00«K 15. X. 1930 --- krat,_prilog.,
ŠTEV.
M t S E Č N A PRILOGA »NOVICE V SLIKAH«
V LJUBLJANI, DNE 15 OKTOBRA 1930
L & T O 43
Cena 38 Din vsako sredo.
i"0?em9t™.1M> Di?i Posamezna številka I Din. V inseratn^m delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din. Izhaja m d°P|sl nnl se Pošiljajo Uredništvu »Domolrubat, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljub,.« v Ljubljani.
Ljubezen do grude.
V onih državah, kjer cvete velika industrija s tisoči tovarn in milijoni strojev, Bmo v povojni dobi opazovali zanimiv pojav. Te države so živo občutile, da je kmet naj'močnejša njihova opora. Začele so izdajati visoke vsote, da dvignejo kmetijstvo v svojih deželah. Tudi z visokimi carinami so zaščitili domače kmetske pridelke. Na ta način so res dvignili kmeta. Dosegli so, da je poljedelec pridelal več blaga in boljšega. Zakaj so tako podprli kmetijstvo? Državniki so takole računali: Znano ]e, da ima tovarna in tovarniško delo s stalno plačo veliko privlačno silo na kmetsko mladino. Če ta vrhutega vidi, kako je mestno življenje v primeri s kmetskim lažje, je privlačna sila tovarne še večja. Ros da je največkrat življenje tovarniškega delavca 'Samo na videz lažje in prijetnejše od podeželskega, toda ta varljivi videz vseeno vabi. V tovarni pa nastajajo potem bolestne misli komunizma in prevratne želje. Zunaj tovarniških zidov stoji vedno večja množica brezjx>selnih, ki v svojem gladu ne mislijo na vrnitev h kmetski grudi, ampak le na državno podporo. Ko kmetu zmanjkuje delavcev, kmetski sinovi in hčere vprašujejo, ali se še splača trpeti ln vztrajati v težkem delu, če pa ne more kmetska hiša rfičesar več prodati po pošteni ceni... To so državniki gledali in hiteli pomagat kmetu, da preprečijo pohod boljševizma, ki se mu pameten kmet nikoli ne bo pridružil, in da utrdijo kmeta v veri, da je le doma najlepše in najboljše. Trden kmet z obilo družino je najboljši steber državi, v zmernem blagostanju živeč kmet bo zmeraj najboljša obramba domovine. Imeti zadovoljne kmete, pomeni imeti zveste državljane. Tako je n. pr. računala Nemška Avstrija, ki je dvignila kmetijsko proizvodnjo, tako skrbi Nemčija »a kmetov napredek.
S tem, kar smo zgoraj opisali, dviga država tudi veselje do kmetijstva in ljubezen do domače grude. Ni pa seveda to 6amo dovolj, zakaj vseh križev in težav ne bo nihče odvzel kmetskemu življenju. Zmirom bo resničen svetopisemski izrek: V potu svojega obraza boš jedel kruh. Za pravo zadovoljnost na . kmetih je treba pridobiti tudi kmetovo dušo. Treba je zato
Občni zbor
Jugoslovanske Kmetske zveze
Jugoslovanska Kmetska zveza bo imela letos svoj redni občni zbor v nedeljo, dne
9. novembra ob desetih dopoldne v dvorani hoteta p,Union*' v Ljubljani
Dnevni red:
1.	Današnje stanje kmetskega gospodarstva. r— Janez Brodar.
2.	Delo in cilji Jugoslovanske kmetske zveze. — Prof. Anton Sušnik.
3.	Starostno zavarovanje kmetskega ljudstva. — Dr. Miha Krek.
4.	Živinsko zavarovanje. — Ravnatelj Fran Gabrovšek.
5.	Volitev društvenega načelnika,
6.	Volitev društvenega odbora.
7. Volitev društvenega vodstva*
S. Volitev dveh pregledovalcev računov.
9. Slučajnosti
To zborovanje bo obenem tudi mogočna manifestacija kmetske misli in kmetske skupnosti. Kmetje, pokažite svojo stanovsko zavest in pridite od vseh strani v velikem številu. Noben član Kmetske zveze ne sme ostati doma. Vsi na zborovanje!
Tajništvo JKZ.
vzgoje, ki zadene srce in glavo, voljo in razum.
Država vzgaja svoje državljane za domovino. Otrok sliši že v prvem razredu ljudske šole, da je n. pr. Jugoslovan. Uči-teljstvo mu neprestano govori o jugoslovanskem kralju, jugoslovanski državi, opisuje mu lepoto domovine, budi v njem zavest, da mora živeti in delati, da tudi umreti za svojo državo. Tako ostane v otrokovi misli domovina kot nekaj lepega, vzvišenega, za kar se splača povsod zavzeti. In kdor bi hotel drugače, mu grozi kazen. Naša šola, pravimo, vzgaja za državo. Prav tako bi morala naša šola na kmetih vzgajati za kmetijstvo. Res vidimo države, ki so ljudsko šolo čisto prilagodile kmetovemu življenju. Ljudska sola je na kmetih drugačna kot v mestih. Po ljudski šoli pa zajamejo kmetskega fanta ali dekleta nadaljevalne kmetijske šole, zimski tečaji in prave strokovne šole. Okrog mladega človeka ustvarijo ozračje, ki diha ljubezen do kmetije, do domače hiše, do vsega kmetskega življenja, do onega dejanja in ne-hanja, ki se oigrava na kmetski grudi. Tak
fant lahko pozna mesto in mestno življenje, toda zanj nima prave privlačne sile. Vse njegovo srce je pri domači zemlji.
In pri nas? Ali naša šola zna vzbuditi veselje do grude? Nam se zdi, da ne. Saj Imamo primeroma malo ljudskošolskega učiteljstva, ki bi res z vsem srcem živelo med kmeti za kmeta. Nočemo delati nika-ki hočitkov učiteljstvu, ki je rojeno v mestu in v uradniški družini,'da ne pozna kmetovega življenja, gotovo pa je, da ne bo vzgojil učitelj kmetskega otroka v ljubezni do grude, če vsak prost trenutek porabi, da ga preživi drugod in ne v kmečki vasi. Kako naj vzgoji v otrokih ljubezen do kmetskega življenja, če n. pr. v nedeljo živi izven kmetovega kroga, če ne gre s kmetom niti k zapovedani službi božji Naj tak učitelj tudi govori otroku o ljubezni do kmetskega življenja, prazna je taka beseda, ker vidi otrok nasprotna dejanja. To so žalostna dejstva, ki glasno pričajo, da mora ljudska šola doživeti temeljite izpre-membe. Ne govorite nam državniki o napredku ljudskega šolstva, dokler ne naučite učiteljstva samega, da je največja modrost
vsega in vsakega pouka — vzgoja! Ali na} govorimo še o drugem šolstvu? Kdor konča meščansko šolo, misli pri nas, da mora biti uradnik. Priznamo, da se učiteljstvo na meščanskih šolah mnogo trudi, toda ljubezni do grude doslej še niso priučili naši mladini. Žalibog celo iz naših kmetijskih šol še vedno prihaja le preveč hpdoeih fi-nancarjev, orožnikov, pisarjev, tajnikov. Vemo, da je danes mongo bolje kot Je bilo, a še bi bilo treba več pazljivosti pri izberi sprejetih in tudi. pri strokovnem pouku. Ne samo znanja, tudi vzgoje je treba. Kakšna miselnost na splošno vlada med kmetskimi fanti, ki se skušajo malo izobraziti, nam kaže celo zadružna šola v Ljubljani. Namenjena je predvsem kmetskim sinovom, ki naj bi delali v zadružništvu, a ostali na svoji grudi. Toda ena tretjina jih skuša po končani šoli priti v katerokoli službo in se odtegniti — kmetijstvu.
Poleg šole pa morajo tudi drugi čini-telji vse storiti, da .privzgoje mladini veselje in ljubezen do kmetske zemlje. Naša društva na kmetih ne smejo biti mestna. Prazna so, če nič ne store, da privzgoje fantu in dekletom veselje do dela na kmetih. Ne smelo bi biti predaivanja, ne tečaja, naj bo gospodinjski ali gospodarski ali kakršenkoli, da ne bi navajal k ljubezni do domačije.
Ni pa ljubezni brez smisla za žrtev. Prava ljubezen se pokaže,' kadar je treba bresti preko težav, kadar zna nositi križ. Tega pa ne zna, kdor nima vere, ki gore prestavlja. Zato je prazno govoriti o ljubezni do grude, če ni zraven vere v križano ljubezen. Zato ni pravega kmetskega življenja brez poudarka deset zapovedi.
Stojimo pred občnim zborom kmetske zveze. Njen namen je prav ta: ustvariti ozračje, kjer bo kmet veselo živel s svojo zemljo. Ustvariti zunanje pogoje in zato odločno zastopati kmetove koristi, ustvariti notranje pogoje in zato poskrbeti za nrav-no moč našega kmeta s pravo vzgojo. Kdor to razume, naj stopi v nase vrste.
Novice Iz Belprada.
»Službene Novine« objavljajo pravilnik o ureditvi gozdarske službe pri občih upravnih oblasteh, spremembe^ in dopolnitve k pravilniku o uporabljanju državnih avtomobilov za gradbeno delo, naredbo o zaščiti proizvodov iz Francoske ter pravilnik o postavljanja kvalificiranih gozdarskih strokovnjakov o upravi privatnih gozdov. Pravilnik zahteva, da se postavi v dravski banovini za vsakih 2000 ha en šumarski strokovnjak. Vsak lastnik gozdov je dolžan postaviti šumar-skega strokovnjaka v teku šestih mesecev od dhe, ko stopi zakon v veljavo oziroma, "ko bo objavljen ta pravilnik.
Proglašen je tudi nov
zakon o orožništvu, ki med drugim določa, kaj je orožništvo in kakšen delokrog ima. Notranji minister lahko razširi pristojnost orožništva tudi na področja mestne policije in policijskih uprav. Začasno, kadar je potrebno, se morajo orožništvu podrediti tudi policijske straže in občinski redarji in sicer po ukazu bana. 2l
PO $11 TI)
Katoliška cerkev.
s Muslimani prosijo papeža pomoč.
Pripadniki turške vere iz Sovjetske Rusije so se obrnili na sv. Očeta, naj se zanje zavzame, češ da preganjajo ruski bolj-ševiki tudi muslimane. Prvi slučaj v zgodovini, da se mohamedanci obračajo na papeža.
Avstrija.
Deseta obletnica koroškega plebiscita, 10. oktobra je preteklo 10 let, odkar je
našem narodnem telesu zazevala strašna, neozdravljiva rana: Za 100 tisoč koroških Slovencev so gospodje pri mirovni konferenci v Parizu določili glasovanje, ali hočejo pripadati naši državi ali republiki Avstriji. Glasovanje je odločilo v korist Avstriji. Zakaj se je večina odločili proti nam? V razrvanih povojnih časih je marsikdo mislil, da je republika edina pravilna oblika države. Pa je glasoval za republiko Avstrijo. No, sedaj vidi, da je lahko tudi republika zanič. Drugod so zmagali gospodarski interesi. V Celovec bomo prodajali svoje pridelke, velika mesta in delavska središča bomo z njimi zalagali. Koroški deželni zbor, dunajska vlada in vse stranke so Slovencem obljubljale zlate čase: Šola bo slovenska, društva bodo lahko delovala, gospodarske organizacije bodo lahko uspevale, In, so se odločili za Avstrijo,
Koiiko razočaranje po desetih letih! Vsa pričakovanja in lepi upi so padli v vodo. Vladne obljube so bile pozabljene. Če so Slovenci zahtevali svojih pravic, so naleteli vedno na gluha ušesa. Šola je popolnoma nemška. Učitelji zlepa in zgrda potujčujejo slovenske otroke. Kulturni in gospodarski. delavci so izpostavljeni ved-nim šikanam. Če bo šlo tako naprej, Slovencev na Koroškem kmalu ne bo več.
10. in 12. oktobra so se po celi Koroški, zlasti v Celovccu vršile velike nemške svečanosti v proslavo desetletnice glasovanja (plebiscita). Proslav se je udeležil predsednik republike in vlada. Vsi govori so izzveneli v strogo nemškem duhu. Zahtevali so veliko Nemčijo od Karavank do Severnega morja. Za Slovence in njihove pravice se ni nihče zmenil. Ubogi naši bratje.
Mi ne smemo pustiti, da ena desetina našega naroda umira. Mi smo jim dolžni pomagati, kolikor je v naši moči. Naša vlada mora merodajne kroge na vse krivice, ki se gode koroškim Slovencem opozoriti in zahtevati zanje pravic, ki so jim bile po mirovni konferenci zajamčene.
Primarij dr. Fr. Berganc
se je vrnil s študijskega potovanja in
zopet redno ordinira od 11—1 ure
LJubljana, Komenskega ulica 4
Italija.
s Iz dežele najbolj zatiranih. Še kamen bi se omehčal do solz, in skala bi s« stopila, če padle nanjo bi vse solze krvave, naših bednih bratov, onstran meje. — Pravijo ,da živimo v najbolj civiliziranem in kulturnem stoletju...! To velja morda za gotove države in dežele, a ne za vse. Tudi v Evropi, tamkaj v »blaženi« Italiji, se je po minuli svetovni vojni"marsikaj spremenilo. Isto bi danes lahko nazivali pravo središče barbarizma in deželo najbolj zatiranih podanikov pod kruto vlado usianovitelja in začetnika fašizma. Zal, da so postale glavne žrtve fašizma baš naši rojaki, živeči tamkaj na obali Jadranskega morja in na našem Krasu. Okrog 600 tisoč jih je Mussolini spravil pod svoj jarem, ki jih hoče na vsak način poitalj-jančiti. Kaj vse počenjajo fašisti z našim ljudstvom, sploh ni mogoče opisati, ker italijanska cenzura ne dovoljuje vsega v javnost. Sicer ni pričakovati kake narav-nostne pomoči v tem oziru, toda naša sve- j ta dolžnost je, da na ta način Italijo pred ameriško javnostjo razkrinkamo kot največjo tlačiteljico svojih državljanov in kot najbolj neizobraženo ter barbarsko državo sedanjega stoletja. Še jih stoka na stotine in stotine naših rodnih bratov v italijanskih ječah; tudi marsikatera izmed teh naših narodnih žrtev in junakov čaka morda slična usoda, kakršna je že zadela Gortana, Marušiča, Miloša, Bidovca in Valenčiča, katerim naj doni kot našim narodnim mačenikom večna slava in katere tudi mi, ameriški Jugoslovani ohranimo v najblažjem spominu!« (Glasilo KSK Jed-note, dne 23. septembra 1930.)
s Razno, Desetega oktobra je obhajal goriški nadškof dr. Sedej svoj 76. rojstni dan. Bog ga živi še mnoga leta, — Dela v južno italijanskem potresnem ozemlju napredujejo. Pri vzpostavitvi porušenih krajev je zaposlenih 17 tisoč delavcev; 760 stanovanj je že dovršenih. — V Idriji so umrli: 65 letni vpok. rudar Franc Gantar in 65 letni vpok. gozdarski uradnik Milan Albreht. — V koritih pri Idriji je preminul 86 letni posestnik Janez Brence. — V Kozarščah so pokopali Tomaža Tona. Je bil spoštovan mož in cerkveni ključar. — V Jelšanah v Istri je praznoval 25 letnico mašništva tamkajšnji dekan g. Mihael Hušo. Živeli! — V Repentabru so spremili k večnemu počitku Josipa Briščeka, iz Vogljen. — Pri Pterstranku je 8. oktobra izbruhnil ogenj v državnih vojaških senenih zalogah, ki so pogorele. Pogoreli so tudi konjski hlevi. Karabinerji so zaprli okrog 300 oseb, največ kmetov. Tudi v Postojni so zaprli več ljudi, celo nekaj branjevk.
Romuntfa.
s Maniu je odstopil. Romunski ministrski predsednik Maniu je pretekli teden odstopil. Z njim vred so odstopili tudi drugi ministri. Kakor je to v politiki navada, je tudi Maniu navedel kot vzrok odstopa — bolezen. Končno je bolezen bolez«nj če ne telesna, pa politična, ki pa vselej nekaj, včasih pa zelo mnogo pomenja. Pravijo, da je pravi vzrok Maniujevag?
odstopa v nesoglasju med ministri glede kraljevih pravic. Kralj je poveril sestavo nove vlade bivšemu zunanjemu ministru Mironescuju, ki je svojo nalogo izvršil in so bili ministri že zapriseženi. Razen enega, so vsi novo imenovani ministri že bili člani prejšnje vlade. Torej bo imela krnet-ska stranka tudi v bodoče v vladi odločilno besedo.
Grčija.
s Na potu k Zvezi balkanskih držav. Dne 5. oktobra so v Atenah otvorili konferenco balkanskih držav. Navzoči so bili zastopniki Bolgarije, Jugoslavije, Romunije, Turčije in Grčije. Na dnevnem redu so bila mnoga važna vprašanja, n. pr. balkanska poštna zveza (pošjne pristojbine naj se v prometu med balkanskimi državami znižajo), enoten balkanski denar itd. Vlade niso bile uradno navzoče, vendar je gotovo, da bodo sklepe uvaževale. Italijanskemu časopisju umevno ta konferenca ni všeč. Italija namreč ni balkanska država. — Bodoča balkanska konferenca bo v Carigradu.
Anglita.
s Konferenca angleškega svetovnega carstva se je otvorila začetkom oktobra v Londonu. Kakor znano, se razteza to carstvo po vseh delih sveta. V Amgriki imajo Angleži Kanado, v Afriki Sudan in Južnoafrikansko zvezo poleg velikega vpliva v Egiptu, v Aziji je Indija in Avstralija je itak vsa njihova itd. Prebivalstva pa je v angleškem carstvu več kot četrtina vseh ljudi na svetu. Vsa ta velikanska svetovna državna zveza je nastala seveda tekom stoletij. Prekmorske dežele pa nimajo vse enakih pravic. Nekatere so podrejene naravnost vladi v Lon^onu' c'ruge (Kanada, Avstralija itd.) pa so skoraj čisto samostojne. Poseben položaj ima Indija,, ki je nekako v sredi med kolonijami (n. pr. srednja in južna Afrika) in do-minijoni (n. pr. Kanada). Konferenca, ki se je te dni v Londonu pričela, bo trajala gotovo par tednov. Rešiti mora več zadev zunanjepolitičnega, obrambnega in gospodarskega značaja. Glavna naloga pa je brez dvoma gospodarska. Izmenjava izdelkov in surovin, varnostna enotna carina za določeno blago, rešitev brezposelnosti, to bo predmet razgovorov. Gotovo bodo razpravljali tudi o Indiji in njeni zahtevi po samostojnosti. Konferenco je otvo-ril angl. ministrski predsednik Macdonald, Govoril je o miru, delu in razorožitvi.
Amerika.
s Predsednik Zedinjenik držav za vero. Predsednik Hoover je v Kings Mou-tainu ob priliki jubileja osvobodilne bitke 7. okt. 1870 imel govor, v kate;em je pozval Američane, naj ostanejo zvesti tistim verskim načelom, ki so ustvarili ameriško državo in tvorijo tudi danes osnovo in bistvo ameriškega narodnega življenja. — Predsednik se je obrnil proti socializmu in boljševizmu, ki odkrito zametujeta vero in jo hočeta izgnati iz zasebnega in narodnega življenja. »Mi pa si ne moremo,« je dejal predsednik, »misliti socialnega in
gospodarskega reda, ki ne bi imela svojih korenin v veri.« %
s Razno. V Clevelandu so umrli: Marija Znidaršič roj. . Lavrič iz Starega trga trga pri Ložu; Pave! Mohorčič iz vasi Hrušica, fare Hrenovicc na Notranjskem in Janez Špelko. — V Willard Wis. je preminul. Janez Horvat iz vasi Kal župnije Ambrus.
Drobite novfce.
400 profesorjev je brez službe na Češkoslovaškem.
Mesto milijonarjev, Chicago v Ameriki, nima denarja, di bi plačalo svoje urlužbence.
S skokom z letala z višine 1000 m si je končal življenje hamburški trgovec Kippler.
Prva čehoslovaška rečna bojna Ladja je bila spuščena ta mesec v Donavo.
Katoličani ne smejo biti člani fašistične Hitlerove stranke v Nemčiji, ker je protikatoliška.
83, rojstni dan je obhajal te dni predsednik nemške države Hindenburg.
346.060 brezposelnih je v Berlinu.
Letošnji svetovni pšenični pridelek zadostuje celemu svetu za 20 mesecev.
Ena najbolj zadolženih dežel na svetu je Argentina.
544 milijard dinarjev je dolžna Evropa Ameriki.
V slučaju vzajemne poprave mej med Čehoslovaško in Madjarsko, bi bila Jugoslavija zvezana s prvo po koridoru.
Braziljski usiaši zmagonosno prodirajo od treh strani proti glavnemu mestu.
70 oseb je utonilo zaradi hude poplave v Mehiki.
Bolgarski kralj Boris se bo poročil z ital. princezinjo Ivano baje 15, novembra.
Leta 1932. bo izbruhnila velika evropska vojna, prorokuje nemški general Ludendorff.
Na vsem svetu je 35 tisoč kinematografov, katere obišče tedensko 250 milijonov ljudi.
10 odstotkov mesečne plače bodo dajali za brezposelne mestni očetje v nemškem Hamburgu.
39 poslank so izbrali volivci raznih strank v nemški državni zbor.
Svoj stoti rojstni dan je praznovala v letalu visoko v zraku Amerikanka Ben-nett. Korajžna starka!
27.000 granat in 400 zabojev streliva je zletelo v zrak pri francoskem Nancyju.
550 milijonov Din v dobrodelne namene je daroval ameriški bogataš Edvard Harkness.
Umrl je 84 letni bavarski princ Leopold, brat pok. bavar. kralja Ludovika.
17 duhovnikov so zopet ustrelili bolj-ševiki v Ljeningradu.
Osebni vlak je zadel v brzega v francoskem Nantesuj 6 mrtvih, 30 težko ra-njenih.
Več kot 62 odstotkov vseh ljudi na
svetu ne zna ne čitati ne pisati. _
Vse ukrajinske gimnazije je ukinila poljska vlada._
^ V VSAKO HISO »DOMOLJUBA«! -m
Občni zbor Prosvetne zveze
Občni zbor Prosvetne zveze bo v Ljubljani v četrtek 23. oktobra ob 9 dopoldne v beli dvorani hotela Union. Na občnem zboru bo kratko poročilo o delovanju Prosvetne zveze, na kar bosta sledila referata: »Naša ljudska visoka šola« in »Kaj se učimo od inozemskih prosvetnih organizacij«? Vsako društvo naj na eni prihodnjih sej določi delegate za občni zbor. Društva prejmejo v to svrho potrebne izkaznice V bližnjih dneh. — Polovična vožnja je dovoljena za vse udeležence obč. zbori Prosvetne zveze, ki se ga udeleže, in sicer z odlokom M. br. 17.010 z dne 12. sept. Polovična vožnja velja od 22. do 27. okt. po vseh progah in za vse vlake razen Simplon Orient Ex-presa, v dravski banovini. Na odhodni postaji kupljena cela enosmerna vozna karta do Ljubljane, velja s potrdilom o udeležbi na obč. zboru za brezplačno vožnjo nazaj do vstopne postaje. — Prosvetni teden priredi Prosvetna zveza v Ljubljani od 19. do 26. oktobra. Uvod k prosvetnemu tednu otvori blagoslovitev Prosvetnega doma v Celju, ki bo v nedeljo 19. oktobra. Na to pa bodo dnevno vsak večer referati v dvorani Akademskega doma, ki posegajo V razmere in potrebe sedanjega časa. Na ta prosvetni teden opozarjamo SKA Starešinstvo, dijaštvo, odbornike in odbor-nice prosvetnih društev v Ljubljani in vse one, ki jim je pri srcu kulturni napredek slovenskega ljudstva. — 24. oktobra se bo vršil tečaj za knjižničarje, ki vodijo knjižnice po prosvetnih društvih v dravski banovini. Priglase sprejema Ljudska knjižnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5.
Kaj dobiš za pol kovača? Malo bo za ta denar! __ Kupi srečko doma služkinj pa dobil boš konja v dar.
Občni zbor dražbe sv. Rafaela.
Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev zaključuje na dan sv. Rafaela, to je dne 24. oktobra 1930 ,svoje tretje poslovno leto.
Po odborovem sklepu se bo vršil na ta dan ob 10 dopoldne v posvetovalnici zgradbe delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta 24, občni zbor te velepo-trebne in občekoristne družbe in v dosego potrebnega razmaha se bo dne 9. novembra 1930 obhajala po ljubljanski in mariborski škofiji Rafaelova nedelja.
Prečastiti škofijski ordinarijat v Ljubljani je blagohotno dovolil, da se na to nedeljo pouči naše ljudstvo s primerno pridigo raz prižnic o potrebnem delovanju družbe.
Nadalje prosi družba sv. Rafaela v interesu dobre stvari, da bi p. n. gospodje duhovniki pobirali za družbo prispevke in pridobivali nove društvene člane, kar naj primerno oznanijo s prižnic.
Vabimo tudi gospode duhovnike, da bi, če še niso, pristopili sami k Rafaelovi družbi ko* člani in kot društveni poverjeniki, ker le tako bo mogla družba izvesti del svojega programa za ozdravljenje in ureditev izseljevanja tu doma in skrb za izseljence v tujini.
Odbor družbe sv. Rafaela za varstvo izseljencev se prečastitim gg. duhovnikom iskreno zahvaljuje za njihovo dosedanjo požrtvovalnost in za njihov trud.
Končno družba sv. Rafaela vabi vse prečastite gg. duhovnike in vse prijatelje družbe sv. Rafaela za varstvo izseljencev na občni zbor, ki se bo vršil dne 24. oktobra t. 1. ob 10 v Delavski zbornici v Ljubljani. Gg. člani, pripeljite seboj tudi svoje prijatelje.
Radio.
Radio-program od 16. do 23. oktobra 1930.
Vsak delavnik: 12.15 PloSče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 18.00 Popoldanski koncert. 22.15 Lahka glasba.
Četrtek, 16. okt: 17.80 Otroška ura. 19.30 Srbohrvaščina. 20.00 Prenos iz Prage: Simfonični koncert. 22.15 Lahka glasba.
Petek, 17. okt.: 19.00 Francoščina. 1950 Gospodinjska ura. 20.00 Športna ura. 20.30 Prenos iz Beograda.
Sobota, 18. okt: 19.00 Angleščina. 19.30 Aktualna ura. 20.00 O mojstrskem dirigentskem tečaju v Baslu, 20.30 Samospevi ge. Bernot-Golobove. 21.15 Dvoboj na harmoniki: Kokalj-Magister, 21.45 Hawai-jazz.
Nedelja, 19. okt: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje. 11.00 Samospevi gdč. Tončke Šuster, Radio-orkester. 12.00 Tedenski pregled. 15.00 Nasveti za kmeta. 15.15 Citre in kitara (gg. Ahačiča). Vmes kitara-solo g. Jelene. 16.00 Meško: »Pri Hrastovih«, drama (St. Jakobski gled. oder). 17.00 Plošče. 17.30 Humoristično čtivo. 19.00 Prenos iz Prage. 22.15 Radio-orkester.
Ponedeljek, 20. okt.: 19.00 Poljščina. 19.30 Zdravstvena ura. 20.00 Koncert Radio-orkestra,
Torek, 21. okt.: 19.00 Solnčna energija in nJega uporaba. 19.30 Nemščina. 20.00 Žena v svetovni literaturi. 20.30: Samospevi opernega pevca Pavla Grbe. 21.00 Pester večer Radio-orkestra.
Sreda, 22. okt.: 19.00 Ruščina. 19.30 Literarna ura. 20.00 O Carigradu. 20.30 Griegov večer, izvaja Radio-orkester.
Kmetje, oklenite se Kmet. zveze! 4V
KAJ II N 0 I t C A
d Člana banskega sveta dravske ba- | novine dr. Kulovca je notranji minister razrešil te dolžnosti.	j
■ d Upokojen je po skoraj 42 letnem službovanju znani zaslužni organist v kapiteljski cerkvi v Novem mestu in priznani slovenski skladatelj g. Ignacij Hladnik. Naj mu da Bog še mnogo srečnih leti
d Za novega češkoslovaškega konzula v Ljubljani je imenovan g. Jožef Ševčik.
d G. minister za narodno zdravje Pre-ka je obiskal oni dan Slovenijo ter si je ogledal nekatere zdravstvene naprave.
d 90 letnico življenja je te dni obhajala ga. Maksimilijana Šega, mati verouči-telja na drž. zavodu za gluhoneme. Naj živi do skrajnih mej človeškega življenja!
d Trda slovenska grča je Janez Let-nar, rojen leta 1848, ki hodi še vedno vsak dan ob petih zjutraj na delo iz Vrhpolja v 3 km odaljeno kamniško smodnišnico.
V	tovarno je vstopil 5. oktobra 1870 in bil tu zaposlen celih 60 let. Želimo mu še obilo srečnih let!
d Lepo priznanje zvesti služkinji. Pri g. Kolenko Ivanu, županu v Črensovcih v Slovenski krajini, je polnih 20 let služila Režonja Alojzija. Bila je res zgled zveste služkinje. Dekle se je sedaj i>oročilo. Gospodar je hotel primerno poplačati njeno zvestobo. Pri tem se je izkazal zelo velikodušno. Mlademu paru je hotel pripraviti veselje. Ker sta oba revna, je na svoje stroške priredil lepo »gostovanje«, na katerem sta se veselila mlada dva in večje število drugih gostov. Za zgled naj služi vsem gospodarjem, kako zasluži zvestoba priznanje.
d Šolske olajšave. Za nujna jesenska poljska dela je banska uprava pooblastila šolske upravitelje, da dovolijo v nujnih potrebah na prošnjo staršev posameznim učencem od 10. leta starosti dalje odsotnost iz šole v največji meri 10 dni. Te olajšave morejo dovoljevati šolski upravitelji najdalje do konca oktobra tega leta.
d Kočevska mestna posojilnica dobi 10 milijonov dinarjev posojila. S tem je rešitev tega zavoda, ki je zašel v denarne težkoče, zajamčena,
d Buča, ki tehta 64 kg in ima v premeru 70 cm, v obsegu pa 2 m 17 cm, je zrastla letos na vrtu frančiškanskega samostana pri Mariji Pomagaj na Brezjah.
d Med medvedi. V hosti med Vavto-vasjo in Drganjim selom pri Novem mestu se baje klati cela medvedja družina.
V	bližini Smuka v Beli krajini je ustrelil
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela,Union'.
Obrestovanje najugodneje.
Posoiila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t d,
neki lovec mladega medvedka. Na Lazih pri Rožnem dolu je stopil pred pastirje iz gozda velik medved, ki pa je mirno šel svojo pot.
d Velike vojaške vaje so bile te dni na Ptujskem polju. Uspehi so bili izvrstni, d Zelo so narasle vode pretekli teden. Povodenj je napravila v mnogih krajih precej škode. Ker še vedno dežuje, večje poplave niso izključene.
d Večje množine sladkorja bo poslala Jugoslavija v Albanijo. Blago bo šlo od naše obale tja po morju, ker nimamo železniške zveze z Albanijo. Do morja bo dobil sladkor vozninske olajšave.
d Zagrebčani kot pivci. Pred štirimi leti so popili Zagrebčani 135.000 hektolitrov vina, letos do 1. oktobra pa samo 67.000 hI. Pač pa se močno dviga konzum brezalkoholnih pijač: dočim so pred štirimi leti spili ljudje v Zagrebu le kakšnih 90.000 steklenic kraheljnov, šabese in drugih podobnih pijač, so letos prekoračili že drugi milijon steklenic. Do konca leta bodo spili do 3 milijone steklenic brezalkoholnih pijač. Beremo, da gostilničarje v Zagrebu vedno bolj skrbi. Zakaj neki? Ali se pri brezalkoholnih pijačah nič ne zasluži?
d Glavni odjemalci našega vina so:
Češkoslovaška, Poljska, Nemčija in druge severne države. V prvih osmih mesegih tekočega leta je bila izvoženih iz Jugoslavije 320 vagonov vina v skupni vrednosti 15 milijonov dinarjev.
d Za naša vina je veliko povpraševanja v južni Franciji. V poštev pa pridejo samo vina, ki imajo nad 6 stopinj alkohola.
d En milijon dinarjev {e dovoljenih za
pogozdovanje ob Plitvičkih jezerih.
d Razgovori med Jugoslavijo in Vati*
kanom glede konkordata se bližajo koncu, d Za ohranitev spomenikov srbske pravoslavne cerkve je imenoval ministet za pravosodje na predlog patrijarha posebno komisijo s pravoslavnim škofi® Josipom Cvijovičem iz Bitolja na čelu,
d Na Kosovem polju so oni dan slo-vesno otvorili rudnik Trepče. Navzoč j« bil tudi Nj. Vel. kralj.
d Več ministrov med njimi tudi g. Sernec je te dni stopilo v stik z ljudstvom v južni Srbiji.
d Vrhovni Zakonodajni Svet v Bel gradu ima sedaj 38 članov. Stane nas torej — brez dnevnic — mesečno 38 krat 6000 Din, za enkrat še vedno manj kot parlament.
d Dr, Maček, bivši poslanec hrvatske seljačke stranke je odpotoval v inozemstvo. Je tudi bolan.
d Novo štirirazredno žensko gimnazijo so otvorili v Belgradu.	. ,
d Uspehi tečajev za nepismene vojake rastejo od leta do leta. Tečaje vodijo strokovno izobraženi nastavljenci in učitelj osnovnih šol. Povprečno število nepismenih v celokupni vojski je znašalo 30 do * odstotkov. Po zaslugah teh tečajev pa
je naučilo pisati in brati do 90 odstotkov nepismenih, poleg tega se je predavalo vojakom o gospodarstvu, aadjereji in podobnem ter se jih poučevalo o praktičnem in racionelnem obdelovanju zemlje, v kolikor je to dopuščala vojaška služba. Leta 1928 je bilo po statističnih podatkih 6ez 83.000 nepismenih rekrutov, od teh pa se je naučilo v teku enega leta pisati in brati nad 23.000, samo citati pa nad 3000 vojakov. Ostali nepismeni so bili ali bolni, ali pa že med službovanjem odpuščeni.
d Ubožni listi v cirilici, kakor jih dobivajo županstva pri davčnih upravah, so samo začasni. Tako pišejo. V finančnem ministrstvu se izdelujejo obrazci tudi v latinici. Finančni minister je izdal nalog, da se izdelava obrazcev v latinici požuri. Kakor hitro bodo ti obrazci gotovi, jih bo finančno ministrstvo poslalo finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani za njej podrejene davčne uprave. Nam se je že s samega početka nemogoče videlo, da bi pri nas kjerkoli vpeljavah cirilico, ki nima bodočnosti in jo hoče celo Rusija zamenjati z latinico.
d 5 m globoko je padel in obležal mrtev. Te dni se je ubil posestnik Martin Matkovič iz Dobravice v Beli Krajini. Je spal nad svojim podom, v spanju pa je padel S m globoko na trda tla in obležal mrtev. Zapušča ženo in 6 nedoraslih otrok.
d Kaj si vse ne izmislijo I Iz Novega Sada poročajo o čudnem slučaju, ko so otroci pri igranju obesili otroka, ki je bil seveda takoj »mrtev«. Otroci so se hoteli igrati rablje. Za obešenca je bil določen mali Filip, kateremu so okrog vratu otve-zili motvoz ter ga nato pripeli na kol, ki so ga rabili za razobešanje perila. Filip je takoj postal v lice ves moder in nek deček ga je vprašal v otroški naivnosti: »Kaj ti je? Menda ne misliš zares umreti?« Toda mali Filip seveda ni dal glasu od sebe, ker je bil že v nezavesti. Ko so otroci naposled videli in doumeli, kaj so napravili, so se razbežali na vse strani ter se poskrili. Le eden izmed njih je bil toliko pameten, da je stekel klicat soseda, ki je brž pritekel in prerezal motvoz, na katerem je visel mali obešenec. Otrok je bil brez vsakega znaka življenja. Poklican je bil zdravnik, ki je po polurnem napornem delu z umetnim dihanjem in z masažo rešil dečka gotove smrti.
d Z jetrcami se je zadušil. Kmet Ste-pan Milosavljevič je prišel na sejem v Kraljevo, kjer je po končanih opravkih stopil v gostilnico, da zavžije skromno kosilo ter se nato vrne domov v vas. NaroČil je koštrunova jetrca, parkrat zajel in po-goltnilL nato pa se zgrudil mrtev na tla. Seveda je čudna smrt privabila takoj
Dr.med.Loize Kramaric
Specijalist za kirurgijo ordinlra od i/22.—»M- pop.
Uubljana, Miklošičeva 18/11.
množico ljudi, ki so takisto prišli iz okolice na sejem. Pri obdukciji so ugotovili, da se je Stepan prav za prav zadavil. Pojedel je bil najprej velik kos jetrc, ki so se mu v grlu ustavile. Misleč, da jih bo sledeči kos spravil naprej, je pojedel še en košček, ki se mu je pa takisto zataknil v grlu. Smrt je potem nastopila trenutno ter bi bila vsaka pomoč zaman. Po koščkih jetrc, ki so jih potem izvlekli iz grla, so ugotovili, da možak sploh ni nič grizel, marveč je koščke požiral kar cele, vsled česar se je prav lahko zadavil.
d Toča je padala pretekli teden po nekaterih vaseh od Št. Ruperta do Mirne na Dolenjskem. Na ajdi je napravila precej škode.
d Do tal je pogrela hiša kajžarja Smo-leja, p. d. pri Lojzi v Srednji Radovni pri Jesenicah.
d Začelo se je po gozdu divje preganjanje in zasledovanje. Iz kaznilnice v Novi Gradiški je vodil stražnik tri kaznjence na delo v polje. Med trojico teh kaznjencev sta bila dva nevarna zločinca; brata Jožo in Marko Podnar, ki sta pred leti ubila in oropala nekega starca in bila zaradi tega obsojena eden na dosmrtno, drugi pa na 20 letno ječo. Oba brata sta menda po dogovoru hlcratu planila na stražnika, mu iztrgala puško, s katero sta ga najprej ranila na levi roki, nato pa pobegnila. Zanimivo je, da tretji kaznjenec ni maral pobegniti, marveč je ranjenega stražnika odvedel nazaj v ksmilnico. Za pobeglima zločincema so kmalu odšli trije orožniki, ki »o se v nekem goadu srečali s pobeglim. Eden izmed orožnikov je za-klical zločincu, naj počaka, za odgovor pa je begunec streljal. Nato pa se je začelo po gozdu divje preganjanje in zasledovanje zločincev. Eden izmed orožn*»v je hudo ranil Joža, enega od pobeglih; ta ga je potem pričakal v zasedi za grmom in-ga potem ustrelil. Zadel je prav v srce ter se je orožnik takoj zgrudil mrtev. Ker pa je bil tudi Jožo sam dovolj hudo runjen in je menda mislil, da mu beg zar adi tega ne bo uspel, je nato ustrelil še sebe. Snel ie z leve noge čevelj, si nameril puško v celo, nato z nožnim palcem sprožil. Bil je takisto takoj mrtev, dočim je drugi pobegli zločinec, brat prvega, v splošni zmešnjavi pobegnil v hosto in ga še niso našli.
d Voščene oltarne sveče vseh vrst, zvitke, svečice za božična drevesca, nagrobne lučice, sveče za hišno rabo, kadilo itd. priporoča svečama »Pax«, Ljubljana, Celovška cesta št. 4.
d Nagrobne spomenike najceneje in v najnovejših oblikah dobite pri kamno-seško-kiparskem podjetju Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana.
d Pri slabi prebavi, pomanjkanju krvi, bledici, shujSan ju, obolelih žlezah, kožnih izpuščajih, tvorih urejuje narav. »Franz-Josei« grenčica izborno tako važno delovanje prebavil. Odlični zdravniki so se prepričali, da »Franz-Josei« vodo celo najnežnejši otroci lahko preneso. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
■k Ne bojte se pranja! Perite s pravim terpen-linovim milom Gazela in Vaš trud bo za polovico manjši.__.
Poravnajte naročnino!
Belokranjski kotiiek.
Poslovil se je. Pretelffl teden je za-pustil Metliko g. sodnik Janko Črček, ki je dolga leta popravljal tukaj, kar so ostri jeziki in dolgi prsti zakrivili. Premeščen je v Marenberg za predstojnika tamkajšnjega sodišča.
Zakaj pa tako? Nekateri menijo, da smo s svojim kotičkom zapostavljeni. Da bi bil vsaj »kot« ali nemara »vogel« ali kar »krajec«. Kdo ve, kaj bi bilo najbolj pravi Meni se pa baš do »kotička« najlepše vidi, ker je to en mal kot ali kotiček slovenske zemlje. Sedaj pa je dvakrat kotiček, pozabljen, med Gorjanci, Kočevskimi griči in Kulpo. Sicer pa si lahko izumimo kako drugo, primernejšo besedo; kar nasvetujte jo, pa bomo videli. — Oh ta kotiček, da bi bil vsaj kot! Samo to je smola, da je »Kot« manjši kot »kotiček«, je to je le ena semiška vas!
Medvedje so prišli. Kot čujemo, se klatijo medvedi po semiških gozdovih. Blizu Smuka je lovska puška podrla mladega medvedka. Pri Rožnem dolu pa je stara mrcina prišla na obisk k pastirjem, pa jo je kmalu urezal kosmatinec svojo pot. —
Toča je padala. Dne 6. oktobra na noč je nenadoma vzvihrala huda nevihta nad Radovico, Drašiči in Vivodino. Usula se je gosta toča in ploha, da je bilo naenkrat vse pod vodo. K sreči ni bilo več grozdja zunaj, pa tudi sicer ni napravila padavina občutne škode.
Sreča v hlevu. V Železnikih pri Metliki je vrgla krava tri teličke. Vsi trije so zdravi in poskočni: Enega bo dobil mesar, dva bosta pa lep par volov. Zgodilo se je to pri Kočiničevih št. II. Pri isti hiši so bili lani z isto kravo nesrečni.
NAZNANILA.
Vabilo na izredni občni zbor
Mlekarske zadruge na Vrhniki r. s z. o. z.,
ki se vrši v nedeljo, dne 26. oktobra 1930 ob 3 popoldne v dvorani Rokodefeikega doma. Spored: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti.
n Jesenski romarski shod sv. Simona in Juda pm Sv. Antonu v Štanjji se bo leto« obhajal ka'k«r navadno — zadnjo nedeljo v oktobru, n* praznik Kristusa Krai'ja, t. j. 26. crtrfobra.
Dne 20. septembra je izginil od doma 12 letni
Stanko Boštjančič iz Sostrega 20. Doslej ni o njem nobenega sledu. Bil je bos in brez pokrivala, v caj-gastih dolgih hlačah in zeleni jopici. Za svoj« leta je fant dobro razvit. Ako bi bilo komu znano, kje se nahaja, naj sporoči to na naslov: Janec Selan, Sostro št. 20.
n Izgubili sta se dve kravi bohinjske pasme (cike) pri Podbrezju, na poti iz sejma v Lescah dne 29. septembra. Kdor kaj ve o njih, naj javi proti nagradi orožniški postaji ali pa lastniku Ivanu Cuzaku, Sodinja vas, pošta Hrušica pri Ljubljani.
Hranilnica na Jesenicah
v župnišču najvarnejše hrani
Vaš denar
Uraduje vsak delavnik od 8,—12. in 14,—17., v nedeljo od 15.-17. ur«.
--gr
P 0 D 0 11 OMNI
Krnil tujino je grenek.
(Pismo iz Francije.)
Iz Crusnesa, Met, Francija, ki Šteje majhno slovensko kolonijo 60 delavcev in kakih 100 Slovencev z družinami in otroci, smo prejeli od zanesljivih naših rudarjev, ki ne tožijo radi, poročilo, da je gospod ravnatelj odpustil njihovega rojaka in tovariša Franceta Makorja. Uprava mu jo hkrati povedala, da zanj tudi stanovanj« ni ve« v nobeni rudniški hiši. Da se ga i znebi, je obilna velikodušno ponudila prevzeti potne stroške za Jugoslavijo, in naj kar brž gre. Kolikor vemo, je gospod župnik Kastelic zanj posredoval pri gospodu ravnatelju rudnika, kakor pri generalnem ravnatelju vseh De Wendelovih podjetij. Brezuspešno, Makor bi bil moral poginiti na cesti, da ga ni dobra Kalarjeva družina kljub prepovedi prevzela v brezplačno oskrbo. Makor je bil štiri leta zaposlen pri rudniku; delal je najtežje delo v železni jami, kjer si je naleze! tako hud revmatizem, da je bil letos ob nogo. Na delo je prišel zdrav, saj ga je pregledala in zdravega spoznala cela vrsta zdravnikov. Toda, njegova bolezen ni jiosledica nezgode, marveč bolezni in tako mu ne pre ne renta, ne podpora, ne pravic« do kakega lažjega dela, marveč ga je rudnik resnično do konca izkoriščenega vrgel na cesto, v njegovo domovino, k očetu, tudi delavcu, kjer ni mogel živeti dokler je bil zdrav. Makor je 32 let star iu je sedaj dobil po usmiljenju domačega človeka mesto krojaškega učenca! Seveda je vprašanje, če bo to delo zmogel.
Audun le Tiche je druga manjše slovenska kolonija v neposredni bližini Crusnesa, ki šteje kakih 75 naših delavcev in morda 110 Slovencev z družinami ln otroci. Zadnji dve leti smo zakopali tam 6 slovenskih fantov v najlepši dobi življenja in enegt izmed naših. Izmed teh šestih sta si vzela življenje dva sama. Taka je Francija od blizu po-gledana.
Isti čes, ko se je pletla zadeva z Makorjens, je prišla iz domovine žena' izmed naših. S potrdilom o plačanih potnih stroških je šel mož v pisarno, da dobi povrnjenih 60% stroškov, kar je splošno v veljavi. Denar mu je bil že nakazan, kar se uradnik spomni, da velja to za vse druge, samo za Jugoslovane ne, ker da nimajo delovne pogodbe. Seveda je odšel mož brez denarja in ni pomagala nobena prošnja. Podobnih slučajev je sto. Razpoloženje in govorjenje ob podobnih prilikah si lako predstavljate. Pa si resnično tudi mi ne moremo razložiti, kako da sedem let kar nekateri izseljevanje v Francijo tako podpirajo, delavne pogodbe w> ni bilo mogoče skleniti.
Pismo ii Nemčije.
(Dortmund-Eving, Nemčija.
Srebrno poroko sta obhajala v Dortmund-Eving 4. oktobra Franc Veternik in njegova soproga Jožefa roj. Melansek, doma iz Šoštanja. Zjutraj pri sv. maši so svatje prejeli sv. zakramente. Njun sin, akoravno še mlad fant, je že vijolinist pri tukajšnjem gledališču. Hči je članica dekliške družbe. Na tujem niso pozabili svoje vere, pa tudi ne, da so Slovenci. Popoldne pri zabavi je tukajšnji moški zbor zapel več pesmi, mi pa smo peli svoje lepe slovenske pesmi. — Naše narodno življenje tukaj ni še zamrlo. Imamo svojo družbo, vsak mesec pojemo v cerkvi litanije, potem imamo pa zborovar nje. Tudi slovensko gledališče smo že uredili. — Brezdelnost in revščina je tudi pri nas velika. — Bog vas živi in našo lepo Slovenijo I
Tabor mož in fantov.
(škocijan pri Mokronogu.)
Od Gorjancev do mokronoških gričev, od Trške gore do Save, od vseh teh krajev so prišli možje in fantje na roženvensko nedeljo na Stopno. Udeležilo se je tabora do pet tisoč oseb, pač lepo število! — Domači fantje so prostor pred cerkvijo, kjer se je vršil tabor, okusno okrasili z mlaji, venci, zastavami; mogočno so pokali topiči. Pred kapelo je bleslel napis: Božje Srce, Ti utrdi v nas katoliško zavesti — Ob 10 je mil. g. Karel Ceiin,. prošt iz Novega mesta, daroval sv. mašo, med katero so lepo peli združeni cerkveni pevski zbori iz Sniarjete, Bučke in škocijona. V cerkvenem govoru Je g. prošt pojasnil-potrebo vere, katere naj se uči-
mo pri Mariji. škoeijanski župnik g. J. Anžič je po cerkvenem opravilu otvoril tabor in toplo pozdravil vse udeležence. Prebral je pozdravno pismo presvetlega škofa dr. Gregorja Rožmana, ki je bil zadržan priti na tabor. Kot govornik je nastopil g. dr. M. Natlačen, Razložil je namen katoliške akcije, opozoril jo na mnoge razvade, med narodom, katere naj skušamo skupno duhovniki in neduhovniki odpraviti. V krščanskih resnicah moramo biti dobro poučeni, zato v vsako hišo katekizem in zgodbe sv. pisma. Pevci so zapeli še pesem »Povsod Bogat in veseli so se razšli udeleženci na svo e domove.
Gasilci.
(Studenec-Ig)
V	nedeljo dne 5. t. m. je priredilo domače gasilno društvo vinsko trgatev v gostilniških prostorih tov. Iv. Štruuibeljna, ki je jako lepo in mirno uspela. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo motorne brizgalne, se društvo najlepše zahvaljuje vsem številnim udeležencem prireditve. Naše društvo je v kratkem času izgubilo 40 letnega delavnega člana in bolničarja Edvarda Avanzo in podpornega člana Ponikvar Andreja, ki ju je društvo korporativno spremilo s praporom in vencem k večnemu jiočitku. Naj jima bo rahla domača žemljica!
Nevihta. — Huda ura.
(Trebelno pri Mokronogu.)
V	petek dne 26. sept. popoldne je začelo grmeti v daljavi in proti večeru so prišli grozeči oblaki tudi nad Trebelno in okolico. Začelo je treskati kakor bi bil sodnji dan. V vasi Zabukovje je strela udarila v zelo visoko hruško, katero je razbila na sto koscev. Posamezni deli so leteli do 150 metrov daleč. K sreči kaj hujšega ni bilo. Dežja je bilo preveč, pa upemo da bo Bog tudi nam preskrbe), še lepega vremena, da bomo mogli potrgati grozdje, ki je zdaj vse zrelo. V nekem tukajšnjem vinogradu »o našli trto i 69 zdravimi grozdi.
ZafaTah.
(Zagorje ob Savi)
Pri nas veliko delamo na dobrodelnem polju za svojega bližnjega. Predvsem naša gg. kaplana sta veliko dobrega storila nam delavcem, ko sta naše otroke spravila na počitnice na Homec. Mi starši smo dolžni zahvalo tudi tudi g. učiteljicam, ki so Be tako trudil« ■ našimi malimi na Homcu.
Kmetska (veta.	> "
(Litija.)
Kmetska zveza za Litijo ima ob&ii zbor v nedeljo dne 26. oktobra po prvi av. maši v Šmartnem pri Litiji. Govori g. Anton Sušnik, minister n. r. Današnja gospodarsko kriza zahteva združitve kmetov, v kmetski organizaciji, ki se bo za zboljšanje in dvig kmetskega stanu in to je Kmetska zveza. Ako še niste, priglasite svoj v: op in pridite na občni zbor.
Razno.
(Nbvo mesto.)
Na trgu Sv. Florjana je zadnji čas prav živahno vrvenje. Okrog 50 delavcev gradi iinpozantno stavbo za Dom. Vreme je dosti ugodno. Sedaj se vrše dela pri temeljih. Ce bo Vreme ugodno, bo zgradba do konca leta pod streho. Stavbni odbor se bo obrnil na dobre ljudi, da prispevajo nekaj lesa. Komur je krščanska prosveta pri srcu, bo pomagal. Saj bo novi Dom skupni dom za naša gospodarska in kulturna posvetovanja, namenjen edino le blagru ljudstva. — fitembur iz Kandije je uinrl-Ta novica se je razvedela kot blisk po okolici. Pogreb zaslužnega moža je bil zelo lep. Veliko do-
Priporoča s« prvi slovenski zavod
Vzajemna zavarovalnica
Ljubljana
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi ce3ti
PODRUŽNICE: l Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb,Starčevičev i trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica I	XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2
brega je storil za ljudi, zato mu daj Bog veliko pu. čilo. — Mestna hranilnica ruzglaša, da obrestuje od Novega leta dalje vezane vloge največ po 6'/,% Do Novega leta pa menda še velja najvišja obrest na mera vezanim vlogam po 7%. — Vinska trgatev na Trški gori in okolici je domala končana. Pridelek je obilen, le to skrbi vinogradnike, kako bodo blago prodali. Denarja ni, potrebe velike, še nj. kdar ni bil kmet v toliki stiski za denar kot lelos. Kljub dobri letini gospodarska kriza ni manjša, nasprotno, večja je, ker kmet ne more svojega pridelka spravili v denar.
Žalostne in vesele novice.
(Podzemelj.)
Dolgo časa je molčal, stari častitljivi zvonček' sv .Martina, ki že nekaj stoletij vestno vrši slu bo znanilca smrti, v četrtek dne 9. t. m. pa se je zopet oglasil in naznanil, da se je nenadoma poslovil od tega sveta posestnik Martin Matkovič iz Dobravic, Šel je ponoči na pod spat in moral je biti že kak vzrok, da je skozi odprtino v stropu padel 5 metrov gioboko tako nesrečno, da je obležal in domači so ga našli zjutraj na tleh vsega krvavega -
mrtvega. Nagle in neprvidene smrti......! — b
Francije pa nam poročajo, da je tain umrl naš rojak Josip Marentič iz Gradaca. ftel je iskat zaslui. ka, pa ga je smrt položila na mrtvaški oder. Bodi mu lahka tuja žemljica 1 — Zdaj pa še nekaj vese-lejšega. Vsak kdor je hodil po cesti med Gradacom in Črnomljem je opazil sredi vasi Vranoviče ob cesti neko stvar kapelici [>odobno, ki vkljub vsem popravilom ni hotela biti složna, temveč je vsslu stena mahnila svojo pot. Radi te nesložnosti so jo podrli in na njenem mestu stoji zdaj nova lita* kapelica, katero so v nedeljo domači gospod župnik slovesno blagoslovili. Po blagoslovitvi so bile tamkaj večernice ob obilni udeležbi ljudstva. Vasča-nom pa, ki so si s tem postavili lep spomenik požrtvovalnega dela za čast božjo, iskreno čestitamo!
To je iu«g«ie samo pri aas.
(Iz Savelj.)
Dobro znani >Jutrov« dopisnik iz Savelj uai je izzval ter >junaško< strelja izza plota v naSo novo, ustanovljeno i Kmetijsko strojno zadrugo'. Dt mu ni všeč novo ustanovljena zadruga, katero toplo pozdravlja večina vaščanov Savelj in Kleč, razumemo. Z ustanovitvijo nove zadruge v Savljah je konec protizakonitoiti, ki jih je vršilo načelstvo Strojne zadrnge v Savljah napram članom. — Ker je v interesu posestnikov Savelj in Kleč, da so točno poučeni o uspešnem delu načelstva Strojne zadruge, navedem zopet par drastičnih dejstev, ki jih je tekom let zagrešilo omenjeno načelstvo. Je pa tudi opozorilo vsem članom naših zadrug, da premislijo koga volijo v vodstvo. — V vseli društvih, zadrugah, vladah je vedno veljalo načelo: če se vodstvu izreče nezaupanje, odstopi. Le v savelj-ski Strojni zadrugi je načelstvo delalo izjemo. Leta 1922. je zahtevalo 16 članov s pismeno vlogo sklicanje občnega zbora. Uspeh! Enega člana so izključili, sedem članov pa postavili pred alternativo: vsak plačaj po 250 Din ali boš pa izključen! Kadi ljubega miru. in nepončenosti so člani plačali globo. Kje na svetu se je pripetil enak slučaj!? Lel* 1929. je zopet zahtevala desetina članov sklicanje občnega zbora. Zopet isto: izključitev. In zopet letos se je reklo nekemu izključencu: plačaj 250 Din pa boš zopet sprejet v zadrugo. — Načelstvo Strojne zadruge mi bo že oprostilo, da ga vprašani: Kako so se vršile volitve leta 1929.? Kdo je volu sedanje načelstvo? 21. julija I. J.*je dobil načelnik Strojno zadruge lastnoročne podpise članov Strojno zadruge, da je 23 članov glasovalo proti sedanjemu načelstvu in nadzorstvu. Ob volitvah pa je b"0 navzočih 38 članov in pooblaščencev. Kako je moglo načelstvo zapisati v zapisnik o občnem zboru, da je zanj glasovalo 28 članov, proti le 14 članov. O tem poglavju bomo še govorili. - »Jutrovega< dopisnika pa prosim, naj stopi junaško izza P™u ter naj podpiše svoje »duševne« produkte v »Jutru*. — Ign. S—lj.
Novi grobovi. — Novice.
(Preska pri Medvodah.)
Dne 2. oktobra smo pokopali najboljšega moža naše župnije, 64 letnega Gašperja Koder iz ničioe. Bil je mlinar, pošten in pravičen kot vag» Bolehal je dolgo, imel je raka na želodcu. — « tečeni petek dne 10. oktobra je pa umrlM"i u nagloma, a vendar previden, bivši dolgoletni wj čar Sv. Marjele, Franc Leben. Zgovornega, ve«e«» Slugovega o8eta je vsakdo ljubil; Ml je <ladeC
okoli poenan. Star je bil 75 le«. — Letina je pri nas leto« bolj slaba, zlasti ker ni bilo tudi v hribih luir nobenega sadja. — V župni cerkvi smo dobili letos novo električno luč iz Kranja, te dni pa postavljajo nove orgle orgij, mojstra gosp. Jenka, ki bodo v nedeljo 19. t. m. blagcslovljene.
Padlim vojakom.
(Zalog pri Komendi.)
Lepo uspele slavnostne otvoritve spominske plošče padlim vojakom ne smemo zamolčali. Iz našega malega kraja pa je padlo 12 fantov, med njimi en častnik. Spored je bil naslednji: Najprej to pevci v cerkvi krasno zapeli »Vigred«. Nato je g. Bonač med krasnim govorom čital ginljivo daljšo pesem, pisano z lastno krvjo od smrtno ranjenega vojaka ter slikal vojne grozote, da j©-vzbudil splošno ihtenje. Sledilo je odkritje ter blagoslovljeni© plošče. Zadonela je pretresljiva »Oj Doberdob". Slavnost je zaključila cerkljanska godba z ža-lostinko. Pozornost je vzbujalo dovršeno petje. Gospodični Zmrzlikar vsa hvala za trud, da je iz pri-prostih kmečkih fantov ustvarila take pevce. Lepa ••lovesnost bo ostala vsem še dolgo v spominu.
Rasno.
(Šmartno v Tuhinjski dolini.)
Naša fara zelo napreduje, kar je zasluga našega g.' župnika, ki z vso marljivostjo vodi napredek naše tare. Da imamo lepo ubrane zvonove, lepo farno cerkev, Župnišče in kaplanijo, gre hvala le njemu, ki je spodbujal farane za čast in lepoto hiše božje. Zbira se tudi denar za nove orgle, ki bodo v par letih ie zapele, ko jih bo s spretno roko poprijel naš novi organist g. Maks Zore. Kajti starega organista g. Franca Koret i, ki je skozi 25 let vodil petje, je lani vzela prezgodnja smrt v 52. letu starosti. Imamo tudi prosvetno društvo, ki lepo napreduje. Tudi avtobus imamo, da nam ni treba pes hoditi do Kamnika., če gremo v Ljubljano.
v«i»i spomenik.
(Raholče pri Brdu.)
Malokrat se oglasimo. Pred letom, ko smo dobili nove zvonove. In zdaj) V nedeljo dne 19. okt. imamo ob 10 sv. ina&o in nato odkritje spominske plošče padlim vojakom naše občine. Sveto opravilo bo imel g. kurat Fr. Bonač, Ko se j« letos posta-
vilo lepo in močno obzidje okrog povečanega pokopališča, se je od več strani izrazila želja, da bi na tem obziduju postavili spomenik padlim občanom. In to je uspelo. Zlasti sta se za to zavzela tukajšnji zidarski mojster g. Franc Tekavc in g. Jožef Ber-le, pos. iz Raholč, kateri je spravil skupaj od sorodnikov padlih in občanov potrebni denar za kritje stroškov. Najlepša hvala jima. Spomenik bo se poznim rodovom pričal o delu občanov in o vojnih grozotah.
Iz društvenega življenja.
(Nova Oselica.)
Tukajšnje prosvetno društvo je uprizorilo 28. septembra igro »Lovsiki tat«. Igralci so prav <w>bro izvršili svojo nalogo. Občni zbor se je vršil 12. oktobra. Članstvo se ga je številno udeležilo in določilo delo za novo zimsko sezono. Odbor je na občnem zboru položil račun o delu preteklega lota. Kakor s« čue, so se drušiveniki ojunačili, da hočejo postaviti svoj lastni dom, Zato se v tem dopisu obračamo na vse dobromlsleče, da bi priskočili na pomoč. Če bomo sodelovali vsi, bo dom kmalu pod streho.
Društvo. — Poroke.
(Bohinjska Bistrica.)
Dne 5. in 12. oktobra je Prosvetno društvo uprizorilo Lavtižarzevo spevoigro »Darinko«. Obakrat posebno v drugič je igra izipadla brezhibno. K uspehu igre so veliko pripomogle krasne obJeke, lepa scenerija in dobra maska, katero je oskrbel g. akademik Zen. Vsi igralci in igralke so častno rešili svoje vloge. Nad vse pričakovani.'© je lepo igrala in krasno pela gražčakinja. Nismo vedela, da imamo v Bohinju tak talent. Igro je režiral gosp. organist Jožko Urankar. Občinstvo je obakrat napolnilo dvorano. Med odmori so veselo brenkali tamburaši. Za Vse svete pripravlja društvo igro jAtlLnar in njegova hči«. — Poročil se je v tukajšnji župni cerlrvi gosp. Adoll Rozman, lesni trgovec na Kamnjah iz ugledne Gatejeve družine z gdč. Milko Repinc iz Broda. Obilo sreče I
Pota-. — Prenovljeni« cerkve.
(Javorje nad Poljanami.)
Dne 26. sept okrog petih je udarila strela v hlev posestnika Karla Ažbe v Dolinčicah. V trenutku je bila vsa stavba v plamenu in niso mogli
Dopisov brez podpisa ne priobčujemo!
ničesar rešiti razun živin©. Pogorela je vsa krma, slamoreznica, mlatilnica tako da je posestnik silno hudo prizadet. Ne ve, kako bo mogel prerediti 17 glav živine. Sosedje so takoj priskočili na pomoč in so vzeli deloma živino v oskrbo, deloma pa so mu darovali krmo in stavbeni les. — Prenovili smo zvonik župne cerkve, tako da je sedaj naša cerkev prav lična in tudi dovolj velika, ker smo jo pred petimi leti povečali. Seveda bi bilo treba narediti še marsikaj, pa za enkrat ne moremo, ker je tako pomanjkanje denarja in je bila letošnja letina prav slaba. Delavce in manjše posestnike skrbi, kako bodo preživeli zimo, ko lesna kupčija kar miruje. Ob koncu poletja je bila prenovljena tudi romarska cerkev sv. Valeniina na Jarčjem brdu, tako da je sedaj res lepa. Častilce sv. Valentina vabimo, da ga počastijo v nedeljo dne 26. oktobra. Cerkveno opravilo bo ob pol 7 in ob 10. — Zadnje dni merijo inženjerji cesto iz Škofje ^oke. Upamo, da v par letih dobimo prav lepo cesto in ugodno zvezo s škofjo Loko, ki bo za vse kraje, ležeče ob njej prav velike koristi.
Protitoberknlonia liga.
(Gorenji Logatec.)
V nedeljo 19. oktobra se bo na prošnjo tukajš-krajevne protituberkulozne lige potrudil k nam v Gorenji Logatec okrožni zdravnik iz Planine g. dr. Stanko Perpar, ki bo v tukajšnji osnovni šoli po-čenši po 2. uri naprej imel zdravniški pregled moških članov in nečlanov, naslednjo nedeljo 26. oktobra t. 1. ob isti uri pa za ženske člane in nečlane, kakor tudi za otroke. Vsakdo iz tukajšnje občine in najbližje okolice, ki ni povsem prepričan ali pa je v dvomu glede svojega popolnega telesnega zdravja se lahko udeleži imenovanega zdravniškega pregleda, ki ga bo imenovani g. zdravnik vršil iz prijaznosti in naklonjenosti društveni propagandi brezplačno za vsakogar.
inserirajte v „Stov. Usta t"
39
RAZNO
»Njegov« čednosti mi
pokažite.« Grof Henrik Bruhl (rojen leta 1700, umrl leta 1763), saški minister, je bil izredno pohlepen po dobičku, zraven pa razsipen in neči-meren. Imel je 200 slug zapravil letno najmanj «n milijon. Dve dvorani sta bili polni oblek in k vsaki je imel posebno žepno uro, s. .bijo in tobačnico, Svoje obleke je imel naslikane v knjigi, ki so mu jo morali predložiti vsako jutro. Prusi so našli v njegovi palači: 200 parov nizkih čevljev in pa 800 spalnih oblek. Bruhlovo razkošje v obleki so pozneje kazali radovednim tujcem in neki Francoz je vzkliknil: »Pokažite mi njegove čednosti ne njegove hlačef«
Dolga krila v angleški zbornici. Kakor znano, ima angleški državni zbor tudi ženske članice. Pripadajo vsem trem strankam, delavski, liberalni in Konservativni. Po poročilih listov pazijo te ljudske zastopnice strogo na modo, zato prihajajo v Zadnjem času v zbornico
Hector Malot:
Brez doma.
Roman.
PohiStvo, s katerim je bila opremljena, je sicer obstojalo iz ene same omare s predali, toda ta omara je slicila neizčrpljivi steklenici prirodoelovcev, ki vsebuje toliko reči. Namesto da bi bila pritrjena, je bila zgornja plolčica premična, in kadar si jo dvignil, si našel pod njo popolno posteljo: blazino, podzglavnik in odejo. Umeje se seveda, da ta postelja ni bila posebno široka, vendar je bila dovolj velika, da se je v njej prav dobro spalo. Pod posteljo je bil z vsemi toaletnimi potrebščinami opremljen predal. In pod tem predalom je bil še drugi, ki je bil razdeljen na več oddelkov, v katere se je zložilo perilo in obleke. Sicer ni bilo ne mize ne stolov, vsaj ne v običajni obliki; toda proti steni pri gornji strani postelje je bila pritrjena polica, ki se je spuščala doli kot mizica, in ob vznožju slična polica, ki je služila za stol.
Mala odprtina, ki je bila predrta v ladjinem boku in ki se je dala zapirati z okroglim steklom, je puščalo v sobico zrak in svetlobo.
Nikdar še nisem videl kaj tako lepega in tako čednega; vse je bilo odeto z opažem iz lakirane smre-kovine, in na podu je bilo položeno črno-belo kockano povoščeno platno.
Toda niso bile očarane le oči.
Kadar sem se, ko sem se slekel, zleknil na posteljo, me je navdajal čisto nov občutek prijetnosti; sai je bilo prvič, da so mi rjuhe boža e kozo mesto da bi jo praskale; pri materi Barbermi sem legel spat
v trde in raskave platnene rjuhe iz konoplje, z Vita-lisom smo zelo pogosto nočevali brez rjuh na slami ali na senu, in kadar smo jih dobili v gostilnah, bi skoro vedno še stelja bila boljša; kako so bile tenke te rjuhe, v katere sem se zavil! Kako so bile udobne, kako so dišale! In koliko šele je bila blazina mehkejša od tistih smrečjih igel, na katerih sem ležal sinoči! Nočna tišina ni bila več vznemirljiva, tema ni bila več sovražna, in zvezde, ki sem jih gledal skozi odprtino, so mi govorile le še bodrilne in upapolne besede.
Dasiravno sem ležal tako udobno v svoji dobri postelji, sem vendar vstal z ranim jutrom, ker sem bil v skrbeh, kako so prebili noč moji igralci.
Vse sem našel na kraju, kamor sem jih bil dal snoči in še speče, kakor da bi bili že več mesecev doma na tej barki. Ko sem se približal, so se psi zbudili in veselo priskakljali proseč me za običajni jutranji pozdrav. Le Joli-Coeur se ni ganil, dasi je imel eno oko na pol odprto, in je jel smrčati kakor polh.
Ni bilo treba si mnogo beliti glave, kaj naj to pomeni. Joli-Coeur, ki je bil poosebljena občutljivost, se je skrajno lahko ujezil, in če je bil kdaj razžaljen, se je dolgo časa kujal. V danih okoliščinah je bil nejevoljen, ker ga nisem vzel v svojo sobo, in izražal je to nezadovoljnost s tem hlinjenim spanjem.
Na svoje veliko obžalovanje mu nisem mogel razložiti vzrokov, ki so me prisilili, da sem ga pustil na krovu, in ker sem čutil, da sem mu vsaj navidezno storil krivico, sem ga vzel v svoje naročje, da mu pokažem svoje obžalovanje z božanjem.
Najpreje je vztrajal v svojem kujanju, toda kmalu je pri svojem spremenljivem značaju mislil na drugo reč, in s svojimi kretnjami mi je razložil, da bi mi morda odpustil, če bi se hotel z njim sprehajati na kopnem,
o
Stran 624.
E> O M O LJUB
Star. 42.
M
(e Študent na rajžo stre...
(Popotne zgodbe. M J.
(Nadaljevanje.)
Ko smo prišli iz doževe palače, je bil Miško truden in bolan, da sva mu morala kupovati aspirin, grozdje in dr«je dobre stvari. Zaradi tega je bil 5e še bolj boltui, do ni hotel kodčti okrog. Sedli smo pred neko cerkev v samotni uKci in jedli slive ter tnetaii peške po ulici
Potom smo se vrnili k »v. Marku, kjer se je Mwko izgubil. Midva se nisva dosti brigala za to in sva raj« ogledovala stolp od spodaj in od Zgoraj. Ta »tolp se je lete 1908 podrt, kor je bala preslaba podlaga ni na starem mestu so zgradili iz »ta>rega mate.riala prav takega, da bi Benetke kaj ne trpele.
Ko se je Miško vrnil, ie »čel vneto pripovedovati da se tu ne splača nič kupili, da je vso vražje drago. In celo zaMel je, da sva Začela su/mitd in ga je Stanko kar naravnost oprašal, kje in kako je pnulel do tega spoznanja. Ves skesan najiia je aa-upal, da se je izmuznil m Sel na pivo. Hali ja nekega niso imeli, plzensko češko je pa stajo steklnica 22 lir (66 Din). Malo sva zareučala, a ie dejaJ, da ni mogel drugače, ker je bik) polno ljudi ui bi nastal Škandal. če bi ušel od odprte steklenice. To sv« tudi midva že vedela; za vstop v doievo palačo smo plačali 15 lir (45 Drn), bj na stolp 3 Ure, za k zvonovom 2 liri posebej, no pa k zvonovom nfomo Sli, saj imamo doma ua Slovenskem le^iGe in boljše.
Obaila ob malem trgu sv. Marka se imenuje Slovanska olwla (Riva degK Scbiavoni), ker ho tu včasih pristajale dalmatinske in slovel*, ske ladje iz Tista in Devina. Tu je zdaj glavno pristanišče za gondole. Sploh bi lahko rekli, da so Benetke v temelju slovenske — ker stoje na hrastih, ka so zrasli na Slovenskem in hrvatskem Krasu.
dokler
Miško je ves čas tarna'1, kako jc vse drag*, ler mu m Stanko zaprl sape z odločnim: Pa
bi bil doma ostal. Kaj pa hodiš med g<oapodo.€ Dobro, da smo imeli vse druge stvari zastonj zrak, vodo, hrano iu stanovanje.
Po večerji nuo io mahnili »pet k »t. Marku. Zvečer je šele življenja tu. Vsepovsod igra godba. Kljub temu, Ua je toliko prostora, se ljudje skoraj gnetejo. Zvečer pridejo ven tudi pravi Benečani, zagoreli, « pipami, v delovni obleki. Najbrž ne morejo razuane*i, česa hodbjo ljudje iskat sem k njiim.
Najlepše pa se je bilo voziti zvečer v mesečina [>o kanalih. Vsepovsod luču, ki se iskrijo v vodi. Morje je črno, da »e ti zdi kot brez dna. In se zajuislif! za Štiristo let nazaj, ko 90 se tako vozili benečanski pleaniči in delale pod-okraioe svojim izvotjenkaim. In gondoliirji se zdaj ponujajo čolne z besedami: »Gospod, gondola za podoknico.c
Če gleda« takole to vrvenje, smeh, lufti in to čudno plavo nebo nad vsem, se ti svet k««' v kipu zazdi lep in si ga vesel in še sani sebe povrh. Taiko je dejal tisti večer Miško, ki jo pesnik med nami še vedno na tihem misli, da l>o na ta način nekdaj še velik mož.
Taiko hitro so nam minili trije dnevi v Benetkah kot nam v šoli nikdar ne. Še na profesorje smo pozabili zabavljati, kar se pri študentu le redkokdaj zgodi.
Videti smo še par cerkva, a ne preveč. Cerkev svete Morije Odrešite!jiee (Ste. Maria deta Salute), še neko drugo, katere stolp je nagnjen kakor stolp cerkve v Pizi. Zaito smo sklenili, da v PLzo ne gremo. Drugih znamenitosti taou ni lciot tisti poSeivu/ stolp. Videli smo še muze/ in galerijo (zbirko) slik in mednarodno umetnostno razstavo, kjer »e nahajajo tudi »like slovemskega slikarja Toneta Kralja, ki je prav ta čas slikal cerkev na sv. Višarjah.
Peljali smo 9e tudi na I ..'do, to je otok pred Benetkami, ki je svetovno kopališče, kjer lahko vidiš najnovejše norosti kopalne mode. Pametne bo le v toliko, v kolikor več pokrivajo kot pa prejšnje. Tu se zbira denarni »vet iz vse Evrope, filmski igralci in igralke in drugi taki tiči. Dame razkazujejo svoje nove obleke in se za drag denar kopajo v zeleni Vodi. Za kopališča je treba plačati v prvem, razredu na
dan 50 lir (150 Dtia( v drugem 30, t tretjem 181 Seveda, kdor lahko. Ampak mi smo dejali, da se rajši kopamo zastonj v Savi kjor je pod planinama navsezadnje tudi lepše kot na tem otoku, ki je pust, če bi ne bilo na njem Itotelov inrazkotuiih vil. Stanko je poprualaL da imamo t>u vzgled za stvar jen je afi kako se <Ui ij nič kaj narediti. Jaz sem pa pristavil, da brez nič ni nič. Do tega bridkega »poznanja smo prišli tudi mi.
Na Lidu stanuje tudi Slovenec dr. Res, ki je profesor na univerzi v Benetkah. Iskali smo ga, da bi ga pozdravili, ]>a ga m bilo doma. Sanmi smo vedeli, kako je prijetno^ 6e dobiš v tujini domačepa človek«. Na Lidu smo dobili nekega Hrvata lz Za«reba, ki že pet let ni M doma in je skoraj jokal od veselja, ko je si>et lahko govoril po hrvatsko.
Ampak bi bilo skoro napačno, če bi gledali samo svetlo stran Benetk. Zanimalo na« je tudš, kako je v preprostih ulicah in smo jo neko popoldne ma-hniH križem kražeon po Benetkah. Najprej ob Ve+Hcom kanalu čez slavni most RiaHo iu potem po ozkih stranskih umazanih ulicah. To moram pač povedati, da so umazane. V našem Splitu ali Dubrovniku aili Šibeniku ne bo? nikoli videt perila razvejenega čez cesto kot tu. Ali da bi ljudje vse doimiče stvari opravljali k»r na u+iei, n. pr do jtoslaivii-to prod vrata mizo in vsa družina je na ulici Prodajalne so majhne, temne, živež je drag, obleka in čevlji pa poceni, ker teh stva.ri dosti izdelujejo, izvažati jiih pa ne morejo, Črni skuštrani otroci »n nas radovedno ogledovali m letati za nami. Tu smo videli, kako borno živi večina Benečanov. Jedo največ ribe in makarone. Ribe lahko kupiš kar v prodajalni kuhane ali ocvrte in vseh sort. Vrdnli smo, kako so opoldne hodile ženske s krožniki ponje in jih nosile domov.
Zvečer nas je porobmd »ti vodni tramvaj, kot ga je -krstil Miško, zapeljal prav pred veliko postajo in še preden smo se utegnili ruz-gledtvti po njei. nas je vlak že potegnil v no«. Nič nam iti balo hudo, le Mi&ko je nekam si*. njavo buKl v noč, a potem »e je najbrž prepričal, da ni mogoče videti ničesar.
Mornar, ki sem ga videl sooči pri krmilu, je bil že pokoncu in je snažil krov. Bil je tako prijazen, da je položil desko na zemljo, iu tako sem mogel s svojo četo stopiti doli na travnik.
Ko sem se igral s psi in z Joli-Coeur jem ter tekal, skakal v jarke in plezal na drevesa, je čas hitro minil; ko smo se vrnili, so bili konji že vpreženi v ladjo iu privezani na topol, ki je stal na potu ob kanali* po katerem so imeli hoditi, da vlečejo barko.
Hitro sem se vkrcal; nekoliko minut za tem je bila vrv, ki je zadrževala ladjo na bregu, zrahljana; mornar je zasedel prostor pri krmilu, vlačilec vrvi je za-ahal konja in škripec vlačilne vrvi je zaškripal; bili smo na potu.
Kako prijetno je potovanje na ladjil Konji so tekli po poti ob kanalu in polzeli smo nalahko na vodi, ne da bi občutili premikanje; oba pogozdena brega »ta bežala mimo nas in nismo slišali drugega šuma kot pljuskanje valov, ki jih je rezala ladja in med to pljuskanje so zveneli kraguljčki na vratu naših konj.
Med vožnjo sem se sklonil čez ladjino ograjo in opazoval topole, ki so se s koreninami v sveži travi ponosno dvigali in v mirnem jutranjem ozračju gibali svoje vedno nemirno listje; bili so uravnani v dolgi vrsti ob bregovih in so tako tvorili gost zelen zastor, ki je zabranil poševnim solnčnim žarkom dostop k nam in prepuščal do nas le milo od vejevja presejano svetlobo.
Mestoma je bila videti voda vsa črna, kakor da bi prikrivala nepremerljiva brezdna; drugod pa se je zavalila v prozorno površino, skozi katero so se svetlikali kremenov! kamenčki in baržunasto zelenje.
Bil sem baš zatopljen v premišljevanje, ko za-slišim svoje ime.
Živahno sem se obrnil; bil ie Arthur, katerega so
prinesli ua njegovi deski; pri njem pa je stala njegova mati.
»Ali si dobro spal,« me je vprašal Arthur; »bolje kakor zunaj?«
Približal, sem se in skušal odgovarjarti materi in otroku z vljudnimi besedami.
»Kaj pa psi?« je rekel.
Poklical sem jih in tudi Joli-Coeur ja; prišli so in pozdravljali, Joli-Coeur pa se je pačil ko* takrat, kadar je naprej videl, da hočemo igrati.
Toda ta dan ni bilo govora o predstavi.
Gospa Milligan je postavila svojega sina tako, da je bil varen pred solnčnimi žarki, sama pa se je usedla k njemu.
»Ali bi hoteli odvesti pse in opico,« ml je rekla, »zakaj delati moramo.«
Storil sem, kar je zahtevala in se odstranil s svojo četo čisto v prednji del ladje.
Za kakšno delo je bil pač ta ubogi mali bolnik sposoben?
Videl sem, kako mu je dala mati ponavljati berilo, besedilo pa je sledila v odprti knjigi.
Iztegnjen na svojo desko je Arthur ponavljal, ne da bi se premaknil.
Ali bolje rečeno, skušal je ponavljati, zakaj strašno je jecal in ni spravil iz sebe niti treh vezanih besed; in še se je pogosto zmotil.
Njegova mati ga je opominjala, sicer milo, a obenem odločno.
»Ne znate svoje basnil« je očitala.
Čudno se mi je zdelo, da je vikala svojega sina, zakaj takrat še nisem vedel, da se Angleži ne tikajo.
»Oh, mamica!« je tožil z obupanim glasom.
»Danes delate več napak, kot ste jih napravili včeraj!«
v veliko daljših krilih, kakor (pomladi. Nekatere nosijo krila, ki segajo skoro do glsžnjsv. Vodno ■e udeležujejo sej brez modernih klobučkov.
Lepa moda. Pri nas nosimo v znak žalosti črno barvo. Na daljnem vzhodu je v navadi bela. V 16. stoletju so pa Francozinje nosile sivo. Po obleki so pa bile narisan* — mrtvaške glave in kosti.
BogsU kardinal Anto-nki Salviani j* bil bolan na smrt. Kakor je bil poprej ljubitelj »al in veselja, je bil sedaj žalosten in zamišljen. Opica, ki ga j* včasih razveseljevala » svojimi neumnostmi, le sedaj tiho posedala poleg svojega gospodarja. Ko so zdravniki obljubljali kardinalu le Se 24 ur življenja, so porabili njegovi služabniki to priliko m odnesli vse dragocenosti in dragulje, kar so jih našli; le kardinal je moral mirno gledati to ravnanje, ne da bi mogel spregovori« le besedico. Ko je videla opica, da odnaša «lu-žinčad toliko stvari, nI hotela zaostati. Hitela |e k omari, kjer je viset kardinalov klobuk, si ga posadila na glavo in z neznansko smeSniml kretnjami bežala skozi vrata. Ko jo je kardinal gledal, se ni mogel vzdržati eme-
Radovaa Hrastovi
Sprehodi po tujih kra h.
(Dalje.)
4. V gore, t gore...
Na strme vrhe I
Vesel, ves židane volje se<lim na vrini terasi nekje v Inomostu. Lep, topel solnčen dan, za tre-notek naj so oddahnem po kosilu. Ves dopoldan je minul z letanjem po mestu, v vožnji z avtobusom v okolico. Zdaj naj uredim misli, naj osvežim spomine, naj se pripravim za naprej...
Sedim in gledam. Oči same uhajajo čez hišne strehe, čez vrtno ograjo, čez gozdove, tja v višavo, v gorovje, ki se dviga koj za mestom onstran reke Ine.
Cel venec gorskih velikanov obkroža Inomost. Najvišji vrh je Hnferleker, visok 2300 metrov. Nanj so podjetni domačini speljali žično železnico. Ogromno denarja jih je sicer stala ta reč, toda zdaj se bogato obrestuje. Par let je šele, kar je bila železnica zgrajena, pa pravijo, da je že plačana.
Ce gledaš iz mesta v hrib in imaš dobre oči, prav lahko opazuješ, kako se nad gozdovi, nad reko, pa še višje gori nad skalnatimi kraji pomikajo črne pike, majhne, ki pa nosijo v hrib ali z njega vendarle po 10 do 12 oseb. Ena pika gre gor, druga se pomika dol, v sredi se srečujeta, čez čas pa istočasno obstaneta zgoraj in zdolaj. Ljudje izstopijo, vstopijo drugi, pomikanje in prevažanje se nadaljuje. Tako ves dan, ura za uro.
Železnica je zgrajena v treh delih. Najprej do Hungerburga po tirih; vagončki se pomikajo počasi gor in dol, v sredini se srečujejo. Cel sistem železnice je tako urejen, da lastna teža zgornjega voza pritiska navzdol ter s tem vleče spodnji voz v vlsočino. Kar teže manjka, pomaga elektrika, va-gončka sta pa privezana z žico, ki leče sredi tirov po velikih železnih kolesih.
Vse prijatelje našega lista vabimo, da se pri svojh nabavkab ozirajo na tvrdke, lu oglaSajo v »Domoljuba«.
2e ko stopiš iz vngončka, si precej visoko nad mestom in se ti proži po dolini lep razgled. Okrog postaje je vrsta šotorov, paviljonov, kjer prodajajo vseh vrst spominke, največ razglednice. Tudi je tu več. hotelov, restavracij in kavaren. Ves dan je tu živahno, tako poleti in pozimi. Tujci hite iz vsega sveta in se prepeljavajo po tej železnici v višavo, kjer se jim nudi tako lep razgled.
O'1 tu dalje se pravzaprav šele začne prava žična železnica. Ko vstopiš v železen »koš«, zazvoni nekje skrivnosten zvonec, potem nekaj zašumi, spustdi so električni tok v napravo, vratica koša so trdno zaprta, zapahnjena, — začnemo se pomikati navzgor, vso višje in višje...
Čuden občutek za človeka, ki se prvič vozi s takole žično železnico nekam v zračno višavo! Naš koš, majhen železen voziček, kurnik, ki visi z enim samim kavljem na kolesju, ki se počasi pomika po žici navzgor. Gledam žico, po kateri drsimo, gledam hkralu dol na tla, ki so 50, 100, 200, menda celo še več metrov pod nami, in vsak čas mi šine v glavo čudno bridka misel: kaj, ko bi se utrgalo...
No, nič hudega se ne zgodi. Varno hitimo navzgor, enakomerno, visoko nad gozdovi, nad jarki, v objem gorskega zraka, med skalovje, v pečine. Moram reči, da je to lepa vožnja. Doli pod nami leži Inomost, vsak čas se bolj odmika od nas, mi pa sedimo in stojimo v košu, drsimo v zračne višave, pa gledamo na vse strani, v sinji zrak, v gozdove pod seboj, čez vso dolino, na ono stran v hribe, v vrhove, ki se pno pred nami v višavo, kamor hitimo, kjer je končni naš cilj.
Še enkrat izstopimo in vstopimo v drug koš. To je trelji del železnice. V prvem delu obratujeta dva vozička, ki se sredi razdalje srečujeta, na drugem delu se takisto srečujeta na žicah oba koša s potniki, zdaj, v tretjem delu vožnje pa je en sam koš, ki vozi do končne postaje zgoraj, odloži potnike, naloži druge in jih popelje navzdol, kjer jih spet izloži in izroči drugemu košu, ki jih popelje nižje in potem še nižje, v mesto.
Na vrhu gore je zgrajena velika zgradba. V njej je moderna restavracija, vse dobiš tanj, primerno dražje seveda. Od restavracije je še dober kos pota prav na vrh, odkoder je zelo lep razgled na vse strani, zlasti pa na mesto Inomost in na vso doliuo, skozi katero se kot srebrna nit vije reka Ina.
Nove knjige m skladbe.
n Prosvetna druBtva! Ustanavljajte poleg pevskih društev še tamburaške zbore, ki Vam nadomeščajo orkester, katerega si ne morejo povsod
ustanoviti. Tamburanje je neprimerno lažje od godalne in pihalne godbe in so tudi inštrumenti veliko cenejši. Velika ovira, da se ni moglo tamburanje tako razviti, je bil«, ker nismo imeli do sedaj tamburaške šole v slovenskem jeziku. Sedaj je tudi ta ovira odstranjena. V Jugoslovanski knjigarni je izšla tamburaška čoIi>; ki jo je spisal eden prvih strokovnjakov prof. M. Bajuk. Nudi vam prav vso nauke in pravila, kar jih mora znati dober tambu-raš. Tamburaška šola velja 40 Din.
Misijonski koledar sa leto 1931 je iišel. Kakor enajst prejšnjih letnikov, je tndt ta poln nad vse zanimivih spisov in opisov delovanja naših in drugih misijonarjev. Koledar krasi mnogo slik iz misijonskih krajev, ki lepo ponazorujejo življenje in delo misijonarjev in domačinov. Splača se dati 10 Din za to lepo delo. Vam ga priporočamo!
Zgrad&rina. Uredil in sesrtavil Lovro Novak, davčni kontrolor in referent za zgradarino za mesto Ljubljana. Cena s poštnino 27 Din, Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Ta knjiga obsega vse določbe, ki jih i,e treba vedeti za pravilno sestavo prijav in drugih viog na davčno upravo kakor: piošemj za začasno in trajno davčno prostost zgradb, odpis zgradarine radi prazno-stanja ali neizterljivosti najemnine itd., da se izognemo nepriiifcam in kaznim. Priklopljenl so tudi izpolnjeni vzorci za vse neposredne davke. Knjiga vsebuje ključe, s pomočjo katerih vsakdo takoj izračuna, koliko davkov se mu more predpisati na njegove dohodke na zgradarini, p-idol:mini in zemlja™«. Prijave dohodkov od zgradb (zgrada-rina) je vlagati leto« ie meseca oktobra. Potrebne tiskovine ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna, Poila stane 1 Din.
m. II. dr Franci PuntoCič
speeijallst »a sobne in ustne boloini
ordinira vsak delavnik ed 8 —12» in od 18h v Pražakovi ulici št. 8 (vogalna rmena-modra hiša) L nadstropje.
40
ha: ves se je prepustil smehu in tedaj se mu je tvor v pljučih predrl in kardinal je kmalu nato — okreval.
Rop mladenke. V pokrajini Avelino v južni Italiji se je pripetil sledeči dogodek: V 19 letno vaško lepotico se je zaljubil mladenič in je zaprosil starSe za roko. Ker je pa bil pretepač, so ga starši odbili. To je ognjevitega zaljubljenca razka-čilo. Prišel je z avtomobilom v bližino dekletovega stanovanja, nič slutečo deklico s pomočjo dveh žensk ugrabil in v divjem begu odpeljal. Ob-lastva niso še našla sledu za dekletom in njenim nasilnim snubačem.
Razgovor v gostilni. — Prvi gost: »Tu v časopisu čitam, da sta dva natakarja nastopila pot okoli sveta.« Drugi gost (ki že dolgo časa čaka na naročeno jed): »Oho, gotovo je vmes tudi tisti, pri katerem sem naročil pečenko.«
O, ti otroci) Teta dobi na kolodvoru šopek cvetlic, pa reče: »O, kako je lepi Ta pa tudi nekaj stane!« Mali nečak: »Nič ne oe; ata so rekli, da ne gledajo na par kovačev, «amo da odpotuje}.«
»Saj sem se trudil, da se naučim,«
»Pa se le niste naučili!«
»Nisem mogel.«
»Zakaj ne?«
»Ne vem .,. ker nisem mogel... Bolan sem.«
»Vi niste umobolni; nikdar ne bom privolila, da se ničesar ne naučite in da pod pretvezo bolezni zra-stete v nevednosti.«
Prav stroga se mi je zdela gospa Milligan in ven-, dar je govorila brez jeze in z nežnim glasom.
»Zakaj me užalostite s tem, da se ne naučite, kar vam dam?«
»Ne morem, mamica, zagotavljam vas, da ne morem.«
In Arthur je začel jokati.
Toda gospa Milligan se ni dala premotiti od njegovih solz, dasiravno je bila vidno ginjena in celo obupana, kakor je bila rekla.
»Mislila sem, da se boste danes igrali z Remijem in s psom,« je nadaljevala, »vendar se boste igrali šele potem, ko mi boste ponovili basen brez napake.«
Po teh besedah je potisnila Arthurju knjigo v roke in napravila nekaj korakov kakor da gre v bar-kino notranjost in je pustila svojega sina na deski.
Bridko je jokal in s svojega prostora sem slišal njegov presekan glas.
Kako je mogla biti gospa Milligan stroga z ubogim malčkom, ki ga je vendar vidno tako nežno ljubila? Če se ni mogel naučiti svoje naloge, tega brez dvoma ni bil sam kriv, temveč njegova bolezen.
Izginila je torej, ne da bi mu bila dala dobro besedo
Toda ni izginila, namesto da bi vstopila v barko, se je vrnila k svojemu sinu in mu rekla:
»Ali hočete, da poizkusiva se naučiti skupaj?«
Potem se ie usedla poleg njega, prijela zopet za
knjigo in pričela tiho brati basen, ki se je imenovala: Volk in mlada ovca; za njo je Arthur ponavljal besede in stavke.
Ko je prečitala basen trikrat, je dala knjigo Arthurju z naročilom, naj se sedaj uči sam in se je vrnila v barko.
Takoj je Arthur pričel brati basen in od svojega prostora, kjer sem bil ostal, sem videl, kako je premikal ustnice.
Očitno je delal in se trudil.
Toda to prizadovanje ni trajalo dolgo; kmalu je dvignil oči iznad knjige, ustnice so se mu gibale počasneje in kmalu so se ustavile popolnoma.
Ne bral ni več in ne ponavljal.
Njegove oči, ki so begale sem ter tja, so se srečale z mojimi.
Z roko sem mu namignil, naj se uči naprej.
Milo se mi je nasmehnil kakor v zahvalo za opomin, in iznova je uprl oči v knjig«.
Toda kmalu so se zopet dvignile in begale od enega kalonovega brega na drugega.
Ko ravno niso gledale na mojo stran, sem se dvignil in ko sem tako vzbudil njegovo pozornost, sem pokazal na knjigo.
Zopet jo je prijel z zbeganim izrazom.
K nesreči je dve minuti nato vodomec naglo kot puščica švignil preko kanala pred barko in pustil za seboj moder žarek.
Arthur je dvignil glavo, da mu je sledil s pogledom.
Ko je izginila ona prikazen, me je pogledal in dejal:
»Ne morem in vendar bi rad.«
■M ■ Stopil sem bliže.
Adventisti.
Ad ven tisti so protestantska — pietistična versika ločina. Nastali so v Ameriki, Njih ustanovitelj je farmar V i -1 j e m M i 11 e r. Bil je delj časa brezverec. Pozneje je postal baptist; toda baptisti so ga sami izključili iz svoje srede, na kar je začel poučevati, pa tudi napačno razlagati svetopisemsko knjigo preroka Danijela in Skrivno razodenje sv. Janeza Ev. Pod vplivom te svoje napačne razlage je začel svetu oznanjati, da Kristus pride prav kmalu zopet na svet (ta trditev je še danes glavna resnica adven-tističnih vernikov). 2390 dni, k: jih omenja prerok Danijel v 8 pog. 14. vrsta, je smatral za leta in tako je računal, da nastopi Kristus znova že 1. 1843.. — ko pa se to ni zgodilo —, je pa določil kot dan Kristusovega prihoda 25. oktober 1844. Po smrti Viljema Millerja (1849) se je sekta adventistov prav kmalu razcepila v 7 vrst, izmed katerih so pa važnejši le tako imenovani »sedem-dnevni-adventi-s t i«. Njihova ustanovnika sla gospa M. Preston in ladijski kaoitan Joief Bales, duševna voditelja pa Viljem White m njegova soproga Elien White. Pripadnikov štejejo v Evropi nekako 274331 odraslih oseb. Vrhovao vodstvo je poverjeno generalni konferenci, ki ima svoj sedež v Washingtonu. Sedež jugoslovanske unije je Novi Sad.
Adventisti sicer verujejo v Boga in Jezusa Kristusa, pričakujejo skorajšnji prihod Gospodov in še tisočletno kraljestvo po njegovem prihodu.
Tajijo pa: neumrjočnost duše, večnost peklenskih kazni (verujejo, da bodo brez-verni le enkrat sežgani potom dnevne svetlobe, ki jo bo prižgal Gospod), tajijo dalje: resnično pričujočnost Jezusovo v presv. Režnjem Telesu; sv. mašno daritev smatrajo za nepotrebno, nauk o vicah jim je zelo dvomljiv, pet cerkvenih zapivedi je samo človeška naredba, prav tako jim je odveč spoved, sv. obhajilo, češčenje Matere božje in svetnikov, seveda tudi vidno poglavarstvo papeža. Podobno ne verujejo, da bi bila Mati božja ostala devica po svojem porodu. Zelo rohnijo zoper življenje slabih katoličanov. Močno se sklicujejo na sv. pismo. Obžalujejo, da je katoliška Cerkev postala tekom stoletij tako pokvarjena. Mnogi so sovražniki spiritiz-ma, češ, da so spiritisti pravcati služabniki satanovi.
Skratka: njihovo verstvo je mešanica krščanskih, judovskih, protestantovskih in zdravstveno reformnih gibanj. Strogo se postijo ob sobotah, zdržijo se po zgledu pravovernih judov svinjskega mesa, tobaka in alkohola in zahtevajo od svojih vernikov desetino. Kot vir resnic priznavajo samo sv. pismo (brez ustnega izročila) in zahtevajo, da se smejo krstiti le odrasli (in sicer s potapljanjem), pri svoji daritvi, pred katero imajo umivanje nog, .uporabljajo brezalkoholno vino. Z gorečnostjo, ki bi lahko služila boljši stvari, širijo v milijonih izvodih svoje spise (v najmanj 120 jezikih), ki jih na žalost kupujejo tudi nepoučeni in versko brezbrižni katoličani.
Najbolj znane adventistične knjige so:
E G White: Pot h Kristusu; Kristus naš odiešenik; Veliki boj; Delovanje apostolov; Po stopinjah Velikega Zdravnika. Dalje spisi: L. R. C on rad i: Proroski pogled v čas in večnost; Prerokbe in svetovna zgodovina; Zlati vek; V senci velikih dogodkov; Zgodovina sobote m prvega dne v tednu: Angeli in demoni; — potem pa zlasti še knjiga: W. A. Spicer: Naš čas in usoda sveta.
O vseh teh knjigah velia za katoličane določilo kat. Cerkve, ki se glasi: Ze same po sebi, ne da bi bil za to potreben poseben odlok, so prepovedane knjige in slike, ki nasprotujejo katoliški veri ali nravnosti, pa tudi od nek a t o 1 ičano v prirejene izdaje svetega pisma, isto tako knjige, ki pripovedujejo o novih prikaznih, prerokbah In čudežih; knjige, ki napadajo verske resnice in namenoma blatijo duhovniški in redovniški stan. Prepovedane so dalje kn,ige, ki uče ali priporočajo vražarstvo, coprnije, klicanje duhov itd. ali ki zagovarjajo dvoboj, sa-moumor in ločitev zakona ali pa, ki namenoma govore o poltenosti, nenravnosti itd. Kazni izobčenja pa zapade, kdor bi izdajal odpadniške, krivoverske ali raz-kolniške knjige ali bi take ali izrecno prepovedane knjige zagovarjal, ali pa jih v e d o m a brez dovoljenja hranil in čital.
O občevanju z adventisti in zahaja-nju na njihove verske prireditve se pa nam zdi umestna beseda, ki jo je zapisal sveti Janez o krivovercih v prvem stoletju po Kristusu, namreč: »Kdorkoli odstopi in ne ostane v Kristusovem nauku, nima Boga; kdor ostane v nauku, ima Očeta in Sina. Ako pride k vam in ne prinese tega nauka, ga nikar ne sprejmite v hišo in nikdar ne pozdravite. Kdor ga namreč pozdravi, je deležen njegovih hudobnih del.« (2 Jan. 9—11.) Ravnati se nam je torej po besedah sv. Avguština: Ljubite osebe, zatirajte zmote.
Duhovne vaje drugod.
Poljska; V letošnjem postu so se skoraj po vseh poljskih vseučiliščnih mestih vršile duhovne vaje za visokošolce. V Lub-linu so se jih udeleživali skoraj vsi slušatelji tamkajšnje kat univerze. V Poznanju so trajale duhovne vaje cel teden, vendar je bila cerkev nabito polna visokošolske mladine. V Vilni so se začele duhovne vaje v visokošolski cerkvi sv. Ane. Četudi so se radi navala smeli udeleževati teh duhovnih vaj samo visokošolci, vendar je bila cerkev premajhna in so se morale nadaljevati v ogromni cerkvi sv. Janeza. A tudi to cerkev so napolnili visokošolci vsak dan do zadnjega kotička. V prestolnici Varšavi je po opravljenih duhovnih vajah nad 3500 visokošolcev (visokošolk) pristopilo k skupnemu sv. obhajilu. Val verskega navdušenja in žive vere je zajel potom duhovnih vaj vso poljsko mladino.
Ogrska: V >Domu duhovnih vaj« pri Bodapešti »e je velik teden letošnjega leta zbralo 78 ogrskih parlamentarcev (58 poslancev in 20 članov gosposke zbornice) k
ftcnotcn brada in nadteini U,i. pod p»»luho, i« roValt tu n« i>,T,V bort- ■ pomo !o CITO KUB ,«kn, (*lttr<mj«'!i. Zlitti l* olraiu in ni iu*ah. kt tO pokrit« !e s pipJornl lut iviteniint noK.ivicami, padeta!( n,ote« ia* Je v of- . in so Vmco1ov" te vellkoVr«; zaveli v neprilike CITO od I rani ve :ie ia obene lome i«ra«tke t nek»j lrenu'.kih garantiran .. b 'e t bolečin. ■ rt-z nevarnoiti pop-lnoins in /a veduo. — CiospaT'
_______ -e s.c>-no. oil-ar sem > CITO tajnim eo-
vra oik im, <>'«trania korenin« neznie'Jenih ta-nih h-rastkov.« — Uporabljaj« tudi rosnodje Brije inzmlti, • br.-z nU/a. brez aparata, ena 12 Din. 3 alekteuice 25 l)in. Ur. Me. Kencr. K.ilee D Potta! predal U M 27. ( S.r'
Bife: »PoSutiio '____:!-..._
skupnim duhovnim vajam. Med drugimi so se te pobožnosti udeležili pravosdni minister Zsitvay; bivši ministrski predsednik Karel Huszar, nadžupan Budimpešte Fr. Ripka i. dr.
H0landija: Ima 13 domov duhovnih vaj. V njih je opravil že šeati del vernikov duhovne vaje.
Tudi Belgija je vzgojila svoje najboljše sinove v duhovnih va;ah, podobno Kanada. V Nemčiji in Franciji imajo že tečaje za mesec dni trajajoče duhovne vaje, katere opravljajo pred vsem tisti, katerim žele poveriti kako važnejše me*to v narodu.
Meh za smeh.
Atrakcija. Po svečanem opravilu je župnik dejal županu pred cerkvijo: Ampak kako hud kašelj je napadel vašo ženo v cerkvi. Vsi ljudje so se ozirali nanjo. Nič hudega, gospod župnik, moja stara je imela danes nov klobuk.
Učitelj: Kako pravimo onemu človeku, ki gcveri in g overi, čeravno ga nihče izmed poslušalcev ne posluša in nikogar ne zanima?
Učenec: Učitelj.
Letoviščar (v mirnem kraju): »Kaj pa napravite tu, kadar dežuje?«
Domačin: »Nič. Kar pustimo da dežuje.«
Nevarnost. Učitelj: »Ako se ne boš poboljšal, bom moral pisati tvojemu očetu, da se pri meni oglasi.«
Učenec (zdravnikov sin): »Raje nikar, moj oče je zdravnik in vsak poset računa petdeset dinarjev.
Za srečo. Vrečko je sedel v gostilni za mizo ter nežno gladil zajčjo taco ki p Je privlekel iz žepa.	•
»Čemu pa ti je to« ga vpraša prijatelj.
Vrečko se je namuznil: »To je za srečo. Veš, oni večer ko sem prišel malo poa» domov, mi je moja žena hotela malo žepe previzitirati. Ko je segla v žep je pnje« 1 to taco jo izpustila in zakričala. Mišmaje namreč, da je miš. Od tedaj pusti moje zeF pri miru. Torej, vidiš da je ta taca srečo-nesna*.
Predpravica. Pričelo je goreti in bolj kot se je ogenj širil, bolj je naraščala radovednežev. Policaj je ljudi odrival aa " gasilci nemoteno lahko vršili svojo a01®!^ Ko se mu je posrečilo da je množico pon« nazaj, se je nekdo oglasil: »Zakaj pa moram samo mi nazaj, oni tam pa lahko stoji sp daj?«	.
Policaj: »Ta lahko stoji tam kaiti,10 J5 njegov ogenj«.
&e. 42.
KRASNE KODRE _
neomejeno trajne pri vladnem zraku ali potenju dosežejo da-m« in gospodje brez Ikarlj ko-dralk s HELA-esenco za kodre. Tudi najlepši bubikopf se polepša a Hela, ker je nepotrebna vsaka ondulacija. Velik prihranek na času in denarju, pospešuje rast las, Vaša podoba Vas -	bo iznenadila. Takoj po vporabi
obilo onduliranih kodrov, krame frizure. Mnogo zah-valnic. Posebno gledališke umetnice so polne hvale. Cena 12 Din, 3 steklenice 25 Din, 6 steklenic 40 Din. Dr. IHnL Ktmeny • Koška H - poštni pridal 12/227, OS.
DOM Q LJUB
Stran 527.
PROSTOVOLJNA DRAŽBA
posestva ležečega v Zagradcu pod hit. 23 s bi«o is gospodarskimi po si op,i, poljedelskim orodjem in stroji, rajivaani, travniki in gozdovi, se bo vršila po parcelah dne 26. oktobra 1930 na licu mesta v Za-gradcu H. 23 pri Grosupljem. Dražbeui pogoji 60 na vpogiled pri okr. »odižču v Ljubljani soba št. 37.
»Čarovnik« se je pripravljal, da pokaže svojo največjo umetnost. Dejal je; »Ako se blagovoli katera izmed dam podati tu semkaj na oder, napravil bom, da bo izginila.«
Pavle, ki je sedel med gledalci, je zaklicali »Počakajte malo, skočim po mojo staro domov.« Oni na odru pa se ni dal motii ter nadljeval: »Naredil bom, da bo izginila, nato pa jo pričaram zopet nazaj.«
- »A tako,« je vzdihnil Pavle ter sedel, »če je pa tako, potem se ne izplača, da bi iel ponjo.«
V menažeriji. »Ali ta slon ni nevaren?« — »Kaj, nevaren? Gospa, tako je krotak, da ga lahko okoli prsta navijete.«
Gost: »Prinesite mi klobaso, ampak ne majhno kajti, mene vsaka malenkost zelo razburi«.
Pretnar: »Ali se počutite kaj olajšanega, zdaj ko ste hčer omožili?«
Fertnar: »O pač, za trideset tisoč Din«.
»Ali ste zadnjo zimo imeli dosti snega? — »O, precej, toda moj sosed ga je imel še več.« — »Kako to, tega ne razumem.« —• »Zato ga je imel več, ker ima večji vrt.«
Odjemalec: »Ali ste mi pokazali vse, kar imate v prodajalni?«
Trgovec: »Vse. Samo onega računa ne, ki sem vam ga pred par meseci poslal. Ta je pri vas.«
•»	a
»Kaj, petnajst dinarjev stane tole obešalo za obleke? Ali nimate nič cenejšega?«
»O pač, tu so žeblji.«
im
najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi, s slikami v bakrotisku. Stane letno Din 20—. Pišite, da se Vam pošlje na ogled. - Naslovi »BOGOLJUB«, LJUBLJANA - JUGOSL. TISKARNA
KMETJE, PRISTOPAJTE V, KMETSKO ZVEZO l
Neprijeten duh ust
■mVMW4Egaa«iMBWBWWBBilMIIWI II1»III litti
je zoprn. Zobje slabe barve kvarijo najlepši obraz. Obe hibi odstranite pri enkratni vporabi. krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno pri vporabi zobčaate ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi med zobmi, ki povzročajo neprijeten duh ust, se s tem temeljito odstranijo. Poskusite najprej z malo tubo. Ki stane Din. 8'-. Chlorodont Metka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde Ščetine). Pristno Bamo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodet« bezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 5y
Svojo bogato zalogo priporoča za lesen ln slmo
J. Lavrit Št V d pri Stični
Kupuje surove kože ln sprejema sto tudi v stroj
On: Jaz lahko vse, kar potrebujem, izrazim z eno besedo.«
Ona: »Res? Katera pa je ta beseda?« On: »Vse.«
LEPO ISTRSKO BRINJE
se dobi pri A. Šarabonu v Ljubljani.
Na meji. Obmejni komisar: »Vi imate lepe kodraste lase, tu v potnem listu pa stoji da ste plešast. Potni list je ponarejen«. Potnik: »Ne lasje so ponarejeni«.
Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor vetja za eukrat Din 5. Naročniki JDomoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujeio kmetijske,potrebščine (iti prodajajo svoje pridelke! ali iščejo poetov oznroma obrtniki pomočnikov ali vajencev In narobe. .	
MJfnBPshesa vajenca za valjčni mlin išče Ivan Rus, Grosuplje.	Z50 Sfii na dan zaslužite v Vašem okraju. Pišite tovarni Per-son, Ljubljana, Poštni predal 307. — Znamko za odgovori
Moško narodna nošo krasno kompletno proda Kurent Franc, Trno-vo-Ljubljana.	
	llfonra ** čevljarsko UbGUUI obrt sprejmem. Stanovanje in hrana v hiši. Franc Košak, čevljar v Domžalah.
Mizarski vajenec s« sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Štefan Marcijan, Dob pri Domžalah.	
	Čevljarskega vajenca in pomočnika sprejmem takoj. Janko AljanijjS, čevljar, Ljubno p. Pod-nart, Gorenjsko,
Iščem vajenca Z,Z obrt. Oskrba v hiši. -Valentin Brežan, pek, Mojstrana, Gorenjsko.	
	Hieklarice{ okolici dobijo delo pri
PBkovski vajenec se sprejme z vso oskrbo v hiši, J. Slivnik, Brežice.	Osrednji čipkarski zadrugi, Ljubljana, Kongresni trg 2.
	Z pietilni stroja in 1 toplodar naprodaj. — Naslov pove uprav-ništvo lista pod štev. 11.683.
2 čevljarska vajenca sprejme Jernej Jera', Dobruša 5, p. Vodice.	
kraško in laško
FIGE "S-, BRINJE
prodaja Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska c. 36.
HooaCil
Najboljši trdi ln mehki kaki in kUB&Utl premog Vam nudi Družba Ilirija, Ljubljana
Dnnslska o.Telefon J8J0
t
Samo 115 Din
črni ševre! čevlji!
S?mo154Din
črni bok3 čevlji I
Samo 235 Oš
modno barvasti čevlji I
Razpošilja Trgovski dom
Sfermeckl, Celic št. 19
Neodgovarjajoče se zamenja ali vrne denar..
Novi veliki ilustrirani cenik t več tiso« ^Hkaml se pošlje vsakemu zastonj.
Gdino najboljši Šivalni stroji in pietilni švfc. „Dubied" stroji ter kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
los. Peieifnca
tirilzner. Adler
Najnižje cenet Tudi na obroke 1
LfUilllaiHl
blizu Prešernovega spomenik«. Pouk v vezenja brezplačno. Večletna garancija.
ZAHVALA. Podpisani Leopold lic, posestnik is Goriče vasi št. 47, sem s 1. avgustom letos povišal zavarovanje svojih poslopij in pruničnin. Novo zavarovanje naj bi nadomestilo dosedanje, že plačana pa št ne porabljena premija naj bi se s starega prenesla na novo zavarovanje, ostanek pa bi moral plačati do 1. avgusta. Pa je le tako naneslo, da sem namenil to storiti š«|e 18. avgusta. Toda ponoči 17. avgusta sem pogorsj. — »Vzajemna zavarovalnica« Je kljub moji netočnosti bila tako kulantna, da mi je odškodnino izplačala po novem, višjem zavarovanju, dasi Iti mi v resnici ne pripadala. Zato se ji na tem mestu najtopleje zahvaljujem za njeno velikodušno ravnanje v moji nesreči ter priporočam vsem, aa se zavarujejo pri tem našem domačem slovenskem zavodu. Leopold lic, Goriča ves pri Ribnici.
Pozor!
Pozor!
Veliko izbero damskega in moškega modne-ga blaga za plašče, kostume, dooble u površnike, sukna, razne barhante, hlače vi no, gotove površnike, obleke, triko pletenine in pliše vse vrste, Vam nudi po izredno nizki ceni le tvrdka
LUDOVIK BOLTIN
trgovina z meš. blagom — DOL. LOGATEC.
Gritzner, Kaiser, Vesta, Minerva ijvalne stroj
kakor tudi Columbia, His-Masters-Volce gramofi
ne, kupite pri tVrdki Plevel, Preska p. Mddvodai veliko ceneje kot povsod drugod. Zahtevajte jft nudbef — Potniki se iščejo.
PODGitME
Glasom uradne statistike pe«. tre SO podgan sli SOD miši M-liko kot trije močni dela1 konji ln Vam vrhutega okusijo stanovanje. Untče leo podgan — .Battentod« Vam unidi v S urah vse p gane in miSi t zalogo, pa j« neškodljiv sa ljudi in dojnseS šivali. ,78 poginulih podgan aem naA.l, pošljite mi ie ti do« sa t sosede," pite veleposestnik Q 100»/» jamstvo, slu) denar naiai. Cena Din u'-,_ a do« Din m -
j^Nlc.Tkem«s>3r,	S"4*1 «
Najntpelneile sredstvo ta rejo domače živali |« brezdvomno
s MASTI Na
ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna lahvalna pisma) Cena: 5 škat 46 Din. 10 ikat 80 Din LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4.
Berite! Poslušajte!
Povečal sem zopet tvojo trgovino, kakor tudi r.alogo z jesenskim in zimskim blagom iz prvovrstnih tu- in inozemskih tovarn, radi tega Vam " nudim krasno izbiro posebno v damskih plaščih, molkih oblekah in suknjah ter v vsem drugem blagu, po zelo ugodni ceni. — Oglejte si zalogo fn prepričani boste ter pri enem obisku bo Vaš trud poplačan! - Ne zamudite prilike, ker zima se bliža! — Se priporoča t vsem spoštovanjem
VINKO SAVNIIC. Radovljica.
Verno ogledalo
Vašega gospodlnistva
je Vaše perilo. Njegova duhteža belina bo Vaš ponos, dolgotrajna uporabnost Vaša korist. Dosegli boste oboje s pravim
lerpenilnovim mitom
SODE in KADI
vsph velikosti po najnižji ceni ima vedno v, zalogi FRAN REPIČ, sodar, Ljubljana, Trnovo. — Kmetovalcem izdelujem iz lastno pripeljanega lesa.
V vsako hišo »Domoljuba«!
ZAHVALA. Podpisani se najtopleje zahvaljujem »Vzajemni zavarovalnici« v Ljubljani. Ko mi j« pogorelo del mojega imetja, je gori imenovana zavarovalnica takoj naslednji dan poslala cenilca in takoj ugotovila škodo, nato pa takoj v popolno moje zadovoljstvo vse izplačala. Z ozirom na to toplo priporočam naš domači zavod, ker tako hitro in kulantno dela, —■ Križe, dne 8. oktobra 1930.
Jožei Zupan, posestnik v Križah pri Tržiču.
Advokat Ne|at Anion
je otvoril p sarno v Ljub' Ijani in jo pridružil pisarni
dr. KrapeZa Josipa, Tavčarjeva 11
#
Zima se bliža
zato naj se vsakdo pravočasno preskrbi z raznim zimskim blagom, kakor: double, razni moški Stofi. za damske plašče, pliš, baržun, razni barhenti, k o v tiri, rjuhe, kooi, razno zimsko in letno perilo, daimstki in moški klobuki, razna kožuhovina, kakor tudi vsakovrstno platno domačega lastnega izdelka. — Vljudno vabim vse cenj. občinstvo na ogled moje lepe, velike in sveže zaloge brez obveze za nakup. Vsakdo se bo prepričal o prvovrstnem blagu in nizkih reklamnih cenah.'— Za obilen obisk se priporočam
Ivan Romih,
manuiakturna trgovina — 2IRI.
Naročite »Slovenca« na ogled!
tm
Zadružna Gospodarska banka d. d.
V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta 10)
BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA. TELEFON ŠTEV. 2057, 2470, 2979.
VLOGE NAD DIN 480,000 -	PODRUŽNICE: KAPITAL IN REZERVE NAD DIN 16,000.000-
BLED	CELJE	DJAKOVO
KOČEVJE KRANJ MARIBOR Sprejema VLOGE - daje KREDlfE,	NOVI SAD SOMBOR SPLIT	Kupuje in prodaja VALUTE, ČEKE,
eskomptira MENICE-Nakazila-akre-	SIBENIK	DEVIZE, VREDNOSTNE PAPIRJE.
ditivi - Borzna naročila.	fe^je VSe kmU* POSll! Kaj^laM.	^ " deP05iU ~ ^^
Budilke. stenske in fepne nrc
kupite najbolje in najceneje pri
H. SUTTNIR. mmm i
Prešernova nI. 4
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici
Zahtevajte cenik zastonj in pošt, prosto!
Zahtevajte cenik zastonj in pošt. prosto!
Budilke iz lesa od Din
Steiuke ure z bitjem, idoče štirinajst dni od
Din	naprej
A M. Geršak
Ljubljana
kupuje	• <
suhe gobe, fižol in orehe
po najvišji dnevni ceni
4zda'atelj: Dr. Frane Ki: le? M.
V
Urednik: Jože KoSiček,
Za Jugoslovansko tiskamo: Karel Ca i.