držala. Če bi namesto kakšnega svetovalca SSk ali PSI bil izvoljen v Nabrežini kakšen svetovalec KPI, ne-glede, če Slovenec ali Italijan, bi v Nabrežini imeli domačo upravo, kot jo imamo v Dolini, kjer imamo komunisti absolutno večino. Tajnik sekcije PCI-KPI občine Dolina Boris Kocijančič Gianfranco Gambassini, eden najbolj vročekrvnih voditeljev Liste za Trst, je moral včeraj pred sodnikom odložiti svojo običajno aroganco ter se javno opravičiti občinskemu svetovalcu Tržaškega gibanja Paolu Pa-rovelu. Aprila letos je Gambassini na straneh kot vedno zelo gostoljubnega Piccola ozmerjal Parovela z raznimi psovkami samo zato, ker si je predstavnik MT nekaj dni prej, prav tako na Piccolu, upal trditi, da sta Lista za Trst in Odbor za italijanstvo Trsta med sabo tesno povezana, kar sicer vedo tudi vrabci na strehi, kar pa je Gambassinija tako razkačilo, da je na ubogega Parovela zvrnil ves svoj strup: Parovel je reagiral in se obrnil na sodnika, in tako je moral melo-narski prvak vse svoje žaljivke požreti. Paro velu je moral napisati vljudno pismo, v katerem pojasnjuje, da je šlo za »pohtično polemiko« in da vsekakor Parovela ceni »kot osebo«. Tako se je zadeva končala: upati je, da bo vročekrvni listar v bodoče v svojih javnih in manj javnih nastopih nekoliko manj nesramen. Zaenkrat neuspešno iskanje pogrešanega Openski gasilci in policijski agenti so včeraj popoldne in zvečer brez u-speha iskali starejšega moškega, ki se je izgubil popoldne na območju okrog Obeliska. Po neuradnih vesteh naj bi to bil okrog 60 let star Francesco Boris Malic, ki stanuje v Ulici Cistemone 11, v Ul. Hermet pa ima mesnico. Alarm je popoldne sprožila njegova žena. Povedala je, da je mož nekaj po 14. uri šel od doma, rekoč da bo tekel po Napoleonski cesti. Vrniti bi se moral že čez poldrugo uro, ker pa ga še pozno popoldne ni bilo nazaj, je žena malo pred temo poklicala 113. Gasilci so pri Obelisku našli njegov parkiran avto, o lastniku pa ni bilo ne dulia ne sluha. Iskali so ga vzdolž Napoleonske ceste, in na vsem območju proti Kontovelu in Proseku, toda brez uspeha. Okrog 22.30 so se usmerili tudi na območje proti Fer-lugom. V nedeljo, 15. t.m., nas je zapustila naša draga mama in nona Marija Kodrič vd. Kodrič Pogreb bo jutri, 18. t.m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo: hčerka Božena, sestra Olga, brat Dimitri, Silvana, Aleksandra, vnuki Borut z ženo Marto, Mojca z možem Pierom, Ravel z ženo Alenko, Vihra, Iztok, Črt, Majda, pravnuki Nikla, Tanja, Tai-sja, Matjaž in Zinajda ter drugi sorodniki. Trst, 17. decembra 1985 (Primaria impresa Zimolo) Ob težki izgubi nepozabne aktivistke NOB Marije Kodrič globoko sočustvujemo z družinama Kodrič in šiškovič. Kjudrovi Ob smrti drage mame sočustvujejo s prijateljico Boženo in družino Kodrič, Tatjana, Danila, Milena in Elda. Ob smrti Marije Kodrič izrekajo iskreno sožalje družini svakinja Marija ter Slavko in Sergio Kodrič z družinama. Žalovanju za pokojno Marijo Kodrič se pridružujejo Valerija, Silvio in Danilo Birsa z družinami. Dne 15. t.m. nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče Marjo Zobec Pogreb bo jutri ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Gropado. Žalujoči: žena Marija, hčerki Valentina in Romina, svak Stojan z družino in drugo sorodstvo. Gropada, Boršt, Piran, Ancona, 17. decembra 1985 V 92. letu starosti nas je zapustila naša draga Marija Černe vd. Cossutta Pograbi bo danes, 17. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Križ. Žalostno vest sporočajo: hčere Danica, Norči, Vera in Marica ter sin Nino z družinami. Križ, 17. decembra 1985 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta) Nenadoma nas je zapustila * naša draga mama in sestra Angela Žuljan vd. Žerjal (ŽELA) Pogreb drage pokojnice bo jutri, 18. decembra 1985, ob 8.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo: sinovi Severin, Emidio, Camillo, sestra Srečka in brat Zdravko z družinami ter svak Virgilio. Trst, Ricmanje, Portorož, Sidney. 17. decembra 1985 Na Proseku kvaliteten koncert harmonikarja Romana Benetella Na povabilo harmonikarskega ansambla podružnice Glasbene matice Prosek Kontovel je v petek zvečer gostoval s celovečernim koncertom v Kulturnem domu na Proseku harmonikar Romano Benetello, po rodu iz Padove. Med glasbeniki, oziroma ljubitelji harmonike je Benetellovo ime zelo znano. Bil je star 15 let, ko je že dosegel velike uspehe v solističnih izkušnjah. Leta 1965 je namreč zasedel v Rimu drugo mesto na državnem prvenstvu ter leto kasneje v Desenzanu del Garda v koncer-tistični kategoriji odnesel celo prvo nagrado. Istega leta je tudi zaslovel na mednarodnih tekmovanjih ter v Franciji osvojil prvo mesto evropskega pokala. Leta 1967 je ponovno v Franciji osvojil svetovno trofejo v kategoriji juniores in leto kasneje je v New Yorku prejel drugo nagrado svetovnega natečaja najboljših svetovnih koncertistov. Leta 1972 je v San Sebastianu v Španiji osvojil svetovno trofejo kategorije seniores. Od tedaj dalje nastopa na koncertih in turnejah po vsej Evropi in Ameriki. Tako je glasbenika predstavila občinstvu Sonja Rupel j, ki je napovedovala celotni spored in obenem se zahvalila Benetellu, da se je vabilu rade volje odzval. V prvem delu sporeda je Benetello pritegnil pozornost poslušalcev z dinamičnim in zanosnim izvajanjem svoje harmonike. Posebno pa je navdušil pri napotni skladbi Pozzolija Tema e variazioni, ki zahteva res izredno tehnično glasbeno pripravo. V drugem delu koncerta pa se je Benetello predstavil z elektronsko harmoniko in takoj navdušil občinstvo pri izvajanju madžarskega plesa čardaš in nato žel val odobravanja ob prepričljivem izvajanju Rodrigue-zove Cumparsite, dobesedno pa je očaral občinstvo z melodioznim izvajanjem skladbe Nina nana Havaja-na. Ob koncu sporeda je navdušeno občinstvo nagradilo Benetella z burnim aplavzom in v zahvalo občinstvu je odlični harmonikar dodal še splet neapeljskih pesmi, s katerim je zaključil svoj res kvalitetni koncert, ki bo gotovo ostal prisotnim v lepem spominu. V soboto zvečer v Križu Poklon Avgustu Černigoju V fayei.ru Doma Alberta Sirka v Križu so v soboto zvečer odprli razstavo novejših grafik pokojnega umetnika Avgusta Černigoja. Razstavo, ki no%i naslov »Poklon Avgustu Černigoju« je odprla tajnica KD Vesna Danjela Birsa, ki je v svojem posegu omenila tudi Černigojeve vezi s Križem, pcsebi} pa njegovo prijateljstvo z domačim slikarjem Albertom Sirkom. O Černigojevi umetniški in življenjski poti je obširno spregovoril Franko Vocchiet, večer pa je z odličnim nastopom obogatil godalni kvartet Glasf bene matice. Kriško kulturno društvo je priredilo razstavo v sodelovanju si TK Galerijo in pod pokroviteljstvom ZSKD. včeraj-danes Danes, TOREK, 17. decembra LAZAR Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.22 — Dolžina dneva 8.42 — Luna vzide ob 11.57 in zatone ob 22.34. Jutri, SREDA, 18. decembra RADKO Vreme včeraj: temperatura zraka 7,5 stopinje, zračni tlak 1022,4 mb pada, brezvetrje, vlaga 77-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, rhorje mimo, temperatura morja 11,2 stopinje. Plimovanje danes: ob 1.50 najvišja 29 cm, ob 7.18 najnižja 5 cm, ob 11.36 najvišja 17 cm in ob 19.01 najnižja —41 cm. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Ilaria Scotti, Isabella Mari, Enza Burti, Tersilla Paoli, Alessandro Bonnes, Liora Bemardis, Clara Claudio. UMRLI SO: 66-letni Leone Salvini, 87-letni Ferruccio Cattaruzza, 56-letni Emilio Fantasia, 50-letni Mario Zobec, 86-letni Giuseppe Pavento, 88-letna Maria Zappador, 92-letna Maria Čeme, 85-letna Augusta Delben, 82-letna Noemi Bracali, 4-letni Mattia Pilosio, 87-letni Quirino Zini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11, Sesljan, Bazovica, Zavije. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Se-rijan, Bazovica, Zavije. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. '761, predpraznična od 14. do 20. ure 'b praznična od 8. do 20. ure. SKD SLAVEC RICMANJE - LOG v sodelovanju z Združenjem Italija - ZSSR in občino Dolina organizira srečanje s sovjetskim astronavtom JURIJEM PETROVIČEM ARTJUHINOM v petek, 20. trn., ob 20.30 v Babni hiši v RICMANJIH. Vabljeni! razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja slikar Jernej Vilfan. KD J. Rapotec - Prcbeneg. Slikarska razstava Milka Bambiča, Piera Co-nestaba in Mira Kranjca. Urnik: vsak dan od 17. do 20. ure. V umetnostni galeriji N. Bassanese na Trgu Giotti 8, 1. nad., je odprta slikarska razstava DONATA RICCESI-JA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi svoje člane in nečlane, ki jih zanimajo dejavnosti, primerne za tretjo življenjsko dobo, da se vpišejo na sedežu v Ulica Cicerone jutri, 18., in v četrtek, 19. t. m., od 10. do 11. ure. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: tel. 200-121, Senljan: tel. 299-197. SLOVENSKO J,STALNO„. ^GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Nòel Coward HUDOMUŠNA PRIKAZEN Režija: DUŠAN MLAKAR v torek, 17. dec., ob 16. uri — ABONMA RED I - mladinski v sredo, 18. dec., ob 20.30 — ABONMA RED D - mladinski v sredo v četrtek, 19. dec., ob 20.30 — ABONMA RED E . mladinski v četrtek v petek, 20. dec., ob 20.30 — ABONMA RED A . premierski v soboto, 21. dec., ob 20.30 — ABONMA RED B . prva sobota po premieri v nedeljo, 22. dec., ob 16. uri — ABONMA RED C - prva nedelja po premieri v soboto, 28. dec., ob 20.30 — ABONMA RED F - druga sobota po premieri v nedeljo, 29. dec., ob 16. uri — ABONMA RED G - popoldan na dan praznika OD TORKA DALJE BO V FO-YERJU PARTERJA RAZSTAVA O GLEDALIŠKI UMETNICI AVGUSTI DANILOVI RAZSTAVO JE PRIPRAVIL SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ IZ LJUBLJANE. gledališča SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Aurand Harris »Pavliha in Mica«. Danes, 17. t. m., ob 10. in 11.30 v Sežani; jutri, 18. t. m., ob 9. in 11. uri v Divači; v soboto, 21. t. m., ob 11. uri v Izoli. ^ VERDI Danes, 17. t. m., ob 20.00 (red E/H) bo na sporedu šesta predstava opere »Rusalka«. ROSSETTI Danes, 17. t. m., ob 20.30 bo gledališka skupina La Contemporanea 83 predstavila delo Manila Santanellija »Le sofferenze d’amore della Radegonda e del capitano della morte«. V abonmaju odrezek št. 2. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava traja 2 uri in 10 minut. Od 19. do 23. t. m. bo Teatro Manzoni predstavil Sardoujevo delo »Divorziamo!«. V glavni vlogi igra Alberto Lionello. Režija: Marco Ferrerò. Predstava izven abonmaja. Abonenti imajo 30 in 20 odst. popusta. Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti 2. CANKARJEV DOM Velika dvorana V ponedeljek, 23. t. m., ob 20. uri: E. Rostand »Cyrano de Bergerac«. V sredo, 25. t. m., ob 19.30: Kemal Gekič, klavirski recital. Okrogla dvorana V petek, 20. t. m., ob 22. uri: Nočni program - M. Sherman »Mesija«. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 17. decembra, ob 19.30: M. Frayn »Hrup za odrom«; režija Boris Kobal. Gostovanje PDG v Tuzli. koncerti Ricmanjska godba na pihala priredi v soboto, 21. t. m., ob 20.30 v Babni hiši svoj ZAKLJUČNI KONCERT. Prostovoljni prispevki v korist sklada M. Čuk. Godbeno druši/o Nabrežina priredi v nedeljo, 22. t. m., ob 16.30 tradicionalni ZAKLJUČNI LETNI KONCERT v občinski telovadnici v Nabrežini. Sodeluje moški pevski zbor I. Gruden. kino Arisiton 17.00 — 22.00 »La nave faro«. Režija J. Skolimowski. R. Duvall in K. M. Brandauer. Eden 15.20 — 22.00 »Giochi erotici particolari« in »Viril sex games«. Prepovedana mladini pod 18. letom. Excelsior 17.00—22.15 »Scandalosa Gilda«. Monica Guerritore. Prepovedan mladini pod 18. letom. Excelsior II. 16.30 — 21.45 »La messa è finita«. Nanni Moretti. Fenice 16.00 — 22.15 »La foresta di smeraldo«. Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »Le vergini erotiche«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »II pentito«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Dvorana št. 3 16.30 — 22.00 »Carabinieri si nasce«. Mignon 16.00—22.00 »Ritorno al futuro«. Fantastični film. Grattacielo 16.30 — 22.15 »King David«. Capito! 16.30 — 22.00 »Pcrkys III - La rivincita«. Lumiere 16.30 — 22.00 »I vicini di casa«. John Belushi. Vittorio Veneto 16.30, 18.20, 20.20, 22.00 »Demoni«. Režija Dario Argento. Prepovedan mladini pod 14. letom. Alcione 16.00 »ll testimone«. Radio 15.30—22.00 »Profondamente ingorde«. Prepovedan mladini pod 18. letom. tìiadka Utùfigatoa Ul. sv. Frančiška 20 Vabimo vas na predstavitev knjige DUŠANA JELINČIČA SREČANJE NIKJER Potovanje po deželi brez miru ki je izšla pri založbi Paolo Deganutti Editore. Predstavitev bo v petek, 20. decembra, ob 18. uri v prostorih Tržaške knjigarne. SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20 vabi DANES, 17. decembra, ob 20.30 v klubske prostore na skupinski ogled in obravnavo ljubljanske TV oddaje mednacionalni odnosi v Jugoslaviji Oddajo in nastopajoče bo predstavil novinar IGOR GRUDEN. Vabljeni! gjg GLASBENA V torek, 17. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v TRSTU TRŽAŠKI OKTET 15-letnico ustanovitve Sodeluje ženski nonet VITRA iz Ribnice. Vabljeni! Mali VLASTI in srečnima staršema Vidi in Savu čestitajo kolegi Hranilnice in posojilnice v Nabrežini J Upravni in nadzorni svet Hranilnice in posojilnice v Nabrežini izrekata voščila mali VLASTI in čestitata srečnima staršema. Vida in Savo sta dobila VLASTO bodoči up Sokolove odbojke. Vsi člani ŠD Sokol in SKD L Gruden čestitajo srečnima staršema, dolgi Vlasti pa želijo lepo bodočnost. Ob rojstvu prvorojenke VLASTE najlepše čestita Vidi in Savu Ušaju devinsko-nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti 4 Metki se je pridružila mala VERONIKA Mamici in očku Kuretu čestita podjetje TRIMAC Danes slavi svoj 60. življenjski jubilej dr. DRAGO LEGIŠA Iskreno mu čestitajo Slovenska skupnost in prijatelji Glasbena matica iskreno čestita dr. GOJMIRU DEMŠARJU ob prejetju priznanja SKGZ -Odličja boja in dela za življenjsko delo. mali oglasi PRODAM ford fiesta 1100 L bele barve, letnik ’79, v odbčnem stanju, po ugodni ceni. Tel. 040/825-656. PRODAM klavir v zelo dobrem stanju. Telefonirati na št. 911-824. OSMICO je odprl Franc Colja, Sama-torca 21. Vabljeni vsi! RAZSTAVA kraške umetne obrti BOR bo odprta v nedeljah, 15., in 22. decembra od 10. do 18. ure. DEKLE 30 let išče službo kot otroška negovalka ali kot pomoč v gospodinjstvu za stalno ali več ur dnevno. Tel. 003866/23933. NUDIM lekcije nemščine na področju dolinske občine. Tel. ob urah kosila na št 040/228-597. FIAT 127, letnik 1979, v dobrem stanju prodam. Tel. 040/227-154. PRODAM močnostni ojačevalec PIONEER za avtomobil, s troizhodnim cross-overjem. Cena po dogovoru. Tel. 040/942-760 po 20. uri. izleti Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sporoča, da vpisani za izlet v Poreč in Rovinj, ki je odpadel, lahko dvignejo denar jutri, 18. t. m., v prostorih v Ul. Cicerone 8 od 10. do 11. ure. razna obvestila Godba na pihala Vesna prireja v nedeljo, 22. t. m., ob 18. uri v Domu A. Sirka v Križu božični koncert. Vljudno vabljeni. Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov iz Podionjerja sporoča, da sprejema vzorce vin za analizo vsak torek po 16. uri v prostorih Ljudskega doma V Podlonjerju, Ul. Masaccio 24. menjalnica 16. 12. 1985 Ameriški dolar . 1.700.— Kanadski dolar . 1.220,— švicarski frank . 813,— Danska krona . . 185,— Norveška ki ona . 221,— švedska krona . 220,— Holandski florint . 602,— Francoski frank . 220.— Belgijski frank . 32.— 'Funt šterling . . 2.450,— Irski šterling . . 2.080.— Nemška marka . 679,— Avstrijski šiling . 96.— Portugalski eskudo 10.— Japonski jen . . 8,— španska pezeta . 10,— Avstralski dolar . 1.120,— Grška drahma 10.— Debeli dinar . . 4.50 Drobni dinar . . 4,50 . BSifS BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA K R E D l-T N A BANKA s. r. a. THGT - UI.ICA F. TlLZMCL - -aÀ* Đ1-AAO CENTRO DEL MATERASSO G. GRADARA 20% POPUSTA do 31. decembra 1985 za žimnice ENNEREV in MAGNIFLEX TRST - Ul. Cereria 8 - Tel. 301075 Ob ponedeljkih odprto KRZNA — JOPE — NAŠITKI PELLICCERIA CERVO Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301 PELLICCERIA ALBERTI Ulica delle Torri 2 Priporočeni trgovini za vaie nakupe LINEJ« »LINEA». .. TIROLSKI STIL Zadnja modna novost so modeli, kroieni v tradicionalnem TIROLSKEM stilu. Puloverji, srajce, krila in kostimi z motivi tirolske folklore. »LINEA« - Ul. Carducci 4 - TRST Predavala sta arh. J. Cej in geom. M. Golob V pevmskem rajonskem svetu razprava o gradbenem odpustu Veliko število vaščanov se je prejšnji večer odzvalo pobudi rajonske skupščine za Pevmo, Oslavje in Št-maver, ki je pripravila predavanje o gradbenem odpustu, vprašanju, ki je še tako aktualno v tem trenutku. O tem sta govorila arhitekt Jože Cej in geometer Marino Golob. Oba sta s tehničnega in praktičnega vidika orisala zapletenost gradbenega odpusta (condono edilizio), s katerim Pa se mora nemara vsak tretji občan spoprijeti. Prijavo za odpust bo treba urediti najkasneje do 31. marca prihodnjega leta, oziroma do! 30. septembra leta 1986. Pri tem pa bo treba za vsak mesec zakasnitve plačati dvoodstotni povišek globe. Kdo lahko zaprosi gradbeni odpust? Gre za vse tiste občane, ki so po letu 1942 gradili, oziroma spreminjali prvotni načrt zgradbe brez potrebnega dovoljenja občine, oziroma da so gradili na nedovoljenem prostoru. V poštev pridejo tudi tisti občani, ki so gradili, ne da bi pristojnim organom pristavili spremembe načrta. To velja v prvi vrsti za notranje spremembe v stanovanju, ko se je iz ene sobe dobilo dve z dozidavo stene. To zadeva tudi povečavo površine uporabnosti prostorov ali zamenjavo njihove namembnosti. Vsi ti občani, ki v bistvu so kršili obstoječe zakone, so podvrženi gradbenemu odpustu. Kdo pa lahko vpraša za odpust? V prvi vrsti gre za lastnike nepremičnin, oziroma njihova dediča ali osebe, ki imajo polnopravno moč nad imovino. To velja tudi za osebe, ki imajo polnopravno moč na tujo lastnino. Nazadnje pa tudi za tiste, ki imajo neposredni interes nad lastnino. V ta primer velja za najemnike stanovanj, v katerih živijo. Kot smo že povedali, prijavo je treba izpolniti najkasneje do 31. marca naslednjega leta, oziroma do 31. septembra. V tem času šestih mesecev pa se poviša globa. Prijavo se izpolni tako, da se popiše poseben formular. Ob tem pa je treba pripraviti podroben opis sprememb, ki so bile opravljene. Ta dokument bo služil katastarskomu uradu, zato ga mora izdelati tehnik. Ob tem, za določitev starosti neke dozidave, pridejo v poštev tudi fotografski dokumenti. Kdo pa ni podvržen gradbenemu odpustu? Vsi tisti, ki so na nepremičnini opravili običajna vzdrževalna dela, kot so barvanje oken, zamenjava strešnikov in podobno. Za manjše zamenjave, oziroma za minimalne spremembe predvsem hišnih fasad, je treba občino le obvestiti. Za večje spremembe (leseno okno zamenjave s kovinskim) pa je treba imeti dovoljenje. Gotovo najzanimivejše poglavje gradbenega odpusta zadeva vi- šino globe. Ta je različna, odvisna pač od časa, kdaj se je nekaj dogradilo. V poštev pridejo tri časovni pasovi: od leta 1942 do leta 1967; od leta 1967 do leta 1977 ter od leta 197. do oktobra 1983. Pri izračunavanju globe je treba upoštevati še namembnost objekta, oziroma njegovo lokacijo. Za nepravilnosti izvršene v prvem časovnem pasu se plača 5 tisoč lir za vsaki kvadratni meter, za srednji časovni pas 25 tisoč lir, za zadnjega pa 35 tisoč lir. Seveda obstajajo še druga izračunavanja. Ta, ki smo jih navedli, pa zadevajo veliko večino občanov. Kmetje, denimo, bodo precej olajšani pri plačevanju globe, saj bodo plačali le eno četrtino določenega zneska. Kot primer lahko povemo, da odstranitev okna pomeni plačati globo v višini 450 tisoč lir (za zadnji časovni pas), oziroma 200 ali 100 tisoč lir. Globo se lahko plača enkratno, oziroma v treh obrokih v času šestdesetih dni. Za zaključek pa še to. Plačati globo za vse zgradbe, ki so nastale »na črno« pomeni odslej imeti možnost, da ti objekti, oziroma površine postanejo zakonsko zazidljive. Najbrž bi bilo prav, da bi taka predavanja priredili v vseh naših krajih. Ob izteku leta Skoro vsak večer koncerti v raznih goriških dvoranah V petek, 20. decembra, se bodo v goriškem avditoriju pričela glasbena srečanja, ki jih gorička občinska u-prava prireja ob sodelovanju Glasbene mladine. O tem je na tiskovni konferenci spregovoril odbornik za kulturo Obizzi, ki je podčrtal, da je letošnja serija petih koncertov na visoki tehnični raimi, saj bodo na njih nastopili svetovno znani solisti. Na prvem večeru, ki bo 20. decembra, bo nastopil 13-letni Luca Rasca, ki bo na klavirju igral Clementijeve, Schumannove, Prokofijeve, Lizstove in Dohnanyijeve skladbe. Kljub mladosti je bil Luca Rasca doslej deležen številnih priznanj v svetu in je zmagal na nekaterih najbolj znanih tekmovanjih. Naslednji koncert v okviru glasbenih srečanj bo 14. januarja, ko bosta nastopila Iwao Farusawa (violina) in Philip Saudek (klavir). Konec leta bo sicer tudi drugače potekal v znamenju glasbe. V četrtek bo v Kulturnem domu na sporedu koncert ljubljanske ga komornega orkestra RTV. V soboto, 21. t.m., bo občina pripravila v avditoriju večer božičnih pesmi; naslednjega dne bo vedno v avditoriju koncert mladinske skupine, ki ga pripravlja združenje darovalcev organov. V ponedeljek, 23. decembra pa bo avoditorij gostil skupino Vecchia Vienna. Niz glasbenih koncertov bodo sklenili 10. januarja, ko bodo v cerkvi srca Jezusovega nastopili zbor gledališča Verdi iz Trsta. | razna obvestila ^ VZPI - ANPI sekcija Dol - Jamlje priredi silvestrovanje v gostilni Peric (Pri Miljotu) v Dolu. Vabljeni člani in prijatelji. Prijave sprejemajo v gostilni Peric ter odbornika Ettore Moro in Mario Semolič. Obveščamo cenjene stranke, da je začel delovati kiosk s cvetjem pred glavno goriško bolnišnico. predavanja V deželnem avditoriju bo jutri, 18. t.m., ob 17.30 predaval časnikar in e-sejist Giancarlo Vigorelli o novi podobi Manzonija, ob 200-letnici rojstva. Predavanje sodi v ciklus prireditev »Srečanja z avtorji«, za katere skrbi goriška občina. koncerti V veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici bo drevi, ob 20.15, koncert madžarskega pianista Ferenca Radosa. Na sporedu bodo skladbe L. van Beethovna, Bele Bartoka in Franza Schuberta. Koncert je v okviru zelenega glasbenega abonmaja. kino V okviru reorganizr/cije bank Goriška hranilnica odpira vrata zasebnemu kapitalu in delničarjem Deželni posvet ACLI Potrebna je ustreznejša strokovna izobrazba Gorica VITTORIA 17.30—22.00 »La scatola dei giochi erotici«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00—22.(X) »Sotto il vestito niente«. Prepovedan mlađim pod 14. letom. VERDI 20.30 Gostovanje baletnega ansambla iz Rige. Že več časa je v Italiji veliko razprave o delni privatizaciji hranilnic. Kranilnice (Casse di risparmio) so namreč doslej bile kreditne ustanove javnega značaja. V njih upravnih odborih so bili zastopniki vlade, pokrajin, občin, prefekture, trgovinskih zbornic in še kake druge podobne u-stanove, pri nas tudi dežele. Ni bilo delničarjev. Člani upravnih svetov so vršili svoje mandate sočasno z mandatom krajevnih uprav in jasno je, rda je prihajalo in še prihaja do sprememb v njih sestavu. Hranilnice so do pred nekaj leti imele v glavnem posebno funkcijo v kreditnem sektorju. Bile so predvsem banke javnih uprav. Seveda pa so vršile tudi vse druge kreditne posle. V zadnjem času pa so tudi hranilni-nice odprle svoja vrata zasebnikom. Ti bodo lahko kupovah delnice hranilnic in očitno bodo imeli v njih tudi nekaj besede. Tudi Goriška hranilnica je šla po tej poti. O tem je bil govor že letos spomladi na letni konferenci, ko so upravitelji in funkcionarji Hranilnice podali obračun za lanskoletno delovanje. Upravni svet Goriške hranilnice, na čelu katerega je dr. Antonio Tri-pand, je prejšnji dan odobril spremembo statuta tega najstarejšega goriško ga kreditnega zavoda. Seveda mora sedaj statut odobriti deželna uprava, potem ko ga bo pregledal emisijski zavod Banica d’Italia. Zasebniki naj bi po tem statutu imeli enega zastopnika v upravnem svetu Hranilnice. Lastniki delnic bodo seveda imeli zaslužek. Seveda so upravitelji izkoristili spremembo statuta tudi zato, da so vnesli še druge popravke. Ne bo več kvantitativnih in kvalitativnih omejitev v dajanju kreditov. Hranilnica se bo na tak način še bolj vživela v tukajšnjo gospodarsko stvarnost. Do sprememb pride tudi v sestavi upravnega sveta, oziroma v njegovih pristojnostih. Upravni svet bo še vnaprej dajal glavne smernice bančne politike, medtem ko bo novi organ, vodilni organ podjetja vodil dejansko poslovanje. Danes in v četrtek seja na pokrajini Goriški pokrajinski svet se bo v tem tednu sestal dvakrat. Prva seja bo danes, ob 17. uri, druga pa v četrtek, 19. t.m., prav tako ob 17. uri. Predvidoma naj bi na današnji seji razpravljali o obnovitvi zakona o goriški prosti coni. Pokrajinska komisija za gospodarska vprašanja je pripravila daljše poročilo, ki naj bi služilo kot osnova za razpravo. • V Mestnem gledališču v Tržiču bo jutri, v sredo, ob 20.30 koncert, ki ga bo izvajal orkester ljubljanske RTV. Hitro in stalno spreminjanje pogojev v družbi in gospodarstvu terja ustrezno prilagajanje politike (in programov) na področju strokovnega izobraževanja, kljub temu pa je opaziti precejšnje zamude, zlasti na področju deželne zakonodaje. Taki so zaključki 9. deželnega študijskega posveta združenja ACLI, ki se je zaključil v nedeljo v Gorici. Posvet je bil namenjen preučevanju zapletenega vprašanja nezaposlenosti v naši deželi (brez dela je okrog 44 tisoč občanov), razlogov za tako stanje in iskanju rešitev. Stanje bi bilo mogoče popraviti že s prilagajanjem deželne pohtike na področju strokovnega izobraževanja, ob upoštevanju dejanskih in tekočih potreb industrije. Možnosti zaposlovanja so, po mnenju predstavnikov združenja AGLI na področju zadružništva. Potrebna je, tako so poudarili, stalna in podrobna analiza dejanskega stanja na področju zaposlovanja (deloma se taka analiza že izvaja) in evidentiranje novih, visoko specializiranih poklicev. Tridnevni posvet AGLI se je odvijal v deželnem avditoriju ob udeležbi na tristo delegatov. Posvet o problematiki zaposlovanja in o posegih dežele je bil v petek zvečer tudi v pokrajinski sejni dvo- rani, v priredbi društva Centro Stu-dium. Visoko priznanje briškim vinom Na prireditvi »3. Banco di assaggio de vini d’Italia« v Torgianu so briška vina dobila visoko priznanje, saj so kar tri bela briška vina dobila visoko nagrado s tem, da so bila vključena v serijo petih najboljših italijanskih vin. Kar tri na pet torej. To je velik uspeh. Vina bodo zastopniki konzorcija za kontrolirano poreklo v Brdih predstavih novinarjem jutri, v sredo, 18. decembra. Predsednik konzorcija grof Douglas Attems bo ob tej priložnosti podal obračun letošnje trgatve. Priložnost bodo izrabili zato, da bodo razdelili priznanja briškim vinogradnikom, ki *so dobili na Dunaju priznanja ob stoletnici avstrijskega društva vinogradnikov. Skupščina KZE Drevi, ob 18. uri, se bo v občinski sejni dvorani sestala skupščina gori-ške Krajevne zdravstvene enote. Na dnevnem redu zasedanja so tokrat predvsem vprašanja finančnega značaja. MARKET S. ANDREA vam od 15. do 31. decembra 1985 nudi NARAVNO MASLO 500 g 1.780 lir TOLČENI OREHI 500 g 2.950 lir TOLČENI MANDELJNI 500 g 3.950 lir ROZINE 1 kg 2.380 lir KAVA »GORIZIANA« rdeča vrečka 500 g 4.950 lir MOKA 00 BARILLA 1 kg 670 lir DOLGOTRAJNO MLEKO »MALGA« 1 1 560 lir Vsem klientom, ki bodo nakupili za 60.000 lir blaga DE-SPAR - MARKET S. ANDREA daruje listek Loterije Italia, ki je povezana s televizijsko oddajo »FANTASTICO 6« in s tem možnost, da sodelujete pri žrebanju bogatih nagrad (prva nagrada je 500 milijonov lir). 1 Svojstven delavski protest ob svečanosti Nadaljujejo se protestne akcije delavcev v tržiški ladjedelnici, ki bo do morali ostati izven produkcije, torej v dopolnilni blagajni, pa čeprav imajo v tovarni veliko dela za izgradnjo pomorske ploščadi Micoperi in čeprav so dobili naročilo za gradnjo večje petrolejske ladje. V če- GLASBENA MATICA GORICA vabi na koncert KOMORNEGA ORKESTRA RTV IZ LJUBLJANE Dirigent: STOJAN KURET Solist: FRANC AVSENEK Kulturni dom, četrtek, 19. decembra, ob 20.30 v ladjedelnici trtek, 19. decembra, bo v ladjedelnici svečanost. Dopoldne ob 11. uri bodo namreč postavih ogrodje za ploščad Micoperi. Za to priložnost pridejo v Tržič visoki funkcionarji družbe Fincantieri s predsednikom Bocchinijem na čelu ter zastopniki družbe Micoperi s predsednikom Ma causom. Ker čas svečanosti sovpada z vsedržavno protestno stavko, ki jo je proglasila enotna sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL je tržiški sindi kat kovinarjev sklenil, da bodo kljub temu dovolili svečano postavitev o-grodja za to ploščad. Delavci bode tako na njih delovnih mestih. Pred vhodom v ladjedelnico pa bodo g ca stom porazdelili letake. Danes v muzeju predavanje o Spacalu V Attemsovi palači je še vedno odprta antološka razstava del Lojzeta Spacala. Danes popoldne, ob 17.30, bo o delu tega priznanega slovenskega umetnika govoril Franco Solmi, priznan kritik, direktor galerije sodobne umetnosti v Bologni. Tržič EXCELSIOR 17.30—22.00 »Josephine«. Prepovedan mladini pod 18. letom. COMUNALE Zaprto Nova Gorica SOČA Ni predstave SY'OBODA 19.30 »Škandal v družim«. DESKLE »Jezus Kristus Superstar«. POGREBI Danes v Gorici: ob 8. uri Remiro luretti iz splošne bolnišnice; 9.30 Ida Riosa iz bolnišnice San Giusto; ob 11. uri Carmela Fabian iz splošne bolnišnice; 12.30 Enea Pinausi vd. Vi-sintin iz splošne bolnišnice; 14.00 Andrej Zotti iz Ul. Tidno 4. včeraj-danes h goriškega matičnega urada od 8. do 14. decembra 1985 UMRLI SO : 60-letna upokojenka Marija Rebec vdova Foschia, novorojenček Haris Paraschos, 75-letni upokojenec Oliviero Stibel, 97-letna upokojenka Enrichetta Fische! vdova Levi, 42-letni odvetnik Roberto Gobbe, 73-letna upokojenka Maria Tubaro vdova Rilievi, 81-letni upokojenec Luigi Mo-vio, 64-letni upokojenec Luigi Maran-gon, 76-letni upokojenec Attilio Gisma-no, 52-letna Iris Marizza, 77-letna u-pokojenka MareeUina Bressan vdova Cargnel, 72-letni upokojenec Pasquale- Comparone, 91-letna upokojenka Anna Indrigo, 80-letna upokojenka Anna Sassi vdova Varlec, 76-letna upokojenka Paola Čeligoj, 67-letna upokojenka Emma Degano vdova Padovani, 65-letna upokojenka Maria Jakin Marega, 89-letna Štefanija Beucar, 81 letna Viktorija Cleme vdova Pao-letti. Dne 15. decembra nas je * zapustila Danijela Simoniti vd. Corsini Žalostno vest sporočajo: sin Boris z družino, snaha Mara, sestre z družinami ter drugo sorodstvo. Tržič, 17. decembra 1985 Nenadoma je preminil naš Andrej Zotti Pogreb bo danes, 17. decembra, ob 14. uri iz hiše žalosti v cerkev v Štandrežu. Družina Štandrež, 17. decembra 1985 Slike, ki niso le spomin Menda ni treba posebej povedati, od kod sta ti dve sliki. Le nekaj ugotovitev: med enim in drugim posnetkom je tri četrt stoletja razlike, v tej zgradbi je še danes utrip družabnega življenja, današnji lastniki pa bodo morali vprašati za gradbeni odpust zaradi nadzidave. Negativ Pozdrava iz Barkovelj nam je posodil naš prijatelj Adriano, ki vodi znano starinarno v Ulici Mazzini. Je razgledan človek (priučil se je tudi slovenščine) in zato imamo občutek, da se pri svojem poslu, v katerega vlaga mnogo strokovnosti, tudi zabava. To pa ni majhna reč: čipati duhovno in telesno hrano iz svoje dejavnosti je danes, žal, redkost, še nam je v spominu razglednica, ki nam jo je nekoč pokazal:- Rožnik iz Cankarjevih časov. Da pa labko objavljamo ta dva posnetka, se moramo zahvaliti tudi Davorinu Križmančiču, ki nam je preslikal starega, potem pa šel z aparatom še v Barkovlje in zabeležil, kakšna je današnja podoba Rumene hiše. Nabrežina je bila nekoč važno železniško vozlišče, še danes se del vasi imenuje po postaji, ki se je morda najstarejši občani še spominjajo, kakšna je bila. Celo sam cesar Franc Jožef jo je počastil s svojo presvitlo nogo, ko je sestopil na njen peron. Razglednico nam je posodil Adriano Boneta, mi pa smo povečali tudi človeški element, ki daje takim kartončkom poseben čar. F. F. radiotelevizija italijanska televizija Prvi kanal 10.30 Lucien Leuwen - TV roman 11.30 Taxi - TV film 12.05 -Pronto. . . chi gioca? - Opoldanski spored z Enrico Bonac-corti 13.30 Dnevnik 14.00 Pronto. . . chi gioca? - Zadnji poziv 14.15 II mondo di Quark - dokumentarec 15.00 Italijanska kronika 15.30 Šola in vzgoja: Zgodovina 15.00 Madonna di Campiglio: Svetovno prvenstvo v smučanju 16.30 L’amico Gipsy - TV film 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Komični filmi Stana in Ohia 18.30 Parola mia - oddajo vodi Luciano Rispoli 20.00 Dnevnik 20.30 Fantastico bis - glasbeno-na-gradna oddaja 21.00 Night and Day - glasbena oddaja 22.05 Dnevnik 22.15 Chi ha ucciso suo marito? -film 23.50 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanal 10.25 Madonna di Campiglio: Svetovno prvenstvo v smučanju 11.30 Televideo 11.55 Cardialmente - dnevna rubrika 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Tako kot mi. . . 13.30 Capitol - TV serija 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti Ljubljana 9.55 in 12.55 Madonna di Campiglio: Svetovni pokal v alpskem smučanju 14.55 Teletekst RTV Ljubljana 15.10 Šolska TV: Plavanje, Gradbeništvo 16.10 Svetovni pokal v alpskem smučanju Spored za otroke : 17.35 Pedenjžep: Novonletna iz kraš-nje 18.05 Miti in legende: Babilonsko suženjstvo in preroki - nanizanka 18.25 Notranjski obzornik 18.40 Kje sonce vzhaja? - dok. igrani film 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik in Vreme 20.05 H. Kikič: Provinca v zaledju - drama 21.05 Omizje: Mednacionalni odnosi v Jugoslaviji Koper 13.00 Smučanje - svetovno prvenstvo 14.15 TV novice 14.20 Sherlock Holmes - TV film 14.45 Mala zgodovina glasbe 15.00 Film: A noi piace freddo. . .! CANALE 5 9.00 Una famiglia americana - TV film 9.50 General Hospital - TV film 10.45 Facciamo un affare - TV film 11.15 Tuttinfamiglia - kviz 12.00 Bis - kviz 12.40 R pranzo è servito - kviz 13.30 Sentieri - TV roman 14.30 La valle dei pini - TV roman 15.30 Una vita da vivere - TV roman 16.30 Hazzard - TV film 17.30 Doppio slalom - kviz 18.00 II mio amico Ricky - TV film 18.30 C’est la vie - kviz 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zigzag - kviz 20.30 Dallas - TV film 21.30 Falcon Crest - TV film 22.30 Ncnsolomoda - tednik 23.30 Premiere - filmski tednik 23.50' Passi nella notte - film ITALIA 1 9.40 Fantasilandia - TV film 10.30 Operazione ladro - TV film 11.30 Quincy - TV film 12.30 La donna bionica - TV film 13.20 Help - kviz 14.15 Dee Jay Television 15.00 Chips - TV film 16.00 Bim Bum Barn 17.50 La casa nella prateria - TV film 18.50 Gioco delle coppie - kviz 19.30 Happy days - TV film 20.00 I Puffi - risanke 20.30 A-Team - TV film 21.30 Simon and Simon - TV film 22.30 .H arde a.sil e and Me Cormick -TV film 23.30 Goodbye and amen - L’uomo della Cia - film RETEQUATTRO 8.30 Soldato Benjamin - TV film 9.00 Destini - TV novela 9.40 Lucy Show - TV film 10.00 La Maja desnuda - film 11.45 Magazine 12.15 Amanda - TV film 14.35 Tandem: aktualnosti in igre 15.15 Tandem: Il braccio e la mente - nagradna igra 16.00 Šola in vzgoja: Didaktične vaje 16.30 Pane e marmellata 17.40 Danes in jutri - oddajo vodi Valerio Riva 18.30 Dnevnik 2 - Šport 18.40 Le strade di San Fracisco -TV film 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.20 Dnevnik 2 - Šport 20.30 Dossier Odessa - film 22.45 Dnevnik 2 - Dossier 23.55 La capannina - film Tretji kanal 11.45 Televideo 12.25 Milan: Umetnostno drsanje 12.55 Madonna di Campiglio: Svetovno prvenstvo v smučanju 14.20 Jezik za vsakogar: Ruščina 14.50 Jezik za vsakogar: Francoščina 15.20 Così non è se vi pare - 6. epizoda 15.50 Človek v vesolju - 6. oddaja 16.20 Šola in vzgoja: Zgodovinski heroji 16.50 Dadaumpa 18.10 L’Orecchiocchio - glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Dnevnik 3 - Deželni programi 20.05 Šola in vzgoja: Dokumentarna oddaja 20.30 Tre sette - aktualni tednik 21.30 Simfonični koncert 23.00 Dnevnik 3 23.35 I Buddenbrook - 7. nadaljevanje 17.30 La grande barriera - TV film 18.00 Le ruote della fortuna - TV film 18.30 Pacific intemational airport -TV film 18.55 TV novice 19.00 Odprta meja V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti: TRST — Zapostavljene diplome TRST — Nova postavitev SSG v lahkotnem tonu - »Hudomušna prikazen« ŠPETER — Benečanska kulturna srečanja GORICA — Mittelevropska srečanja GORICA — Skupna prireditev slovenskih učencev »Vse poje« TRST — Sovjetski kulturni prireditvi 19.30 TVD - Stičišče 19.50 Dokumentarec 20.30 V precepu - TV film 21.40 Veliki raziskovalci: James Cook - dokumentarec 22.40 TVD - Vsedanes 22.50 Richelieu - nadaljevanka 23.45 Odbojka postaje 12.15 Ciao ciao - risanke 14.15 Destini - TV film 15.00 Piume e paillettes - TV roman 15.40 La rivale - film 17.50 Lucy Show - TV film 18.20 Ai confini della notte - TV film 18.50 I Ryan - TV film 19.30 Febbre d’amore - TV film 20.30 Senza famigba nullatenenti cercano affetto - film 22.30 Tre cuori in affitto - TV film 23.00 Alfred Hitchcock presenta -TV film 23.30 Dick Tracy - TV film 24.00 Agente speciale - TV film TELEPADOVA 12.00 Chips - TV film 13.00 II ritorno dell’uomo tigre - risanka 13.30 Iridella - risanka 14.00 Innamorarsi - TV film 15.00 Chips - TV film 16.00 Risanke 17.00 Bryger - risanka 17.30 Gli orsetti del cuore - risanka 18100 Coccinella - risanka 18.30 Capitan Futuro - risanka 19.00 Anna dai capelli rossi - risanka 19.301 Carmin - TV film 20.30 Due sporche carogne - film 22.45 šport: Catch 23.45 Šport: košarka - Fabriano -Segafredo Gorica TELEFRIULI 12.30 Dick Van Dike - TV film 13.00 Lamù - risanka 13.30 Andrea Celeste - TV film 14.30 Sport: Košarka 16.00 Glasbena oddaja 17.30 Povera Clara - TV film 18.30 I cecratori d’oro - TV film 19.00 Večerne vesti 19.30 Andrea Celeste - TV film 20.30 Župan in občani 21.30 Nogomet: Sambenedettese Triestina 22.30 V diskoteki 23.00 Nočne vesti 23.30 Dick Van Dike - TV film radio RADIO IRSI A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica - Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Nediški zvon (ponovitev); 8.40 - 10.00 Glasbeni mozaik: Slovenska popevka - Lahka glasba; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Franz Josep Haydn: Letni časi; 11.30 - 13.00 Pisani Usti: Poljudno čtivo - Sestanek ob 12.00 - Lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Čas in prostor: Povejmo v živo; 15.00 Mladinski pas: Mladi mladim; 16.00 Zbornik; Med Brdi in Jadranom (ponovitev), nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: pianistka Silvia Zazzaro; 18.00 Saša Vuga: »Silvestrovo črepinj«. Radijska igra. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, '7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasba jugoslovanskih narodov: Slovenija; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri - Croatia; l5.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Povabilo na popoldanski koncert; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 0.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Cordialmente vostri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Neuvrščeni; 14.35 Poročila v nemščini; Popoldanski spored: Glasba - Popevka tedna; 15.00 Radijski o-der: »H signor Masure«; 15.45 Glasbeno popoldne; 16.00 Radijski oder; 16.15 Orkester Berselli; 17.45 Avtomobilizem; 18.10 Evergreen; 18.32 Znani dirigenti; 20.00 Nočni spored. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.45 Danes v parlamentu; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Popevke; 11,10 Moj prijatelj; 11.30 »Uno di New York« - 2. nadalj.j 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master - glasba dan za dnem; 13.56 Turistične informacije; 15.03 Radio 1 za vsakogar: Oblò; 16.00 II Paginone; 17.30 Radio 1 - jazz; 18.05 Spaziolibero: programi pristopanja; 18.30 Od Tamagna do Pavarottija; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Spe-cus; 20.00 1985: še petnajst let do leta 2000; 20.48 Glasbeni odmor; 21.03 Pesniki pred mikrofonom; 22.00 Tvoj glas za lahko noč; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Otroštvo, kako in zakaj...; 8.05 Napoved programa; 8.18 Še o oddaji Fantastico 6; 8.45 Matilde - radijska priredba; 9.10 Si salvi chi può; 10.00 Športna oddaja; 10.30 Radio 2 - 3131; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Discogame tre; 15.00 Popoldanski spored; 16.35 Mladina danes; 17.32 Živio, opereta!; 18.32 in 19.50 Glasbena oddaja; 21.00 Radio 2 -jazz; 21.30 Radio 2 - 3131 - nočni spored' 22.20 Parlamentarna panorama. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate opero »Salambo« Modesta Musorskega; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Danem smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodijo do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 Odrasb tako, kako pa mi?; 14.35 Iz mladih grl, Mladinski pevski festival Celje - 85; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobežem; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih, Mladinski simfonični orketster iz Antwerpna; 21.05 Od premiere do premiere; 22.05 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno. jugoslovanska televizija zasebne Košarka: v 11. kolu italijanskega drugoligaškega prvenstva v Monzi Prvo Jadranovo slavje v gosteh VICTORS MONZA — JADRAN 71:74 (31:37) VICTORS MONZA: Colonna 11, V. Fumagalli 3 (1:3), Massironi, Sirtori 11 (1:2), Lussignoli 17 (3:5), R. Fumagalli 8 (2:3), Fragiacomo 2, Tavernelli 8 (2:3), Poletti 11 (3:4), Lienhard. JADRAN: Žerjal 7, Gulič 5 (3:5), Ban 26 (6:9), Zarotti 6 (2:2), Čuk 13 (1:2), Daneu 12, Sosič, Rauber 5 (1:2), I. Starc. Klobas. SODNIKA: Cumbo (Agrigento) in Licari (Marsala). PROSTI METI: Vic-tors 12:20, Jadran 13:20. OSEBNE NAPAKE: Victors 24, Jadran 22, PET OSEBNIH NAPAK: Sirtori (36). 3 TOČKE: Colonna 1, Ban 4, Žerjal 1. GLE- Jadranovci (na sliki med tekmo s Castorjem) so v Monzi osvojili pomembni točki DALCEV: 500. Ko smo pred dvema tednoma zapisali, da je tudi poraz v Bustu Ar-siziu jadranovcem nekaj služil, se nismo zmotili: v nedeljo v Monzi v 11. kolu drugoligaškega prvenstva se je vsaj v končnici ponovila enaka slika kot v srečanju s Facibo. Naši košarkarji pa niso izgubili glave, i-grali so strumno, odločno, rutinirano in prva zmaga v gosteh je bila tu. Sicer pa poglejmo, kaj se je zgodilo v zadnjih treh minutah nedeljskega srečanja v Monzi. 2’01” pred koncem je bil izid še izenačen 68:68, 1’47” do konca so naši vodili z dvema točkama (70:68). Domačini so z agresivno obrambo našim izmaknili žogo in celo povedli s točko razlike (71:70). Jadranovci pa niso izgubili glave, dosegli so še dva koša s Čukom. (74:71) in nato zadrževali žogo in zasluženo zmagali. V našem taboru je bilo veselje po zmagi izredno. Naše moštvo je tudi v tem srečanju kot, v tekmi proti Pordenončanom dokazalo, da je v dobri formi in da si je v teh kolih že nabralo dovolj izkušenj, da lahko proti vsakemu drugoligašu igra samozavestno, »drugoligaško«. Sicer pa je bilo nedeljsko srečanje v Monzi tudi dokaj »čudno«. V prvem polčasu so jadranovci, ki so nastopili brez Klavdija Starca (naš »play« bo verjetno nared za sobotno tekmo proti Maltintiju), držali v šahu domače Jadran v številkah METI. 2 TOČKI: Žerjal 2:2; Čuk 6:12; Zarotti 2:6; Gulič 1:3; Rauber 2:3; Ban 4:11; Daneu 6:9. 3 TOČKE: Žerjal 1:2; Gulič 0:1; Ban 4:5. SKOKI: Žerjal 2 v obrambi, 1 v napadu; Čuk 7, 0; Zarotti 5, 1; Gulič 2, 2; Sosič 2, 0; Rauber 1, 2; Ban 6, 3; Daneu 5,0. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Žerjal 4, 0; Čuk 3, 1; Zarotti 3, 2; Gulič 3, 0; Sosič 2, 1; Ban 2, 1; Daneu 1, 0; ASISTENCE: Gulič 1, Daneu 1. BLOKADE: Zarotti 1. moštvo, ki je resnici na ljubo igralo okrnjeno: brez svojega standardnega centra Meronija. S štirimi bombami od treh točk Marka Bana in z eno Petra Žerjala (tako da smo s tribun tudi slišali: »Tile so kot Gibona. . .«) so naši. prevzeli vodstvo in v 15. minuti že vodili z devetimi toč-maki razlike (28:19) in to vodstvo v 19. min. povečali na 12 točk (37:25). Tedaj so naši enostavno zaspali, tako da je Victors ob polčasu zmanjšal izid na samih šest točk (31:37). Tudi odmor v slečilnicah naše o-čitno ni predramil, saj so v drugem polčasu nadaljevali še slabše. Victors je namreč že v 23’ stanje izenačil (39:39), v 27’ povedel za šest točk (52:46), v 31’ pa za sedem (57:50). Bali smo se, da si naši ne bodo več opomogli, tako slabo so Nasmejani obrazi, pa tudi prepričanje, da navsezadnje zmaga v Monzi ni bila presenečenje, čestitke s strani domačih odbornikov in marsikaterega domačega navijača (občinstvo v Monzi je bilo izredno fer) : tako je bilo vzdušje po prvem uspehu v gosteh naše ekipe. Trener Žagar: »Ob izredno neprecizni igri domačinov v prvem polčasu smo imeli priložnost, da bi si ustvarili že v tem delu precejšnjo razliko okrog 15 točk. Te razlike pa nismo ustvarili. V drugem polčasu je bilo tudi pričakovati večjo preciznost v metu domačih košarkarjev, kar se je res zgodilo. Domačini so prevzeli tudi vodstvo, vendar je bila to pot kvalitetna razlika na naši strani in ob dobri koncentraciji v obrambi smo uspeli obraniti rezultat v svojo korist.« »Sedaj pa vas v soboto čaka domača tekma proti Maltintiju. . .« igrali proti agresivni obrambi domačih košarkarjev. Jadranovci so si metdem tudi nabrali veliko število osebnih napak (po štiri so jih namreč imeli Ban, Žerjal in Čuk). In prav v teh težkih trenutkih so naši reagirali, v 35’ izid izenačili (64:64), »Igrali bomo v bistvu s starimi znanci, čeprav se je verjetno igra Maltintija od naših zadnjih nastopih v play-offu spremenila. V tem tednu se bomo skušali najbolje pripraviti za ta nastop. Izkušenost je verjetno na strani košarkarjev iz Pistoie, vendar nam je zmaga v Monzi dala dodatno samozavest, da bomo igrali za osvojitev novih prvenstvenih točk.« Trener Victorsa je obupan sedel na klopi. Med domačimi odborniki je bilo po tekmi precej »živahno«. Kaže, da se klop trenerja Abateja krepko maja. »Kaj bi dejal o tem srečanju. Zopet je bilo jasno, da so moji košarkarji mladi. Igrajo neverjetno spremenljivo: lepim 'in učinkovitim potezam se vrstijo naivne napake. Tudi proti Jadranu je bilo tako. Po katastrofalnem prvem polčasu smo zaigrali odlično, prevzeli vodstvo in da bi nato v dramatični končnici tekme izbojevali pomembno zmago. Za novi osvojeni točki gre pohvala vsem našim košarkarjem. Zopet pa je bil najzaslužnejši za ta uspeh Marko Ban, ki je dosegel 26 točk in pri tem imel šest skokov v obrambi vsako drugo bolj izkušeno moštvo bi tudi zmagalo. Mi pa smo zopet začeli grešiti in ostali brez točk.« »Kaj pa o Jadranu?« »To je solidno moštvo, ki ni popustilo tudi tedaj, ko smo mi zanesljivo povedli. Jadranovi košarkarji so igrali z večjo voljo do zmage in to se jim je na koncu tudi obrestovalo. čestitam jim za zmago. Moram pa poudariti, da smo mi igrali brez svojega najboljšega centra Meronija, ki bi bil za nas v tem srečanju predvsem v obmabi izredno koristen in verjetno tudi odločilen.« »Na terenu smo za kratek čas videli tudi ne več mladega Lienhar-da. . .« »Lienhard ni več mlad. Za nas pa je zelo pomemben igralec. Za vzor je mladim, to pa je za naše mlade moštvo zelo pomembno, škoda, da ima stalno težave s poškodbami.« (bi) in tri v napadu. Odločilen je bil tokrat Mauro Čuk v končnici tekme, medtem ko je Robert Daneu dokazal, da se vrača v dobro formo. Pri tem pomembnem uspehu pa ne moremo tudi mimo dejstva, da so jadranovci osvojili novi točki proti skromnemu nasprotniku, verjetno najslabšemu, ki so ga doslej srečali v tej ligi. Victors namreč sestavlja skupina mladih košarkarjev in veteran Lienhard (37 let), stari znanec davnih italijanskih prvoligaških bojev, ki pa sedaj ima težave s poškodbami in predvsem s hrbtom. Sicer pa je vsaka zmaga v tem prvenstvu (in še posebno v gosteh) še kako pomembna, za jadranovce pa predvsem spodbudna pred sobotnim domačim nastopom proti Maltintiju. (B. Lakovič) TAKO V B LIGI IZIDI 11. KOLA Čelana BG - Kidland PD 61:69 Faciba B. A. - Arese 105:111 Cremona - Vicenza 74:64 Ferrara - Cagiva VA 79:78 Montebelluna - Citrosil 88:99 Victors - JADRAN 71:74 Mantinti - Treviglio 79:78 Pordenone - Panapesca 91:89 LESTVICA Citrosil 11 9 2 1000:868 18 Cremona 11 9 2 961:896 18 Panapesca 11 8 3 1028:948 16 Ferrara 11 8 3 838:801 16 Pordenone 11 7 4 966:877 14 Cagiva VA 11 7 4 961:896 14 Maltinti 11 7 4 877:838 14 Arese 11 7 4 963:962 14 Treviglio 11 6 5 897:880 12 Kidland PD 11 5 6 887:882 10 Vicenza 11 4 7 833:906 8 JADRAN 11 3 8 872:950 6 Faciba 11 3 8 852:952 6 Victors 11 2 9 739:773 4 Čelana 11 2 9 861:980 4 Montebelluna 11 1 10 783:934 2 PRIHODNJE KOLO (21. in 22. 12) JADRAN . Maltinti (21 . 12., ob 21. uri) ; Arese • ■ - Ferrara; Panapesca - Montebelluna; Victores - Čelana; Kid-land PD - Castor Pordenone; Trevi-glio - Cremona; Cagiva - Faciba; Vicenza - Citrosil. Jadranovi strelci Ban 277 (57:69); čuk 160 (14:22); Rauber 120 27:33); Zarotti 89 (13:24); Daneu 74 (15:27); K. Starc 53 (5:11); Žerjal 47 (9:11); Gulič 43 (10:23); L Starc 4 (2:2); Sosič 3 (3:5); Klobas 2. Žagar: »Kvalitetna razlika na naši strani« Bearzotova ekipa bo na SP v Mehiki v še precej lahki skupini V prvi italijanski nogometni ligi Ugoden žreb za Italijane Juventus že zimski prvak CIUDAD MEXICO — »Mundial« v Mehiki se je že začel. In sicer v nedeljo, ko je bil v Ciudad Mexicu na sporedu žreb, s katerim so porazdelili ekipe v skupine od A do F. Italija je imela še kar ugoden žreb, saj je v skupini z Bolgarijo, Argentino in Južno Korejo, strokovnjaki pa so prepričam, da se bosta v višje kolo uvrstila prav Italija in Maradonova domovina. Žreb je tudi določil, da bo imela najlažjo skupino Mehika, saj bo igrala proti Belgiji, Paragvaju in Iraku. Tretja skupina bo prav gotovo zelo zahtevna, saj so Francija, SZ ter Madžarka zelo solidne ekipe, le Kanada je šibkejša. Brazilija ima po splošnem mnenju (mimo domačinov najlažjo skupino, saj dvomimo, da jo bodo lahko ogrozile take reprezentance kot Španija, Alžirija ali Severna Irska. Izredno izenačeni iz zahtevni sta tudi zadnjj dve skupini, saj bo v eni imela Zahodna Nemčija kot nasprotnike Urugvaj, Škotsko in Dansko, v drugi pa nosilec skupine Poljska šibkj Maroko, nato pa še Portugalsko in Anglijo. Bearzot je z žrebom zmerno zadovoljen, saj se ne bo Italija v prvem kolu spoprijela z južnoameriškim moštvom, ki naj bi se prej navadil na višino od Evropejcev, prav dobro pa se zaveda, da je njegova skupina še kar lahka. Prvo kolo 31.5.: ITALIJA - BOLGARIJA (Skupina A) Ciudad Mexico, 20.00. 1.6.: Francija - Kanada (C) Leon, 20.00; Brazilija - Španija (D) Guadalajara, 24.00. 2.6. Argentina - Južna Koreja (A) Ciudad Mexico, 20.00; SZ - Madžarska (C) Irapuato, 20.00; Poljska -Maroko (F) Monterrey, 24.00. 3.6.: Mehika - Belgija (B) Ciudad Mexico, 20.00; Alžirija - Severna Irska (D) Skupine svetovnega prvenstva v Mehiki SKUPINA A: Italija, Bolgarija, Argentina, Južna Koreja SKUPINA B: Mehika, Belgija, Paragvaj, Irak SKUPINA C: Francija, Kanada, Sovjetska zveza, Madžarska SKUPINA D: Brazilija, Španija, Alžirija, Severna Irska SKUPINA E: Zahodna Nemčija, Urugvaj, Škotska, Danska SKUPINA F: Poljska, Maroko, Portugalska, Anglija * Guadalajara, 20.00; Portugalska - Anglija (F) Monterrey, 24.00. 4.6. Paragvaj - Irak (B) Toluca, 20.00; Škotska - Danska (E) Nezahualcoyotl, 24.00; ZRN - Urugvaj (E) Queretaro, 20.00. 5.6. : Bolgarija - Južna Koreja (A) Ciudad Mexico, 24.00; ITALIJA - ARGENTINA (A) Puebla, 20.00; Fran-pija - SZ (C) Leon, 20.00. 6.6.: Kanada - Madžarska (C) Irapuato, 20.00; Brazilija - Alžirija (D) Guadalajara, 20.00; Maroko - Anglija (F) Monterry, 24.00. 7.6.: Mehika - Paragvaj (B) Ciudad Mexico, 20.00; Španija - Severna Irska (D) Guadalajara, 20.00; Poljska - Portugalska (F) Monterrey, 24.00. 8.6.: Belgija - Irak (B) Toluca, 20.00; Urugvaj - Danska (E) Nezahualcoyotl, 24.00; ZRN - škotska (E) Queretaro, 20.00. 9.6.: Francija - Madžarska (C) Leon, 20 00; Kanada - SZ (C) Irapuato, 20.00. 10.6.: Bolgarija -Argentina (A) Ciudad Mexico1, 20.00; ITALIJA - JUŽNA KOREJA (A) Puebla, 20.00. 11.6.: Mehika - Irak (B) Ciudad Mexico, 20.00; Belgija - Paragvaj (B) Toluca, 20.00; Španija -Alžirija (D) Guadalajara,. 24.00; Maroko - Portugalska (F)1 Monterrey, 24.00. 12.6.: Brazilija - Severna Irska (D) Guadalajara, 24.00; Poljska - Anglija (F) Monterrey, 24.00. 13.6. Urugvaj - Škotska (E) Nezahualcoyotl, 20.00; ZRN - Danska (E) Queretaro, 20.00. 14.6.: Počitek. OSMINA FINALA 15.6. (1) Prvouvrščena skupine B -tretjeuvrščena skupine A, C ali D, Ciudad Mexico, 20.00. (2) Prvouvrščena skupine C - tret-jeuvrščena skupine A, B ali F, Leon, 24.00. 16.6. (3) Prvouvrščena skupine A -tretjeuvrščena C, D, E, Puebla, 24.00. (4) Prvouvrščena skupine B - tretjeuvrščena B, E, F, Guadalajara, 20.00. 17. 6. (5) Drugouvrščena skupine A - drugouvrščena skupine C, Ciudad Mexico, 20.00. (6) Prvouvrščena skupine F - drugouvrščena skupine E, Monterrey, 24.00. 18. 6. (7) Drugouvrščena skupine F - drugouvrščena skupine B, Ciudad Mexico, 20.00. (8) Prvouvrščena skupine E . drugouvrščena skupine D, Queretaro, 24.00. 19. 6/ Počitek. 20. 6. Počitek ČETRTFINALE 21. 6. Zmagovalec 5. - 6. Guadalajara, 20.00. Zmagovalec 7. . 8. Monterrey, 24.00. 22. 6. Zmagovalec 3. - 4. Puebla, 24.00. Zmagovalec 1. - 2. Ciudad Mexico, 20.00. 23. 6. Počitek. 24. 6. Počitek. POLFINALE 25.6. A - B Ciudad Mexico, 24.00. C - D Guadalajara, 20.00. FINALE 28. 6. Finale za tretje mesto: Puebla, 20.00. 29.6. Finale za prvo mesto: Ciudad Mexico, 20.00. Derbi kola med Milanom in Juven-tusom ni prinesel pričakovanega ali pa zaželenega pretresa na vrhu lestvice. Obratno, glede na to, da je »kraljica sveta« Juventus z Milanom brez posebnih težav na tujem remiziral in da so njegovi zasledovalci v glavnem vsi izgubili (Napoli in Inter) vidimo, da je prvenstvo že zaključeno, ali skoraj. Juventus ima namreč sedaj kar štiri točke prednosti nad priložnostno zasledovalko Romo, poleg tega pa je še odigral tekmo manj. Na lestvici se sedaj (končno) povzpe-njata Verona, ki je zmagala v Pisi in Sampdoria, ki je doma gladko premagala Maradonov Napoli. Še beseda o Udineseju. Ekipa je očitno v formi, pa tudi morala v notranjosti moštva je na višku. Vendar pa so se Videm-čani v nedeljo spoprijeli z nepopustljivo Antognonijevo Fiorentino, ki je izenačila izid le devet minut pred koncem. Vendar pa je videmska ekipa stvarnost, ki bo v nadaljevanju prvenstva še povedala svoje. Tudi dno lestvice se je nekoliko zakompliciralo, če izvzamemo ekipo Lec-ceja, ki je z domačim porazom z Romo že obsojen na izpad. Ostale ekipa pa, ki se otepajo nazadovanja, pa se borijo kot levi. Bari je npr. v Avellimi iztržil točko. Como pa je celo premagal Inter. Borba bo torej še zanimiva. IZIDI 14. KOLA: Avellino - Bari 0:0; Como - Inter 1:0; Lecce - Roma 0:3; Milan - Juventus 0:0; Pisa - Verona 0:1; Sampdoria - Napoli 2:0; Torino - Atalanta 0:0; Udinese - Fiorentina 2:2. LESTVICA: Juventus 22; Napoli 18; Roma 17; Fiorentina, Inter, Torino if1 Milan 16; Verona 14; Sampdoria, Udinese in Avellino 13; Atalanta 12; Como 11; Pisa 10; Bari 9; Lecce 6- PRIHODNJE KOLO (22.12.): Atalanta - Milan; Bari - Udinese; Fiorentina - Pisa; Inter - Sampdoria; Juventus - Lecce; Napoli - Avellino; Roma - Como; Verorta - Torino. totocalcio totip Avellino - Bari X Como - Inter 1 Lecce - Roma 2 Milan - Juventus X Pisa - Verona 2 Sampdoria - Napoli 1 Torino - Atalanta X Udinese - Fiorentina X Bologna - Cagliari 2 Brescia - Cesena 1 Lazio - Pescara 1 Casertana - Siena X Akragas - Trapani 1 1. — 1. Coricidin 1 2. Bolivarina X 2. — 1. Casula X 2. Astiola 2 3. — 1. Carpanedolo X 2. Aigulin 1 4. — 1. Barbaregina 1 2. Convoy X 5. — neveljavna 6. — 1. Campagnola Bella 1 2. Rollic X KVOTE: 13 (15 dobitnikov) 487.345.000 lir 12 (540 dobitnikov) 13.537.000 lir KVOTA: 10 (2.045 dobitnikov) 690.000 IR NEDELJSKI STOLPEC TOTOCALCIA (22. 12.) Juventus - Lecce; Napoli - Avellino; Triestina - Brescia; Verona - Torino; Fiorentina - Pisa; Messina - Monopoli; Inter - Sampdoria; Trapani Reggina; Roma - Como; Catanzaro - Vicenza; Atalanta - Milan; Cesena Sambenedettese ; Bari - Udinese. Za tržaško ekipo se nogometno prvenstvo B lige sedaj pravzaprav šele začenja Triestina z dragoceno točko dokončno iz krize Sambenedeftese - Triestina 0:0 SAMBEMEDETTESE : Braglia, Pe-trangeli, Nobile, Calassi, Cagni, Ferrari, Di Fabbio, Ranieri, Ginelli (v 60’ Fattori), Manfrin (v 73’ Bronni-ni), Di Nicola. TRIESTINA: Bistazzoni: Costantini, Braghin, Salvadè, Cerone, Menichi-ni, De Falco, Orlando, (lineilo (v 87’ Miele), Ramano, lachini. Točka, ki si jo je Triestina izborila v San Benedetta del Trenta je zlata vredna. Bodisi, ker je bil nasprotnik izredno soliden, pa tudi, ker jé vsaka točka osvojena na tujem res dragocena. Dovolj je namreč, da pomislimo, kako je tržaška ekipa pred dvema tednoma »sramotno« izgubila v Empoiiju, ne da bi se sploh borila. Tokrat pa je bilo povsem drugače. Na igrišče je stopila zelo samoza- , vestna Triestina, M je na vsak napad odgovarjala z ustreznim protinapadom, pa čeprav ni v ekipi še vse delovalo, kot bi moralo. Po dolgem času sta na igrišče stopila Salvadè, ki pa se ni izkazal, kar je povsem razumljivo, in Romano, ki pa je dal svoj pečat igri na sredini igrišča. Svoj presenetljivi doprinos pa je dal predvsem mladi Orlando, ki je igral samozavestno in izredno borbeno, tako da si je menda zaslužil majico standardnega igralca. Dobro je še zaigral Braghin in v napadu končno De Falco in že običajni lachini. Po zaključku tekme je bil trener Ferrari in sploh vsi tržaški igralci zelo zadovoljni. Složni so si v mnenju, da se je njihova dolga kriza zaključila in da se njihovo prvenstvo pravzaprav komaj sedaj začne. Prihodnjo nedeljo bodo namreč igrali doma proti Brescii, ki se skupno s Ce-seno nahaja na drugem mestu lestvice z dvema točkama naskoka nad tržaškim moštvom. V primeru zmage bi bila Triestina res v ugodnem po- Francesco Romano (Triestina) ložaju za nadaljnjo borbo za prestop v najvišjo italijansko nogometno ligo. IZIDI 15. KOLA: Arezzo - Palermo 0:0; Bologna - Cagliari 0:1; Brescia -Cesena 2:1; Campobasso - Catanzaro 1:0; Catania - Genoa 3:2; Empoli -Ascoli 1:1; Lazio - Pescara 2:1; Monza - Cremonese 1:1; Sambenedette-se - Triestina 0:0; Vicenza - Perugia 1:0. LESTVICA; Ascoli 21, Cesena in Brescia 18, Lazio 17, Vicenza, Bologna, Triestina, Sambenedettese in Empoli 16, Genoa in Catanzaro 15, Cremonese in Catania 14, Palermo, Pescara, Campobasso in Perugia 13, Arezzo, Monza in Cagliari 12. PRIHODNJE KOLO: (22. 12.): A-scoli - Bologna; Cagliari - Arezzo; Catanzaro - Vicenza; Cesena - Sambenedettese; Cremonese - Lazio; Genoa - Monza; Palermo - Campobasso; Perugia - Empoli; Pescara - Catania; Triestina - Brescia. NOGOMET: meddeželna liga Arnautovič »pokopal« goriško enajsterico Passirio — Gorizia 1:0 (0:0) GORIZIA: Ermacora, Patatti, Rugo (od 82’ Veneziano), Bertolutti, Macuglia, Gruzzolo, Voljč, Giacomet-ti, Dreolini, Brugnolo, Grop. MERAN — Goriška enajsterica je v 13. kolu meddeželnega prvenstva ostala praznih rok v Meranu. Izgubila je proti moštvu Passiria in odločilni zadetek je za domače v drugem polčasu dosegel Jugoslovan Arnautovič, ki pa si je v tej akciji pomagal z roko. LESTVICA Bassano, Valdagno, Paluani in Pe-scatina 18; Opitergina in Tombolo 16; Fontanafredda 15; Benacense 14; Cittadella 13; Gorizia, Passirio in Vittorio Veneto 11 ; Manzanese in Conegliano 10; Rovereto 5; Trivigna-no 4. Goričani bodo v prihodnjem kolu igrali doma proti vodilnemu Paluani ju. Italijanska košarka: po zmagi nad Mulatom Stefanel lahko še upa na obstanek Boks: v soboto v Pesaru Kačar za svetovni naslov Stefanel - Mulat 76:67 (41:37) STEFANEL : Francescatto 11 (2:2), Bobicchio, Colmani, Riva 11 (3:4), Vitez 8, Bertolotti 11 (0:1), Shelton 20 (2:2), Coleman 15 (3:4), Lucanto-ni, Ruaro. MULAT: Lottici 2, Mottini 10 (1:1), Sbaragli, Masolo, Fuss 8 (4:4), Cordella 11, Gelsomini 11 (1:2), Scogna-miglio, Me Dowell 9 (3:8), Jones 16. SODNIKA: Butti iz Milana in Zep-pilli iz Roseta; PM: Stefanel 10:14, Mulat 9:15; 3 TOČKE: Francescatto, Bertolotti, Mottini, Cordella; PON: nihče. Stefanel je po osmih zaporednih porazih končno spet prišel do zmage na račun neposrednega tekmeca za obstanek v ligi, ekipo Mulat iz Neaplja. Resnici na ljubo bi si po igri, ki sta jo ekipi pokazali v nedeljo, niti Mulat niti Stefanel zaslužila, da ostaneta v A-l ligi. Neapeljčani še zdaleč niso podobni tistim igralcem, ki so lani avtoritarno zmagali v Trstu in s svojo igro presenetili vse izvedence. Stefanel pa ni prikazal nikakršne skupinske igre, saj so koše v glavnem dosegali posamezniki z individualnimi akcijami. Edine poztiivne note zadevajo Colemana, ki je tokrat pokazal malenkosten napredek (a samo v drugem polčasu), in Rivo ter Bertolottija, ki sta zanesljivo zaigrala v napadu. Boris Vitez je bil uspešen v prvem Polčasu (4:5 pri metu za 2 točki), v drugem delu pa ga je Puglisi po dveh napakah poklical na klop in ga ni več poslal na igrišče. (Marko Oblak) IZIDI 12. KOLA: Bertoni - Benetton 105:84; Mobilgirgi - Scavolini 92:89 ; Di Varese - Riunite 71:69; Granaro-lo - Silverstone 96:83; Opel - Simac 91:96; Pali. Livorno - Arexons 78:83; Marr - Bancoroma 91:74; Stefanel -Mulat 76:67. LESTVICA: Simac 22, Arexons 20, Granarolo, Bertoni in Mobilgirgi 16, Di Varese 14, Scavolina, Marr, Riunite in Bancoroma 12, Pali. Livorno in Silverstone 8, Opel, Mulat, Benetton in Stefanel 6 točk. PRIHODNJE KOLO (22. 12.): Simac - Marr; Scavolini - Borioni; Ban- coroma - Benetton; Arexons - Granarolo; Silverstone - Mobilgirgi; Mulat - Di Varese; Riunite - Opel; Stefanel - Pali. Livorno. A-2 LIGA Fabriano - Segafredo 86:77 (47:33) FABRIANO: Giumbini 6, Geddy 12, Beneyelli 4, Boni 20, Crow 29, Serva-dio 12, De Piccoli, Cacciatore, Sala, Sagrati. SEGAFREDO: Biaggi 3, Marušič 4, Sfiligoi 10, Ardessi 16, Jackson 23, Stramaglia 2, Bullara 2, Vroman 17; Gregorig Borsi. IZIDI 12. KOLA: Fantoni - Jolly-colombani 91:97; Fabriano - Segafre- Scoglietto - Kontovel Electronic Shop 93:89 (40:28, 81:81) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Grilanc 17, Vremec 18, Štoka 17, Ko-janec 15, Lisjak 4, Čuk 8, Starc 11, Sedmak, Gruden. Po dobrem začetku (v 8’ so naši vodili s 13:12) so Kontovelci popustili in Scoglietto je z delnim izidom 9:0 povedel, da bi v 19’ že vodil z 38:22. V drugem polčasu so naši košarkarji z dobro igro izid izenačili in odtlej se je bil oster boj za vsako točko. 30” pred koncem srečanja so naši vodili za 4 točke, da bi nato neverjetno napravili nekaj napak in domači-in so z agresivno obrambo prisilili Kontovelce na podaljšek. Tedaj je Grilanc napravil 5. osebno napako, naša ekipa je ostala brez dirigenta (Ban je poškodovan, Ušaj pa je zbolel) in poraz je bil neizbežen. D. STARC do 86:77; Giorno - Cortan 109:101; (po podaljških); Sangiorgese - Liberti 78:79; Mister Day - Rivestoni 90:85; Fermi - Ippodromi 91:85; Annabella - Yoga 84:85; Filanto - Pep-per 79:77. LESTVICA: Cortan 20, Yoga, Filanto in Fantoni 16, Giorno, Sangiorgese, Fabriano in Ippodromi 14, Pep-per in Segafredo 12, Annabella, Mister Day, Jollycolombani in Rivestoni 8, Liberti in Fermi 6 točk. PRIHODNJE KOLO (22. 12.): Cortan - Segafredo; Yoga - Giorno; Fan-toni - Filanto; Jollycolombani - M. Day; Ippodromi - Sangiorgese; Rivestoni - Annabella; Pepper - Fermi; Liberti - Fabriano. LESTVICA Alabarda 8 8 0 756:652 16 Libertas 8 6 2 661:595 12 Fruttetna 8 6 2 690:627 12 Scoglietto 8 6 2 641:594 12 Intermuggia 5 5 3 654:657 10 Kontovel El.S. 8 4 4 645:626 8 Bor Radenska 8 3 5 669:690 6 Santos 8 3 5 612:652 6 Lav. Porto 8 3 5 588:641 6 Ferroviario 8 2 6 610:649 4 Saba 8 1 7 602:670 2 Breg Adriatherm 8 1 7 537:614 2 PESARO — Olimpijski boksarski prvak, Jugoslovan Slobodan Kačar, ki je prestopil med profesionalce, se bo v soboto v Pesaru pomeril za svetovni naslov v srednjetežki kategoriji (verzija IBF). Njegov nasprotnik bo Američan Eddie Mustafa Mohamed, bivši prvak v tej kategoriji, ki med včerajšnjo predstavitvijo srečanja ni skrival prepričanja, da bo naslov spet njegov. Mustafa Mohamed, ki je doslej kar 38 srečanj končal predčasno, je svoj edini poraz doživel proti Leonu Spinksu. Izkušenosti mu torej ne manjka, vendar ne gre pozabiti, da ima 33 let. Kačar, ki se doslej še ni pomeril na razdalji 15 krogov, je zelo mimo dejal, da je vsak rezultat mogoč, saj se je IZIDI 8. KOLA Breg Adriatherm - Alabarda 76:84 Santos - Intermuggia 93:101 Libertas - Bor Radenska 101:86 Ferroviario - Lav. Porto 71:77 Fruttetna - Saba 93:62 Scoglietto - Kontovel El.S. 93:89 PRIHODNJE KOLO (21. in 22. 12.) Intermuggia - Breg Adriatherm: A-labarda - Fruttetna; Saba - Scoglietto; Bor Radenska - Ferroviario; Kontovel Electronic Shop - Libertas; Lavoratori del Porto - Santos. odlično pripravil. Kačarjev manager, sloviti Angelo Dundee, pa je uverjen v uspeh svojega varovanca. Odbojkarski evropski pokali Italijani uspešni Konec minulega tedna so bila znova na sporedu odbojkarska evropska pokalna tekmovanja, zato sta bili prvenstvi A-l in A-2 lige prekinjem. V pokalu prvakov je bolonjski Tartarini tudi v povratnem srečanju, tokrat s 3:1, sredi Zagreba premagal Mladost v sicer zelo izenačenem setu in tako že v prvem kolu izločil lanske finaliste. Tudi ostale italijanske ekipe so se zelo dobro odrezale. Ravno tako v pokalu prvakov je Stantal iz Parme s 3:0 premagal Hamburger in se uvrstil v polfinale. V nadaljnje kolo sta se uvrstila tudi Panini (pokal pokalnih prvakov) Bistefani in Kutiba (zvezni pokal). Od jugoslovanskih ekip treba omeniti poraz prvakinj mariborske Paloma Branik. »Marsovke« moskovskega CSKA so jih tudi v Mariboru premagale s 3:0. Evropski pokal v plavanju DEN BOSCH — Na evropskem pokalu v plavanju so v ženski konkurenci prednjačile Vzhodne Nemke, ki so v nedeljo zmagale v vseh disciplinah. V boju moških pa je izstopal Vzhodni Nemec Dirk Richter, ki je na 100 m hrbtno zabeležil letošnji najboljši rezultat na svetu (54”20). Pravi junak Den Boscha pa je bil mladi, 16-letni Madžar Jozsef Szabo, ki je zmagal na 200 m prsno in je nato na 400 m mešano izboljšal letošnjo najboljšo znamko v Evropi (4’13”36), ki jo je prej imel Italijan Franceschi (4T6”94). Deseta zaporedna zmaga ljubljanskih košarkaric LJUBLJANA — Ljubljanske košarkarice Iskre Delte Ježice so v soboto premagale Voždovac z 82:63 in tako dosegle svojo deseto zaporedno zmago v prvi jugoslovanski ligi. Ljubljančanke so seveda prve na lestvici. STRELCI NAŠIH EKIP: Pregare (Bor Radenska) 189; Pieri (Bor Radenska) in Zobec (Breg Adriatherm) 125; Štoka (Kontovel Electronic Shop) 118; Mezzavilla (Breg Adriatherm) 109; Korošec (Bor Radenska) 108; Starc (Kontovel Electronic Shop) 98; Čuk (Kontovel Electronic Shop) 91; Race (Breg Adriatherm) 90; Barut (Bor Radenska) 76. V košarkarskem promocijskem prvenstvu na Tržaškem »Play-off« se našim ekipam izmika Vsi trije naši predstavniki so ostali praznih rok TAKO V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU NA TRŽAŠKEM KOŠARKA: 1. jugoslovanska liga Premoč Gibone V prvi jugoslovanski košarkarki ligi Je nadaljuje zmagovita pot zagrebške Gibone, ki je v soboto odpravila doma še Šibenko in je tako kot edina Nepremagana na vrhu prvenstvene lestvice s štirimi točkami naskoka nad Zadrom, ki je v derbiju kola prema-gal Partizana. Zagrebčani, ki so uspešno startali tudi v finalnem delu pokala prvakov, v jugoslovanski ligi praktično nimajo e-Uakovrednih konkurentov. Slabše pa gre ljubljanski Smelt O-Jirnpijl ki je med tednom »zamenja-la« trenerja Drvariča s Sagadinom. Toda tudi to ni pomagalo in Ljubljan-cani so proti C. zvezdi v Beogradu 0stali praznih rok. Ljubljansko moštvo j® končno le »odštelo« kazen in bo od Prihodnjega kola zopet igralo pred domačim občinstvom. LESTVICA PO 10. KOLU Gibona Zagreb 20; Zadar 16; C. zvezda Beograd in Budućnost Titograd p: Bosna Sarajevo, Partizan Beograd 'J Šibenka Šibenik 10; Jugoplastika kplit 8; Borac čačak 6; Smelt Olim-Pjju 5; Sloga Kraljevo 4; Rabotnički Skopje 2. . V prihodnjem kolu bodo Ljubljan-Cahi igrali doma proti Bosni. Novincem v ligi ni lahko Bregovi košarkarji so novinci v promocijskem prvenstvu. Doslej so izbojevali le eno zmago, tako da njihova pot v tem prvenstvu gotovo ni lahka. Na stiki: skok za odbito žogo med tekmo Fruttetna - Breg Adriatherm V promocijskem prvenstvu na Goriškem Domovci sedaj na boljšem Domovci so v soboto končno zopet slavili zmago. Premagali so na domačih tleh močno peterko Corridoni-ja, mlado in bojevito moštvo', ki ima nekaj res obetavnih igralcev. Srečanje je bilo vseskozi napeto, saj sta se ekipi izmenjavali v vodstvu vse do poslednjih minut igre. Belordeči so tokrat zaigrali res dobro. V obrambi so se požrtvovalno borili za vsako odbito žogo, to pa se jim je obrestovalo pri metanju na nasprotnikov koš. V sedemnajsti minuti drugega polčasa so gostje še vodili s točko prednosti (57:58), toda v nadaljevanju so se Gojkovičevi varovanci razigrali in so tako z delnim izidom 12:0 zasluženo zmagali. Dobro sta to-brat igrala Kristjančič in Uršič, v ključnih minutah pa je bil gotovo najboljši na igrišču mladi Orzan. S to zmago so se domovci povzpeli neko-liko višje na skupni lestvici, že v prihodnjem in zadnjem letošnjem kolu pa bodo imeli domovci lepo priložnost doseči novi par prvenstvenih točk. V ostalih srečanjih petega kola je pri- šlo do velikega presenečenja, saj je vodeči Pom iz Tržiča na domačih tleh nepričakovano izgubil proti presenetljivi Albi Mobilcasi iz Krmina. Ta poraz bo gotovo oživel nadaljevanje prvenstva, kajti Pom je veljal za nespornega favorita. IZIDI PETEGA KOLA: Dom - Cor-ridoni 69:58; Edera - Virtus Julia Auto 80:75; Petrolifera Goriziana - Grado 111:94; Pom - Alba Mobilcasa 79:80; Polisontina - Ardita 61:82. LESTVICA: Pom in Ardita 8, Petrolifera Goriziana, Alba Mobilcasa 6, Dom, Virtus Julia Auto, Corridoni, Grado in Edera 4, Polisontina 2. DOMOVI STRELCI: Uršič 62, Co-retti 58, M. Dornik 57, Kristjančič 49, Cej 41, Orzan 21, Golob 20, Ziani 15, U. Dornik in Corsi 12. PRIHODNJE KOLO: Virtus Julia Auto - Petrolifera Goriziana, Ardita - Alba Mobilcasa, Dom - Edera (21. 12. v Kulturnem domu v Gorici s pričetkom ob 20. uri), Corridoni -Pom, Grado - Polisontina (M. Čubej) Po nepričakovanem porazu v San Giustini in Colle V deželnih odbojkarskih prvenstvih Meblo: popustiti prepovedano! Pordenone, Nervosa in Conegliano, zlasti pa prvi dve ekipi, so že začele odločilni beg za sprint na ciljni ravnini A-2 lige, glavnina drugoligaških ekip pa je ostala brez močnega kapetana, ki bi znal ta napad zajeziti. Meblu je na najbolj blagem griču Veneta v San Giustini in Colle nepričakovano zmanjkalo sape in čedalje težje je verjeti, da mu bo uspelo dohiteti skupino ubeglih. Padec na igrišču zadnjeuvrščenega Fratteja, 48 ur po grenkem porazu. IZIDI 6. KOLA Fratte - MEBLO 3:1 (15:12, 15:7, 13:15, 15:8); Volpe Fiesso - Fiamma Vicenza 3:0 (15:5, 15:13, 15:8); OMA Armes - Tregarofani Padova 3:2 15:11, 8:15, 15:11, 12:15, 15:13): Spinea - Mobilcatalogo Pordenone 0:3 (7:15, 6:15, 9:15), Nervesa - Volley Conegliano 3:0 (16:14, 15:5, 15:9); Pu-tinati Ferrara - Mogliano Veneto 3:1 (16:14, 15:12, 6:15, 15:8). PRIHODNJE KOLO (21.12.) Fratte - Volpe Fiesso; Mobilcatalogo Pordenone . Tregarofani Padova; Fiamma Vicenza - Nervesa; Moglia- ko razumna analiza zamenja trenutno malodušje, potrebuje še nekaj besed. Šlo je za res nesrečno gostovanje. Naše igralke so na začetku morda podzavestno podcenjevale nasprotnice in dokaj nerodno izgubile uvodni set. Tudi drugega niso pričele najbolje, nato pa je prišlo- še do začasne izključitve Markovičeve, tako da je Meblo, ne da bi se tega skoraj zavedel, že zgubljal z 2:0 tekmo, ki bi jo bil moral zmagati brez izgubljenega niza. Tretji set so naše igralke no Veneto - Spinea; MEBLO - Patinati Ferrara; Volley Conegliano - OMA Armes Trst. Pordenone LESTVICA 6 6 0 18:1 283:147 12 Nervesa 6 5 1 16:6 298:238 10 Conegliano 6 5 1 15:7 287:229 10 Tregarofani 6 3 3 14:10 305:258 6 MEBLO 6 3 3 13:10 306:256 6 Volpe Fiesso 6 3 3 10:10 233:219 6 OMA Armes 6 2 4 9:14 238:307 4 Ferrara 6 2 4 8:14 223:302 4 Spinea 6 2 4 9:16 276:329 4 Mogliano 6 2 4 7:15 238:266 i 4 Vicenza 6 2 4 6:13 183:248 4 Fratte 6 1 5 6:16 219:289 2 začele zelo poletno in ga kljub tesnemu izidu razmeroma zlahka zmagale (stalno so bile v vodstvu), v četrtem nizu pa so že vodile s 7:0 in vse je kazalo, da bomo priča preobratu. Tedaj je nastopila tema in domačinke so z delnim izidom 15:1 o-svojile zanje dragoceni točki. Človek se upravičeno sprašuje, kako je mogoče, da so naša dekleta izgubila to tekmo. Ekipa, ki suvereno zmaga na težkem igrišču v Fiessu, ki nudi odličen odpor res močni Ner-vesi, ki v pokalnem nastopu nonšalantno odpravi Mogliano, se pravi nedvomno boljšo ekipo od Fratteja, ne more izgubiti proti objektivno šibkejšemu nasprotniku, a vendar se je to zgodilo. Toda, prav zaradi dose-danjih dosežkov Mebla, najbrž ne gre sedaj potegniti prenagljenih zaključkov ali kogarkoli postavljati na zatožno klop. Povsem na dlani je, da gre ambicije po najvišjih uvrstitvah arhivirati, četrto mesto, ki ga je napovedal trener Drasič ostaja nedvomno bolj realen cilj, ki ga bo treba doseči z veliko mero skromnosti in požrtvovalnosti ob nezmanjšanem navdušenju pri delu na treningih. Nujno je strniti vrste, ne popustiti, ne zmetati v koš vsega, kar je bilo doslej storjenega. -Skušnjava po spremembah je pri razmeroma mladi ekipi, kakršna je Meblo, najbrž velika, toda dobro je treba pretehtati, ali je za to res že nastopil čas, kajti, da-siravno skrbi ni, položaj na lestvici ne dppušča improvizacij. LESTVICA UČINKOVITOSTI: Markovič 40; Maver 36; Kralj 32; Klem-še 29; Žerjal 28; Mira Grgič 11, Neva Grgič 9, Garbini in Foraus 3. (Upoštevajo se točke, ki jih igralka doseže s servisom, blokom in napadom). TAKO V DRUGI ŽENSKI ITALIJANSKI LIGI V moškem namiznoteniškem prvenstvu C lige Zelo pomembna zmaga Krasovih fantov Kras Globtrade - La rotonda club A Ferrara 5:0 Štoka - Fagioli 2:0 (24:22), 21:18); Derganc - Mugellini 2:0 (21:16, 21:14); Bole - Romagnoli 2:1 (21:23, 24:22), 21:18); Derganc - Fagioli 2:0 (21:19, 23:16); Štoka - Romagnoli 2:1 (21:15, 20:22, 23:21). V doslej najvažnejšem srečanju niso »rdeče-beli« odpovedali, nasprotno, za vedali so se, da je zanje zmaga ne-obhodno potrebna in z zbrano igro niso dopustili nasprotniku niti enega delnega uspeha. Kraševci se lahko ponašajo tudi z rekordom, saj je bil to prvi 5:0 v dosedanjih 28 srečanjih v letošnjem tretjeligaškera prvenstvu. Vsekakor naloga domačinov ni bila tako lahka, kot bi lahko sklepali po rezultatu. Vsa srečanja so se zaključila z minimalno prednostjo enega ali drugega igralca in kar 5 setov se je končalo na razliko. Derganc in tovariši so tokrat storili zelo malo napak in upajmo, da je bil to povod, da bodo v kratkem preboleli krizo, v katero so zašli pred nekaj tedni. (Z. S.) ŽENSKA C LIGA Dom — Karneid 5:0 Lutman - Nardin 2:0 (21:14, 21:16); Fabbro - MichieUi 2:0 (21:17, 24:22); Vodopivec - Tommasi 2:0 (21:5; 21:10); Lutman - Michielli 2:0 (21:13, 23:12); Vodopivec - Nardin 2:0 21:11, 21:8). Domovke so uspešno končale prvi del prvenstva z lahko zmago proti skromnemu Kameidu. V srečanju, ki je trajalo le dobro uro, so se nas- protnice proslavile predvsem z nešportnim obnašanjem skozi vso tekmo. Na koncu pa so se celo spravile nad sodnika, češ da jih je oškodoval. Vsekakor so s to zmago goriška dekleta ohranila prvo mesto na lestvici, kar je prav gotovo spodbudno pred prihodnjimi zahtevnejšimi nastopi, ki jih bodo čakali v povratnem delu. (MAL) Cassa Rurale Vilazzano - Kras Globetrade 0:5 Anesi - Škrk 0:2 (7:21, 9:21); Delu-gan - Guštin 1:2 (17:21, 22:20, 13:21); Todesco - Purič 0:2 (7:21, 12:21); Delugan -, Škrk 0:2 (14:21, 12:21); Anesi - Guštin 0:2 (11:21, 12:21). Krasove igralke so po pričakovanju iztržile novi par točk v zadnjem letošnjem gostovanju pri nedoraslem Villazzanu. V Trento so odpotovale prepričane v lastno zmago, saj so po dosedanjih rezultatih sodeč, vedele, da jim nasprotnice ne bodo mogle povzročati . nikakršnih težav. To se je tudi v resnici zgodilo, saj so domačinkam prepustile le set, ko je Gušti-nova v drugem setu klonila proti najboljši, ali bolje rečeno, najmanj slabi domači igralki Deluganovi. Prvenstvo bo sedaj zaradi praznikov prekinjeno do 4. januarja prihodnjega leta, ko bo na sporedu prvo povratno kolo, v katerem bodo Kraševke gostovale pri nevarnem tekmecu Recoaru iz Bočna. (S. Z.) PROMOCIJSKO PRVENSTVO Kras Globtrade - Fani Olimpia 0:5 Škrk - Dodini 0:2 (8:21, 9:21); Daljah - Norritto 0:2 (20:22, 16:21); Le- giša - Hauzer 0:2 (20:22, 7:21); Do-Ijak - Dodini 0:2 (16:21, 7:21); Škrk -Hauzer 0:2 (8:21, 15:21). Kras ni proti Fani Ohmpia našel pravega orožja in je na koncu moral priznati premoč za razred močnejšega nasprotnika, ki spada (z GMT) v ožji krog favoritov za prestop v C ligo. Domačini so nastopili s spremenjeno postavo, saj sta prvič v letošnjem prvenstvu nastopila Škrk in Le-giša. Kraševcem ostaja le uteha, da sta Doljak in Legiša proti svojima nasprotnikoma uspela doseči kar 20 točk, več pa žal nista zmogla. (Z. S.) V KOŠARKARSKI TRIM LIGI Elektra nedorasla Elektra - Dom 69:90 (33:59) DOM: M. Dornik 6, Terčič 4, Ču-bej 2, Gej 10, Nanut 2, Orzan 14, Kristjančič 19, Ziani 5, Coretti 14, U. Dornik 14. FON: Gabrijelčič v 18. min. d.p. ON: Dom 7, Elektra 16. Domovci so v drugem, kolu novogoriške trim lige slavili visoko zmago proti skromni peterki Elektre iz Nove Gorice. Ekipi sta si bili enakovredni vse do desete minute prvega polčasa, nakar so belo - rdeči z delnim izidom 20:0 zapečatili izid srečanja. V drugem polčasu so domačini nekoliko zmanjšali zaostanek, to pa zato, ker so Gojkovičev! varovanci igrali popolnoma demotivirano. Dobro je tokrat zaigral Ugo Dornik, najboljši na igrišču pa je bil nedvomno Manfreda, ki je bil s 23. to-kami najboljši strelec srečanja. obvestila ATLETSKA ŠOLA AD BOR INCORDATA prireja v četrtek, 19. t. m., ob 17. uri na stadionu 1. maj v Trstu tekmovanje za svoje tečajnike. Obenem pa poziva vse mlade med 10. in 13. letom starosti vseh slovenskih šol naj se tudi sami priglasijo na to tekmovanje. ZSŠDI sporoča, da bo 28. t. m. v Tolminu slavnostna prireditev »NAŠ ŠPORTNIK ’85«, na kateri bodo, ob neposrednem poročanju Radia Trst A in Radia Koper, podelili priznanja najboljšim športnikom, trenerjem in odbornikom iz Primorske in našega zamejstva. ZSŠDI daje na razpolago avtobus za interesente in tiste, ki bi si radi prireditev ogledali. Za vse podrobnejše informacije sta na razpolago oba urada ZSŠDI v jutranjih urah. ZSŠDI obvešča, da odpade danes, 17. decembra, zaradi popravil v bazenu plavalni tečaj v Lipici. SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG prireja 12., 19. in 26. 1. 86 ter 2. 2. 86 avtobusne izlete v Sappado s smučarskimi tečaji. Informacije in vpisovanje vsak ponedeljek, sredo in petek od 20. do 21. ure na sedežu društva do 20. t. m. PRIMOTOR KLUB prireja silvestrovanje v restavraciji Veto na Opčinah. Rezervacije sprejemajo v gostilni Pavletič v Borštu. « ® Lucas ... ko je praktičnost v modi v Trstu pri R VGf0Qni pelletterie i\ ^ t Trg sv. Jakoba G «£ DNEVNE SOB KNJIŽNE OMA SEDEŽNE GARNITURE SPALNICE OTROŠKE SPALNICE KUHINJE STANOVANJA POHIŠTVO ZA OPREMO (040) 732677 Povsod jasnejša slika S sobotne tekme Kontovel Electronic Shop - Breg Agrar Pripravil G. FURLANIČ Peti prvenstveni obračun v deželnih odbojkarskih ligah je bil sila zanimiv. Našo odbojko sta popestrila še dva derbija. Končni izkupiček naših odbojkarjev in odbojkaric pa je bil dober. Vso pohvalo zaslužijo odbojkarji Bora JIK banke, ki so po 5. kolu še naprej kot edini neporaženi med 12 našimi sester kami. Borovci delijo prvo mesto v C-2 ligi s prvim favoritom CUS, ki je bržkone tudi najboljši v skupini, Grilanc in tovariši pa niso brez možnosti za osvojitev končnega 2. mesta na lestvici, ki še omogoča napredovanje v višjo ligo. Dilema glede drugega mesta bo rešena verjetno že v soboto, ko se srečata Inter 1904 in Bor JIK banka. Slovenski odbojkarji igrajo vse bolje, saj so Libertas iz Sacileja odpravih samo po treh setih igre in to je bila obenem tudi njiliova prva tako prepričljiva zmaga v letošnjem prvenstvu. Optimizem pri borovcih ni brez osnove, saj trener-igralec Grilanc nima več težav s poškodbami, kot v prejšnjih nastopih. Drugo prepričljivo zmago je izbojeval Val iz Štandreža, ki je to pot povsem nadigral Rozzol v gosteh. Za goriško Olympio Terpin pa je bil Inter 1904 premočen nasprotnik. Lestvica dobiva vse bolj realno podobo tako- na vrhu in še bolj prepričljivo na dnu, ker je skoraj že poznana trojka, ki bo nazadovala V ženski C-2 ligi je še neporažena Celima iz Maniaga. Drugo mesto si delita Bor Friulexport in Libertas iz Krmina. V tej skupini je lestvica nepopolna, ker še ni znan dokončen razplet glede tekme Sloga - Sovod-nje Centralsped in v vsakem kolu e-na ekipa počiva. O spornem slovem skem derbiju bo tekmovalna komisija odločala ta teden, ko bo dobila u-radni zapisnik glavnega sodnika, brez tega dokumenta ne more potegniti nobenega zaključka. Ob dobrem Boru Friulexport sta Sovodnje Centralsped in Sloga v skupini slabših nasprotnikov, saj imata samo 2 točki. Slovenski goriški derbi v D ligi se je končal po izenačenem boju v korist Vala. Odbojkarji iz Štandreža so tako pospravili drugi par točk, Naš prapor pa je bil doslej samo enkrat uspešen. Vrh lestvice je ostal nespremenjen, ker sta še naprej neporažena samo Libertas iz Turjaka in tržaški novinec Colori Sikkens, ki je v soboto počival. V ženski D ligi je Kontovel Electronic Shop v slovenskem derbiju na Proseku povsem zasluženo premagal Breg Agrar in je med našimi 4 šestericami tudi najbolje uvrščen. Ostah trije zastopniki — Breg Agrar, Dom Agorest in Sloga — pa imajo po 4 točke. Medtem ko je goriška ekipa v soboto izgubila, je Sloga zanesljivo premagala Intrepido. Kot izgleda pa bodo morale naše tri šesterke premagati tudi kakšnega tekmeca iz sredine lestvice, ker v srečanjih z Le Volpi in Intrepido bodo prav vsi u-spešni, saj kaže, da sta ti ekipi najmanj za razred slabši. V derbiju za vrh razpredelnice pa je Pieris nekoliko presenetljivo zlahka odpravil velikega tekmeca Canon iz Tržiča. MOŠKA C-2 LIGA IZIDI 5. KOLA CUS Trst - Vi vil 3:0, Olympia Terpin - Inter 1904 0:3, Bor JIK banka -Libertas Sacile 3:0, Volley Bali - Nuo- va Pallavolo 0:3, Rozzol (Maniago je počival). LESTVICA Val 0:3 CUS Trst 5 5 0 15:3 10 BOR JIK banka 5 5 0 15:3 10 Inter 1904 Trst 4 3 1 10:4 6 Val Štandrež 5 3 2 10:7 6 Rozzol Trst 4 2 2 8:9 4 Nuova Pali. 5 2 3 10:10 4 Olympia Terpin 5 2 3 9:10 4 Libertas Sacile 5 2 3 8:12 4 Volley Maniago 4 1 3 6:9 2 Vivil 4 0 4 2:12 0 Volley Bali Videm 4 0 4 2:12 0 PRIHODNJE KOLO (21. 12.) Val Štandrež - Volley Bali Mania-go, Nuova Pallavolo - Rozzol, Libertas Sacile - Volley Bali Videm, Inter 1904 - Bor JIK banka. (Počiva CUS Trst). ŽENSKA C-2 LIGA IZIDI 5. KOLA Killjoy Trst - Celima Maniago 0:3, Crisci Gorica - Colori Latisana se igra nocoj, Sovodnje Centralsped - Gorian Tržič 1:3, Libertas Krmin - Sloga 3:1, Virtus Vigonovo - Bor Friulexport 2:3, Ceramiche d’Arte - Fontanafredda 3:2 (Sangiorgina je počivala). LESTVICA Celinia Maniago 4 4 0 12:4 8 Bor Friulexport 5 4 1 12:7 8 Libertas Krmin 5 4 1 12:7 8 Sangiorgina 4 3 1 11:5 6 Gorian Tržič 5 3 2 12:8 6 Colori Latisana 4 2 2 8:4 4 Pastificio Cresci 4 2 2 8:6 4 Virtus Vigonovo 4 2 2 8:8 4 Sovodnje Central. 4 1 3 6:9 2 Ceramiche d’Arte 4 1 3 6:11 2 Sloga 4 1 3 4:11 2 Fontanafredda 5 1 4 6:13 2 Killjoy Trst PRIHODNJE KOLO5« 4 21. 3:15 12.) 0 Fontanafredda - Sangiorgina, Bor Friulexport - Ceramiche d’Arte, Sloga - Virtus Vigonovo, Gorian Tržič -Libertas Krmin, Colori Latisana - Sovodnje Centralsped, Celima Maniago -Pastificio Crisci Gorica. (Počiva Kill-joy Trst). MOŠKA D LIGA IZIDI 5. KOLA Julia Auto Tomana - Katalan Trst 1:3, Pastificio Crisci Gorica - Libertas Turjak 1:3, Pallavolo Mossa - Fin-cantieri Tržič 2:3, Naš prapor - Val Štandrež 2:3, Pallavolo Grado - CG San Sergio Trst 1:3. (Počival je Cern tro Colori Sikkens). LESTVICA Libertas Turjak 5 5 0 15:3 10 Colori Sikkens 4 4 0 12:3 8 Katalan Trst 5 3 2 12:8 6 Pallavolo Mossa 5 3 2 11:8 6 San Sergio Trst 4 2 2 8:8 4 Val Štandrež 4 2 2 7:10 4 Julia Torriana 5 2 3 8:9 4 Fincantieri Tržič 5 2 3 7:13 4 Naš prapor 4 1 3 6:11 2 Pastificio Crisci 5 1 4 9:13 2 Pallavolo Grado 4 0 PRIHODNJE KOLO ( 4 :2i. 3:12 12.) 0 Val Štandrež - San Sergio, Colori Sikkens - Naš prapor, Libertas Turjak - Pallavolo Mossa, Katalan Trst -Pastificio Crisci, Julia Auto Tomana - Pallavolo Grado. (Počiva Fincanr tieri Tržič). ŽENSKA D LIGA IZIDI 5. KOLA Nuova Pallavolo Trst - Dom Agorest 3:1, Kontovel Electronic shop -Breg Agrar 3:1, Sloga - Intrepida 3:0, Pieris - Canon Tržič 3:0, Le Volpi -Corridoni 1:3. (CUS Trst je počival)- Pieris Canon Tršič CUS Trst Corridoni Kontovel El. shop Nuova Pali. Trst Breg Agrar Dom Agorest Sloga Le Volpi Intrepida 12:1 8 541 12:5 8 4 3 1 10:5 6 5 3 2 11:8 6 532 11:11 6 5 2 3 9:10 4 4 2 2 8:9 4 4 2 2 7:9 4 523 7:11 4 4 0 4 3:12 0 5 0 5 6:15 0 PRIHODNJE KOL O (21. 12.) LESTVICA 4 4 0 Corridoni - CUS Trst, Canon Tržič -Le Voilpi Trst, Intrepida - Pieris. Breg Agrar - Sloga, Dom Agorest -Kontovel Electronic shop. (Počiva Nuova Pallavolo). V skladu z zamejsko odbojkarsko politiko je športna družina Ušaj - Legiša povila mlado odbojkarico VLASTO Odbor in ekipa Mebla jima čestita, mali Vlasti pa želita obilo sreče. Smučanje: zenski slalom za SP Bonfinijeva odlična tretja Smučanje: v moškem veleslalomu za SP Stenmark spet najboljši LA VILLA — Za nekatere odpisani Stenmark je spet zablestel kot v svojih najboljših časih. Daleč najuspešnejši tekmovalec v zgodovini svetovnega pokala v alpskem smučanju je namreč po enem letu in pol znova stopil na najvišjo stopnico zmagovalnega odra in obenem dosegel svojo toliko pričakovano osemdeseto zmago. Veliki švedski as si je prvo mesto priboril z odlično drugo vožnjo, v kateri ni naredil najmanjše napake, medtem ko je bil po prvem spustu četrti. Slavili so tudi Italijani s tretjim mestom Erlacherja, nič manj zadovoljni pa niso bili niti v jugoslovanskem taboru, saj se je Petrovič u-vrstil na četrto mesto, potem ko je v drugi vožnji dosegel drugi najboljši čas. Tekmovalci so se včeraj že preselili v Madonno di Campiglio, kjer bo danes slalom, nakar bodo šli v Kranjsko goro, kjer bo v petek veleslalom in v soboto slalom. VRSTNI RED: 1. Stenmark (Šve.) 2’38”95; 2. Strolz (Avs.) 2’39'’37; 3. Erlacher (It.) 2’39”90; 4. Petrovič (Jug.) 2’40"15; 5. Gaspoz (Švi.) 2’ 40” 88; 6. Girardelli (Luks.) 2’41”02; 7. Pramotton (It.) 2’41”09; 8. Tonaz-Zi (It.) 2’41”55; 9. Križaj (Jug) 2’41” 98; 10. Sundquist (Šve.) 2’42”O0; 11. Gaidet (Fr.) 2’42”17; 12. Piccard (Fr.) 2’42”27; 13. Gruber (Avs.) in Giorgi (It.) 2’42”40; 15. Shaw (ZDA) 2’42”48. KOMBINACIJA (smuk Groden in veleslalom La Villa): 1. Girardelli (Luks.) 35,90; 2. Henning (Šve.) 39,50; 3. Zurbriggen (Švi.) 47,80; 4. Stock (Avs.) 49,82 ; 5. Heinzer (Švi.) 56,69. VRSTNI RED ZA SP; 1. Miiller (švi.) 70; 2. Girardelli (Luks.) 68; 3. Wirnsberger (Avs.) 65; 4. Alpiger (Švi.) 55; 5. Petrovič (Jug.) 37; 6. Mair (It.) 36; 7. Stenmark (Šve.) 35; 8. Stock (Avs.) 31; 9. Hoflehner (Avs.) 30; 10. Henning (Šve.) 29; 11. Križaj (Jug.) 27; 12. Piccard (Fr.) in Heinzer (Švi.) 26; 14. Wasmaier (ZRN) 25; 15. Erlacher (It.) 23. SAVOGNIN — V drugem ženskem slalomu letošnjega svetovnega pokala so Švicarke dosegle popolno zmagoslavje, saj so z Eriko Hess in Ga-dientovo osvojile prvo in drugo mesto, odlično pa so se odrezale tudi Italijanke; Bonfinijeva je namreč presenetljivo osvojila tretje mesto. Izvrstne so bile tudi Jugoslovanke z Matejo Svet na čelu: Svetova je na končni lestvici zasedla 9. mesto. VRSTNI RED: 1. E. Hess (Švi.) 1’42"89; 2. Gadient (Švi.) 2'W'36; 3. Bon fini (It.) 1’43”37; 4. Schneider (Švi.) 1’43”51; 5. Pelen (Fr.) 1’43”59; 6. McKinney (ZDA) 1’44”08; 7. Beer (Avs.) 1’44”31; 8. Barbier (Fr.) 1’ 44”80; 9. Svet (Jug.) 1’44”87; 10. Eder (Avs.) 1’44”99; 11. Frigo (It.) 1’45”96; 12. Von Griimngen (Švi.) 1’ 46”60; 13. Gapp (Avs.) r46”62; 14. Dežman (Jug.) 1’47”23; 15. Marcian-di (It.) 1’47”40. SKUPNA LESTVICA ZA SP: 1. Hess (Švi.) 81; 2. Gerg (ZRN) 60; 3. Walliser (Švi.) 50; 4. Kiehl (ZRN) in Graham (Kan.) 45; 5. Schneider (Švi.) in Oertli (Švi.) 38; 14. Svet (Jug.) 22. 15. Bonfini (It.) 20. Tekmovanje žensk za svetovni pokal bo konec tedna v Hausu pri Schladmingu. Primož Ulaga še naprej v vodstvu LAKE PLACID — V nadaljevanju ameriško - kanadske skakalne turneje za svetovni pokal je na ameriških tleh Primož Ulaga jugoslovanskemu skakalnemu športu priboril še en imeniten uspeh: po zanesljivem vodstvu po prvi seriji, v drugi kot zadnji na zaletišču, sicer ni imel sreče z razmerami, a je vseeno pristal na drugem mestu in je še vedno zanesljivo v vodstvu v razvrstitvi za svetovni pokal. VRSTNI RED: Opaas (Nor.) 206,3 (109,5; 110,5); 2. Ulaga (Jug.) 202,8 (116,5; 101); 3. Ploc (ČSSR) 201,5 (108,5; 107). SVETOVNI POKAL - POSAMEZNO: 1. Ulaga (Jug.) 70; 2. Opaas (Nor.) 55; 3. Nykaenen (Fin.); EKIPNO: 1. Norveška 110; 2. Jugoslavija 81; 3. Finska 67; 4. Avstrija 63; 5. Kanada 25. Nogomet: v 2. amaterski nogometni ligi Vesna in Zarja še tik pod vrhom Jutri AH Star Game RIM — V Rimu bo jutri tradicionalno srečanje »Ali Star Game«, v katerem merijo moči najboljši tuji košarkarji A-l in A-2 lige, ki nastopajo v Italiji. A-2 ligo bosta med drugim zastopala tudi Jackson (Se-gafredo) in Dalipagič (Giorno). Žrebanje bo v Frankfurtu FRANKFURT — Žrebanje za evropsko nogometno prvenstvo Leta 1988 bo 14. februarja 1986 v Frankfurtu. Kvalifikacije se bodo pričele septembra prihodnjega leta. Finalni del je predviden od 10. do 25. junija 1988. Žrebanje za četrtfinale evropskega mladinskega nogometnega prvenstva, v katerega so se uvrstile Italija, Francija, Švedska, Poljska, Anglija, Madžarska, Danska in Španija, pa bo januarja 1986 v Ziirichu. Aretirali Radiceja MILAN — Zaradi prepovedanega iznosa valute so včeraj aretirali Fausta Radiceja, bivšega člana italijanske smučarske reprezentance. Pri Pregledu na letališču Lanate so mu finančni stražniki našli nekaj desetin milijonov lir. Mladost — Fossalon 1:1 (0:0) STRELEC za Mladost: Lavrenčič v 80 min. MLADOST: Zanier, Lakovič, Pahor, Gergolet, David Devetak, Fran-dolič, Cianci, Sclausero, Delutti, Lav-renčič, Černič (Flavio Devetak). Kraševci so pred domačim občinstvom iztrgali nasprotnikom dragoceno točko, vsaj sodeč po tem, kako so se stvari zasukale. V prvem delu igre, ki se je zaključil brez gola, sta si ekipi bili enakovredni, čeprav io Mladost imela terensko premoč. V drugem polčasu so gostje takoj Povedli s pomočjo sodnika: žoga se je odbila od vratnice in nadaljevala Pot po beli črti. Sodnik pa je gostom dosodil zadetek, kar je seveda sprožilo veliko protestov s strani Kraševcev. Resnici na ljubo z našega po*-tožaja ni bilo videti, če je žoga šla čez belo črto ali ne in se vprašamo, kako je to videl sodnik, če je bil na sredini terena. Prednost gostov je sprožila precej nervoze med domačina igralci, ki so napravili tudi nekaj Vesna — Fogliano 2:1 (1:0) VESNA: Negrini, Tucci (v 85’ Sedmak), Pisani, N. Sedmak (v 85’ Flo-ridan), Penco, Pipan, R. Candotti, Potasso, Kostnapfel, F. Candotti, Picchieri. STRELCA za Vesno: v 7’ Pisani, v 88’ Penco. Vesna si je zmago priborila po zelo borbeni in napeti igri. Križani so od vsega začetka prevzeli pobudo in z nevarnimi akcijami spravljali v resne težave goste. Tako je Pisani že v 7’ povedel svoje moštvo v vodstvo. Gostje so se tedaj nepričakovano podali v napad in deloma zagospodarili predvsem na sredini. Na srečo je bila kriška obramba zelo stabilna. I-gra je bila dopadljiva, ker igralci res niso štedili s požrtvovalnostjo in voljo do zmage. Vsekakor kriška sredina ni pokazala vsega, kar zna. V drugem polčasu so gostje izenačili zgolj zaradi nepazljivosti doma- nešportnih potez. Domačim so masovno začeli oblegati nasprotnikova vrata, toda brez uspeha, dokler ni v 80. min. Lavrenčič z glavo zaključil precej zmedeno akcijo. Žogo je sicer s prsi ubranil nasprotni igralec, a je bil za belo črto. Tudi tokrat je sodnik dosodil gol, in sicer upravičeno, (zf) Torriana —- Juventina 1:0 JUVENTtNA: Di Dionisio1, Caiaz-zo, Travagin, Medeot, Costa, Tegas (Vitale), Del Negro, Scermino, Olivo, Lauri, Visintin. V Gradišču je štandreška Juventina doživela poraz, ki si ga ni zaslužila. Štandrežce je namreč z neodgovornimi posegi precej oškodoval sodnik, predvsem v drugem polčasu. Domačini so v začetku tekme igrali dokaj solidno in imeli rahlo terensko premoč. V nadaljevanju pa sta si bili ekipi enakovredni. Torriana je zmagoviti gol dosegla šele v zadnjih minutah prvega polčasa. V drugem delu srečanja so štan- čega branilca. Križanom pa je bil remi pretesen, podali so se v napad in se večkrat nevarno približali vratom. Spet pa smo bili priča neljubemu in skrajno nešportnemu dogodku, ko so brezobzirno zaustavili Nika Sedmaka. Zaradi močnega udarca v glavo je zgledalo precej hudo, a na srečo se je dobro izteklo. Dve minuti pred koncem je požrtvovalnost celotne ekipe poplačal Penco, ki je z natančnim strelom Vesni zagotovil zmago. (A.K.) Zarja — Domio 1:0 (1:0) STRELEC: Sulčič v 21’ ZARJA: Del Bello, Grgič, Tognet-ti, Franco, Barelli, Sossi (v 75’ Terčon), Fonda, Bon, Pischianz, Sulčič, Kriszan (v 77’ Žagar). SODNIK: Blasizza iz Krmina Kljub zmagi se je morala Zarja zelo potruditi, da je zaustavila razigrane goste, ki so zadnji na lestvici. Domio je prišel v Bazovico s trdnim drežci s hitro igro hoteli nadoknaditi zaostanek. Zaradi odločilnih posegov sodnika pa jim to ni uspelo, še posebno 2 minuti pred koncem srečanja. Skupina 1 IZIDI 12. KOLA Fincantieri - Poggio 1:1 Mladost - Fossalon 1:1 Azzurra - Piedimonte 1:1 Sagrado - Sovodnje 1:0 Torriana - Juventina 1:0 Medea - Romana 3:0 Staranzano - S. Lorenzo 0:0 LESTVICA Torriana 18, S. Lorenzo 17, Staran-zano 16, Poggio in Sagrado 15, Fin-cantieri, Fossalon in Medea 13, So-vodnje 12, Juventina in Mladost 11, Piedimonte 10, Romana in Azzurra 2. PRIHODNJE KOLO Fossalon - Poggio, Romana - Mladost, Piedimonte - Torriana, Sovod-nje - Medea, Juventina - Fincantieri, Staranzano - Sagrado, S. Lorenzo -Azzurra. namenom, da odnese vsaj točko in je žo od vsega začetka prevzel pobudo ter prisilil Bazovce, da so se zaprli v obrambo. Vendar so se zar-jani po začetnem presenečenju kmalu prebudili in po hitrih akcijah nekajkrat lepo streljali proti vratom gostov. Gol je padel v 21’ na nenavaden način: Sulčič je podal proti Grgiču, le-ta je nekoliko zamudil ter se v zadnjem trenutku »vrgel« za žogo, da bi jo potisnil v mrežo, toda mu ni uspelo. S tem pa je presenetil tudi vratarja, in žoga se je počasi zakotalila v mrežo. Po golu so vsi pričakovali reakcijo gostov, ki pa je ni bilo. V drugem polčasu je Domio zaigral na vse ali nič, toda domača obramba je ponovno pokazala vse svoje znanje. Le proti koncu tekme je z vključitvijo Terčona in Žagarja ponovno prešla v napad ter si ustvarila tudi nekaj lepih priložnosti. (Big) ko je povsem spregledal U-metrov-ko v korist gostov. Sagrado — Sovodnje 1:0 (1:0) SOVODNJE: S. Gergolet, R. Pete-jan, Vižintin, Marson, Bicciato, E. Pete jan, Sambo (M. Fajt), čevdek, E. Gergolet, Butkovič, A. Fajt. Po lepem uspehu v derbiju z Juventino je marsikdo upal v nov podvig belo-modrih, ki so tokrat gostovali v Zagraju. Na žalost se upanje ni uresničilo saj so domačini, čeprav z veliko težavo, premagali So-vodtujce. Vzroke poraza je vedno težko iskati, vendar tokrat brez dvoma lahko trdimo, da ima sodnik precej krivde za tak izid. Prevečkrat je namreč oškodoval slovensko enajsterico s povsem zgrešenimi posegi. Domačini so dali gol takoj v začetku tekme. Zatem so imeli še nekaj izrednih priložnosti, vendar jih niso znali izkoristiti. V nadaljevanju tekme pa so belo-modri imeli stalno terensko premoč, a rezultat je ostal nespremenjen. rezultati « 2. AMATERSKA LIGA Skupina F IZIDI 13. KOLA Arrigosport - Libertas 1:0 San Luigi - Opicina 1:3 Vesna - Fogliano 2:1 Zarja - Domio 1:0 Begliano - C.E. Prisco 0:0 Fortitudo - San Sergio 2:1 Isonzo - Muggesana 0:1 Vivai Busà - Stock 3:0 LESTVICA Fortitudo 13 7 4 2 16:10 18 Vesna 13 5 7 1 21:12 17 Zarja 13 8 1 4 14:11 17 Opicina 13 7 2 4 19:14 16 Muggesana 13 5 5 3 20:14 15 Vivai Busà 13 5 4 4 19:16 14 Fogliano 13 4 5 4 15:12 13 San Sergio 12 4 4 4 15:13 12 C. E. Prisco 12 4 4 4 11:9 12 Stock 13 4 4 5 13:16 12 Libertas 13 5 2 6 11:16 12 Isonzo 13 4 3 6 14:16 11 Begliano 13 2 7 4 11:15 11 Arrigosport 13 3 4 6 16:29 10 San Luigi 13 l 6 6 13:19 8 Domio 13 1 4 8 10:21 6 PRIHODNJE KOLO (22. 12.) Fogliano - San Luigi, C.E. Prisco -Fortitudo, Muggesana - Vesna, Liber-tas - Vivai Busà, Domio - Isonzo, O-picina - Zarja, San Sergio - Arrigo-sport, Stock - Begliano. 3. AMATERSKA LIGA Skupina M ZAOSTALA SREČANJA Primorje - Campanelle 0:1 Chiarbola - San Nazario 0:5 Gaja - San Marco 1:1 LESTVICA Kras 16, Primorec in Primorje 15, San Marco in San Nazario 13, Auri-sina 12, Campanelle 11, Breg in Gaja 10, Chiarbola 9, Union 6, CUS 2. PRIHODNJE KOLO (datum ni še določen) Primorec - Primorje, Breg - Chiar-bola, Union - CUS, Kras - Gaja, Campanelle - Aurisina, San Nazario - San Marco. Gimnastični odsek ŠZ Bor Jutri občni zbor Gimnastični odsek ŠZ Bor bo imel jutri ob 17. uri v Borovem športnem centru svoj redni občni zbor. Odborniki bodo {»ložili obračun svojega dveletnega delovanja, nato pa izvolili novi odbor. V nedeljskem kolu 3. amaterske nogometne lige na Goriškem NAŠIM ENAJSTERICAM TOKRAT NI ŠLO Romanišin oddal le štiri remije Remi Gaje, poraz Primorja Sinoči je v Trstu eden izmed najmočnejših šahistov na svetu, sovjetski velemojster Oleg Romanišin, odigral simultanko proti petindvajsetim nasprotnikom. Slednjo je organizirala organizacija »Italija - SZ«, bila pa je na sedežu Tržaškega šahovskega društva (Società Scacchistica Triestina). Romanišin je, kot rečeno, igral na 25 deskah. Osvojil je 21 partij, oddal pa le štiri remije. Remi so dosegli Fabio Mari, Dario Burattini, Livio Benci in Egon Pertot. Simultanki je sledilo številno občinstvo, ki je prav gotovo prišlo na svoj račun. Dodali bi še, da je Romanišin v nedeljo v Vidmu odigral drugo simultanko, tudi. na 25 deskah in prav tako oddal štiri remije, bil pa je tudi enkrat poražen. Na sliki: sovjetski velemojster O-leg Romanišin, ko je potegnil prvo potezo proti Egonu Pertotu, ki je nato iztržil remi. Gaja — S. Marco 1:1 (0:1) STRELEC za Gajo: Bačar v 90. min. GAJA: Zemanek, M. Grgič, W. Kalc, Stranščak (v 66’ Bačar), Gabrielli, M. Rismondo, Dubani (v 80’ Somma), B. Grgič, Alfieri, Pečar, Viviani. Gajevci so tokrat doma remizirali proti enakovrednemu nasprotniku iz Sesljana. Tekma je bila vseh 90 minut zelo nervozna, tako da je moral sodnik strogo ukrepati. Nasprotniki so sicer prvi povedli z lepim strelom napadalca Engleseja, ki je s kakih 25 metrov premagal Zemaneka. Odtlej so gajevei stalno napadali, a brez uspeha. V drugem polčasu je sodnik zaradi grobe igre pokazal kar 3 rdeče kartone; najprej je z igrišča poslal M. Grgiča zaradi prekrška, nato še Alfierija in veznega igralca S. Marca. Gajevci pa se niso vdali in so v 90’ zasluženo remizirali. (Kalc) Primorje — Campanelle 0:1 (0:0) PRIMORJE: Colautti, Lombardo, Rojac, Manzin, Samese, Livan, Zaccaria (Antoni), D. Olivo (Pertot), Starc, S. Olivo (Pascon). Primorje je izgubilo proti zelo skromnim Campanellam. Postava trenerja Mikuša se je predstavila s tremi napadalci in vsi so pričakovali lahko zmago, obrnilo pa se drugače. Že od vsega začetka je bilo videti, da ne bo lahko. Igra je bila zelo grda in živčna in verjetno je bila to najslabša tekma Primorja v prvenstvu. Da je bila igra živčna, je pripomogel tudi sodnik, ki najprej ni dosodil 11-metrovke v korist domačih, nato je pustil pretrdo igro gostov. V drugem polčasu je prišlo do nekaj zamenjav, stanje pa se ni spremenilo: Primorje je bilo v napadu, a gostje nevarni v protinapadu in so pred koncem tudi povedli. (Š. M.) Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poitni tekoči račun za ItaUjo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Liubliana Kardelieva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx. 4602.70 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa ,zdaia k-, JZTT m tiskaF' ^Trst Clan kavanske zveze Easopbrwh založnikov FIEG 17. decembra 1985 Marcos grozi MANILA — Predsedniška volilna kampanja, ki naj bi privedla do zgodovinskega preobrata v tej državi, se je pričela na dramatičen način. Sedanji predsednik Marcos grozi, da bo v državi izbruhnila »državljanska vojna«, če ne bo izvoljen. Opozicija, ki ima prvič lepo priložnost, da vrže Marcosa, odgovarja, da država ne more pasti v pobudo, ker je že pogubljena. Predstavniki vladajoče stranke in opozicije so se včeraj znašli na istem stališču: od vrhovnega sodišča zahtevajo, naj se čimprej izjasni o zahtevi nekaterih skupin, ki trdijo, da je Marcosov predčasni o-klic predsedniških volitev protiustaven. Po ustavi predsedniške volitve lahko okličejo, kadar ni več predsednika. Če bo sodišče ugodilo tej zahtevi, se bode razblinila vsa upanja opozicije, da bi spremenila položaj v državi: Opazovalci omenjajo Marcoso-va pričakovanja, da bo sodišče odpovedalo volitve in da bo tako utišal kritike Reaganove administracije. V soboto v Zvezni republiki Nemčiji Demonstracije zelenih Kakšnih 20.000 jih je nasprotovalo izgradnji tovarne za predelavo odpadkov iz reaktorjev BONN — Okoli 20.000 oseb je v soboto demonstriralo pri VVackerdorfu v Zgornjem Pfalškem (Zvezna republika Nemčija) proti gradnji tovarne za predelavo odpadkov v jedrskih reaktorjih. Demonstracijo so organizirali socialisti, »zeleni«, Zveza za varstvo narave in deželne organizacije »pobude državljanov«. Demonstranti so se pripeljali iz razničnih nemških dežel in celo iz Avstrije, s stotinami avtobusov in osebnimi avtomobili. Prišle so cele družine, nekateri demonstranti pa so bili tudi zakrinkani. Policija je pregledala kakšnih 250 vozil. V njih je našla veliko število nožev in klešč za rezanje žic, sekire, jeklene vrvi, žage in palice. Pri nekaterih so našli tudi rakete. Na poprejšnjih demonstracijah so s takšnimi raketami streljali proti policijskim helikopterjem. Po policijskih vesteh naj bi v nekem avtobusu našli velik tovor kamnitih kock. Na zborovanje se je pripeljalo tudi okoli 600 od 800 »zelenih«, ki so zborovali v 400 km oddaljenem Offenburgu, kjer so na tridnevnem posvetu razpravljali o ekoloških vprašanjih. Tistih 200 delegatov, ki niso odšli v Wackerdorf, je svojo odločitev utemeljilo s tem, da so »siti demonstracijskega turizma.« Na velikem zborovanju je okrožni minister iz Schwandorfa Schuirer, predstavnik socialistične stranke, ostro kritiziral Straussovo krščansko socialno unijo. Predsednik Zveze za varstvo okolja Weinzierl pa je govoril o »nesmiselni vojni proti drevju in ljudem«. »Vojna proti drevju in ljudem« WACKERSDORF (ZRN) — 20 tisoč oseb je protestiralo proti gradnji tovarne, ki bo predelovala odpadke iz reaktorjev. Na sliki jih vidimo, kako si postavljajo brunarico, v kateri bodo živeli in budno pazili, da bi projekta ne izFvedli (Telefona APj1 Nova akcija gibanja Greenpeace Antarktika »svetovni park« Prvič se je to zgodilo v Veliki Britaniji Zapletena obsodba posiljevalca LOS ANGELES — Svetovno znana popevkarica country glasbe Dolly Parton se je morala na sodišču zagovarjati zaradi poneverbe avtorskih pravic v filmu »Od 9 do 5«. Na sliki jo vidimo, ko prihaja iz sodne palače. Po njenem nasmešku sodeč, zadeva sploh ni tako huda (Telefoto AP) SYDNEY — Ladja ekološkega gibanja »Greenpeace« (zeleni mir) je odplula proti Antarktiki, na svoje prvo potovanje na to celino, ki naj bi jo simbolično oklicali za »svetovni park«. Predstavnik skupine je izjavil, da jih bo pobuda stala 1,5 milijarde lir in da gre za enega najbolj ambicioznih in tudi tveganih načrtov v zgodovini tega ekološkega gibanja. Ladja, s katero je proti Antarktiki odpeljala 35-članska posadka; je dolga 64 metrov, opremljena je s hehkopterjem in plugom za sneg. Svojo zvezo s svetom bo posadka vzdrževala preko satelitskih povezav. V posadki je tudi pet strokovnjakov za polarne raziskave. Ko bo ladja priplula do otoka Ross, bo posadka postavila 5,5 metra visok spomenik iz jekla, ki naj simbolizira zahtevo, da se ta 14 milijonov kvadratnih kilometrov velik kontinent proglasi za »svetovni park«. Medtem pa so se za Greenpaece že pričele težave. Avstralija uradno nasprotuje temu potovanju, neznanci pa so prejšnji teden poskušali pokvariti ladijski motor. Medtem se je izvedelo, da je predsednik novozelandske vlade David Lange, pozabljajoč na svoje poprejšnje izjave, rekel, da bi izročil Franciji obsojena agenta, avtorja napada na Reimbow Worrior, v katerem sta izgubila življenje dve osebi, pod p gojem, da ju bo Francija vtaknila v zapor. LONDON — V Veliki Britaniji se je te dni prvič zgodilo, da je sodnik obsodil posiljevalca na plačilo odškodnine žrtvi. Pravzaprav žrtvama, kajti Christopher Meah se je z nožem v roki spravil nad dve ženski, ki ju je izredno brutalno večkrat posibl, eno od njiju pa celo tudi nekajkrat zabodel. No, zdaj jima mora izplačati. 44 milijonov lir. Znesek je razmeroma skromen, kar je izzvalo polemike pri laburistih in v organizacijah za zaščito ženskih pravic. Toda sledil je tudi drugi val polemik, to pa zato, ker je isti sodnik, ki je Meaha obsodil na izplačilo od- • RIM — Nevarno je delati v polovici julija in ponedeljek dopoldne. Takšnega mnenja niso samo lenuhi, ampak tudi statistika, o nesrečah na delu, ki so jo sestavljab 10 let. • RIM — Na začasno svobodo so izpustili dva rimska mestna stražnika, ki so ju zaprli, ker sta zahtevala odkupnino od tistih avtomobOskih lastnikov, ki so imeli avte parkirane na nedovoljenih krajih in bi jih morala s pajkom odpeljati v posebno- skladišče. V zameno za odvoz avta sta se stražnika z nediscipliniranim voznikom pogodila za manjši znesek, kj sta ga vtaknila v svoj žep. Ne- škodnine (in na dosmrtno ječo), obsojencu samemu prisodil 115 milijo nov lir odškodnine. Zakaj? Ker je bil žrtev prometne nesreče, zaradi katere naj bi se spremenil v spolnega obsedenca. Odškodnino bi mu moral poravnati voznik avtomobila, ki je Meaha zbil, toda njegov odvetnik trdi, da to ne gre in da mora denar za odškodnino priti iz blagajne zavarovalnice, pri kateri je avtomobilist zavarovan. Zavarovalnici to prav tako ne diši in tako se je vnel vroč spor. Sami žrtvi posiljevalca pa seveda trdita, da ni prav, da pojde obsedencu in nasilnežu vsota, ki je več kajkrat je šlo, potem pa se je našel pošten avtomobilist, ki ju je prijavil. • PARIZ — Najbolj znanega pariškega slaščičarja, Gastona Lene* trea so prejšnji dan »olajšali« za eno tono čokolade in eno tono »marron glaces«. Odpeljali so miTkamion, u-stavljen pred eno izmed njegovih devetih- trgovinah, ki je prevažal takšen tovor. Tatovi bodo blago težko prodali, ker je podpisano. Lenotre ponuja tistemu, ki bo tatove razkrinkal, Silvestrovo večerjo za vso družino in nagrado 2 milijona br. kot dvakrat večja od tiste, ki pritiče njima. Primer kot tak je zanimiv tudi za britansko sodstvo v celem, saj pomeni pravi precedens. Predvsem pa zato, ker se britanski sodniki pri svojem delu ne oslanjaju toliko na u-strezno zakonodajo, kolikor na praktična izkustva vsakdana. V sodnih krogih zdaj pravijo, da se bo v prihodnje lahko vsak posiljevalec potegoval za odškodnino na račun zločina, ki ga je zagrešil. . . Laburistični poslanec Jack Ashley je v pismu pravosodnemu ministru zapisal: »Sit sem sodnikov, ki si ne morejo vtepsti v glavo, da pomeni spolno nasUje za žensko nekaj nepopravljivega, nekaj takšnega, kar jo bo zaznamovalo za vse življenje«. Proti dvojni razsodbi in v prid Meahu so uradno protestirale tudi članice organizacije Ženske proti posilstvu, a ženska posvetovalna komisija, ki deluje v sklopu vlade, je objavila ravno te dni rezultate poizvedovanja, ki kaže, da vse preveč posiljenih žensk s tem nasiljem nikogar ne seznani, ker -bi potem bile predmet šikan v policijskih in sod-nijskih krogih. Ženski, ki ju je okrutno posibl Meah, sta 26-letna Eileen Walsh, ki bi morala prejeti 18 milijonov lir odškodnine, in 37-letnica, katere ime ni znano, ki ji pritiče 26 mihjonov lir ker je bila tudi nekajkrat zabodena. Obe je Meah napadel na njunem domu. KRATKE OD TOD IN TAM Ljubezen ob jezeru Po romanu i. 0. Curwooda ilustriral Ž. Lordarne besedilo priredil Ciril Gale HCtelD <&. 1E 'JZPEHICAo l/ HRIB, KATERIM 7E LEŽAl» FlUE FiH&ECS... / „JŽjL /./ >- J/n d L ,7^ " ^Santità Izkopali so ga iz morja v Carigradu Zlati zaklad v blatu ISTANBUL — Zlati rop, ozek morski pas, kjer je že za časa starega Carigrada zraslo prometno in bogato pristanišče, je povsem upravičil svoje ime. številni radovedneži, prodajalci, otroci in priletni prebivalci današnjega Istanbula niso mogli verjeti svojim očem, ko so med blatom iz morskega dna, ki so ga raztovarjali tovornjaki, ugledali svetlikajoče se predmete. Ni vedno zlato kar se sveti, toda — glej, tokrat je bilo prav zlato. Sprva so vsi nezaupno in začudeno zrli v kupe blata in umazanije, iz katerih sg je vabljivo svetlikala dragocena kovina. Počasi so se nekateri opogumili in se približali, da bi se prepričali, za kaj gre. Samo nekaj trenutkov je bilo potrebnih in že se je pisana množica pognala naravnost v blato, kjer je vsakdo skušal pridobiti čimvečji del lega nenadejanega bogastva. Hrup in živžav, ki ga je povzročilo odkritje pravega zaklada, je seveda privabil še številne mimoidoče, kmalu pa tudi policijo, ki je hitro razblinila milijarderske sanje zamudnikov, ni pa mogla preprečiti najbolj urnim, da b} se izmuznili z zlatimi kovanci, dragulji in drugimi dragocenimi predmeti- Po vsej verjetnost gre za zaklad, ki ga je morje čuvalo stoletja. V carigrajskem pristanišču so ladje Benečanov in Genovežanov v času bohotnega razcveta italijanskih pomorskih republik natovarjale in raztovarjale bajna bogastva. Ni naključje, da so zaklad odkrili pri mostu Calata, ki povezuj6 središče evropskega dela Istanbula z nekdanjima kolonijama, najprej Genove in kasneje Benetk, Pera in Calata. Zlati rog je v tistih časih predstavljal varno zavetišče za ladje, fc* so prevažale vsakovrstne dragocenosti. Nekdaj je slovel po svoji bistrini in privlačnosti, tako da so številni pesniki in pisatelji posvetili marsikateri verz ali odlomek njegovim sinjim vodam. Dandanes te vode niso več tako bistre. O-kužile so jih industrijske odplake in vsakovrstna umazanija. Istanbulski župan Bedrettin Dolan je zato pred dnevi sklenil, da bodo temeljito prečistili dno Zlatega roga in mu vrnili nekdanji prelepi videz. Kot kaže, se je ta odločitev obrestovala. Mesto bo namreč ponovno pridobilo ne samo kanček nekdanje naravne lepote, ampak tudi dragocen zgodovinski zaklad. Že*ob prvem pregledu najdenih predmetov so namreč odkrili, da so med blatom ležali nekdanji genovski, bizantinski in osmanski zlatniki pa še vrsta najrazličnejših dragocenosti. In konec koncev si ie župan pridobil popularnost in hvaležnost med vsemi srečneži, ki so prisostvovali odkritju in bili tudi konkretno deležni tega daru Zlatega roga.