SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vefi na leto. Posamne Številke po 7 kr. j Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspediclja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 105. V Ljubljani, v soboto 21. julija 1894. Letnik: XXII. Slovenskemu katoliškem delavskemu društvu Da je potreba marsikacih preosnov v človeški družbi, o tem smo si vsi jedini. Katoličani, ki molijo v Odrešeniku — Očeta človeškega rodu, kakor ga imenuje sv. Oče v zadnjem svojem apostoljskem pismu, imajo še stalno in gotovo jedino podlago vsem preosuovam, namreč — katoliške Kristusove vere načela. Vojaško breme tlači države: lek temu je — katoliška verska jedinost. Javna nenravnost, nevarnost za življenje, čast, imetje narašča: dajte zopet katoliškim načelom prvo besedo v javnosti! Kapitalizem izsesava in vničuje cele slojeve : krščanske pravičnosti zahteve se obnovite! Socijalna demokracija dviga svojo rudečo zastavo v boj proti sedanjemu družbinskemu redu, pa tudi v boj proti cerkvi in veri in nravnosti; in tudi tu velja : dajte delavcem njihove pravice in izrujte take vzroke, kateri jih izvabljajo v zmote! Tako popravlja in blaži, in preosnavlja vse — katoliška vera. Njenega nravoslovja večni zakoni segajo daleč, segajo povsod: v carske posvete, mej ministerske zbore, v parlamente, v časnikarstvo, v družine, da v vsako posamuo človeško srce. Koder se vsak drugi glas izgubi, se čuje katoliške moralke zakon jasno in krepko, koder nima nobena druga sila vhoda, vstopa zavestno Kristusova nravna zapoved. Vse pretvorjevalna in vse zmtgovalna moč njena pa temelji v verskih naukih, izvira odtod, ker je Odrešenikova, ker je katoliška. Ze večkrat smo poudarjali ogromni vse urejujoči in preosnovajoči pomen katoliškega imena, ki ne podaje samo tega ali onega načela, marveč ki krije v sebi cel obsezajoč program. Danes, ko pozdravljamo na tem mestu slovensko katoiiško delavsko društvo, ki se ima jutri v rokodelski dvorani ustanoviti, poudarjamo iznova to resnico, ki nam je naj- boljši beleg prave smeri novega društva s katoliškim imenom na čelu. Za delavce je ustanovljeno to društvo ; v njihovo varstvo, v njihovo obrambo, v njihovo dušno in telesno podporo. Za delavce! Ta klic odmeva po širnem svetu. Derviši: zlatega teleta — kapitalisti ga pač morajo slišati; uprav tako se ne zmenijo zanj liberalci. A odmevati mora v vsakega pravega katoličana vernem srcu, zvoneti mu mora domače, kot vabilo Gospodovo, kot poziv njegove cerkve in njenih poglavarjev. Saj se je preje nego iz delavskih ust čul iz ust katoliških duhovnikov. L. 1848 je že govoril škof Keteler na prvem nemškem katoliškem shodu v Mogunciji za delavce; že tedaj je razširjal načela katoliškega so-cijalizma in ustanavljal delavske družbe s svojim kanonikom Monfangom v duhu katoliške cerkve, ki se je vedno v obrambo revežev upirala nasilju. L. 1890 je mogel pri shodu v Litihu izreči trijerski škof te-le besede: „V svoji škofiji imam 250 duhovnikov, ki so bili v ječi (NB. ob času kulturnega boja) po 3, 4, 5 mesecev, po 1, 2, 3 leta. Moj prednik je bil sam zaprt; vse moje du-hovstvo je 7 let trpelo glad in ni se udalo. S potrpežljivim prenašanjem je protestovalo proti krivicam in za teh 7 let, ko je bilo siimo žrtva krivičnega zakona, je zahtevalo, naj senapravijopravičnizakoni za delavca in reveža". — Kardinal M a n-n i n g na Angleškem je sam hodil mej delavce in se ž njimi vred boril za njihove pravice; koje umrl, so plakali reveži delavskega stanu za svojim očetom. Kardinal Grušaje mej rokodelci kot k a p ela n začel svoje apustuljsko delovanje, katero še sedaj, ko ga krasi škrlat z isto gorečnostjo nadaljuje. To je par imen iz nebrojne vrste katoliških duhovnikov, ki so delovali in trpeli in še delujejo — za delavce. Tudi mnogih katoliških lajikov imena so sloveča v tem obziru : n. pr. Grofde Mun, markiz la Tour de Pin, Vogelsang i. t. d. Ni čuda! Saj vsak razborit katoličan umeva resnico besedij, ki jih je izpregovoril šentpavelski škof Ireland 1. 1892 pri shodu ameriških škofov: .Nameni in spletke našega veka morejo vznemirjati samo slabe; prav za prav so le znamenja Božje Previdnosti, ki kažejo pot k slavni zmagi. Če bi mi ne umevali novega časa, bomo naredili iz 19. veka najhujšega verskega sovražnika. Mi živimo v času ljudske vlade. Knezi se vzdržujejo na prestolih, če hodijo z ljudstvi in izvršujejo njihove misli in želje. Gorje nam, če bi tega ne umevali. Strašno resen nauk imamo v nekaterih evropskih državah, koder bi cerkev radi ponižali za sredstvo koristij posamnih kast, da tako izgublja vso moč na žive ideje v ljudstvu. Reakcija je sen za tiste, ki ne vidijo in ne čutijo, za tiste, ki čeme ob pokopališč-nem plotu ali jokajo ob grobeh, ki se nikdar več ne odpro. Cerkev mora jedino le človeštvu služiti. Da, bližnja reakcija res ni sen; čas pa je še, da se izvrši v prid človeštvu. Gorje tistim, ki bodo morali klicati „mea culpa", če se bo izvršila brez vere, upanja in ljubezni! Delavci se bodo združili in organizovali še nadalje — i brez nas! — Zato pa nas s svečanim glasom resno kličejo na delo sveti oče tudi — za delavce! Uprav delavska društva to-likrat priporočajo, naj se osnujejo v varstvo njihovo, v vzgojo, v podporo (v revščini, v bolezni, ob smrti); dokazujejo, da so potrebna, opravičena, da morajo biti na verskem temelju, p r i p o r o č a j o j i h v p o d-poro škofom in duhovnikom (prim. okr. z dne 15. maja 1891). Kaj moremo tedaj ob otvoritvi novega delavskega društva druzega reči, nego: Bog živi, Bog blagoslovi njegov pričetek in njegov razvoj v časni in večni prid zapuščenega delavskega stanu! LISTEK J. Polovičar in J. Poldrugec. Epizoda iz leta 1812. — Spisal P. L. Coloma S. I„ poslovenil Azt. III. Francoski oddelek moral bi se združiti že pred soinčnim svitom s polkom, korakajočim v Jeres de la Frontera. Janez Polovičar se ponudi vojakom, da jim pokaže pot, kateri jih hitreje pripelje do njihovega namena, a v resnici je imel vse drugačen namen. Prekanjeni oglar je izvohal, da v sodih nism>dnik, temveč zlato. To ga je vleklo tako močno, da je sklenil prilastiti si, če ne vsega, pa vsaj nekoliko tega zlata. Pokazal je torej pot, kateri ni bil krajši, temveč še veliko daljši in strmejši. S tem si je namreč mislil olajšati svoj težavni in zlobni uamen. Vse je ie dobro premislil in preračuni!. Janez Poldrugec, kateremu je Polovičar razodel svoj namen, ni vedel temu drugače pomagati, kakor se silo ; zaradi tega je vse tovarišu prepustil, kateremu je tudi vse zaupal in katerega zvijačnost je premagala vse opovire. Dve uri so že hodili. Dež je neprenehoma bil in vojaki so gazili skoraj do kolena po blatu. Oba [fj 'V\ v oglarja jezdila sta v sredi, vojaki so jih pa vendar neprenehoma opazovali. Zaradi grdega vremena je bila četa prisiljena se časih nekoliko ustaviti in počakati. Ravno take priložnosti je čakal Janez Polovičar, da bi spregovoril par besed se svojim tovarišem. „Imaš li pri sebi britev, boter ?" vpraša ga lahno. »Kaj jo potrebuješ ? odvrne ta še vedno ne-zaupno. „Grom in blisk, meniš-li, da se bom sedaj bril ?" odgovori mu Janez Polovičar in le s težavo premaguje svojo jezo. »Daj mi britev in dva teh sodov sta najina l-4 Janez Poldrugec potegne iz žepa majhno britev, ter jo skrivoma izroči svojemu tovarišu. Med tem je dež pouehal, močan veter je raz-gual oblake in zvezde na nebu so se jele prikazovati. Kmalu potem začne Janez Polovičar peti neko andaluzično pesem najprej med zobmi, potem pa vedno glasneje in glasneje. Pri tem odreže skrivoma enemu oslu ujzdo, jo priveže živali za prednjo nogo in gre, držeč drugi konec v roki proti Janezu Pol-drugcu iu mu reče tiho: »Drži za vrv, prej ko v desetih minutah smo pri Salado". ' 1 »Dokler ne spojem pesmi: la buena de mi suagra, moja dobra tašča", vodiš ti osla za vrv, toliko časa, da pade. Potem pa hitro dalje in ne zamudi tudi trenotka ne ! Pazi dobro ! Goni torej, dokler ne končam pesmij! Me li umeješ ? „Da", odgovori Janez Poldrugec. Precej potem skoči Janez Poldrugec na osla, kakor da bi bil že zelu utrujen in jame narezavati z britvijo vrv, s katero so bili pritrjeni sodje. Prišli so do reke Salado, katera je bila tako plitva, da jo je moški lahko prebredel. Janez Polovičar je sedel na oslu in pel svojo pesem. Temu se Francozje niso čudili, ker jim je bila znana ljubezen Andaluzov do petja. Ko odpoje zadnji odstanek svoje pesmi, potegne Janez Poldrugec za vrv in osel pade sredi broda v vodo. Ropot, katerega sta provzročila osla, ko sta padla v vodo, storil je, da Še niso slišali Francozje, ko sta oba soda padla v vodo. Potopila sta se oba na dno, ne da bi bila imela voda moč, ju derviti naprej. V istem trenotku sune Janez Polovičar osla z nožem, ta plane hitro kvišku, ker ga je ostri udarec močno zbodel in zdirja z jezdecem vred na onostran brega. Vse to pa se je bilo tako hitro in spretno izvršilo, da so Francozje prekoračili reko in šli dalje, Ozir na slavnostne dni v Zagrebu. Iz Zagreba, 18. julija. Minoli so slavnostni dnevi nstoličenja nadškofa zagrebškega. V resnici se mora reči, da Zagreb že dolgo ni doživel toliko slavlja in toliko oduševljenja, kakor za teh slavnostnih dnij. In to oduševljenje je bilo od hrvatske strani popolnoma opravdano; izpolnile so se namreč hrvatskemu narodu davno gojene želje, da dobi za svojega vrhovnega dušnega pastirja moža po volji božji. Hrvatskemu narodu niso ostale nepoznate vse one borbe, ki so se vršile gledd te zadeve; večkrat se je mislilo, da hrvatskemu narodu še ni napočila zora, in da bo moral še nekaj časa robovati. Tako hudi in Jaki so bili njegovi sovražniki, domači in tuji. Vsa sredstva so upotrebili, da iz-vrše svoje zle namene. Ali božja roka je drugače za-brnila: »Afflavit deus et dissipati sunt." Narod hrvatski je oddahnil, ko je zvedel, koga dobi za nadškofa, a vzradoval se je do skrajnosti, ko mu je novoizvoljenega nadškofa ustoličil največji narodni dobrotnik škof Strossmayr. Kaj ni to verska in narodna zmaga, ko so se v starodavni nadškofijski palači zbrali trije za vero katoliško in narodnost hrvatsko tako zaslužni možje, kakor so škof Stross-mayr in nadškofa Stadler in Posilovič. Kdo bi bil mogel pred tremi leti trditi, ko se je po smrti kardinala Mihaloviea razpravljalo o nasledniku njegovem, da bode škof Strossmayr svojega prijatelja v starodavnej stolnej cerkvi ustoličeval? Malo jih je bilo, ki bi bili kaj takega verovali, kajti sovražnik je bil vsaj navidezno tako jak, da ni bilo nade, da se izvrši vsa zadeva le na korist naroda hrvatskega. In vendar se je to zgodilo. Previdnost božja čuje vedno nad narodi, pa tako tudi nad narodom hrvatskim. Nadejamo se, da bode ta sijajna zmaga v narodu probudila versko gorečnost pa tudi narodno samosvest vkljub vsem zaprekam, ki se stavljajo še vedno od sovražne strani narodu hrvatskemu. Dobro znajo naši sovražniki domači iu tuji, da so bili pri tej priložnosti premagani, vendar pa vkljub temu po svojih časopisih trobijo v svet, da se ima nadškof Posilovič največ zahvaliti hrvatski vladi, da je zasedel nadškofovsko stolico v Zagrebu. To se sicer lepo glasi, ali je jako neverjetno, če presojamo glase ogerskih časopisov, ki z druge strani hudo napadajo ogersko vlado, zakaj je pripustila, da se je zagrebška nadškofijska stolica dala v posest Hrvatu. Iu vendar se trdi, da je sedanja hrvatska vlada popolnoma složna z ogersko v vseh zadevah, a tako bi morala biti tudi o imenovanju nadškofa Posiloviča. Verjetno je, da ste bili složni obe vladi proti temu kandidatu, ali Rim se je odločil zanj in morali ste popustiti. Ogersko časopisje se tudi zategadelj jezi na vlado, da je bila tako popustljiva in da mora zdaj gledati na tako važnem mestu Hrvata, ki hoče, da bode neodvisen i v cerkvenih in narodnih zadevah. Vsi naši nasprotniki znajo dobro, da je ta postojanka za njih zgubljena, in ravno to je najhujši udarec za mažarske vladoželjnost, vsled katere so si izm šljali, da se mora izrabiti tudi cerkev v njihovo korist, kakor to doma na Ogerskem zahtevajo. Tudi n» Hrvatskem so hoteli zapovedati, ali jim je spodletelo za vselej, kajti nadejamo se, da bode delo započeto po škofu Strossmayrju vse lepše vspevalo ter Hrvate zjedinilo v ljubezni do Boga in domovine. Politični pregled. V Ljubljani, 21. julija. Mladočehi niso naroda pridobili, da bi dosledno podpiral njih politiko. Vedno pogosteje se kaj pripeti, kar draži »Narodne Liste". Gregrov list ima sedaj vedno dosti grajati. Najprej so občine prečastno sprejemale namestnika Thuna, katerega po trditvah Mladočehov iz vsega srca sovraži ves narod češki. Na nekem shodu v Taboru, na katerem je bilo več mladočeških volilcev, se je o plemstvu drugače govorilo, kakor piše mladočeško glasilo. Melnik je prava domena Mladočehov in vendar je tamošnje kmetijskoobrtno društvo izvolilo kneza Ferdinanda Lobkovica za svojega predsednika. Maretinei so pa kneza Karola Schwarzenberga izvolili za častnega občana. To vse kaže, da Mladočehi še ne odločujejo o ljudskem mnenju v deželi. Novi tiskovni zakon. Nekateri nemški listi opozarjajo na to, da vlada novega tiskovnega zakona še ni predložila v sankcijo. Več druzih načrtov za konov je ta čas, odkar se je zaključil državni zbor, že potrjenih, le potrjenje tiskovnega zakona se še odklada. Sodi se, da se to godi zaradi tega, ker je zbornica poslancev sklenila nekatere določbe, ki prav ne ugajajo ministroma notranjih stvarij in pravosodja. Nemškoliberalni listi naglašajo, da je levica le zaradi tega se s tako malim zadovoljila, ker se je nadejala, da novi zakon stopi kmalu v veljavo. Nemškoliberalnim listom je po našem mnenju pred vsem na olajšanju kolportaže, da bodo ložje poplavili vso državo. Sedaj je s podrobnim razprodaja-njem bila težava. Sicer se pa liberalci nimajo pritoževati proti tiskovnemu zakonu, ko so vendar dosti časa vladali, da bi ga bili lahko premenili. Bolgarski knez je menda mislil, da si bode dobil naklonjenost Rusije, ker je prijazno vsprejel dopisnika »Novega Vremena" in mu zagotavljal, da ni povsem odobraval Stambolova politiko. Sedaj se vidi, da se je jako zmotil. Vsi ruski listi ga sedaj napadajo in mu očitajo, da ni lepo od njega, vsi-ljenca, da hoče vso krivdo na Stambolova izvreči. »Svjet" zahteva, da naj knez popusti dosedanjo vna-njo politiko. Potem zahteva ta list od kneza, da obnovi prejšnjo ustavo, svojega sina da pravoslavno krstiti, emigrantom dovoli povrniti se v domovino in jim povrne vse pravice, vse prijatelje Rusije izpusti iz ječe in izroči sodišču vse dosedanje tlačitelje naroda. Za tlačitelje naroda seveda ta ruski list smatra vse pristaše prejšnje vlade. Po našem mnenju bi knez le malo časa vladal, ko bi poslušal te nasvete, prijatelji Rusije bi ga pa kmalu spravili iz dežele. Škofje na Laškem. Framasonska laška vlada na vse možne načine pritiska cerkev. Ugrabila je cerkvenega premoženja ogromno svoto, razpustila obilo samostanov in sedaj v novejšem času muči ne da bi bili zapazili, ko je jeden osel izgubil svoje breme. Janez Polovičar se jezi in kolne, da je ves moker, ker je padel z oslom v reko. Francozje se mu smejejo in ne zdi se jim čudno, da mu je ta kopel odvzela tudi veselje do petja. Kake pol ure pozneje dospejo do ozke poti, katera je bila ob obeh straneh omejena z jarki. Janez Polovičar zatrjuje, da se pride v pol uri v Jeres de la Frontera. Tukaj namreč nameravajo Francozje ostati do jutranje zore, da počakajo ondi vojakov maršala Soult-a. Ko pridejo na stezo, spregovorita oglarja hitro par besed. Steza je bila tako ozka, da so bili Francozje primorani korakati jeden za drugim. Vendar so hodili vedno po sredini pota ter sledili glasu kra-guljcev, katere so nosili osli. Janez Polovičar je stopal na levi strani prepada ter se delal, kakor da bi kaj iskal, ker je brskal z malo šibico po tleh. Za njim je šel njegov tovariš. Najedenkrat zginita oba Janeza v prepadu, kakor da bi ju bila zemlja požrla. Zmuznila sta namreč skozi njima znano luknjo v jarku v bližnji vinograd. Tu sta stala kakih deset minut nepro mično ; šo dihati se nista upala. Kmalu so vsi vojaki odšli, ne da bi bil kdo pogrešal oglarja. Njihovi koraki in glas zvoncev se je slišal vedno slabeje. »Boter!" deje Janez Polovičar svojemu tovarišu ter vzdihne prav globoko, »beživa, ako nečeva, da bi naju ustrelili Francozje!" — Kot bi dirjala, šla sta potem oba skozi vinograd in preje nego v pol uri bila sta zopet pri brodu. Z rokami sta tipala in iskala po strugi in tudi našla oba soda, katera sta radi teže ostala na dnu, kakor je bil to Janez Polovičar preje vedel. Z velikim trudom preneseta oba soda k podrtemu nekoliko oddaljenemu mostu. Skrijeta ju tamkej v nekej luknji in potem se ločita. Janez Poldrugec naj bi čuval v bližini teh sodov, Janez Polovičar pa naj bi šel v Sanlukaz, da bi se prepričal, jeli so Francozje v resnici že odšli. On naj bi potem z ostalim oslom prišel nazaj in pripeljal domov skrivnosten zaklad. Ko Janez Polovičar že misli oditi, prime ga Poldrugec za roko ter reče : »Ako vzameš v roko pletarico z denarjem, nikar ga ne štej ! Slišiš !" »Dasi tako nezaupen, odvrne ta, ne delaj si skrbi. Osel ne grize jasli, kadar ima sena dosti." Janez Poldrugec obiskal si je prostor zgoraj nad votlino, Janez Polovičar pa je odšel z neverjetno hitrostjo, katere bi nihče ne bil pripisoval njegovemu neukretnemu telesu. Sodrug ga je slišal še od-daleč peti: Francozje prihajajo po suhem, Francozje prihajajo po morju, Oh, oh, zakaj bi se ne smejal! (Dalje sledi.) vernike s tem , da noče dati nekaterim škofom „exequatur". Takih škofov je sedaj 32, mej njimi 4 kardinali. Cerkev jih je postavila, a država jih ne priznava. Dva škofa sta brez tega priznanja že dve leti in 7 mesecev, 4 eno leto in 6 mesecev, 17 eno leto in en mesec, 9 tri mesece. To je najstrastnejši državni boj proti cerkvi. Italijanski vspehi v Afriki. Italijani so vzeli Kasalo (Cassalo) v Sudanu. Ta zmaga je zanje velicega pomena. S tem so popravili svoj poraz pri Dogali in pridobili v roke jako važen kraj. Kasala je, odkar je Kartum razdejan, največje mesto v Sudanu. Ustanovljena je 1840 leta, ko je Mohamed Ali osvojil si sudansko ozemlje. Sedaj ima mesto nekaj nad 30.000 ljudij. Pred vstajo je bila Kasala glavno mesto egiptske pokrajine Taka in je trgo-višče prve vrste. Ondu je nastanjeno tudi več grških in italijanskih trgovcev. Iz Kasale peljejo ceste r Kalabat v Abesiniji, v Masavo, v Suakin in Kartum. Brzojavno je Kasala zvezana s Suakinom, Masavo, Kartumom in Kajiro. Ob cesti, ki pelje iz Masave v Kasalo je mnogo studencev, in stanujejo mirni živinorejci, iinajoči ogromne čede, kar je tudi ob vojski velike važnosti za preskrbljevanje živeža. Kasala je v jako rodovitnem kraju ob reki Gaš in je z Albarsko reko zvezana po dveh potih. Pod egipt-skim gospodstvom je bilo obzidano mesto glavno vojaško skladišče in je imelo posadko 800 mož. Sedaj so pa Sudanci imeli v Kasali znatne vojaške sile. Kasala je tudi velikega vojaškega pomena posebno v kaki vojski z Abesinijo. Opirajoč se na Kasalo so Sudanci bili napali Abesince in jih hudo otepli. Veliko vprašanje je, če bodo Italijani mogli obdržati Kasalo. Sudanska sila s tem ša nikako ni strta, in ni izključeno, da jih Sudanci kedaj zopet nazaj požeuo, posebno ker je mogoče, da dobo skrivaj od kod kako pomoč. Kasala stoji po imenu vedno še pod vrhovno oblastjo turškega sultana kot egiptskosudansko mesto. Zaradi tega se ne ve, kaj poreko v Carigradu in Londonu, ko so si Italijani prisvojili Kasalo. Angleži si prisvajajo namreč tudi neko pravico do vsega ozemlja, ki je le po imenu egiptsko, od kar so se s svojimi vojaki trdno useli v Egiptu. Italijani torej si ne bodo tako lahko zagotovili stalne posesti pridobljenega mesta. Koledar za 30. teden leta 1894. Nedelja, 22. julija: 10. pobink.; evang.: O farizeju in cestninarju. Luk. 18., Marija Magd. sp. Ponedeljek, 23 julija: Apolinarij šk. Torek, 24. julija: Kristina, dev. Sreda, 25. julija: Jakob apost. Četrtek, 26 julija: Ana, mati M. Petek, 27. julija: Pantaleon m Sobota, 28. julija: Ino-cencij p. Nazarij in dr. m. m. — Lunin spre-min: Zadnji krajec 25. julija ob 11. uri 1 m. zvečer. Solnce izide 25. julija ob 4. uri 46 minut; zaide ob 7. uri 32 m. Dnevne novice. v Lju bljani, 21. julija. (Slovensko katoliško delavsko društvo.) Kakor smo že javljali, je vlada dne 14. julija dovolila na podlagi predloženih pravil ustanovitev tega društva. Izmej pravil izpisujemo § 5. b): »Podporni ud je vsak, ki plačuje najmanj 1 gld. na leto, ali vplača 25 gld. na jedenkrat." Mej nameni je tudi podpiranje udov. Zato je društvo podpor jako potrebno. Vsak dar se bode hvaležno vsprejel. Ker je deželna vlada priznala društvo kot politično in ker razteza svoje delovanje po Kranjskem (§ 1), zato je dobro, če pristopijo vanje tudi delavci izten Ljubljane. Zanimanja se kaže veliko tako, da obeta biti jutršnji zbor dostojen lepega društvenega namena. (Wolfovega slovensko-nemškega Slovarja) je izšel dvanajsti sešitek, ki prinaša konec I. dela te krasne knjige, dalje naslovni list, jako zanimivo zgodovino Wolfovega slovarja, znamenje in kratice v knjigi in slednjič začetek II. dela, to je, štiri pole črke P. od besede »pa" do »plotje". (Izpra*evalna komisija) za stavbene obrtnike na Kranjskem je sestavljena tako-le: C. kr. stavbeni svetnik g. J. Svitil kot načelnik izpraševalni comisiji za stavbene mojstre; nadinžener gospod V. Kraupa kot načelnik za zidarske, kamnoseške, tesarske in studenčarske mojstre, nadinžener gosp. R. Waschica kot član komisije za zidarske, kamnoseške, tesarske in studenčarske mojstre; dalje gg. nadinžener Hraskv, stavbeni mojs-tri G. Gerlach, V. Treo in T. Zupančič. (Črna sveta maša po t Janeza Fajdiga) bo t ponedeljek 23. t. m. ob pol 8. uri zjutraj v župui cerkvi sv. Petra v Ljubljani. (Na novomeški gimnaziji) je bilo letos koncem šolskega leta 174 učencev, in sicer 21 Novome-ščanov, 136 Kranjcev, '10 Štajarcev, 2 Nižjeavstrijca, 2 Korošca, 2 Primorca, 1 Hrvat; po narodnosti je bilo 161 Slovencev, 12 Nemcev, 1 Rumun. Učni vspeh je bil ugoden; prvi red z odliko je dobilo 20 učencev, prvi red 116, drugi 11, tretji 3, pre-skušnjo bode delalo 23 učencev. Šolnine so plačali 1920 gld. iz ustanov so dobili 1548 gld. 11 kr. Letno poročilo ima na prv em mestu daljši spis »Samoznaki in okrajšave v stenografiji" iz peresa g. prof. Pr. Novaka. (Občinska volitev) v Dol. Vasi pri Ribnici: Zupanom je izvoljen Ign. Merber iz Pri-goriee, svetovalci Pr. Oražem iz Prigorice, Anton Dejak, Jos. Merbar in Janez Kromar iz Dol. Vasi, Josip češarek iz Nemške Vasi in P. Sturm iz Grčaric. (Sprememba pri želez, vlakih Novomesto-Straža.) S 1. avgustom t. 1. ustavi se med Stražo i Novim mestom promet mešanega vlaka št. 2451, ki je dosedaj vsaki dan iz Straže odhajal ob 4. uri 3 min. zjutraj. — Nasproti pa vozita od 1. avg. na progi Nuvomesto Straža vlaka z ostbnim prevažanjem vsaki dan in sicer iz Novega mesta ob 8. uri 36 min. in pride v Stražo ob 8. uri 46 m.; iz Straže pa ob 10. uri 8 minut in pride v Novo mesto ob 10. uri 28 min. (Nemške šole v Ljubljani.) Iz poročila okrajnega nadzornika za ljudske šole v Ljubljani je posneti, da obiskuje javne nemške ljudske šole v Ljubljani 214 dečkov in 401 deklic, skupaj 615 otrok. V zasebnih nemških šolah je 230 dečkov in 86 deklic. Vseh za šolo godnih otrok je v Ljubljani 4302 ; od teh jih spada na nemške šole 931, na slovenske pa 2564. Te številke jasno govori ter so po našem mnenju veliko večja nevarnost za narodno lice bele Ljubljane, nego slovensko-nemški javni napisi. Tukaj združiti v Ljubljani vse slovenske moči in delovati na to, da se nam v našem središču ne raznaroduje naša mladina, to bi bila lepša in hvaležnejša naloga, nego vsako priliko porabiti za osebno napadanje, kakor se to tolikrat godi od strani narodno-napredne stranke. (Denarni prednjem vinogradnikom.) Tistim posestnikom, katerih vinogradi so od trtne uši uničeni ter se hočejo z amerikanskimi trtami zopet obnoviti in katerih gospodarji so zaradi trtne uši v začasno stisko prišli, dovoljuje se brezobresten predujem v denarjih iz državnega in državnega zaklada. To se daje s tem pristavkom na znanje, da se morajo dotične prošnje, katere so s prilogami vred tudi koleka proste najkasneje do 15. septembra 1 89 4 pri c. kr. okrajnem glavarstvu na Krškem vložiti, ker se na po tem obroku vložene prošnje za delavno dobo 1895 leta ne bi moglo več ozir jemati. Tiskovine za dotične prošnje in delalne načrte dobijo se brezplačno v odpravništvu c. kr. okrajnega glavarstva krškega. (Ogenj.) S Trebelnega se nam poroča: V soboto dne 14. julija popoludne ob 3. je začelo goreti v Mirni vasi pri posestniku Pr. Blažiču. Ogenj se je prikazal ua podu, hitro razširil iu vse uuičil. Skoda se ceni na 3000 gld. Posestnik je bil zava-varovan za 1000 gld. Povzročitelji požara so baje zopet otroci. (Iz Metlike.) V četertek sta došla k nam odlična gosta namieč mil. g. stolni prušt ljubljanski dr. Leonard Klofutar iu preč. provincijal oče Plači d. Počastila ju je pred proštijo tukajšnja meščanska godba, ki je svirala več komadov. V petek odpeljala sta se z domačim preč. g. proštom v Semič, obiskat tamošnjega preč. g. dekana Aleša, od koder so se vrnili zvečer zopet v Metliko. V soboto popoludue zapustila sta preč. g. gosta Belokranjsko prestolico ter se odpeljala proti Novemu Mestu. (Mestni svet tržaški) je imel XVIII. svojo javno sejo v četrtek 19. t. m. Predno so prešli na dnevni red, interpeloval je župana dr. Spadoni, zakaj se je skrčilo število vstopnic za poslušalce na galeriji ter zahteval, naj se jemlje na meščane več ozira, da morejo prisustovati sejam svetovalstva. Zupan je odgovoril, da bo vzel v poštev priporočilo dr. Spado-nija. — Neki inžener iz Bolonje je pisal pismo, da v kratkem dopošlje tudi on načrt za tržaški vodovod. — Zaključilo se je, razpisati mesto ravnatelja plinove tovarne s 5900 gld. letne plače, stanovanjem in gorivom. — Izvolili so zopet novo delegacijo. Pri tej priložnosti je izjavil svetovalec Nabergoj, ker se prezirajo pri tej volitvi okoličanski svetovalci, da se oni glasovanja vzdrži. Vsled te izjave nastal je precejšnji hrup kolikor mej poslanei samimi, toliko tudi na galeriji, ki je zopet kričala proti Nabergojevim izjavam. — V predzadnji ponedeljski seji sklenil je mestni svet, zopet potrositi 3000 gld. za študiranje vodovodne vpeljave. Toliko svoto je zahteval kot potrebno strokovnjak Palladini iz Milana, katerega so v to svrho povabili v Trst, kakor da v Avstriji ni zmožnih močij! (Iz Podgrada v Istri) nam pišejo, da se ondi dogajajo čudne reči. Nekaterim osebam ni po godu čisto narodni značaj podgrajskega okraja, pa bi vsled tega hoteli v motni vodi ribe loviti. Bližajo se nove občinske volitve za podgrajsko občino in nekdo, ki največ ruje proti dosedanjemu županstvu v Podgradu ter želeč zasesti župansko mesto, — seveda kot orodje zntnih krogov iz Trsta in Poreča, — rad bi razdvojil dosedanjo soglasnost pri volitvah na korist svojo osebno in narodnih naših nasprotnikov. To je žalostna resnica, ki je imela uže svoje posledice tudi pred okrajno sodnijo in jih bode še imela, kajti razžaljene in obrekovaue osebe — med katerim je tudi več duhovnikov — odgovorile so s tožbo pri sodniji na brezsramno obrekovanje po tržaških in poreških ruogočnikih spodbujanih oseb, ki so bile obsojene iu sicer na mesec dnij, tri tedne, 14. 10, odnosno 7 dnij zapora. Kakor se sliši še ni končano žalostno hujskanje. Pozor torej vzlasti pri volitvah! (Šola isterske družbe sv. Cirila in Metoda) v Kašteliru v Istri prične se zidati v teh dneh. In tako z Božjo pomočjo odgovore isterski Slovani s svojo prvo trdnjavo proti posilnemu poitalijančevanju „Lege Nazionale". Bog daj, da bi sledile kmalu druge zgradbe I (Konfiskacija.) Poslednjo številko „Naše Sloge" zaplenilo je državno pravdništvo zaradi treh člankov. Uredništvo je priredilo drugo izdajo. (Nove maše) so darovali v Trstu 16. t. m. Ljudevit C i k o v i č iz Jurdani pri Kastvu ; dne 22. t. m. pa jo bodo darovali Hinko Š o n c v To-maju, Fran Guštin in Andrej L in k v Rojanu pri Trstu, Anton Bonifačičv Baški; dne 29ega julija pa Ivan M a r i č i č v Puntu. Bodi Bogu v čast in narodu v korist! (Mornarska zadruga v Trstn), katere je predsednik Nemec Hiitcerott in tajnik Italijan Pizzetti, doposlala je drž. poslancu S p i n č i č u zahvalo za njegovo potegovanje v državnem zboru za trgovinsko mornarico. — Spoštujmo se sami in drugi nas bodo častili 1 (Župniška mesta) so razpisana do 31. t. m. v ržaški škofiji in sicer v Repentaborju, Jelšanah in Završju. (Brezsrčnost.) Kakor poroča „Naša Sloga", trgovec Camus iz Pazina vrgel je iz svoje hiše nekega Ivana Črnjeka, očeta štirih otrok, ker je pri zadnjih volitvah v III. razredu glasoval za narodne kandidate. Temu človekoljubu in prijatelju isterskih kmetov, bodi to postopanje na čast. Milo-srčuikom priporočamo revnega tega narodnega volilca poštenjaka v pomoč, kajti nemajoč stanovanja, vuit-siiii so ga nekateri liobri ljudje v neki hlev katerega so predelali na brzo roko za stanovanje. (Sodne depozite.) Sodne depozitne vloge znašale so na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem koncem leta 1893 91,843.434 gld. 96l/, kr.; na Štajersko pripada 62,253.642 goldinarjev 67 kr, na Koroško 17,176.301 gld. 20 kr. in na Kranjsko 12.413.491 goldinarjev 9'/s kr. V Ljubljani je vloženih v depo-zitnem uradu 5,487.106 gld. 9 kr. Proti letu 1892 pomnožilo se je leta 1893 na Koroškem depozitno premoženje za 76.579 gld. 64 kr., na Štajerskem in Kranjskem pa zmanjšalo za 826.258 gld. 32'/s kr. Pristojbine za shranjevanje teh depozit znašale so v vseh treh kronovinah 1893. leta 38.606 gld. 92 kr, za 2306 gld. 11'/, kr. več, nego 1892. leta. (Ponesrečil) se je nedavno v Franklin Mine v Ameriki slovenski rojak Jožef Majerle, še le 18 let star. Železo ga je tako pritisnilo, da je kmalu umrl. (Strela je nbila) pretečeni teden kmeta Ivana Jedrejeiča iz Li udara pri Pazinu, ki je šel s svojim sinom na polje. Sin je ostal nepoškodovan, čeprav je bil le nekoliko korakov daleč od očeta. (Isterska družba sv. Cirila in Metoda) je imela v četrtek dne 12. t. m. svoj občni zbor v Opatiji, katerega se je udeležilo obilo članov. To bodi od- govor nemškim časopisom, ki so pisali, da občnega zbora ni bilo. (Razpisana je služba) tretjega učitelja na tro-razrednici v Žireh. Prošnje do 6. avgusta okrajnemu šolskemu svetu v Logatcu. (Poljaki v Ameriki) nameravaj« sezidati pri čikaškem vseučilišču poljski akademiški dom in oskrbeti z vlastnim denarjem predavanja o poljski zgodovini in slovstvu. Bojč se namreč, da se ue bi preveč poamerikanili. Toda Amerika je že toliko od Evrope, da jim tudi akademiški dom ne bo ničesar pomagal. (Potres v Carjem gradu.) Przegladu piše dopisnik iz Carjega grada z dne 11. t. m.: .Ogromni udarec je obiskal sultansko stolico. Tri dni zaporedoma so se ponavljali siloviti potresi. Danes je mesto tako, kakor da bi bila orjaška neprijateljska vojna bombardovavši je, prestopila njegove zidine. Cele vrste hiš leže v razvalinah, na poslopjih, ki še stoje, je videti velike razpoke, sezajoče od strehe do tal, v nekaterih krajih vstajejo požari in prestrašeno ljudstvo hodi pj vrteh in javnih trgih boječ se vstopiti v hiše, ki žugajo se razvaliti. Koliko ljudij je umrlo pod razvalinami, bo še-le za en teden ali dva dni mogoče prešteli, ko odstranijo podrtine. Na vsak način jih bo na stotine. Že danes so dobili nekaj desetuic trupel izpod razvaljenega bazarja. Včeraj o o poldne sem bil pri obedu v restavraciji, koder je bilo do 40 oseb. Restavracija leži nasproti mestnemu vrtu „Petits Ohamps". Ob 12 uri 25 min. začutim, da se gibljejo tla pod menoj in stene. Ali se ruši 4 nadstropna hiša? Svetilnice se razbijajo. Vsi bežimo ven. Strah se bere vsem z obraza; tega prizora nikadar ne pozabim. Na ulici tolpe ljudij, krik se razlega lia vdoli, jok žensk in otrok se sliši. Vsi so preplašeni. V največjem neredu hite ljudje v mestni vrt (ki je sicer le za vstopnino nekako 10 kr. odprt). Sosednji hoteli in zasebna stanovanja so kmalu prazna. Ženske vidiš poluoblečene, razmršenih las, z otroci na prsih, kako kričoč beže. Strašen priior. Nedaleč se podira stena in zasuje mater z dvema hčerama; popolnoma jih je zmečkalo; malo dalje leže ubite tri osebe; končala jih je opeka. To sem videl z vlastnimi očmi; kasneje sem čul, da je bilo takih dogodkov povsod obilo. — S stolpov so popadale ure, morda spominjajoč nas smrtne ure. Mej vsemi mestnimi oddelki je najmanj trpela Pera, s starimi, trdnimi hišami, največ pa oddelek ob Marmarskem morju. Kakor naznanjajo brzojavi, se je čutil ta potres do 228 milj od Carjega grada daleč v Mali Aziji. (Novi parnik Habsburg) je že v delu. Dolg je 375', širok 44' 9", visok 38' 6". Izdeluje ga tvrdka Simens-Martin. Razsvetljen bo električno. (Dečak — samomorilec.) Iz Trsta: Jos. Neu • muller, štirinajstletni mesarski učenec pri J. Vidov-čiču je nekaj zagrešil. Gospodinja ga je zato ozmerjala. Togotni dečko je šel nato v zadnjo sobico ia se je ondu obesil na vrvico, ki jo je privezal na na okno. K sreči je prišel kmalu njegov sodrug in z zdravniško pomočjo so ga rešili gotove smrti. — Kaj bo iz take mladine? (Moč navade.) Mož se naslanja skozi okno svojega stanovanja in ploska z rokami z vso silo. — „Kaj pa delate?" vpraša ga sosed. „Svojo ženo kličem" odgovarja soprog, „bila je poprej igralka, in sedaj se oglasi in prikaže Ie tedaj, kader sliši ploskanje". (Semnji po Slovenskem od 23—28. julija.) Na Kranjskem: 23. v Hinjah, na Jesenicah, Vinici; 24. v Metliki, Loki, Veliki Loki (okraj Za-tiČina), Kočevju, na Vrhniki; 26. v Leskovcu pri podr. sv. Ane, (letos prepovedan) Višnji gori, Radovljici (za blago), na Bitnjah, v Bohinju, Cerknici; 27. v Toplicah in na Vrhu (idrijski okraj.) — Na Štajerskem: 23. pri sv. Magdaleni, pri Št. Mohorju, St. Heleni; 25 v Žalcu, Kozju, pri Št. Urbanu, Mariji Trošt v Ztalah, v Slov. Bistrici; 26. v Teharjih, pri sv. Križu, v Frauenheimu. — Na Koroškem: 25. v Rajhenfelzu, Saksenburgu, Strasburgu; 26. v Kotaričah. — Na Primorkem: 26. v Divači. Društva. (Shod v Škofji Loki.) Vabilo na izlet in shod. kateri priredi konservativno obrtno društvo v Ljubljani v zvezi s škofjeloškim bralnim društvom v Škofji Loki v nedeljo dne 22. julija t. 1. v prostorih g. Fr. Sušnika. — Vspored: 1. Odhod dne 22. juiija z južnega kolodvora zjutraj ob 7. uri. 2. Na postaji v Škofji Loki pozdrav po načelniku slovenskega bralnega društva. 3. Zajutrek pri gospodu Fr. Sušniku. 4. Ob 9. uri sv. maša t mestni župni cerkvi, uaruje pieč. g. dr. Janežič. 5. Po sv. maši ogled mesta iu okolice. 6 Ob 1. uri skupni obed pri g. Fr. Sušniku; jedila izbero se po volji posam-nika. 7. Ob 1lii. uri zborovanje v dvoraui hiše gospoda Fr. Sušnika. — Vspored zborovanju: 1. Načelnik oziroma odbornik bralnega društva otvori zborovanju ter pozdravi člane konservativnega obrtnega društva. 2. Predsednik konservativnega obrtnega društva odzdravi ter pojasni povod zborovanju. 3. Govor o obrtni enketi, zborujoči leta 1893 na Dunaju, osobito o razpravljanih vprašanjih državnozborskega obrtuega odseka. 4. Poljudna razprava o obrtuosti sploh, posebej o kranjski domači obrti. 5. Raznoterosti. --Po zborovauju prosta zabava, katero pri-rede pevci bralnega društva. — Ob '/48. uro odhod na postajo. — K mnogobrojni udeležbi pozivljeta in vabita uljudno svoje člane in prijatelie odbora slovenskega bralnega društva v Škofji Loki in kon servativnega obrtnega društva v Ljubljani. — Ob neugodnem vremenu preložita se izlet in shod na nedeljo dne 29. julija, kateri dan pa se vršita ob vsakem vremenu. Tega izleta udeležilo se bode tudi, kakor se nam poroča, korporativno ljubljansko društvo kat. rokodelskih pomočnikov z njega predseduikom preč. g. pruf. J. G n j e z d o. (Ljubljanska šentpeterska moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda) napravi veselico dne 12. avgusta t. 1. v Hafnerjevi pivovarni. Natančni spored sledi. (Petindvajsetletnica čitalnice v C e r k n e m.) Vabilo na slavnost petindvajsetletnice narodne čitalnice v Cerknem dne 5. avgusta t. 1. Vspored: Na predvečer godba in bakljada. Dne 5. avgusta : 1. Ob 9. uri zjutraj vsprejem društev. 2. Skupni odhod k sv. maši. 3. Ob 10. uri blago-slovljenje nove društvene zastave in slovesna sveta maša. 4. Opoludan skupni obed pri g. P. Jurmanu (glej opombo.) 5. Po blagoslovu srečkanje in prosta zabava. 6. Zvečer veselica točno ob 6. uri. — Večerna veselica v prostorih g. P. Jurmana. Vspored: 1. Slavnostni govor. 2. Kantata, meš. zbor šestero-glasna * * 3. Deklamacija. 4. Slovanski brod, moški zbor, F. Grbič. 5. Dneva nam pripelji žar, meš. zbor, s samospevom, F. Stegnar. 6. Igra, Nemški ne znajo. 7. Jadransko morje, moški zbor, Ha|drih. 8. Slovanski svet, ti si krasan, meš. zbor, H. Volarič. 9. Razdelitev dobitkov srečkanja. Začetek točno ob 6. uri. Vstopnina za neude 20 kr. — Opomba: Slavna društva in častiti gostje blagovole naj zadnji čas do 1. avgusta odboru nar. čitalnice naznaniti, ako se udeleže skupnega obeda. (Kuvert staue 90 kr. brez pijače.) Odbor. Telegrami. Dunaj, 21. julija. Častiti gospod Debevec je sedaj promoviran doktorjem bogoslovja in gospod Mantuani pa doktorjem modroslovja. Dunaj, 21. julija. „Wicner Zeitung" objavlja vrsto odlikovanj povodom rešilnih del v Lurški jami (Lurloch); mej drugim so odlikovani župnik Gasparitz (Gašparič) v Sem-briachu, rudniški oskrbnik Setz in rudniški ravnatelj Jiilg v Nemški Bistrici (Deutsch-feistritz) z zlatim zaslužnim križem s krono. Dunaj, 20. julija. Danes zjutraj je umrl šotski duhovnik profesor dr. Vincenc Knauer v šotskem zavodu. Dunaj, 20. julija. Pod Požunom izvlekli so iz vode nekega moža. Po znamenjih soditi je izginoli bankir Bettelheim. Dunaj, 20. julija. „Pol. Oorrespondenz" je izvedela iz Belega grada, da kralj Milan pojde koncem julija v Pariz, potem pa v kako avstrijsko zdravišče in se še le v septembru povrne v Beligrad. Dunaj, 20. julija. Kakor poroča „Presse", je načrt tiskovnega zakona dne 9. julija dobil Najvišjo sankcijo. Praga, 20. julija. „Narodni Listy" poročajo, da se je proti prirediteljem in ude-ležnikom Husove slavnosti v Plužni v okraju Bela na češkem začela kazenska preiskava. Dosedaj je bilo zaslišanih osemnajst meščanov. Praga, 20. julija. Zaprli so ključarskega pomočnika Škabo in trgovskega pomočnika Jelineka, zaradi udeležbe pri tajnem društvu. Poslednji je bil pri pravdi proti „Omladini" oproščen. Levov, 21. julija. Pod predsedstvom deželnega odbornika Romanowicza so se včeraj zbrali vodje obrtnih nadaljevalnih šol, da so posvetujejo o jednotni ureditvi teh šol in zlasti o tem, kako se naj uredi nauk o prostoročnem risanju. Tega shoda se udeležilo kacih 80 oseb, ki so ogledale deželno razstavo. Budimpešta, 20. julija. Ministerski predsednik Wekerle je v spremstvu državnega tajnika Tarkovicza preko Ausseja odpotoval v Ischl, da bode navzoč pri zaprisegi novega poljedelskega ministra grofa Andreja Festetitsa. Festetits pojde v Ischl, da priseže, potem se pa povrne v Budimpešto, da prevzame vodstvo ministerstva. Rim, 20. julija. V senatu je dokazoval Crispi, da sedanja vlada ni kriva slabih denarnih razmer, potem se je pa prešlo v podrobno debato o finančnih predlogah. Rim, 21. julija. Po noči razletela se je pri vrtnem zidu angleškega veleposlaništva nenevarna petarda. Sodi se, da se je kaka oseba hotela znebiti petarde kot sumljive stvari. Rim, 20. julija. Iz diplomatičnih dogovorov je vidno, da se Anglija in Italija popolnoma vjemata zastran kongiške pogodbe in zastran razpora mej Japanom in Ki-tajem. Pariz, 20. julija. Zbornica je odklonila več dostavkov in prememb k 1. članu proti-anarhističnega zakona in vsprejela ta član z 297 proti 205 glasom nespremenjen. Ta član izroča tiskovne delikte policijskim (navadnim) sodiščem. Pariz, 20. julija. ,,Universu" poroča se iz Rima, da je papež svojo encikliko o vzhodu že skoro dovršil in odredil proučevanje zastran osnove nove kongregacije ad fovendam unionem. Pariz, 20. julija. Pariški Herzov odvetnik se je izjavil, mogoče je, da Herz dne 27. t. m. celo osebno pride k obravnavi proti njemu. Kodaqj, 20. julija. Kralj je pomilostil v dosmrtno ječo na smrt obsojenega načelnika vzgojevalnega zavoda Viljema Mullerja. Harkov, 21. julija. Ob kursk-harkovski železuici je mej Ilovijo in Pokrovsko strašno toča pobila obširno polje. Strela je zažgala več kmečkih hiš. Osem ljudij je mrtvih. Kristijanija, 20. julija. Storthing je vsprejel s 63 proti 48 glasom budget za skupno diplomatično zastopstvo s pogojem, da se poslaništvo na Dunaju odpravi. Mej debato je izjavil minister Stang, da se to ne da izvesti. Storthing je dovolil tudi budget za konzule s pristavkom, da se konzulstvo loči s 1. dnem januvarija 1895. Cagliari, 20. julija. S smodnikom in železnimi kosci napolnjeno steklenico našli so pred vojaškim sodiščem z na pol izgorelo lunto. London, 20. julija. Zdravniki mislijo, da bode Gladstonovo oko treba še jedenkrat operirati. Popolnoma svilene tiskane foularde od 75 kr. do gld. 3'65 meter — (kaeih 400 različnih baz) — potem črno, belo in barvasto svileno blago od 45 kr. do gld. U-65. eladko. progasto, prižststo. vzorčasto. damasti itd. (kacih 240 različnih baž in 2000 različnih barv, načrtov itd.) poštnine in carine prosto. Vzorci pošljejo se z obratno pošto. Pisma veljajo 10 kr., dopisnice 5 kr. v Švico. Tovarna za svileno blago G. Henneberg (10 2) (o. in kr. dvorni založnik v Curihu (Ziirich). (16-9) Umrli mo: 20. julija. Karol Jager, izvoščeka sin 21/, leta, Dunajska cesta St. 15, božjast. Tuj cI. 19. julija. Pri Slonu: Stern, Schrank, Hettlhein z Dunaja. — Grecuham, Bellen Josip iz Trsta. — HSgelsberger, dr. Bellen iz Gradca. — Šenoa, Durr iz Zagreba. — Maulvvurf Barcs-telepa. — Gjurišič iz Rume - Fischer iz Budimpešte. — Polak iz Tržiča. — Hafner, Košar iz Zagorja. — Furlan iz Dobrove. — Gregorič iz Terbovelj. — Kotnik iz Vrhnike. — Heeger iz Aroda. — Jeršinovic iz Črnomlja. Pri Maliču: Dr. Montigni, EngI, Sochaky, Steiner, Danzinger, Straschitz, Leitner, černolatac z Dunaja. — Balke iz Solinga. — Pacher, Pipan iz Pulja. — Halm, Krauss iz iz Zagreba. — Fegenau, Mehaleskal, Goldschmid iz Trsta. Krafl iz Crefeld-a. — Gelletich z Reke. — Bauer iz Budimpešte. — Rosenthal iz Monakovega. — Schreier iz Zužen-berka. — Velik iz Budejevice. — Ušeničnik iz Rima. — Schneider iz Gradiške. Pri bavarskem dvoru: Trampusch z Dunaja. — Jonke, Schlajiner, Braune iz Kočevja. — Mauser, Petsche iz Komuazen-a. — Mihalič iz Požuoa. Pri Juinem kolodvoru: Mayer iz Monakovega. — Jaklič iz Novih Lazov. — Cselko iz Temesvara. — Pretner iz Radgone. — Rosenkranz iz Oseka. Pri avstrijskem caru: Požar z Vrhnike. — Ga-brovšek iz Žabnice. — Janša iz Begunj. — Buzzi iz Trsta. Tremeiifiko sporočilo. a a Cas Stanje Veter Vre me I Mokrine 1 na 24 ur v MM opazovanja zr»Vomera t mm toplomer« po Celtijn 20 7. n. zjut. 2. u. pop. 9 «. iveo. 736-7 736-9 737-8 16-6 214 16-2 si. svzh. si. vzh. jasno n 'i n 0.00 Srednja temperatura 18-1 za 1*3° pod normalom. Tržne cene v Ljubljani dne 21. julija. gl- kr gl- kr. Pšenica, m. st. . . 7 _ Speh povojen, kgr. . — 64 Rež, „ . . . 6 — Surovo maslo, ,. . — 72 Ječmen, „ . . . 5 — Jajce, jedno . . . — 2 Oves, „ . . . Ajda, r . . . 6 60 Mleko, liter . . . — 10 6 60 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 5 — Telecie „ „ . — 58 Koruza, „ . . . 6 80 Svinjsko „ „ . — 58 Krompir, „ . . . 1 80 Koštrunovo „ „ . — 38 Leča, hktl. . . Grah, „ . . . 12 _ Piščanec .... _ 35 12 — Golob..... — 16 Fižol, ., . . . Maslo, kgr. . . 8 — Seoo, 100 kgr. . . 1 60 — 85 Slama, 100 „ . . 1 78 Mast, „ . . Špeh svež, „ . . — 68 Drva trda, 4 kub. m. 6 30 — 58 „ mehka, 4 „ „ 4 80 Zahvala. Za pogorelce v Zajčjemvrhu došli so naslednji darovi: G. F. Kastelec 100 klgr. riža in nabranih 76 gld. 50 kr.; g. Ant. Kastelec 17 škafov; gg- i« kapiceljua 66 gld.; dr. Marinko 5 gld.; g. Korbič 2 gld. 50 kr.; neimenovan 3 gld.; neimenovana gospoda 9 gld.; g. Pavser 2 gld.; gosp. Anton Volčič 15 gld., g. T. Potočnik 5 gld., g. Kobilica 10 gld., g. M. Jeriha 5 gld., vredništvo „Slovenca" 18 gld., vredništvo „Zg. Danice" 10 gld., g. Fr. A., kaplan, 5 gld.. neimenovana 1 gid. 40 kr., gspdč. A. Grčar 5 gld., iz Postojine 12 g!d., g. A. Puc 5 gld., gospodje duhovniki ljubljanski zopet 35 gld., gosp. J. Kos 2 gld.. g. Oroslav Dolenec 10 gld., g. A. Turk 2 gld., iz Kamnika A. St. 2 gld., gospod M. Jereb 5 gld., iz Žužemberka 9 gld., g. Schweiger 5 gld., g. N. Križaj 5 gld., po p. vikarju Inocencu 3 gld., g. Jožef Jereb 2 gld 20 kr.. g. S Zupan 2 gld., g. F. Krek 3 gld., vredništvo ^Slovenca" (II.) 26 gld., dr. Sterbenec 10 gld., g J. Karlin 10 gld.. g. Fr. Brulec 10 gld., iz Brusnic 15 gld.. gosp. M. Barbo 5 gld., po p. gvardijuuu 4 gld., iz Košane 15 gld., po mil. g. prostu Urbu 20 gld. 14 k r, iz Št. Ru-perta 22 gld., čisti dohodek veselice uarodne čitalnice in dolenjskega pevskega društva v No^em Mestu dne 15. aprila t. I. 100 gld., iz St. Jerneja 32 gld., iz Toplic 25 gld., gosp. Dam. Pavlič 10 gld., iz Št. J.tnža 7 gld. 86 kr. g. A. Krčon 5 gld., po gosp. Fr. Kastelicu iz Kandije 1 g'd. 50 kr, iz Št. Petra v Ljubljani 90 gld. 45 kr.. iz Starega Trga pri Ložu 7 gld., g. F. Sajovic 5 gld., iz Prečine 8 gld., g. J. Nagode 10 gld., vreduištvi »Slovenca" in „Zg. Danice" 93 gld. 50 kr., z Vač 13 gld., iz Mirne Peči 11 gld. 50 kr., g. Karel Polajnar nubral v kavarni v Kranju 10 gld., od Sv. Katarine 7 gld., iz Studenca 6 gld. 49'/» kr., g. Janez Požar iz Nove-sušice 1 gld.. si. deželni odbor 400 gld., neimenovani doktor iz Ljubljane 5 gld., g. M. Saje 5 gld., g. P. Vartolj 5 gld.. g. J. Plevaueč 10 gld., Franc Kadunc 5 gld , iz Dobrepolj 6 gld. 47 kr., vredništvo „Slovercau 8 gld. 50' kr., g. J Skc fic 3 gld., iz Smlednika 8 gld , gosp. Jožef Lukanec 8 gld., iz Škof|e Loke 20 gld., g. Rohrman iz Ljubljane 5 gld., g. J. Zdražba 3 gld., iz Predoselj 5 gld. 20 kr., g. Frančišek Zoreč 3 gld., g. M. Preželj 5 gld , gosp. Lavtižar iz Roba 5 gld., iz Metlike 2 gld., duhoven iz ljubljanske okolice 5 gld., iz Šmihela pri Mestu 5 gld. 65 kr., g. Jožef Regen 10 gld., iz Št. Jurja pri Kranju 8 gld., zbirka „Z 1. Danice" 32 gld. Razven tega je g. vodja R. Dolenc sam dal pripeljati 120 mernikov krompirja, drugi gospodje iz mesta iu Kandije darovali ali pa nabirali so razne obleke in veliko zabojev, da so bili pogorelcem shramba za prvo silo; posestniki pa so dajali mnogo smrek pa krme za živino. Vsled teh nenavadno obilnih in znatnih darov so se pogorelci toliko opomogli, da imajo vsi, razven Marije Turk iz št. 10., katere mož je v Ameriki, vsaj kam iti domov; kajti trije se niso upali več lotiti nobenega popravljanja. Konečno bodi omenjeno, da so se za vse blage darovalce brale štiri svete maše, da bi jih Bog blagoslovil s svojo dobrotno roko in jib obvaroval časnega in večnega ognja. Javno in očitno zahvalo v imenu obdarovani!) pa izreka Jakob Forenta, župnik. V Stopičah, dne 16. julija 1894. Eksekutivne dražbe. Martina Sege iz Litije posestvo dne 7. avgusta in 7. septembra (preložitev) t Litiji. UrSule Sever iz Kozarij posestva in zemljišča (7416 gid., 260 gldj, 620 gld., 770 gld., 976 gld., 2000 gld., 60 gld.) in pritikline (380 gld.) dnč 26. sept. v Ljubljani. Jak. Novaka iz Gor. Vrema zemljišče (634 gld.) dnč 22. avgusta in 22. sept. v Senožečah. Jos. Renkota iz Brde št. 6 (terjatev 130 gld.) posestva dnč 20. avgusta in 21. sept. v Ilir. Bistrici. An t. Sedraaka iz Koritnic St. 12 (terjatev 60 gld.1 posestvo (4630 gld.l dne 20. avgusta in dn6 21. septembra v Ilir. Bistrici. Matije Doblekarja iz Račiče posestvo (2414 gld., 1400 gld.) in pritiklina (80 gld. 50 kr.) dne 14. avgusta in 14. septembra v Litiji. Iv. Bogataja iz Medvedjega Brda posestvo (270 gld.) dn6 16. avg. in 16. septembra v Logatcu. Josipa in Marije Zekoll iz Novih Lazev zemljišče (157 gld.) dn6 1. avg. in 29. avg. v Kočevju. Neže Plut iz Ručetne Vasi zemljišče (ponovitev) dnž 3. avgusta in 5. septembra v Črnomlju. MartinaŠege iz Litije zemljišče (10.330 gld., 122 gld., 660 gld.) dn<5 7. avg. in 7. sept. v Litiji. Vpis tvrdek. Pri c. kr. deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani se je pri firmi: »Vzajemno podporno društvo, registrovana zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani«, a) izbris članov ravnateljstva: Frana Petriča, Andreja Pavločiča in Franceta Rejnika, in b) vpis novo voljenih članov ravnateljstva, in sicer: dr. Sebastijana Elberta, kanonika v Ljubljani; Matije Mraka, stolnega vikarja v Ljubljani, in Josipa Prosenca, uradnega vodje omenjene zadruge, in c> vpis pri občnem zboru z dne 26 aprila 1894 spremenjenih pravil ddto. v Ljubljani dnč 26. aprila 1894 v zadružnem registru dovršil. Dalje vpis tvrdke : »Carl Weber», trgovina s špecerijskim in materijalnim blagom v Ljubljani. Imejitelj je trgovec Karol Weber v Ljubljani. Izbris tvrdke. Pri c. kr. deželnem kot trgov, sodišču v Ljubljani zadružna tvrdka: «Schussnig & Weber», trgovina s špecerijskim blagoni v Ljubljani. Pod varstvom. Maks T o r o k , bivši delovodja avstr. drž. železnic, radi hebosti; njega varuh je Jan Torok, umirovljeni lokomotivni vodja na Dunaju, XI., Pfeifergasse 43. C. kr. deželno sodišče v Ljubljani spoznalo je za z a-pravljivce: Jožeta Valentinčiča, po domače Tol-minca, 45 let starega posestnika iz Obrš; njega varuh je Jože Slapar, posestnik iz Zlatega Polja —Jak. Konjarja, posestnika v Prelogu ; njega varuh je Tomaž Kvas, posestnik iz Preloga. — Franceta S t e f u 1 a , po domače Emanoviča, 2 7 let starega posestnika iz Št. Vida; njega varuh je Anton Osolin, posestnik iz Št. Vida. — Franceta Grčarja, po domače Orehovca, 60 let starega posestnika iz Rov; njega varuh je Jakob Pevc, posestnik iz Zagorice. — Jarneja Grčarja, po domače Cesarja, 44 let starega vžitkarja; iz Kolova varuh, je Ludovik Rus, posestnik iz Prevoj. — Jan. Justina, po domače Peregrina, posestnika iz Št. Vida; njega varuh je Jože Rak, posestnik iz Prevoj. — Janeza F 1 e r e t a , po domače Lavretovega Janeza, 39 let starega posestnika iz Zaboršia ; njega varuh je Janez Leve, posestnik iz Dola. — Jožeta Š m o 11 a , po domače Mehava, 49 let starega posestnika iz linovice; njega varuh je Franc Berk, posestnik iz Hriba. - Tomaža Šuštarja, po domače Tomažina, 73 let starega posestnika v Hribu; njega varuh je France Zupančič, posestnik iz Dovskega. — Vsi spadajo pod sodni okraj na Brdu. Agrarske operacije. Po razgrnitvi načrta o nadrobni razdelbi gozda „Kodrašč", kateri je last posestnikov iz Ribno, Koritno in Vodešič. Načrt o nadrobni razdelbi v katastralni občini Selo ležečih parcel št. 586/1, 652/1 in 791 bode od dne 23. julija 1894 do vštetega dne H. avgusta 1894 v občinski pisarni na Bledu razgrnen na vpogled vsem udeležencem. Načrtova obmejitev s kolci se je že na mestu vršila. Načrt se bode dne 24ega julija 1894 v času od 10. do 11. ure dopoludue v občinski pisarni na Bledu pojasnjeval. Neposredno kakor tudi posredno udeleženi morajo svoje ugovore zoper ta načrt v 30, dneh, od prvega dnova razgrnitve dalje, t. j. od dne 23. julija 1894 do dne 21. avgusta 1894, pri krajnem komisarji g Margheriju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. ) Mnogoletno, prelzkuSem* li-šilno dnmnee sredstvo.) | 137 K\vifl(lov fluid proti protinu 207 | J Okrepčujoo za vribanje po dolgotrajnem tekanju, j Ako hoče prečast. duhovščina in si. občinstvo kupovati prav dobro in trajno izdelano tapetarsko pohištvo naj se obrne do tapetnlka in dekoratfirja A -2» .c i fii .O a s 5» ® is.8 § CC'0) H «3= -aj rt T-o. * 05 I ° £ č, c 1! •a N GLAVNO S KLAD I STE najboljše dijetiene in osvežujoče pijače, preskušene pri želodčnih in drevesnih ka-tarih, oblstnih in mehurnih boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno JSJT podpiralno sredstvo pri karlovovar jskem in drugih kopellških zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po 51 25 kopeljih v trajno porabo. (VII.) Henrik Mattoni, Karlove vari in na Dunaju. •t i i i i i i Tovarna cerltvene oprave. Preinovunu 1873, 18S1. Jožef Deiller, tovarna cerkvene oprave in izdeloval-nica paramentov, Dunaj , VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Franc Brilekner. Nn dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor: pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, bandera itd. iti., pa umi cela mašna obleka v naj pravil uejši obliki. 54 26—13 _____obliki.__ Cerkveni paramenti. i » \ M ha S I 9 W P C « 9 S 9 l » Stanarinske knjižice za stran ke z uradno potrjenimi določbami hiinega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne iu mestne doklade, dobž se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol Tiskarni v Ljubljani. 626 24-14 Sladna kava, katero izdeluje tvrdka Frana Kathreinerja in naslednikov v Stadlau-Dunaju, ima zares pred drugimi izdelki merodajno prednost, da ima prav kavi podoben okus in je torej najbolje nadomestilo za zdravju Škodljivo navadno kavo. Jaz torej morem vsakemu priporočati popolnoma okusni sem zaradi teh prednostij dal gospodu Francu Kathreinerju in, in zdravi Kathrelnerjev izdelek in opetovalno izjavljam, da odu pravico, pod mojim imenom svoj slad, kavo v celih zrnii prodajati, zatorej nema nobena druga firma jedlne pravice posluževati se mojega imena. S. Kneipp, kat. župnik. Tudi kbt dodatek k navadni kavi se Kathreinerjevi Kneippa sladni kavi odkazuje prvo mesto, ker ima svojstva, katerih dosedanji surugati nikogar nimajo 13 Vzemite le bele originalne zavitke s podobo gosp. Kneippa in z imenom lintlireiner! 3KČ1 n- M N ; 3 M»lUlu» I>lit|f <» e ! o* e •f« ar 3* ■a mizarski @M v Ljubljani, na Dunajski cesti itev. 15 (t Medjutovl hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in likanega pohištva. Garniture, dlvane, madraoe od 16 gld. do 40 gid., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe S gld. 50 kr., pulte za mašne knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko. 28 (12—7) 13 Na)nlžj«A <*«•«»• eaz: />->, / './jjDl Zahtevajte edino le ker je najhitreje ln najgotoveje moreče sredstvo za vničevanje vsakovrstnih mrčesov. Kaj bi moglo jasneje govoriti za nedosežno moč in dobroto, kakor njega ogromna razširjenost, ker se ,.ZACHERLIir-&" proda vsaj dvanajstkrat toliko, kakor vsacega druzeg.i sredstva. atS" Zahtevajte vselej le zapečateno steklenico in le tako z imenom „Z.lClIIiUL". Vse drugo je ničvredno posnemanje. Steklenice veljajo: 15, 30,50 kr., 1 gld., 2 gld., razprševalec ,,ZACHER-LIN-a" 30 kr. 170 (12—7) a 376 26-3 Obrtniki in trgovci, Člani konservativnega obrtnega društva v Ljubljani, priporočeni osobito cenj. naročnikom z dežele: B ončarFrance pleskar v Ljubljani, Rimska cesta. Blaznik L. v Ljubljani, Stari Trg štv. 12. Zaloga najraznovrstnojšega_ V galanterijskega blaga. ~Wt Boucon Andrej stolar v Ljubljani, Dunajska cesta štv. 7. priporoča največjo svojo zalogo najraznovrstnejilh atolov natančno In trajno Iz najboljSe tvarine Izdelanih. Čamernik Ignacij kamnosek v Ljubljani, Poljske ulice št. 49. Černe Jožef U1VI1- v Ljubljani, Sv Petra cesta 2. Čermelj Jernej trgovina z južnim sadjemlzclenjadjo v Ljubljani, Semeniško poslopje. Pristni „ZACHERLIN" prodajajo v Ljubljani : Krisper Anton. Luckmann Ivan, Klauer J., Jeglič & Lesko-vic, Lassnik Peter, Perdan Ivan, Weucel H. L., Terdina Josip, Fabian Ivan, Karinger Karol, Kastner Mihael, Kordin Josip, Lavrič M., Lenček Alojzij, PlaninJek Karol, Schifter Viktor, Suppati M. E., Schussnig & We- ber, Spoljarič J., Jebačin Ivan, Lekarna Trnk6-czy, Ječminek Anton, Reit/, Jernej, Scharabon A. Dobi se tudi v vseh večjih krajih na Kranjskem. Dolenec Oroslav svečar v Ljubljani, Gledališke ulice pri poroča pristne čebelno - voščene sveče voščene zvitke in m£d. Zaloga pristnega BHT brinja ln brlnjevoa. Vse po najnižji oenl. Jager Janez mesar v Ljubljani, v mestni kolibi p. mes. mostu, Kovač France čevljar v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Kozak Josip mesar v Ljubljani, Semeniško poslopje. KregarIvan pasar in srebrar v Ljubljani, Poljanska cesta štv. 8. opozarja preč. duhovščino in cerkv. predstojnistva na Izvrstno urejeno delalnloo, v kateri izdeljujo vsakovrstno oerkveno posodo ln orodje iz najzanesljivejšo kovine, zlata in srebra po najnižji ceni. Matkovič Dragotin brivec v Ljubljani, Pred škofijo. Sever Primož mizar za hišno opravo v Ljubljani, Gradaške ulice štv. 22. Schmelzer Bertr. stolar v Ljubljani, ob St. Jakobskem mostu. Šega Jakob jerinenar v Ljubljani, Poljanska cesta. Dolstal Karol tap etnlk v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 31. Brata Eberl slikarja napisov, stavblnska ln pohištvena pleskarja, tovarna za oljnate barve, lak in pokost, Ljubljana, Frančiškanske nlice štv. 4. P. n. občinstvo opozarjava posebno na izdelke, katere sva razstavila na obrtnijski razstavi v deželnem muzeji „Rudolflnnmu. Fajdiga Filip mizar v Ljubljani, Slonove ulice. Fajdiga Ivan mokar v Ljubljani, Križevniški trg, filijala na Vrhniki priporoča in ima vedno v zalogi vsakovrstno moko ln otrobe po prav nizki ceni. Hinterlechner Karol čevljar v Ljubljani, Francovo nabrežje 23. Mate Avgust čevljarski mojster v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2. Mihelič M. ščetar in zaloga krtač v Ljubljani Florjanske ulice itv. 40. Šelenburgove ulice Ozelj Gabrijel tapetnik v Ljubljani. Tržaška cestu. Paušner Franc kro.juč v Ljubljani, Dijaške ulice. Pauer Friderik pekar v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 50. Perko Frane sobni slikar v Ljubljani, Florijanske ulice. Petrič Fr. trgovina z raanufakturnlm blagom v Ljubljani, Špitalske ulice. Plehan Valentin izdelovatelj voščenih svež in Icctar v Ljubljani, sv. Petra cesta Rebek Josip ključar v Ljubljani, Francovo nabrežje, zaloga ključev iz aluminija vseh elektrotehničnih priprav hišnih telegrafov itd. ŠerikIvan kroja č v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Š k r a b e c M. klepar v Ljubljani, Kongresni trg Šturm Frane krojač v Ljubljani, na liregu štev. 14. Tome France pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice Tomšič Luka vrtnar v Ljubljani, Poljanske uliee Uran & Večaj pečarja v Ljubljani. Igriške ulice. Velkavrh Fr. Jermenar v Ljubljaui, Sv. Petra cestu. Virk Sebastijan čevljar v Ljubljani, Sv Petra cesta. Zorman Alojzij mokar v Ljubljani, Florijanske ulice. Zalaznik Jakob slaščičarski in pekovski mojster v Ljubljani, Stari Trg štev. 21, priporoča štirikrat na (lan "Pl sveže, ukusno. zdravo in slastno slaščičarsko in pekarsko pecivo. Zadnikar Henrik pasar iu srebrar v Ljubljani, Sv. Petra cesta 17. izdeluje iz najboljše tvarine najraznovrstnejso cerkveno posodo ln orodje po najnižji ceni. Popravi in prenovi stare predmete. Znižane cene! ASfDH. IIBIt'NE'iO¥'S€' vsa izberi trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10 prodnja kakor bi bila ppTSLBpr odLaja" vse potrebno za stavbe, kakor cement, traverze, železniške šine za oboke, kovanja za okna in vrata, lopate, krampe, štorje itd. itd., kovrstno kuhinjsko orodje, poljedelska orodja, posebno v veliki J)^*drevesa (|>i ti<>c) štedilna ognjišča in njih posamezne dele, pozlačene nagrobne križe in sploh vse v njegovo stroko spadajoče. Posebno pa opozarjam gg. krčmarje na svojo veliko zalogo vsako vrstnih ledenic (Eiskusten) za pivo in jedila in gg. posestnike žag na izborne vodne žage in pile, za kojih jakovost se jamči. Zunanja naročila se takoj in vestno izvrše. Kar bi ne ugajalo, se radovoljno zamenja istotako se kupljeno blago radovoljno pošilja na dom ali na napovedani kraj Ceniki pošiljajo se na zahtevanje brezplačno in franko. 159 21 KnVUPi | Tu kupujete železo naj-IVUVetLI . ceneje, pri pošteni vagi in prijazni postrežbi. Poskusite, in se bodete prepričali 1 St^T" CARB0L1NEUM! tfifT I Štev. 461./M. S. sv. 379 2-2 Razpis ponudbinske razprave. Podpisani c. k. mestni šolski svet razpisuje pismeno ponudbinsko razpravo za oddajo del in dobav pri gradnji nove dvorazredne ljudske šole na ljubljanskem barji, namreč: za zidarsko, tesarsko, kamnoseško, kleparsko in krovsko delo m za dobavo konstrukcijskega železja in kamenine na 26. dan meseca jidija letos ob 11. uri dopoldne. Dotični načrti, proračuui mer, pogoji in drugi pripadajoči pripomočki so razgrneui v pisarni mestnega stavbinskega urada za uavaduin uradnih ur vsakemu na vpogled. V ponudbah, glasečih se na skupno prevzetje vseh razpisanih del ali na kako posamično delo in dobavo, nastavi ponudnik s številkami in besedami jednotne cene in na njih podstavi preraeunjene skupne zue»ke ter oddaj te ponudbe zapečaten« in opremljene s 5% vadijem v gotovini ali v vrednostnih papir ih do določenega roka pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svetu. Na ponudbe, ki bi došle prekasno, iu na take, katere bi se ne skladale popolnem z navedenimi pogoji, se ne bode oziralo. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, 9. dan julija 1894. St. 14.y52. V. 1/1894. C. kr. za mesto del. okrajno sodišče v Ljubljani naznanja, da sta se za izvršitev z odlokom veleslavuega c. kr. dež. sodišča v Ljubljani z duč 9. junija 1894, št. 5344 dovoljene v konkurzno sklado Jožefa Tribuč-a iz Gline spadajočih zemljišč vlož. št. 240 in 174 katast. občine Vič določila dva naroka, prvi na 22. avgusta 1894 drugi na 20. septembra 1894 vsakokrat od 11. do 12. ure dopoldne pri tem sodišču s pristavkom, da se bodo zemljišča pri prvem naroku le za ali nad ceniluo vrednost po 13.691 gld. 70 kr.. oziroma 367 gld. 36 kr., pri drugem pa tudi pod njo prodajala. Dražbene pogoje, cenilui zapisnik in izpisek iz zemljiških knjig moči je vpogledati v navadnih uradnih urah pri tem sodišču. Omenja se, da -pala k prvoimenovanemu zemljišču hiši št. 36 na Glineah, katera sto)i ob veliki c^-sti in je pr pravna za trgovino z mešanim blagom in za gostilnico. Iv hiši spada veliko gospodarsko poslopje in vrt. Vsa poslopja so v najboljšem stavbenem stanu. C. kr. za mesto deleg. okrajno sodišče v Ljubljani, dne 9. julija 1894. 378 3—2 Stev. 0272. 381 3-2 C. kr. deželno sodišče v Ljubljani daje na znanje, da se je vsled prošnje Nolli-ja Srečko-ta, oskrbnika zapuščine dnč 22. aprila 1893 v Litiji brez ded čev in pravnih naslednikov umrle Henke Katarine, dovolila prostovoljna javna dražba v zapuščino spadajočih zemljišč: a) vložek štev. 241 katastr. občine mesto Ljubljana, t. j. hiša štev. 5 v Rožnih ulicah v Ljubljani; b) vložek štev. 537 katastr. občine Karlovsko predmestje, t. j. travnik na Ilovci in določil v izvišitev dražbe dan na 30. jidija 1S94 ob 10. uri zjutraj pri deželnem sodišču v Ziliškem dvorcu v Ljubljani II. nadstropje s pristavkom, da srf bodeta zembi-či le za ali nad izklicno ceno in sicer vložek 241 kaUsT. občine mesto Ljubljana v znesku 5500 gld. in vložek 537 katastr. občina Karlovsko predmes'j« v znesku 40 gld. prodali. Pogoji in izvod zemljiške knjige se morejo pregledati v uradnih urah pri tem sodišču. V Ljubljani, dne 10. julija 1894. F. P.Vidic & Co. v Ljubljani 266 2512 priporočajo po najnižji ceni: Mosaik (chamotni) tlak za cerkve. Pripoznalna spričevala od že napravljenih tlakanj so ua razpolago. Lončene peCl vsake barve. Zarezane strešnike, nejše kritje. Roman in Portland cement. Cevi iz kamenine 3U3ST& Nasade za dimnike. Drainage ceviza sušenje mo6virnih zemljišč. '"^^■Tf^TrfrTf"! VJV" »Rt rf .........................................................1.......minimum.........11111111111ni......n.................................................................................mu ......................................................................................................................umni............................ 11111111111 priporoča svoja na mejnarodni razstavi živil na Dunaji leta 1894. .............................. z zlato svetinjo inmmmminiiiiniiiM odlikovana, priznano izborna in najbolje Vselej v zalogi so: 361 (6-5) vlczaifia, iiiarrna in ix vozna i»iva, pivo v itfhlmicssh. Postrežba solidna, točna in zanesljiva. ............................................................................111111111.............min.....................................um i.....ii.iinrflfflifliflill...............................................................................................lun........................... iiminiii Tovarniška zaloga pristnih švicarskih izdelkov! Najboljšo in najcenejše žepne in stenske ure ure budilnice zlate, srebrne in nikelnate verižice, medajjone, prstane, zapestnice, naprsne igle prodaja in ima v zalogi Fr. Čuden v Ljubljani Mestni trg, nasproti rotovžii. Popravila tudi najtežavnejša izvršuje tekom 14 dnij. — Za blago pri njem kupljeno istotako za natančno popravo jamči. 158 19 podobar in pozlatar v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8 opozarja prečast. duhovščino in cerkvena predstojništva na svojo dobro urejeno podobar sko in pozlatar sko delalnico v katerej izdeluje vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela natančno, vestno, po poslanih narisih ali lastnih načrtih po možno nizkih delu primernih cenah. V zalogi ima vsakovrstna razpela, pripravna za misijone, procesije, šole in zasebna stanovanja. i i r ji Naročila na krlževa pota izvršuje prav ukusno in lično. 114 40-22 Najboljši in najcenejši vir nakapovanja kmetijskih strojev in orodja 239 Strojev za vinarstvo vsakovrstnih s e s a. 11< pralnih strojev ovijalnikov, zravnalnikov perila patentovanih mlinov za domačo uporabo, (52-14) na vitle, vodno ali parno gonilo itd. je pri Avgustu Kolb, tovarna strojev Dunaj, II., Pasettistrasse 29—31. Prijazna poštena postrežba. - Ugodni plačilni pogoji. - Jamčenje. Ilustrovani ceniki zastonj in franko. C. kr. priv. zavarovalna družba RIUNIONE ADR1ATICA 01SICURTA v Trstu (ustanovljena leta 1838) vsprejem a z najkulantnejšimi pogoji zavarovanja proti škodam, ki jih napravijo ^ogenj, strela in razpok, dalje proti škodam na odpadkih najemnine vsled požara in razpoka, potmi zavarovanje proti nevarnostim pri prevažanju po vodi in po suhem, in zavarovanje za življenje v najrazličnejših kotnbi nacijuh, kakor: kapitalov in rent, plači nih še pri življenju ali po smrti zavarovanca, otroških dot itd. Zastopstva c. kr. priv. Riunione Adriatica di S;curta sprejemajo tudi zavarovanja proti toči na račun družbe za zavarovanje proti toči in za pozavarovanje .IHIERIOIONALE' v Trstu. c. kr. priv. „RIUNI0NE ADRIATICA DI SICURTA" na Dunaju v lastni hiši družbe, I., Weihburggasse. 3G0 12-2 Zastopstva v vseh glavnih mestih in večjih krajih Avstro-Ogerske. 9 •g ^ •§ p ^ jsT-1^ o -a «h s H • * £ "fl S 5" . - - K ^sbssshshsh^ J po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah Zaloga in zavod za izvršite? civM is duhovniških oblek 623 52-31 za pnuto „pri rudečem križu" Viljema iksirda IV., Illlaltergasse 1, Dunaj, IV., Favoritenstrasse 28 priporoča za pomlad in poletje 1894: Civilno in duhovniško ter redovniško obleko za duhovnike kot: Havelook. vrhne suknje , duhovniške suknje itd. Liturgično opravo natančno po cerkvenih predpisih izvršeno: blrete, kolarje, naprs-nioe, vsakovrstne duhovniške čepice. Faramente preskrbuje po najnižji ceni. Izvršuje se točno, iz najboljšega, trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga-jajoče vzame se nazaj. ificnrs frllar &ŠT Plačuje se tudi na obroke. - Blago po meri je na razpolago. X | Ceniki in vzorci na zahtevo brezplačno. ^ Dne 21. julija. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renla 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld...... London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž velj 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini 98 gld. 45 kr. P 40 „ . 122 40 „ . 97 75 „ . 121 60 „ . 96 25 „ . 1002 . 356 75 , . 124 4o „ . 61 02l/i „ . 12 20 „ 9 90 '/,„ 44 25 „ n 89 „ Dn6 20. jnlija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5 % državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5% . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . ! Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo ..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . n n južne železnice 3% . n „ južne železnice 5% . dolenjskih železnic 4% 149 gld. — 157 50 197 50 96 60 142 50 127 25 107 n 35 67 n 60 98 70 220 _ 153 10 128 25 98 n 50 Kreditne srečke, 100 gld........ 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Genois srečke, 40 gld..... Waldsteinove srečke, 20 gld. ....'.' Ljubljanske srečke........ Akcijo anglo-avstrijske banke. 200 gld. ! Akcije Ferdinandovesev. želozn., 1000gl. st v Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. ! Papirnih rubljev 100 196 gld. 25 kr. "Si-: 23 69 70 46 24 157 3062 496 107 74 81 163 133 50 50 50 40 50 75 50 20 Hakup in prodaja fjct, vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitki. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba EBC1J R« Wollzeile it. ID Dunaj, »ariahHferstrasse 74 B. Pojasnila-»s v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednoatnlh papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega _ obrestovanja pri popolni varnosti naloženih grlarnio.