Vojna. NAŠ CESAR IN CESARICA V NEMŠKEM GLAVNEM STANU. V ponedeljek popoldne ob 2. uri sta se odpeljala naš cesar in cesarica z dvornim vlakom iz Laksenburga v nemški glavni stan, kjer se snideta z nemšk^ cesarjem in cesarico. Cesarsko dvojico spremlja tudi zunanji minister grof Czernin. Ondi se nahaja sedaj tudi nemški državni kancler. Gotovo se bodo vršili tu silno važni politiški razgovori. AMERIKA SE ŠE NI ODLOČILA ZA VOJNO. Wilsonova poslanica kongresu, kjer naj bi se izrekla zadnja beseda: ali vojna ali mir, je odložena. Listi sicer poročajo, da bo za Wilsonovo poslanico glasovala v kongresu velika večina, a manjšina bo zavlačevala sklepanje. *^:r:. KITAJSKA IN NEMClJA. Nemški poslanik je zapustil s svojim osobjem Peking in se odpeljal v San Francisco. Napoved vojne pričakujejo vsak čas. * Z RAZNIH BOJIŠČ. Angleži so doživeli na sinajski fronti blizu obali anatolskega morja pri mestu Gaza, ki leži 80 km jugovzhodno od Je- ruzalema, občuten poraz. Na zahodni fronti se Nemci polagoma še vedno umi- kajo po načrtu in razdirajo za seboj vse naprave, fci bi imele biti sovražniku v ko- rist. Z drugih bojišč ni posebnih poročil. NOVI ČRNOVOJNIŠKI VPOKLICI. Črnovojniki letnikov 1872. do 1891., ki so bili pri zadnjih prebiranjih potrjeni, so klicani pod orožje. Letniki 1891. do 1878. morajo odriniti pod zastave dne 16. aprila 1917, letniki 1877. do 1872. pa dne 2. maja 1917. Za one, ki vstopijo prostovoljno v armado ali mornarico, veljajo isti vpoklicni termini. 3352 BOGOSLOVCEV POD OROŽJEM. V Nemčiji so poklicali 3352 bogoslovcev pod orožje. Duhovna semenišča so jako izpraznjena. * CENTRALNE DRŽAVE ZA MIR. V nemškem državnem zboru je nemški državni kancler Bethmann-Hollweg pozdravljal padec carjevega absolutizma ter izjavil, da želi nemški narod skleniti s prerojeno Rusijo časten mir. Nemški državni tajnik Zimmermann je čestital ru- skemu narodu k osvoboditvi izpod trde avtokracije. Nič ne dvomimo, da je v soglasju z nemškimi državniki imel naš zunanji minister grof Czernin pogovor z urednikom dunajskega Fremdenblatta o političnem položaju, ki je stališče centralnili držav še bolj natanko orisal. V tem pogovoru je povdarjal avstrijski minister za zunanje zadeve, da so centralne države tako močne, da je njih gospodarski položaj tako ugoden, ter da so tako gotove zmage, da so pripravljene vsak dan skleniti mir. Rekel je, da naj ta mir ne bo posledica narekovanja zmagovalcev poraženim sovražnikom, temveč dogovor na podlagi dejstva, da je nastopilo sedaj nekako ravnovesje vojnega položaja. Centralne države imajo zasedene obsežne sovražnikove pokrajine, sovražniki pa naša obsežna ozemlja. Naša podmorska vojna stoji nasproti sovražni blokadi. Slednjič nasvetuje minister, da naj se skliče skupna mirovna konferenca, četudi ne prenehajo med posvetovanjem sovražnosti na bojiščih. Besede grofa Czernina so namenjene v prvi vrsti ruskemu narodu, ki se je osvobodil carizma; vodilni možje na Ruskem pa naj osvobode sedaj še svoj narod vojnih grozot in mu podele blaginje miru. Centralne države nudijo ruskemu narodu mir na podlagi častne poravnave med narodi centralnih držav in prerojeno Rusijo, katere dobre prijateljice in sosede želijo postati Avstrija in Nemčija kakor tudi njuni zaveznici. O teh pomembnih izjavah neraških in avstrijskih vodilnih krogov izražajo listi svoja mnenja. Berlinski Lokalanzeiger piše: Pomembne izjave, kisobiletako v Nemčiji kakor v Avstro-Ogrski izrečene o našem stališču do notranjih dogodkov na Ruskem, bodo ruskemu narodu, ki je v svojih širokih slojih popolnoma mirnega mišljenja, dokaz, da so narodi četverozveze odkrito istega mirnega mjšljenja. Domnevati je, da bi ne bil grof Czernin izrekel misli o konferenci vojskujočih se držav ob istočasnem nadaljevanju vojne, če bi se ne bil avstro-ogrski minister prej pridobil gotovosti, da soglašajo s tem predlogom drugi zavezniki. Vsekako je ta predlog tak, da vnovič posvedočuje odkrito voljo naših narodov za mir. To soglasje med Berolinom in Dunajem vlada tudi med vodilnimi krogi v Sofiji in v Carigradu in bo podprto v kratkem z obiskom visoko stoječe osebnosti iz donavske monarhije na Nemškem. Čim krepkeje in trdneje stojimo na vseh frontah, toliko laglje moremo s povzdignjeno glavo ponuditi sovražniku mir, ki bi bil za vse dele vreden velikanskih žrtev, doprinešenih v tej vojni. Če bi sovražniki tudi te prilike ne hoteli porabiti, da bi dali narodom Evrope mir, store to na svojo odgovornost. Pripravljeni smo, vzdržati tudi nadalje. Tudi v tem oziru vlada v četverozvezi le eno mnenje. Omenjeni sestanek, ki se zgodi te dni, bo to naziranje z največjo določnostjo podčrtal. Konservativna Kreuzzeitung neče izreči mnenja, ali je primerno delati za skupno mirovno konferenco, ali bi ne bilo bolje pogajati se z vsakim nasprotnikom posebe. Socialdemokratski list »Vorwarts« povdarja, da so centralne države zopet na delu, da bi s poštenim in trajnim mirom naredile konec svetovni vojni. Ruski socialdemokratski list »Denj«, raz- pravljajoč o govoru nemškega državnega kanclerja, pravi: Nova Rusija ne more akceptirati nikakega poniževalnega miru.v Skleniti hoče mir na podlagi »status quo«.? PRODAJNI DAN V KORIST RDEČEGA KRIŽA. Notranje ministrstvo je dovolilo av-1 strijskemu. društvu Rdečega križa, da priredi v soboto, dne 2. junija 1917. po; vsej Avstriji prodajni dan Rdečega križa, katerega skupiček gre v korist glavnega društva in deželnih društev. Potom gremijev in zadrug se obrne Rdeči križ na priznano patrijotično pripravljenost avstrijskih trgovcev s prošnjo, da odstopijo; poljuben odstotek brutto-prejemkov o-| nega dne Rdečemu križu, oziroma oskrbi: naših ranjenih ali na bojišču obolelih vojakov. Kontrola se ne bo vršila. Za posebno živahno udeležbo odpošlje Rdeči križ posameznim trgovcem umetniško opremljeno zahvalno diplomo. V smislu , oblastnega dovoljenja bodo trgovci, podjetniki itd. izrecno naprošeni, da na prodajni dan Rdečega križa ria nikak način ne zvišajo cen.