DELAVSKA Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12. II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1'— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust. Št. 126. V Ljubljani, sredo 14. julija 1926. Leto I. Praška sokolska proslava in dunajska mednarodna delavska telovadna manifestacija predstavljata po svojem stilu dva različna idejna svetova, dve nasprotujoči si organizacijski sili. V Pragi so telovadili sokolski športniki, ž njimi vred so nastopali na igrišču oddelki češkoslovaške in jugoslovanske vojske. Prireditev je bila ogromna, število udeleženih športnikov in občudojočega občinstva naravnost impozantno; v pogledu športne tehnike so se baje dosegli čudeži, toda poleg te omotične revije fizične sile in spretnosti se je občinstvu servirala tudi dokaj hrupna m zgovorna vojaška vaja, pri kateri so nastopili vojaški oddelki v brezhibni vojni^ opremi z nabitimi puškami, ročnimi granatami v čedni družbi najogromnejših in najmodernejših kanonov in oklopnjakov in ob križanju neštetih letal nad štadijonom, pretvorjenim v pravo pravcato slovansko bojišče, s strelskimi jarki; opazovalnicami — ip sanitetnimi bolnicami! 'Kdor si je izmislil, dia spada tudi to poslednje tja, je bil velik modrijan in daleč je videl. S tem je hotel menda nazorno pokazati, kam vodi nove slovanske generacije vojna nacionalistična politična pamet in dalekovidnost . . . Skoro istočasno so se pa zbrali na Dunaju delavski telovadci iz vsega sveta — tudi iz Češkoslovaške in Jugoslavije — da preštejejo svoje vrste, pokažejo svojo športsko popolnost in disciplino, zlasti pa, dia izpričajo svojo socialistično zavest, skupnost in solidarnost. Po številu udeležencev ni ta delavska olimpiada zaostajala za praško. Nasprotno. Socialistična športna internacionala je poslala na Dunaj le del svoje mednarodne športne vojske — ta naša telovadna internacionala šteje nad milijon članov iz vseh krajev sveta: tu so Francozi in Nemci, Angleži in Avstrijci, Italijani in Slovani, za to telovadno internacionalo stoji delavska socialistična internacionala z milijoni in milijoni članov, za njo stoji amsterdamska strokovna organizaci-Ja — vsa ta ogromna mednarodna organizirana in disciplinirana sila bi imela povoda dovolj, da na svoji dunajski veliki prireditvi pokaže še z vse drugačnim pompom in hrupom svojjo moč, svojo borbenost. Pa.nyl bil° na dunajski olimpijadi ne vojaških vaj, ne demonstrativnih nastopov v vseh smereh sveta, niti kanonov, niti oklopnjakov — niti roč-m granat, niti vojaških sanitetnih bolnic . , . Udeleženci te olimpiade so bili večinoma preprosti delavci, proletarci, pa so vendar pokazali, da razumejo človeški napredek, delo za razvoj vseh narodov, za pravičnost med narodi, za srečo sveta vse dru-ifaf.e’ ,Yse modro in pravično, vse bolj človeško, nego imperialistični, nacionalistični in šovinistični aranžerji praških sokolsko vojaških slav- Dve Olimpiadi! nosti. Vedeli so ti delavski telovadci, da svet potrebuje miru, potrebuje sprave, vedeli so, da današnje gorje — gorje vseh narodov brez razlike ni samo posledica razredne krivičnosti, izkoriščanja človeka po človeku, nego tudi naravna posledica največjega socialnega in narodnega zločina vseh časov — svetovne vojne! One svetovne vojne, ki so jo izzvali vojni hujskači, nacionalistični in šovinistični epigoni vseh narodov in vseh držav — in da je mogoče lečiti in izlečiti še vedno zevajoče rane svetovne vojne le s politiko miru, politiko pobratimstva med vsemi narodi brez razlike, ne pa s politiko novega, še srditejšega hujskanja in ustrahovanja, z napovedovanjem novih revanžnih vojn. Zato je bila dunajska delavska olimpiada predvsem manifestacija mednarodnosti, enakosti, solidarnosti. Praški aranžerji so pa menda že pozabili na vse te prirodne resnice, vrnili so se k politiki sile in imper-rializma, dasi sta i češkoslovaški i jugoslovanski narod bridko občutila na sebi težka sto in stoletja blagodati imperializem. Mislimo, da je baš malim slovanskim državam najmanj treba take politike, mislimo, da morejo baš slovanske države podpirati demokratsko stremljenje, politiko sporazuma med narodi, ker morajo edinole od take politike pričakovati trajnih koristi zase. Ni treba tem državam stopati po stopinjah nemških in madžarskih revan-žerjev, njihova bodočnost je le v mirnem delu, v mirnem snovanju. Toda kakor so vsi nacionalizmi neumni in slepi, tako je tudi slovanski nacionalizem vreden sovrstnik ostalih. Slovanska buržuazija, kakor nemška in francoska, se ni še odpovedala svojim blaznostim, igra se zato i ona z ognjem, da bo mogla v usodnem trenutku častno pomagati upepeliti poslednje ostanke evropske civilizacije in socialnega napredka. Ogromna je razlika med dunajsko in praško prireditvijo. Dva svetova sta to, dve sili: ena obrnjena s svetlim licem in krepkim vzletom v svetlo, srečno bodočnost, druga zamrk-njena z vso svojo mračno silo v mračno preteklost, _ Paralela med dunajsko in praško prireditvijo je prezgovorna in preočitna: tu sile preteklosti, sovraštva, vojne; tam sveže sile bodočnosti, ljubezni, sprave, napredka v smeri socialne in nacionalne pravičnosti. Tu sile oboroženega imperialističnega in izkoriščajočega kapitalizma, tam mednarodnega, združenega vstvarjajočega proletarijata. Zmagati morajo sile bodočnosti, zmagati morajo tiste disciplinirane delavske čete, ki so na Dunaju strumno defilirale 5 ur mimo združenih rdečih praporov vsega sveta, mimo praporov miru in dela. Protest proti ukinitvi mini-ttKtva zn socialno politiko. 7hnrn^tr®Ino tajništvo Delavskih skupščinienPCiSj,° vladi in narodni P ,naslednjo spomenico: novim zakonom o centralni upravi, s katerim se predvideva redukcijo ministrstev od 18 na 14 se je reduciralo tudi ministrstvo za'socialno politiko. Zaščita in zavarova- nje delavcev, posredovalnice dela, posredovanje v vprašanju delavskih plač in druge važne socialne naloge so se pridelile ministrstvu trgovine in industrije. Na ta način se daje enemu od najvažnejših socialnih vprašanj’^ kakor je vprašanje zakonske zaščite in zavarovanja delavcev, povsem podrejen pomen. Prizadevanje in skrb za dobro in zdravje delavskega razreda bi pa morala biti prvobitna dolžnost države. Glavni razlog je dan že v potrebi, da se ohrani življenska sila in zdravje tega dela naroda. Ko postane človek predmet eksploatacije po drugem človeku, obstoja vedno nevarnost, da bo izrabljen, da bo duševno in telesno propadal, kar ni samo delavska osebna škoda, nego velika javna škoda in opasnost. Drugi razlog je ekonomski, ker brez dobro izučenega, zdravega in za delo sposobnega delavskega razreda ne more biti gospodarskega napredka, niti blagostanja. Moderno gospodarstvo si ne moremo brez dobro izučenega delavskega razreda niti zamisliti in država ne more uspešno tekmovati z drugimi državami, ako nima sama zdrav k! za delo sposobni delavski razred. A zdrav in za delo sposoben delavski razred se ne more odgajati, ako država ne prevzame od vsega začetka potrebne mere za vsakojako zakonsko zaščito in zavarovanje delavcev in za povzdigo njihovega gospodarskega in socialnega položaja. Taka delavska, taka socialna politika pa se more uspešno voditi samo, ako obstoja primerno centralno mesto, ki se bavi izključno s temi nalogami in problemi. Ako obstoja posebno ministrstvo, katero proučava preko svojih strokovnjakov vsa ta. vprašanja in pripravlja potrebne zakone, — ne pa, da bo vse to le poslednja briga ministrstva, katerega naloge so povsem drugačne in nad katerim prevladujejo po sili razmer uplivi baš onega družabnega sloja, pred katerim se morajo naši delavci zaščititi. S tega razloga opozarja podpisano tajništvo vlado na veliko škodo, ki preti delavskemu razredu kot najvažnejšemu produkcijskemu činitelju ter celokupnemu našemu narodnemu gospodarstvu, ako se ukine ministruj0 >Za soc*a^no politiko. Po mnenju podpisanega tajništva bi se moglo prej, brez kake škode, prideliti ministrstvo vere ministrstvu pravde, kakor je to slučaj v drugih državah, ministrstvo socialne politike pa da ostane še naprej. V skrajnem slučaju bi se moglo ministrstvo socialne politike spojiti z ministrstvom za narodno zdravje — to bi bilo vendar mnogo bolje, kakor pa, da se to ministrstvo kratkomalo ukine in prideli njegove važne funkcije kot povsem spo-redne ministrstvu, katerega naloge in delokrog sta povsem drugačne. Podpisani sekretarijat upa, da boste i sami uvideli vso važnost in opravičnost te zahteve in da se bo projekt zakona o centralni upravi spremenil v smislu, da ministrstvo socialne politike ostane i dalje, da izvrši svojo važno nalogo, katera je že danes velika, a katera bo v bodočnosti toliko večja in važnejša, kolikor bolj se bo državno gospodarstvo više razvijalo. VALENTIN KOMAVLI: Snrlntnnstoo. Prekmurje, drugače tudi »Slovenska krajina« imenovano, je že od zasedbe sem predmet za strankarsko eksploatacijo vseh, vladajočih in nevladajočih meščanskih strank, hi že od preobrata »rešujejo« potrpežljive Prekmurce. Poleg strank, hi so prihajale in še prihajajo v Prekmurje z raznimi obljubami iz ostalih delov države, osobito Slovenije, z namenom, da pri volitvah dobijo glasove (v prekmurščini: vo- tume), se pri vsakih volitvah, ali kadar se volitve bližajo, pojavijo pod raznimi imeni tudi domače prekmurske »partaje«, navidezno z namenom, da »rešijo« Prekmurje iz krize, v resnici pa zato, da ta ali oni gospod postane kovet (poslanec). Prekarni socialno-gospodarski položaj Prekmurja daje raznim strankam in osebam priliko, da se od časa do časa, t. j. kadar veter piha v za njih pravilno smer, pojavijo kot odrešeniki. lak veter piha tudi sedaj, ko se vsied permanentnih vladnih kriz — te edine aktive v naši državi — bližajo volitve. To in pa razna pereča vprašanja, ki se v Prekmurju od vseh meščanskih strank že dolga leta »rešujejo«, je povzročilo, da se je pred kratkim pojavila nova stranka, 0 kateri je naš list svoječasno poročal ter primerno označil njen prvi nastop, ki je bil, kakor že svoječasno povedano, za poštene ljudi ogaben in to tembolj, ker so v vodstvu te stranke skoro sami duhovniki, katoliški in evangelski! Ni moj namen govoriti danes o težkem položaju prekmurskega ljudstva, o katerem so naši listi že večkrat pisali in s socialističnega stališča povedali, kako in po kateri poti bo prekmursko ljudstvo prišlo do svojih pravic. Govoriti hočem le o načinu, kako nekatere stranke in ljudje kujejo svoj politični kapital, nesramno računajoč na upravičeno nezadovoljstvo Prekmurcev. Ustanovitev nove prekmurske stianke je dala povod, da se zadnje case o Prekmurju mnogo piše in go-vo,r.'‘ Vzroki, ki so to stranko poklicali v življenje, tičijo, kakor že omenjeno, predvsem v politični konjunkturi in pa v raznih perečih vprašanjih, ki tarejo prekmursko ljudstvo, posebno pa v agrarni reformi. Pojav te nove stranke je v. gotovili krogih povzročil velikanski halo in mislili so si: zdaj je prišel moment, ko lahko izrabimo situacijo v našo korist. Samostojni demokrati so novi stranki naredili primeren misIeč’ da bosta Posla- 111 njef°-Va Stranka z “sestrak ,nnnf0d1-;isne* Prekmurske demokrat + hkvidirati. Da so se strihmi F?r teanov Pozneje s tem strahovito blamirali, da so tudi njih P ‘Stasi o priliki demonstracij proti i o^ooljem »neodvisne« stranke v . Eo . ,ndav> Pozdravljali poslanca KJekla in mu poslali udanostno 1 Y*jav. Je za nje’ k* so v nedoslednosti res dosledni, samoobsebi razumljiva stvar. Klerikalci sami so bili v začetku prepričani, da jim bo nova stranka škodovala, kar se je sklepalo iz pisanja njih časopisja. Ogabni pamflet, ki ga je objavilo glasilo nove stranke proti takozvanim »prišlekom«, je klerikalce rešil iz prvotne zmede, ker, kakor rečeno, so pri gori navedenih demonstracijah poleg demokratov vsi »nacijonalni« ljudje dali poslancu Kleklu in SLS popolno zadoščenje. S tem, izgleda, je za1 SLS situacija rešena, nova stranka je pa z objavo onega nesramnega pamfleta ustrelila kapitalnega kozla, ker se je menda prvič v zgodovini zgodilo, da so izdajatelji lista bili primorani list lastnoročno konfiscirati. Novo nastalo situacijo v Prekmurju hočejo izrabiti tudi radičevci, kojirn so začeli prekmurski volilci obračati hrbet. Poslali so v Prekmurje gospoda Bendeta, ki je v »Kmetskem listu« z dne 7. julija 1926 napisal grde, prav nič častne besede na naslov »prišlekov«, posebno pa na naslov uradništva. Trditve gospoda Bendeta, oziroma njegovih informatorjev so take, da mora vsa javnost brez razlike zahtevati brezpogojno objasnjenje! In uradništvo ter učiteljstvo, ki služi v Prekmurju, mora, če ima kaj ponosa v sebi, zahtevati, da se vse te pavšalne trditve o »nemoralnosti« in »slabem uradniškem materi-jalu« s konkretnimi slučaji dokažejo! Prepričan sem, da bo g. Bende, ki ima korajžo povedati, da on sam ni »svetnik«, imel korajžo te trditve tudi dokazati! In mislim, da se mu pri tem ne bodo »lasje ježili«! Ni naš namen koga braniti. Da se nam ne bo očitalo, da se čutimo prizadete, bodi povedano, da naša stranka nima med uradništvom in učiteljstvom v Prekmurju niti enega organiziranega pristaša. Ta okol-Viost nas pa prav nič ne moti povedati, da imajo ti grdi napadi na uradništvo zloben namen, potom obrekovanja ljudi, ki so gotovo 99 odstotkov nedolžni, pridobivati med prekmurskim ljudstvom za gotovo stranko pristaše! Omenil sem, da so Prekmurci upravičeno nezadovoljni, ker vseob-ča kriza in še posebej slab položaj tamošnjega prebivalstva privajata Prekmurce v vedno večje pomanjkanje in revščino. V sedmih letih ni nobena meščanska vlada ali stranka za Prekmurje ničesar naredila. Eni drugim očitajo, da poznajo Prekmurje le, kadar so volitve, kar je tudi res, to se pravi, da so v tem oziru vsi enaki. Od štirih v Prekmurju izvoljenih poslancev sta dva od SLS, dva pa radičevca. Dočim sta prva dva domačina (Klekl in Šiftar), sta druga dva Medjimurca. Dolžnost vsakega poslanca je, da se pride večkrat med volilce vsaj pokazati. Kakor pa poroča sam g. Bende, ne prideta radičevska poslanca nič med Prekmurce. In če je g. Bende iznašel za ta dva poslanca predrzen izgovor, češ da »imata polno dela v krajih, kjer je politično delo bolj potrebno kot v Prekmurju, kjer biva enodušno zaupanje naroda«, je s tem izgovorom neizpodbitno dokazal, da iščejo radičevci v Prekmurju samo glasove, vse drugo pa jim je deveta briga! Kajti, če je kje politično delo, in sicer delo za koristi naroda potrebno, je v Prekmurju še najbolj! In če politično delo v Prekmurju ni potrebno, kaj hodi g. Bende tja iskati? Ali se ne boji, da bo zletel iz Prekmurja kot političen »klativitez«, ki mesto pozitivnega narodno - gospodarskega dela uganja politiko demagogije? Ni čutil gospod Bende nobene težave, ko je zaključil svoj članek v »Kmetskem listu« z ime- nom kmetskega revolucijonarja Matije Gubca in s tem onečastil spomin na tega mučenika za Staro Pravdo? Ali ne ve g. Bende, da je z onim člankom naredil Radiču in njegovi stranki slabo uslugo, napadajoč druge stranke, da niso za Prekmurje nič naredile, obenem pa tudi povedal, da se oba v Prekmurju izvoljena radičevska poslanca niti ne pokažeta? Če misli g. Bende, da bo s takimi članki odvrnil nezaupanje, ki se v Prekmurju pojavlja proti vsem strankam, ki so do sedaj s praznimi obljubami »reševale« Prek murje, torej tudi proti radičev! stranki, ki tudi ni še nič naredila za to pokrajino, čeravno je že dolgo časa na vladi, se prokleto moti! Nam je končno vseeno, kako se meščanske stranke radi Prekmurja med seboj prepirajo. Ako ena drugi Očitajo, da niso nič naredile, je to samo dokaz, da vsi skupaj smatrajo Prekmurje »za severno Macedoni-jo ali Sibirijo«, kakor pravi sam g. Bende za kraj, kjer se da z obljubami sicer pridobiti glasove, po volitvah pa pustiti, da obljube ostanejo — obljube! Prekmursko ljudstvo čaka rešitve — kakor jo čakata delavec in kmet v celi državi-— ter išče izhoda. Kakor povsod na svetu pa velja tudi za Prekmurje načelo, da je rešitev delovnega ljudstva v rokah delavca in kmeta, to se pravi, da bosta tudi prekmurski delavec in kmet prišla do pravic le potom boja v organizacijah, ki poznajo in vedo, da sta na svetu samo dva razreda: razred izkoriščevalcev in razred izkoriščanih in da morajo slednji voditi neprestani boj proti prvim, med katere spadajo vse buržujske stranke, ne izključivši vseh onih strank, ki že sedem let rešujejo Prekmurje in celo državo. Socialistična stranka nima v Prekmurju mnogo pristašev. To smo vedno povdarjali in tudi sedaj se ne bojimo tega povedati. Kljub temu pa nam ni vseeno, kaj se v Prekmurju godi. Ker vemo, da sta prekmurski kmet in delavec potrebna kruha, kruha in še enkrat kruha ter resne in pozitivne politične vzgoje, se bomo za prekmurske zadeve vedno zanimali ter kazali Prek murcem pot, po kateri pridejo do boljšega življenja. Z obrekovanjem in demagogijo pitajo Prekmurce vse stranke, katerim so do sedaj zaupali. To delajo zato, da zakrijejo njih krivdo, da je Prekmurje zapuščeno in da je pomanjkanje vedno večje. In tako bo še nadalje, ako se bodo Prekmurci udajali onim, ki so močnejši! Zato mora tudi prekmurski kmet in delavec kreniti na pot osamosvojitve, na pot — razrednega boja! Opazke na roba. Je razlika med zaslužkom in zaslužkom. O gospodarski krizi, nacionalizaciji in davčni politiki se spet mnogo piše po naših listih. Sedaj so naenkrat odkrili, da iinamo celo v dobi splošnega industrijskega propadanja še vedno nekaj tovarn, ki zaslužijo prav mastne dobičke, katere si srečni akcijonarji in ravnatelji teh tovarn prav širokogrudno dehjo med seboj. Tako smo izvedeli, da zaslužijo n. pr. nekatera podjetja do 500 odstotkov pri svojih produktih, da imajo ravnatelji 30.000 do 40.000 Din mesečne plače — ne vštevši razne druge bonitete, ki gredo češče dnevno v 1000 in več Din. In dognalo se je tudi, da vsa ta podjetja sestavljajo svoje letne bilance po vseh davčnih predpisih, da pa navadno davkarijo tudi po vseh predpisih obrnažijo. K temu bi pripomnili le toliko: Vse te znamenite štatistične izkaze bi bilo treba izpopolniti z natančnim izkazom delavskih plač v dotičnih podjetjih ter potegniti paralelo med vsoto, ki jo proporcijonelno plačujejo na ročnem in drugem davku ti delavci, pa med davčno vsoto, ki jo plačujejo z ozirom na svoj dobiček ta podjetja in njihovi akcijonerji, ravnatelji itd. Taka statistika bi bila jako poučna in tudi v patriotsko vzgojnem zmislu bi blagodejno vplivala. Pokazala bi delavcem, da je mila naša domovina res za vse pravična in skrbna mati. In da ima res raje lastne jugoslovanske delavce, kakor pa tuje kapitaliste. Vse to bi taka statistika izkazala in še to povrhu, da ako bi ti delavci zaštraj-kali in zahtevali večjo plačo, bi vsi meščanski listi brez razlike branili vzlic temu te kapitaliste proti lastnim jugoslovanskim delavcem. Taka je pač današnja socialna, nacionalna, davčna, moralna in politična logika. osem zadružnikom, »drogom In sodružlcam! Konzumno društvo za Slovenijo je postavilo v Šoštanju nov Zadružni dom, ter ga izročilo nam združenim socialističnim organizacijam, da nam vsestransko služi za razvoj socializma. Da dokažemo kako znamo ceniti svoj dom, ki bo nam in našim potomcem zavetišče na polju prosvete in razrednega boja, smo sklenili, prirediti slavnostno otvoritev našega doma dne 1. avgusta 1926. Ker bo ta slavnost prva in največja v celi Šaleški dolini in ker želimo, da bi bil 1. avgust 1926 manifestacij-ski dan, zato vabimo vse gospodarske, politične, strokovne in kulturne delavske organizacije na to manifestacijo. Zadružniki! Sodrugi! Sodru- zice! Vabimo vas kot soproletarce, da pridete 1. avgusta med nas, da si z roko v roki zaobljubimo zvestobp v boju za socializem in za boljšo človeško bodočnost. Da vam olajšamo stroške, smo zaprosili za 30. julija, 1. in 2. avgusta t. 1. za polovično vožnjo na vseh progah SHS. Železniške zveze iz Celja in Koroške v Šoštanj so zelo ugodne, tako da zunanji gosti pridejo lahko isti dan v Šoštanj in so z večernimi vlaki že zopet doma. Prosimo vas, da nam sporočite najpozneje do 20. julija t. 1. kakšno število se udeleži slavja iz posameznih krajev, da vam zamoremo preskrbeti izkaznice za polovično vožnjo. Na istočasno izraženo željo vam preskrbimo lahko prenočišče in vse drugo, ker bo na predvečer gledališka predstava v Zadružnem domu. Vsa pevska društva pa še posebej uljudno vabimo, da priglasijo svojo udeležbo in naj javijo v svrho sestave sporeda pesmi, ki jih nameravajo peti. Zadružniki! Sodrugi! Sodružice! Prosimo vas, porabite priliko za skupno manifestacijo naših idej. Porabite priliko, da si ogledate prijazni Šoštanj in lepo Šaleško dolino. Pridite vsi! Natančen spored slavnosti sledi. ______ Združene delavske socialistične organizacije. Bo] za razlastitev nemških knezov. Potem, ko je petnajst milijonov volilcev v Nemčiji glasovalo proti vsaki odpravnini ekskajzerju in ostalim bivšim vladarjem za posestva, ki so jim bila zaplenjena, ko je Nemčija postala republika, je nemška vlada pritisnila na parlament za hitro rešitev odpravninskega vprašanja. Vlada se zavzema za svoj kompromisni predlog glede odpravnine. Kancler je zagrozil, da Hindenburg razpusti parlament in razpiše nove volitve. Socialisti in komunisti, ki so zahtevali referendum in dobili za svoj predlog malo manj kot petnajst milijonov glasov, so zanesli boj v parlament. Delavski poslanci zahtevajo, da se kompromisni predlog radikalno izpremeni, tako da bodo bivši monarhi dobili čim manjšo vsoto odpravnine. Po najnovejših vesteh so tudi mnogi katoliški delavci rebelirali in glasovali s socialisti in komunisti proti odpravnini. To se je zgodilo v Gornji Sleziji in Porurju. V nekaterih podeželskih krajih pa je bilo glasovanje tako temeljito bojkotirano, da ni bilo niti enega volilca blizu. Širite naš list! 47 Jack London: V/ Železna peta. (Socijalni roman. Prevel 1. V.) (Dalje.) Delavci so bili svojeglavni. Med tem ko so se pri socijalističnih zborovanjih nakupičili v ogromne množice, so bili za vabila politikov starih strank nedostopni. Govorniki starih strank so našli navadno prazne dvorane. Ako pa se je zgodilo, da so bile dvorane polne, so bili govorniki tako sprejeti, da se je moralo pogostoma klicati policijo. Razvoj je silil naprej. Vzduh je trepetal dogodkov, ki so se dogajali ali ki so se bližali. Dežela je zabredla v trde čase, ki jih je zakrivila cela vrsta dobrih letin. Neporabljen preostanek se ni mogel prodati v inozemstvo, ali pa se je le z veliko težavo razpečal. Industrija je delala v ograničenem razmerju, mnogo velikih tovarn je stalo, mezde so se zelo znižavale. Tudi velika stavka strojnih delavcev je propadla. Dvestotisoč strojnih delavcev in petsto-tisoč zaveznikov kovinarske industrije je bilo v krvavi stavki, ki je potresla Združene države, premagano. Prave pravcate bitke so se odigrale z majhnimi armadami stavkokazov, katere so poslale na bojišče delodajalske zveze. »Črne stotnije« so se pojavljale v oddaljenejših krajih in uničevale lastnino. Vsled tega je bilo poslano stotisoč mož regularne vojske, da celi stvari naredi strašen konec. Cela vrsta delavskih voditeljev je bilo umorjenih, mnogo drugih obsojenih v ječe, medtem ko je s tisoči stavkujočih postopalo vojaštvo hujše, nego z živino. Sedaj se je reklo krvaveti za dobre letine. Vsa tržišča so bila prenapolnjena; tržne cene so padle in pri splošnem padanju cen so padale mezde najhitreje. Radi industrijalnih sporov je bila dežela pretresena. Tu in tani in povsod se je stavkalo. Kjer se pa to ni dogajalo, so podjetniki delavce odpuščali, časopisi so bili polni poročil o nasilstvih in krvoprelitjih. In povsod je bila vmes »črna stotnija«. Punti, požigi in razbijanje brez izbere so bili njeni čini. Vsa regularna armada je bila v pripravnosti, poklicana vsled delovanja »črne stotnije« .Vsa mesta in kraji so bili, kakor kakšna oboroževalna taborišča in delavce se je streljalo kakor pse. Iz velike armade brezposelnih so se zbirali stavkokazi. In če so bili stavkokazi prognani od delavstva, so prišle vedno vojaške čete in pobijale delavce. Tudi milica je bila tu. Dosedaj še ni bilo potrebe, poslužiti se tajnega zakona o milici. Mobilizirana je bila samo še regularna milica. In v tem času strahote se je na povelje vlade povečala regularna armada za stotisoč mož. Nikdar še ni delavstvo pretrpelo tako strašnega poraza. Veliki vodje industrije, oligarhi, so glavno tržišče vrgli v vrzel, ki so jo povzročile boreče se delavske zveze. Te zveze so v resnici pripadale srednjemu stanu, ali sedaj, prisiljeni vsled trdih časov in propadajočih tržišč ter podpirani od velikih vodij industrije, so pripravili organiziranemu delavstvu strašen in odločujoč poraz. Zveza je bila močnejša. Ali to je bila zveza leva z jagnjetom. In srednji sloj je to dovolj kmalu spoznal. Delavstvo je bilo krvi in osvete željno, ali zdrobljeno. Težki časi sicer z njegovim porazom niso prenehali. Bajjke, celo najvažnejše pomožne moči oligarhije, so neprestano odpovedovale kredite. Postopaška grupa je spravila denarni trg v mešanico, v kateri so vrednostni papirji cele države padali do brezvrednosti. Iz vsega tega poloma in potopa je vstajala naraščajoča oligarhija, brezskrbno, neustrašeno in trdno. Njena mirnost in brezskrbnost je bila grozo vzbujajoča. Ona ni porabljala samo svoje lastne ogromne moči, nego tudi vso finančno moč Združenih držav, da izvede svoje načrte. Vodje industrije so se obrnili proti srednjemu sloju. Zveze delodajalcev, ki so bile v pomoč vodjem industrije, da zlomijo delavstvo, so bile sedaj zdrobljene same od svojih prejšnjih zaveznikov. Sredi potopa malih trgovcev in tovarnarjev so trusti stali trdno. Še več. Bili so zelo delovni. Sejali so veter in zopet veter in vedno več vetra. Zakaj, samo oni so razumeli vihar in pobrati dobičke. In kakšne dobičke?! Kolosalne dobičke! Takšne, ki so sami zadostovali, da z njimi kljubujejo viharju, katerega so večji del sami povzročili in K? pustih divjati. Vrednostne papirje so neusmiljeno pokupovali. Trusti so kupičili nezaslišana premoženja k dosedanjim s tem, da so svoja podjetja razširili na nova polja — in vedno na račun srednjega stanu. Tako se je dal poleti srednjemu stanu smrtni udarec. Celo Ernst je bil presenečen na tem, tako naglo se je to zgodilo. Pomenljivo je stresal z glavo in čakal brezupno jesenskih volitev. »Nima pomena,« je rekel. »Mi smo poraženi. »Železna peta« je na delu. Upal sem na mirno zmago pri glasovalni urni. Zmotil sem se. Wick-son je imel prav.« Za oplemenjevanje polti za negovanje telesa se je tisočkrat pokazalo koristno, pa bo tudi našim čitate-ljem vedno dobro poslužilo. Da se doseže bela čista Polt: Elsa tekoče lilijino mleko daje obrazu mladeniško svežino 13 Din. 20 Najfinejši puder lepote Dra. Klugera 27 Din. 50, puder za dame 4 Din. 40, lepotica bela in rdeča 3 Din. 30. Zoper rdeče, razpokane roke: Elsa glicerin lepote 19 Din 80. Zoper bledico v licu slabokrvnih, slabotnih žen in otrok: Fellerjevo pravo, okusno ribje olje 22 Din, Elsa kina železno vino 16 Din. 50. Zoper slabo rast las in prehlad: Elsa cvet za lase 27 Din. 50. Za odstranitev nepotrebnih las: Elsa depilatorij 34 Din. Za snežnobele zobe: Elsa voda za usta 16 Din. Zoper kurje oči Elsa turistovski obliž 6 Din. 60. Elsa turistovska tinktura 11 Din. Za Vaš blagor: Elsa mentolni klinčič 10 Din, Elsa Kolonjska voda 16 Din. 50. Elsa gozdni vonj za sobe 16 Din. 50. Za-vojnina in poštnina se računa posebej. Brez posebnih stroškov samo, ako se naroči v istem zaboju s slavnim domačim sredstvom Fellerjevim »Elsafluidom« pri lekarnarju Eugen V. Feller v Stubici Donji, Elsatrg 202, Hrvatska. -Posamezne steklenice Elsafluida se dobijo v lekarnah in sorodnih trgovinah po znižani ceni 9 Din. Dnevne novice. V starem pravcu naprej. Uzu-novič se je sestal s Pavle Radičem. Zakaj se temu sestanku pripisuje taka važnost bogsigavedi. Na dnevnem redu so zopet Štefan Radič pa Nikič in razgovori v Belgradu in v Karlovih varih. »Razgovorov« o naši politiki ni nikoli primanjkovalo. Bilo jih je vedno dosti. »Razgovar-jamo« že od prevrata sem. Kadar pa postane »razgovarjanje« preveč vsestransko, takrat tiči navadno za vsem tem besedičenjem oni naš, menda edini politik, ki skoro vedno molči. To je pa večno mladi stari Pašič. In če se bo končno izkazalo, da za vso to ploho razgovorov tiči spet Pašičev pritisk, se ne bomo čudili. Pašiču se je tudi topot nekaj posrečilo. To namreč, da, odkar ni njega več na vladi, ne more bel-grajska vlada delati niti toliko, kolikor je prej. Tako, da je pravzaprav tudi ta vlada Pašičev suženj. In če je že tako, potem je pač že vseeno, ali je Pašič na vladi ali ni. On vlada vedno. In ker preganja Pašiča neka posebna sreča, bi rekli, da bi bilo najbolje, izročiti spet vlado njemu. Rešila bi nas morda njegova osebna sreča dveh poplav: poplav razgovorov in — vodne poplave. Poskusi naj Uzunovič izročiti trenutno spet vlado svojemu strankinemu šefu, rešil nas bo morda vsaj s tem dežja in izvršil bo vsaj eno koristno delo. Za druge narodne potrebe in muje pa itak ni treba skrbeti niti Uzuno-viču, niti Pašiču — niti Štefanu Radiču. »Slovencu« ni prav, tla se je »Delavska politika« oglasila in povedala, kako sodijo ameriški delavci o evharističnem kongresu v Chicagu. Kakopa. »Slovenec« misli, da je evharistični kongres neki »noli tne tangere« in da moramo pred to fantasmagorično prireditvijo pasti vsi udano na kolena. Pa ker ni nam, večnim heretikom, ničesar na svetu sveto in nedotakljivo, tako smo pač brezobzirno poročali tudi o cliica-škem cerkvenem zboru. Če je »Slovenec« že ekscerpiral tisto naše poročilo, pa bi na kratko navedel tudi oni stavek iz govora irskega socialista, v katerem se trdi, da se je cerkev zatekla v mlado in bogato Ameriko, ker je tam več »bussine-sa« in ker se v stari Evropi krha in ruši. Iz naših organizacij. V naših ljubljanskih organizacijah se v zadnjem času prav pridno dela. Opaža se med ljubljanskim delavstvom zanimanje za naše strokovno delo, ki je doslej nekoliko počivalo. Zlasti v politični organizaciji je aktivnost v zadnjem casu večja in večja. Krajevna politična organizacija je obnovila akcijo za spojitev okoliških občin k Ljubljani, poleg tega pa nadaljuje akcijo za čimprejšnji razpis volitev v ljubljansko občino. Vsem ljubljanskim sodru-gom priporočamo, da uredijo svojo članarino pri sodrugu blagajniku naše politične organizacije in da gredo na delo za ojačenje naših vrst. Naša socialistična stranka se krepi povsod, potrebno je, da se krepi tudi v Ljubljani, da bodo v njej organizirani vsi, ki se zavedajo, da je le ta stranka predstavnica razrednega, res socia-dstičnega delavstva. Orjunaši informatorji »Jutra«. So Mariboru gotovi ljudje, ki so jo s svojimi informacijami v »Jutru« še ve no polomili. Komaj so zapisali te ju' ,.fatek stavek o mariborskih radikalih v zvezi z mestno hranilnico, Zj.s? s povzročili, da bodo še ti edini radikali izstopih iz narodnega bloka m pustili demokrate na cedilu, in povzročili so nadalje Se to neprijetnost mariborskim demokratom, da bodo radikali sklicali javni shod,' na katerem bodo pošteno udrihali po včerajšnjih zaveznikih. Ljudje se smejejo takemu poročanju, ki škodi edinole demokratom. Danes pa prinaša »Jutro« vest, da so mariborski in tezenski Udarniki zahtevali od naših studeniških sodrugov na občini, naj snamejo državno zastavo raz občinske hiše, ki je bila razobešena ob priliki veselice požarne brambe. To vest so si izmislili mariborski Orjunaši, ki ne vedo, kako bi zdenunci-rali naše mirne, poštene in disciplinirane delavske reditelje. Izjavljamo, da je »Jutrova« vest v celoti izmišljena in napisana z zlobnim namenom, diskreditirati naše Udarnike, ki jim do danes ne more nihče prav ničesar očitati. V bodoče bo dobro, da si »Jutrovi« poročevalci svoje informatorje bolje ogledajo! Saj škodijo bolj »Jutru« in demokratom, kakor nam ali drugim. Smešno je vse to! Nove kombinacije. Vse doslej v narodnem bloku v Mariboru združene stranke resno razmišljujejo o položaju, ki je nastal na občini vsled socialističnih razkritij. Nove volitve so neizbežne in že pričenjajo s kombinacijami. Okoli Nemcev se suče vsa situacija. Klerikalci jih mislijo pridobiti zase, radičevci in radikali menda tudi. V vseh slučajih bi naj dali Nemci glasove, ostali pa kandidate. Dr. Leskovar ima svoje kombinacije in želi ostati na občini čim dalje je mogoče, najmanj pa do sklepanja o prihodnjem proračunu, za kar nima več kvalificirane večine, ker mu je ušlo 8 demokratov in dvoje radikalov. To so zelo težke kombinacije in kajpada tudi resne. Gospodje pozabljajo samo, da so ta položaj ustvarili socialisti in bodo v stanu ustvariti še kak nov — za nasprotnike neprijeten položaj! Nimate pravice. G. Pucelj je radikalec in kajpada tudi upravni svetnik mestne hranilnice. Glasoval je za vse transakcije, ki so jih socialisti smatrali kot nedovoljene in nekorektne. Isto je storil klerikalec dr. Juvan in dr. Veble. Radikalci pa sklicujejo v petek na Gambrinovem vrtu shod, kjer bodo bičali razmere v Mestni hranilnici mariborski. »Primite tatu«, je njih bojni klic! Dokler ne boste prisilili vaših ljudi, da oficielno zapuste Narodni blok in dokler ne odloži, radikalec g. Pucelj svoj mandat, so vsi vaši protesti zanič! Radikalni zastopniki so branili upravni svet in razmere v zavodu še takrat, ko je o njih govorilo že vse mesto! In g. Pucelj ga brani skupno z znanim advokatom še danes! Zopet deložacije. Pod košatimi kostanji Cankarjevega nabrežja je država preskrbela vsem svojim pridnim državljanom prav komodno Ib ceno stanovanje. Tam se lahko svobodno veseli vsak, ki nima slučajno primernejšega stanovanja drugje. To prepotrebno zatočišče za brezstono-valce je država zgradila iz svojih rednih kreditov, zato se ta izdatek v proračunu za javna dela ni dosti občutil. Pomagano je pa s tem mnogim. 2e zadnjič smo pisali, kako šotori na Cankarjevem nabrežju neki državni uslužbenec, sedaj se je pa preselila tja neka druga stanka s prav čednim številom otrok. In glej ga, za vse je tam dosti prostora. Od kostanja do kostanja. Le »plahto« si je treba preskrbeti, pa se lahko prav komodno naseliš v to državno in občinsko hišo za deložirance. Je sicer poletje deževno in »plahta« sama dosti ne po-maga. Pa kaj zato, »pod streho« si pa vendar. Tako smo zaenkrat vsaj pri nas rešili stanovanjsko bedo. Na Cankarjevetn nabrežju je prostora za vse, nekateri »samevajoči« kostanji ter kar vabijo k sebi. Kakor je videti, bo pod temi kostanji našla še marsikatera družina mir in srečo. Zlasti v teh prijetnih solnčnih in toplih dneh način pranja cnichtov I Namakaj z „Žensko hvalo", peri z »Jelenjim milom"! To ne pokvari perila ter ga popolnoma očisti. in nočeh. Hvaležni moramo biti vsem našim državnim upravam in drugim samoupravam, da so končno vendar rešile s pravim modernim razumevanjem za ljudske potrebe stanovanjsko bedo v Ljubljani. Dr, Josip Stoje, primarij kirurgič-nega oddelka v Ljubljani je nenadoma preminul. Pokojni je bil zelo vesten in dober zdravnik, kot človek plemenit in značajen. Pokojni se je zlasti v mladih letih živo zanimal za naš pokret in simpatiziral ž njim. Ostavil je lep spomin za seboj. Štrajk v Antwerpnu. V luki v Antvverpnu je v nedeljo izbruhnil štrajk, ki se je razširil tekom 24 ur na vso luko. Sletna deca v rudnikih. Boj angleških rudarjev živo spominja na grozne razmere in nevredne delovne pogoje, ki so veljali še v sredi preteklega stoletja na Angleškem. , je enciklopedija, ki nam daje odurno sliko o suženjstvu, v katerem se je nahajala delavska deca. Od petega leta dalje so vpo-rabljali takrat deco za dnevno delo. Hodniki in jame so bile za odrasle skoro preozke in tako je bilo takrat mogoče zaposliti dečke in dekleta pod najslabšimi plačilnimi pogoji. Napol goli so, priklenjeni z verigami na vozičke, v kratkem času obnemogli in tako napravili mesto zopet novim žrtvam nenasitnega kapitalizma. Za tiskovni sklad. Do sedaj nabranih 2657.55 dinarjev. Na nabiralno polo s. Ivana Štrausa v Šoštanju so darovali sledeči sodrugi: Rožfč Anton 20 Din, Bajt Anton 2 Din, N, N. 2 Din, Premužič I. 5 Din, Vasle Ferdo 2 Din, Jesenšek Rudolf 5 Din, Ferder Rudolf 4 Din, Šimerl Ivan 5 Din, Verdnik Michael 5 Din, Čebul Anton 5 Din, Steinbach 5 Din, Schwarz 5 Din, nečitljivo 20 Din| Konzumno društvo, prod. Senovo-Rajhenburg 18.40 Din; skupaj 2760.95 Din. Celjske novice. _.Y* v.. " -5 ■ i eden p«r nogavic s ligo« , ta »natalto (rdečo, modro ali alafc) #3-» Vit »ključ« trnja kakor IHrj« pari dragfltt Ktfpfta «