LETO II. ŠT. 8 (56) / TRST, GORICA ČETRTEK, 20. FEBRUARJA 1997 SETTIMANALE SPEDIZ. IN ABB. POST. - LECCE 549 / 95, ART. 2 COMMA 26 - FILIALE Dt GORIZIA CENA 1500 LIR NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKEGA GLASA IN NOVEGA LISTA 11. JANUARJA 1996 NI ZLOČINA BREZ KAZNI ITALIJANSKA NOTRANJA POLITIKA "Nasprotnik fašizma sem postal v trenutku, ko je bilo jasno, da bo Mussolini izgubil vojno." Te besede niso prišle iz ust neukega, preprostega Italijana, temveč jih je svoj čas po državni televiziji izgovoril nič manj kot predsednik republike Giovanni Leone. Priznati moram, da sem se nad temi predsednikovimi izvajanji naravnost zgrozil. Se danes se ne morem sprijazniti z dejstvom, da je poglavar italijanske države z večletno demokratično ureditvijo pred milijoni televizijskih gledalcev in poslušalcev kratko-malo priznal, da bi bil fašist, če Italija ne bi bila izšla iz druge svetovne vojne kot premaganka. Pričakoval bi namreč, da bi vrhovni predstavnik demokratične, parlamentarne države povedal, da je obrnil hrbet fašizmu zaradi njegovega diktatorskega, totalitarnega značaja, zaradi njegovega rasizma, ki je prišel do izraza s protijudovskimi zakoni in u-krepi, in navsezadnje tudi zaradi rodomorne politike do slovenske in hrvatske manjšine na Primorskem in v Istri ter prav tako rodomorne politike do Južnih Tirolcev. Na Leonejeve besede ne bom, seveda, nikdar pozabil. Posebno živo pa so mi prišle spet pred oči ob 50. obletnici pariške mirovne pogodbe (10.2.1947), ki je bila uradno naredila konec sovražnostim med zavezniki - zmagovalci (21 držav!) in Italijo (prema-ganko). Skušajmo si samo za hipec predstavljati, kako bi zgledal svet, če bi fašistična Italija in njena zaveznica nacionalsocialistična Nemčija izšli iz vojne kot zmagovalki! Slovenci in mnogi drugi narodi bi npr. kratkomalo izginili z obličja zemlje, da raznih oblik nasilja niti ne omenjam. 2ato si sploh ne morem razlagati, kako je mogoče, da si enakih in podobnih vprašanj ni postavljal Giovanni Leone, saj je kasneje postal voditelj države, ki je dobila demokratično ureditev, potem ko so milijoni ljudi iz zavezniških držav darovali svoja življenja v boju zoper italijanski fašizem in nemški nacionalsocializem. V sozvočju z Leonejevimi besedami so bila tudi izvajanja govornikov na množičnem zborovanju na pomorski postaji v Trstu ob 50-letnici podpisa panske mirovne pogodbe. Kot je že običaj, so se na tem zborovanju omenjale le nekatere posledice napadalne vojne, nihče pa ni črhnil niti besedice o njenih poglavitnih vzrokih in ciljih ter namenih. Nihče ni poudaril, da je šlo za napadalno vojno, k atere cilj je bil osvajanje tujih ozemelj s hkratnim zasužnjeva-njem njihovega prebivalstva. Takšen zločin pa gotovo ne more ostati brez kazni. Mednje žal sodi tudi tragedija eksodusa. - DRAGO LEGIŠA / STRAN 2 POLOŽAJ SE JE ZAPLETEL IN POSLABŠAL ilne spremembe in pretresi zadnjih let niso Italiji prinesli otipljivega napredovanja v reševanju velikih problemov, nasprotno, položaj se je še zapletel in poslabšal. Seveda je jasno, da ta država šele zdaj plačuje za velike grehe preteklosti, ko so vlade pridobivale volivce s podeljevanjem privilegijev za vse širše plasti. Že takrat bi moralo biti mnogim jasno, da se bo to nekoč nehalo. Ta nekoč je prišel in zdaj vsi plačujemo stare račune in jih bomo še dolgo plačevali, pa naj bomo na to pripravljeni pristati ali ne. S tem se bomo morali sprijazniti tudi najbolj vneti zagovorniki socialne države, ki je v preteklosti spodkopala lastne temelje s svojo nepopravljivo razsipnostjo. Prodijeva vlada, prva, v kateri igra levica vodilno vlogo - a je v bistvu šibka, ker jo na skrajni levi pogojuje komunistična prenova - je postavljena pred nerešljive probleme: nepopravljiv javni dolg in neustavljiv primanjkljaj v državni blagajni, hudo obvezujoče vključevanje v evropsko monetarno zvezo, naraščajoča brezposelnost, gospodarski zastoj, neučinkovita birokracija, najpočasnejše sodstvo na svetu, korupcije, afere in drugi vsak- danji notranji ali zunanji zapleti ji sicer spodkopavajo temelje, vendar je niso porušili. Morda zato, ker bi karkoli drugega bilo mnogo slabše. Nekoliko prisilno je ta vlada zmanjšala inflacijo in tako je lahko znižala obrestno mero, kar pomeni, daje avtomatično zmanjšala primanjkljaj že z manjšimi obrestmi na javne dolgove, a je obenem začela odirati državljane z novimi davki. Medtem ko se zapleta v polemike v nemškimi bankirji, gladi razjarjene živinorejce, snuje šolsko reformo, skuša zadrževati prodiranje mafije (njeno skupno imetje naj bi presegalo 400 tisoč milijard), pelje naprej dvodomno komisijo, ki naj uresniči ustavne reforme, predvsem decentralizacijo in ta-koimenovano doslednost večinskega sistema, se pravi predsedniško državo. Desna opozicija se počasi ruši in nekateri že napovedujejo, da bo ustavnim reformam sledila nova vlada, ki jo bo morda še vodil Prodi, a jo bodo poleg Oljke podpirali DAlemov hrast, Ljudska stranka, Berlusconi in preostali bivši krščanski demokrati. Tako bi nastala sredinska koalicija brez leve in desne skrajnosti, vendar pa več kot dovolj močna, da pelje naprej reformo socialne drža- Država šele zdaj plačuje za velike grehe preteklosti -to pa pomeni, da zdaj vsi plačujemo stare račune in jih bomo še dolgo plačevali. ve. Odgovornost, da ne pride do takega zasuka, imajo komunisti, ki vztrajajo pri svoji trmasti obrambi pokojninskega sistema z raznovrstnimi privilegiji in s tako demagogijo skušajo pridobiti vse večje simpatije. Sindikate so že "stisnili" in jih prisilili, da razumejo stiske države, zato so pripravljeni požreti tudi izsiljevanje delodajalcev, ki doživljajo svoj veliki trenutek: izboljšali so produktivnost, zmanjšali število zaposlenih in zadržali poviške plač. Zdaj morajo zadržati še naraščanje vrednosti lire, da ne bo v nevarnosti njihov izvoz. Glavni problemi države, ki vplivajo na civilno raven skupnega življenja, pa ostajajo odprti in nerešeni. To so zaposlovanje, družina in šola, glede katerih je vlada prevzela določene programske obveznosti in si jih postavila kot prioritetne cilje svoje politike. Na teh področjih, na katere je zadnje čase opozorila tudi Cerkev, pa zaenkrat še ni bilo uresničenega skoro nič. Govori se, da bi injekcija novih delovnih mest na jugu države morala priti od diferenciranih plač, to se pravi, da bi sindikati morali pristati na nižje plače na jugu, da bi tam pospešili nastajanje novih delovnih mest. Toda pro- SERGIJ PAHOR blemi dela obstajajo tudi na severu, tudi pri nas so mladi brez perspektiv, kar zmanjšuje zaupanje v državo in družbo, predvsem pa krepi kritike na račun politikov. Na področju družine pa manjka prava družinska politika. Te ne moremo omejiti na sicer nujne ukrepe v korist najrevnejših, tu gre za sistematično podporo družinam z otroki in z enim samim dohodkom. V nasprotnem primeru bomo vedno bolj priče krčenju rojstev in nadaljnjemu upadanju pravih zakonskih vezi, mladi bodo preprosto živeli skupaj, družine pa ne bo in otrok že manj. Podobno velja za šolo, ki ostaja pastorka tako javnih institucij kot političnih interesov. Dvigajo se glasovi o novi reformi, tokrat o "Berlin-guerjevi revoluciji", toda problemi ostajajo: ne gre namreč samo za programe ali za njihovo razširitev na čas druge svetovne vojne ali na "fojbe", gre za ustvarjanje kadrov, ki bodo zares tudi vzgojitelji in utrjevalci pravih vrednot med mladimi, za ustvarjanje njihovih osebnosti, za pravo srčno kulturo, ki jih bo pripravila, da bodo sposobni sprejeti tudi žrtev in odpoved. Kako seje šola odpovedala temu poslanstvu, zadostuje novica o predlogu za namestitev brezplačnega avtomata za delitev kondomov na neki turinski višji šoli. Vsi imajo polna usta o šoli in vzgoji kot sredstvu za informiranje mladih, pozabljajo pa na temeljno formativno vlogo učitelja. ČETRTEK 20. FEBRUARJA 1997 Drago Legiša KOALICIJSKA VLADA LDS - SLS "Gorenjski slavček" Antona Foersterja je bil v Gorici dvakrat izveden v obakrat nabito polni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž. Marko Tavčar / intervju MARKO LEGIŠA Breda Susič PRAZNIK MLADIH USTVARJALCEV SKK ^m Kazimir Humar RAZPNIMO MAVRICO SPRAVE! Andrej Bratuž GORENJSKI SLAVČEK V GORICI PREGARČEV OBISK V AVSTRALIJI Marko Gus BPS PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE V ŠPETRU j • ' ' ! Lučka Susič IVAN ARTAČ: TRUBADUR Z VRTNICO Marjan Drobež ‘6 j j RAZVELJAVLJENA SODBA IZ LETA 1952 Kil Andreja D. Antoni PAMETNA LJUBEZNIVOST NI INTERNET, SVETOVNA MREŽA Q ČETRTEK O. FEBRUARJA 1997 SVET OKROG NAS KOALICIJA LDS-SLS DAYTONSKI MIR SE ZDALEČ NI TRDEN IVAN ŽERJAL V sredo, 12. februarja, je bil na Pomorski postaji v Trstu posvet na temo Težaven mir v bivši Jugoslaviji - Leto dni po Daytonu ob 3. o-bletnici smrti Marca Luchette, Saše Ote in Da-ria DAngela v Mostarju. Posvet je organizirala italijanska državna radiotelevizija RAI v sodelovanju s fundacijo Luchetta Ota D'Angelo Hrovatin za otroke, žrtve vojne. V dvorani Oceania seje zbralo veliko število ljudi, ki so prisostvovali skoraj triurnemu razpravljanju o trdnosti oz. šibkosti daytonskega mirovnega sporazuma eno leto po njegovem podpisu. Resnici na ljubo se posvet ni mogel izogniti neki obrednosti, ki je bila ob prisotnosti tako visokih gostov (predsednika RAI-a Enza Siciliana, generalnega direktorja Franca Iseppi-ja, tržaškega župana Riccarda lllyja in škofa Eugenia Ravignanija ter podtajnika pri zunanjem ministrstvu Piera Fassina) skorajda neizbežna. Pri tem je treba omeniti pozdravne besede pomožnega direktorja deželne mreže RAI Itala Morettija, ki je med drugim omenil, da sta bila padla televizijska snemalca Saša Ota in Miran Hrovatin pripadnika slovenske manjšine v Trstu, manjšine, ki je po Morettijevih besedah prispevala k širjenju resnice o vojni v bivši Jugoslaviji. Levji delež so na posvetu imeli podtajnik Fassino in časnikarji, ki so v zadnjih letih spremljali vojno na Balkanu: Mitja Volčič (CNR), Piero Benetazzo (La Repubblica), Massimo Na-va (Corriere della Sera), Ennio Remondino (IG 1) in Paolo Rumiz (II Piccolo). Že od vsega začetka je bilo jasno, da niso na isti valovni S 1. STRANI NI ZLOČINA BREZ KAZNI Pa kaj pomaga tako modrovanje, ko se najdejo ljudje, ki očitajo in zamerijo novemu tržaškemu škofu, da je v stolnici sv. Justa izustil nekaj pozdravnih besed v slovenskem jeziku. V tržaškem italijanskem dnevniku je bilo 12. t.m. objavljeno pismo bralca, v katerem je rečeno: škof je "zlorabil svojo oblast, ko je govoril slovensko v kraju, simbolu našega mesta, simbolu Trsta, kjer smo se toliko bojevali in trpeli, da smo lahko Italijani..." Napad na novega škofa je bil tako krivičen, da ga je uredništvo časnika odločno zavrnilo in poudarilo, da se je škof "s slovenskim pozdravom le poklonil pomembnemu delu tržaškega prebivalstva; ljudem, ki so se tu rodili, živeli in trpeli ter so eden stebrov naše izredne identitete." Tudi sam ne bi mogel bolje odgovoriti na tako nesramen očitek. dolžini, saj je Fassino govoril kot politik oz. diplomat, zato je zagovarjal daytonski mir kot edinega možnega. Dejal je, da je daytonski mir sicer težaven, a je vseeno mir, saj se ne strelja več. Podpreti ga je treba tudi zato, ker sta se uveljavili dve nesrečni tezi: ena trdi, da je etnična homogenost bistvena za neko državo, druga pa, da samo moč nudi identiteto neki državi. Zato je treba ponovno oblikovati večetnično, večkulturno in večreligiozno sožitje ter dati prednost dialogu in pogajanjem. To je bistvenega pomena za stabilnost na Balkanu ter za korenit in trajen mir. Po Fassino-vem mnenju Dayton torej nima alternative. Treba je tudi imeti pred očmi dve stvari: to, da razvoj dogodkov v Bosni dokazuje, da je mir na Balkanu možen, ter vlogo mednarodne skupnosti, ki mora nadaljevati s podporo miru. Njegovi sogovorniki, časnikarji, ki so bili -ali so - vsi v daljni in bližnji preteklosti dopisniki iz vzhodne Evrope in z Balkana, so bili glede poteka mirovnega procesa veliko manj prepričani in optimisti. Daytonski mir, do katerega je prišlo po zaslugi Združenih držav Amerike, je predvsem sad nemoči evropske skupnosti, ki je po besedah Piera Benetazza tudi prehitro priznala Slovenijo in Hrvaško brez garancij o spoštovanju človekovih pravic in pravic manjšin (o garancijah, ki jih na tem področju daje Italija, bi se lahko tudi dalo precej razpravljati). Tudi na razvoj dogodkov na Hrvaškem in v Srbiji je treba gledati z določenimi rezervami, saj Hrvaška drsi v balkanizacijo, srbska opozicija, ki nasprotuje Miloševiču, pa še zdaleč ni demokratična. Razpravljala so se strinjali z ugotovitvijo, da imajo sredstva javnega obveščanja zelo pomembno vlogo pri oblikovanju demokracije na Balkanu. V ta sklop spadajo tudi italijanski mediji, ki pa so trenutno - po besedah dopisnika TG1 Ennia Remondina -popolnoma nepripravljeni, kar se tiče zunanjepolitičnih tem. Kot sem že prej napisal, je posvet potekal v znamenju obrednosti in "uradnosti", če izvzamemo končni poseg vdove Saše Ote, gospe Milenke Rustja, ki je podtajnika Fassina vprašala, kaj se dela na zunanjepolitičnem področju, da se odkrije vzrok smrti njenega moža, Luchette in DAngela. Fassinov odgovor, da je preiskava v teku in da bodo naredili vse, kar je potrebno (po treh letih), je lahko zgo- voren... DRAGO LEGISA Od državnozborskih volitev v Sloveniji je že poteklo več kot tri mesece in šele zdaj kaže, da bo matična država končno dobila novo vlado. Prvi poskus poverjenega ministrskega predsednika Janeza Drnovška je klavrno propadel, ker Državni zbor ni potrdil vlade, ki jo je bil predlagal. Začel se je nov krog pogovorov s predstavniki posameznih strank in se je predsedniku Drnovšku v ponedeljek, 1 7.t.m., končno posrečilo skleniti dogovor s Slovensko ljudsko stranko o skupni vladi. Novo vlado bodo torej poleg predstavnikov Liberalne demokracije sestavljali predstavniki Slovenske ljudske stranke in eden izmed štirih poslancev stranke upokojencev. Ta koalicija lahko računa na podporo skupno 52 članov Državnega zbora, če seveda ne bo med glasovanjem o zaupnici kakega presenečenja, kot seje to pripetilo na zadnjem glasovanju o zaupnici. Dr. Janez Drnovšek je sicer od vsega začetka vabil Slovensko ljudsko stranko v vladno koalicijo, vendar je slednjo obvezoval sporazum s Krščanskimi demokrati in Slovenskimi social-demo-krati o skupnem nastopanju na pogovorih za sestavo nove vlade. Ko seje ponesrečil prvi poskus Janeza Drnovška za sestavo vlade, so predstavniki tako imenovanih pomladnih strank (SLS, SKD in SDS) potrdili veljavnost skupnega nastopanja, SLS pa je verjetno spoznala, da dosedanja pot ne vodi nikamor in je končno sprejela ponudbo mandatarja Drnovška. Ta je moral seveda preklicati dogovora, ki ju je bil FOTO MAG '97 prvotno sklenil z Združeno listo in Slovensko nacionalno stranko. V opoziciji bodo odslej social-demokrati, krščanski demokrati, Združena lista in Slovenska nacionalna stranka. Poslanca iz vrst narodnih manjšin bi morala podpreti novo Drnovškovo vlado, saj sta že glasovala za njegov prvi predlog, ki pa v parlamentu ni prodrl, ker ni dobil potrebne večine. Javnost bo gotovo zanimal program nove vlade, zlasti pa, v čem se bo razlikoval od tistega, ki ga je bil predsednik Drnovšek predstavil v parlamentu tik pred glasovanjem o zaupnici. Glede na dejstvo, da Slovenska ljudska stranka prvič sodeluje v vladni večini, bi pričakovali kake novosti v vladnem programu. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Trst - Gorica - Videm ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - Gorica SLOVENSKA PROSVETA - Trst DAN SLOVENSKE KULTURE Trst - četrtek, 27. februarja 1997, ob 20.30 - Kulturni dom Gorica - petek, 28. februarja 1997, ob 20.30 - Kulturni center Lojze Bratuž DANES Sl MANJŠINA LAHKO NAJBOLJ ŠKODUJE SAMA Pred nekaj leti smo lahko tudi kot manjšina opazovali več kot zgovorna znamenja novega časa, ki so se kazala širom po svetu. Padel je berlinski zid, razpadla je Sovjetska zveza, razpadla je Jugoslavija, nastala je Slo- NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34 1 70 GORICA, Rl VA PIAZZUTTA 1 8 TEL 0481 / 533177 F A X 048 1 / 536978 3 4133 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 0 40 / 365473 FAX 040 / 775419 GLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGlSA IZDAIATEL): ZADRUGA GORIŠKA MOHORIEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 LOGOTIP, KONCEPT: KREA DESIGN AGENCV S R.L. / GORICA TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 65.000, INOZEMSTVO 90.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 1 20.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10M749 I CENA OGLASOV: PO DOGOVORU JANEZ POVSE venija, ob njej Hrvaška, Češka in Slovaška, če ne omenjamo drugih držav, predvsem pa je monopolni enopartijski sistem odstopil mesto demokraciji, kar je prav gotovo najpomembnejše znamenje in tudi cilj novega obdobja. V zmotnem smislu je bilo videti, da se na nas ob meji vse to ne tiče. V zadnjem času je prišlo do zanimivih zasukov znotraj italijanskega političnega prostora. Vsaj na videz je še posebej presenetljivo spreminjanje stališč italijanske desnice, ki čez noč namenja Slovencem in slovenski manjšini naravnost spravljive izjave. Istočasno se spornih dejanj ob zaključku druge svetovne vojne skuša zavestno otresti tudi italijanska levica. Z drugimi besedami to pomeni, da nekdanji nasprotniki znotraj večinskega naroda manjšini sploh niso več toliko nasprotni, kot po drugi strani nekdanji prijatelji znotraj večinskega naroda niso do tolikšne mere prijateljski, da bi nam prihranili uničujoče udarce preteklega leta. Nahajamo se torej v situaciji, v kateri si največ škode lahko prizadene manjšina sama. Ogromno te škode si je seveda že prizadela, saj je s svojim vplivnim delom preprosto prespala zadnjih sedem prelomnih let, zaradi česar je prišlo do katastrofalnih izgub. Toda nobenega jamstva ni, da je slednjih že konec. V kolikor namreč tako imenovani vplivni del manjšine, ki je obvladoval povojno obdobje, vzamemo pod drobnogled, je še vedno opaziti zelo šibke analize značilnosti oziroma zahtev novega časa, kar je seveda najusodnejše. Zato nekoristno zavlačevanje prehoda v novo obdobje, odkrita skrb za ohranitev večvrednosti, pa tudi izjemno močni dvomi v narodnost, ki je edina pot v manjšinsko celovitost. Očitno je še vedno na delu ideologija, ki na videz z novimi predlogi vztraja na manjšinski razcepljenosti, v veljavi dolga desetletja. Toda tudi drugi, narodnostno organizirani del manjšine, kaže nekaj slabosti. Mnogokrat je preskromen, ker je tega vajen iz preteklosti, prehitro z vsem zadovoljen, ne verjame v zadostni meri v strokovnost, v žlahtnem smislu je zakoreninjen v ljubiteljski pristop do številnih dejavnosti, kar za vzpostavljanje celovite manjšinske civilne družbe ni vedno najboljša. Lastnosti obeh manjšinskih delov prihajajo torej vse bolj do izraza prav zato, ker je zunanjih sovražnikov vse manj in je zato usoda manjšine same vsak dan bolj odvisna od nje same. Skorajda bi lahko rekli, da si vso škodo, ki jo v tem trenutku in v bližnji prihodnosti lahko utrpi manjšina, prizadeva in bo prizadevala manjšina sama. Nujnost hrabrega pogleda v zrcalo naših vrednosti in šibkosti je zatorej dandanes tako rekoč na dlani. AKTUALNO INTERVJU / MARKO LEGIŠA KAKO NAJ SE ZAŠČITI IN OVREDNOTI KRAS Na začetku prejšnjega tedna je bila v Vidmu prva konferenca o storitvah Kraškega parka, kar kaže, da dežela, čeprav z zamudo, vendar začenja reševati vrsto odprtih vprašanj, kot predvideva lani sprejeti deželni zakon št. 42. Gre za vprašanje, ki seveda zanima občinske, pokrajinske in deželne upravitelje in Kraško gorsko skupnost, a predvsem naše prebivalstvo, saj park ni le ohranjevalen in vin-kulativen sistem, ampak lahko pomeni tudi pomembno obogatitev za teritorij in ljudi, ki živijo na njem. Kot opazovalci so se jutranjega dela tega posveta udeležili tudi predstavniki Agrarne skupnosti tržaške pokrajine, ki povezuje srenje, juse in komunele od dolinske do devinsko-nabre-žinske občine. Marko Legiša je doma iz Devina, po poklicu je geometer. Aktiven je tudi v kulturnem življenju v domači vasi, saj sodeluje pri zboru Fantje izpod Grmade. Že nekaj let se aktivno zanima za vprašanje upravljanja jusars-kega premoženja v rojstni vasi svojega očeta, Vižovljah, in je bil lani na ustanovnem občnem zboru Agrarnih skupnosti jusov - komunel za tržaško pokrajino izvoljen za podpredsednika te skupnosti za občino Devin-Nabrežina. Kako gledate na zaščito in ovrednotenje teritorija? Na zaščito in ovrednotenje kra-škega teritorija gledam pozitivno, a pod pogojem, da bodo pri oblikovanju in izvajanju soudeleženi tudi subjekti, ki so direktno zainteresirani na teritoriju in ki imajo na tem našem Krasu zakoreninjene tradicije. Tu mislim, seveda, na stvarnost, ki jih agrarne skupnosti tržaške pokrajine predstavljajo. Soudeležba za nas ne pomeni sodelovanja v vlogi posvetovalnega člena ali prisotnosti v organu, ki je posvetovalnega značaja. Soudeležba je za nas prisotnost v organu, ki bo park upravljal in odločal, kakšen bo. Ni mi jasno, kako bo nastajajoči park deloval, s katerimi sredstvi bo razpolagal, katere vinkulacije bodo na novo bremenile naš teritorij in katere bodo odpravljene. Menim, da je razlika med medobčinskim parkom in deželnim parkom dvojna. Kolikor mi je znano, medobčinski park nima tistih ugodnosti, ki jih ima deželni. Ne vem, od kod sredstva za posege na teritoriju. Medobčinski park bo upravljala izključno Kraška gorska skupnost. To so občinske uprave brez prisotnosti organizacij, ki delujejo na teritoriju. Kakšna bo postopnost pri uresničevanju in izvajanju parkov, o kateri veliko govorijo, brez sodelovanja zainteresiranih subjekov, brez potrebnih sredstev in z dodatnimi bremenitvami, si lahko predstavljamo. Kar se tiče upravljanja Kraškega parka, menim, da bi moral upravni organ dajati smernice za razvoj in ovrednotenje kraškega teritorija, upoštevajoč načrte in pobude, ki jih posamezni zainteresirani subjekti predlagajo in ki so v teh projektih zainteresirani neposredno kot izvajalci, seveda v skladu s smernicami zgoraj navedenega upravnega organa. Nekateri taki okvirni načrti, MARKO TAVČAR ki sojih izdelale agrarne skupnosti, so že pripravljeni, drugi bodo v kratkem predstavljeni javnosti. Agrarne skupnosti tržaške pokrajine so dejansko lastnice lepega dela teritorija in kot take želijo soupravljati Kraški park. Kakšen je vaš odnos do drugih osebkov, ki so tudi poklicani, da upravljajo teritorij? Glede Kraškega parka sodelujemo s predstavniki Združenja lastnikov zemljišč, predstavniki Odborov za ločeno upravljanje jusarske imo-vine (us/ civici), Zvezo neposrednih obdelovalcev, Kmečko zvezo in s predstavniki nekaterih naravovarstvenih organizacij. Kar se tiče javnih ustanov, predvsem občin, moram reči, daje edino dolinski župan sprejel predstavnike srenj na sestanek pred deželno konferenco o storitvah. Stike in vrsto sestankov smo iseveda imeli tudi z drugimi občinskimi upravami, a ne na specifično temo Kraškega parka ter omenjene konference, ki se je začela v Vidmu. Vrsto srečanj smo imeli tudi z raznimi deželnimi funkcionarji. Z javnimi ustanovami oz. občinskimi upravitelji smo se pogovarjali tudi 0 javnem priznanju naših srenj - jusov kot pravne osebe, kot predvideva deželni zakon št. 3/96. Žal pa smo glede tega vprašanja naleteli na veliko nerazumevanje. Priznanje srenj - jusov kot pravne osebe pa ne sme biti pojmovano kot priznanje obstoja srenj in njihovih upravičenih zahtev po upravljanju svoje imovine. Srenje - jusi so stvarnost, ki se prenaša iz roda v rod. Naša imovina je prava lastnina dedičev in potomcev prvotnih gospodarjev, kot je razvidno iz zemlji- 1 ških knjig in drugih dokumentov. To imovino so prvotni gospodarji odkupili, pridobili na osnovi kupoprodajne pogodbe, zamenjali ali so jo ! pridobili z odločbo vknjiženja na podlagi posedovanja "ab immemo-rabile" ali pridobili z zemljiško odvezo. Ta stvarnost se je ohranila skozi stoletja, pod upravo cesarjev, kraljev, diktatorjev, kljub spremembi državnih mej in je srečno preživela dve svetovni vojni. To so zelo delikatna vprašanja, ki imajo tudi velik zgodovinski pomen in za katere nosijo vsi, ki se z njimi ukvarjajo, veliko zgodovinsko odgovornost. Lahkomiseln pristop do te problematike, ob napačnem in izkrivljenem tolmačenju zakonov lahko prizadene učinkovitost in obstoj srenj - ju- sov, kar ni uspelo niti fašističnemu režimu in drugim nam nenaklonjenim okoliščinam. Zavedati se moramo, da se je ! stvarnost, ki jo predstavljajo agrarne skupnosti, ohranila skozi stoletja do današnjih dni v izvirnem prvotnem | stanju. To je razvidno tudi iz zemljiških knjig, v katerih je vpis te lastnine ostal nespremenjen od nastanka zemljiške knjige do danes. Na srečanju o storitvah pa so dejansko prav predstavniki srenj, čeprav ne kot uradni sogovorniki, predstavili nekaj stvarnih predlogov za ovrednotenje širokih predelov teritorija, ki so jim jusarji dejansko lastniki, kot je razvidno tudi na zemljevidu tržaške pokrajine, na katerem ste zarisali svoje predloge. Kako ste pripravili te svoje načrte in katere so panoge, ki bi jih po vašem mnenju morali razviti? Agrarne skupnosti so s svojimi predstavniki bile prisotne že na jutranjem delu konference. Popoldanski del, v katerem bi morali obravnavati posamezne rezervate, pa je I bil odložen na kasnejši datum. Kar se tiče predstavljenih načrtov, naj povem, da smo jih pripravili v sodelovanju z vsemi srenjami tržaške pokrajine. Sodelovalo je kakih sto ljudi. Žačrtali in določili smo področja in panoge za ovrednotenje kra-ških površin. Trenutno smo določili področja, ki bi jih bilo treba ovrednotiti, in sicer z ureditvijo gozdnatih površin, pašnikov in oljčnih nasadov ter še z nekaj pobudami. Kraški teritorij s svojimi naravnimi znamenitostmi, z gmajno, s svojo raznoliko floro in favno ter redkimi klimatskimi pojavi in čudovitim podzem-i skim svetom lahko pomeni tudi veliko agrituristično zanimivost. Privlačen je lahko za vse, ki jih zanimajo kraški naravni pojavi. V tem smislu bi lahko organizirali tudi vodene obiske za šole itd. Ne glede na Kraški park Agrarne skupnosti torej nameravajo po razpoložljivih zakonih ovrednotiti ju-sarsko zemljo na tej in tudi na drugi strani meje? Od Agrarnih skupnosti Slovenije in predstavnikov slovenskih oblasti smo naleteli na velik posluh za naša prizadevanja. Nekatere naše srenje imajo namreč del svojih zemljišč tudi v republiki Sloveniji. Radi bi ta I srenjska zemljišča vključili v naš šir-i ši razvojni načrt. Za te posege bi se posluževali prispevkov Evropske skupnosti za realizacijo projektov Intereg. To bi lahko predstavljalo korak naprej za uveljavljanje mednarodnega parka. Smemo torej gledati z optimizmom na prihodnost Krasa? Vsekakor! Vsak dober gospodar skrbi, da dela čim bolje in na čim bolj smotrn način, da bi svoje premoženje ohranil in ovrednotil. Tako mislimo delati tudi mi. Zato sem prepričan, da pozitivni rezultati ne bodo izostali, četudi se bomo morali v bližnji prihodnosti resno soočiti z nekaterimi izzivi in drugimi problemi, ki jih pri naši dejavnosti ne manjka. PISMO UREDNIŠTVU P.N. KANADSKI SLOVENSKI KONGRES GLAVNI ODBOR DR. F. HABJAN Spoštovani! Na SSK ste dne 24.7.1997 poslali tekst z naslovom Nepopravljiva in nedopustna kongresna napaka. Ker ste svoje stališče posredovali tudi predsedniku dr. J. Berniku ter Novemu glasu v Trst in Primorskemu dnevniku, gre zadevo obravnavati kot javno. Res je, da sem v vlogi člana civilnega gibanja "Državljanska pobuda Slovenska Istra" dne 14.7.1995 vložil na Ustavno sodišče Rep. Slovenije pobudo za ustavno presojo volilne zakonodaje in določb zakona o samoupravnih narodnih skupnostih in statuta Mestne občine Koper. Ustavno sodišče je dne 6.6.7996 pobudo delno sprejelo, delno zavrnilo in delno zavrglo, in sicer kolikor se nanaša na zakon o volitvah v državni zbor, zakon o lokalnih volitvah, 22. člen zakona o evidenci volilne pravice in nekatere določbe statuta Mestne občine Koper. Te pobude v nobenem primeru ni mogoče povezati z mojo odgovorno funkcijo v Svetovnem slovenskem kongresu. Gre za uveljavljanje ustavnih pravic, sodelovanje pri urejanju javnih zadev in dajanje pobud splošnega pomena (44. in 45. čl. Ustave RS). Ustavni spor, v katerem bo ustavno sodišče kot najvišja sodna oblast v državi opredelilo ustavni položaj in izpeljavo posebnih pravic avtohtonim narodnim skupnostim Italijanov in Madžarov v Sloveniji, ne more v nobenem primeru škoditi kongresnemu gibanju. Gre nasprotno za pomemben prispevek k utrjevanju ustavnosti in zakonitosti ter pravne kulture na Slovenskem. Gre tudi za dvig statusa narodnih skupnosti na kulturni in civilizacijski nivo urejene parlamentarne demokracije in preprečitev sedanje ideološke manipulacije z manjšinama. Za razumevanje celotne zahtevne problematike ni dovolj branje dnevnih, pristranskih novinarskih poročil, ampak je potrebno poznati konkretne razmere v Slovenski Istri in njen ustavni ter zakonski položaj. Čudim se, da podpredsednik SSK ni našel motiva za podporo, prizadevanje, za izvolitev poslancev v državni zbor iz zamejstva in izseljenstva. V Konferenci za Slovenijo bomo v pripravi nove volilne zakonodaje storili vse, da v slovenskem parlamentu sedita in aktivno uveljavljata kongresno gibanje vsaj dva poslanca. Ne morem se izogniti misli, da je osnovni namen osebne izjave dr. Franceta Habjana o nepopravljivi in nedopustni kongresni napaki v ponovnem ustvarjanju razdora v organih SSK, kot je bilo v času, ko sta konferenco vodili Spomenka Hribar in Irene Mislej. Celotno problematiko bom dal v razpravo na sejo sveta SSK - Konferenca za Slovenijo in bom prosil za \ stališče, čeprav moja pobuda vcivil-1 nem gibanju Slovenske Istre ni v zvezi z mojo funkcijo v SSK. Ogorčen sem nad zaključki, da bi lahko odločitev ustavnega sodišča škodila slovenski manjšini v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Kongresno gibanje premalo naredi za slovenske manjšine v teh treh državah, osnovno pa je, da med njimi vladajo še vedno delitve in stara sovraštva, ki imajo svoje mesto tudi v razmišljanjih dr. Franceta Habjana. Prav bi bilo, da bi se opredelili tudi do vprašanja fojb, ki v Italiji stalno predstavljajo pritisk skrajne desnice na slovensko manjšino in ustvarjajo občutek kolektivne krivde, zaradi fašističnih in komunističnih zločinov. Če bi prišlo v glavnem odboru SSK do razprave o osebni izjavi dr. Franceta Habjana, bom z veseljem pojasnil politične, ustavno-pravne in tudi moralne vidike pobude, ki je v presoji ustavnega sodišča. Ker g. Habjan napoveduje razpravo o tem vprašanju na seji glavnega odbora Kanadskega slovenskega kongresa, si dovolim predlagati, da bi se člani glavnega odbora pred razpravo lahko seznanili z vsebino ustavne pobude, ne da bi razpravljali in sprejemali stališča na podlagi enostranskih ustnih ali celo časopisnih informacij. Upam pa, da bo v roku nekaj mesecev znano tudi stališče ustavnega sodišča, ki bo olajšalo opredeljevanje. Obveščam vas tudi, da je komisija j za poslovnik državnega zbora za torek, 18.2.1997, ob 9. uri na svojo sejo uvrstila tudi oblikovanje mnenja o pobudi za oceno ustavnosti glede nekaterih določb poslovnika državnega zbora. Na seji bomo sodelovali tudi člani gibanja "Državljanska pobuda Slovenska Istra". Pričakujem vaše sporočilo, če želite, da vam posredujem pobudo z dne 14.7.1995 in sklep ustavnega sodišča z dne 6.6.7996. S spoštovanjem! - ODV. DANIJEL STARMAN PREDSEDNIK KONFERENCE SSK ZA REPUBLIKO SLOVENIJO SLOVENSKA SKUPNOST prireja svoj 9. DEŽELNI KONGRES: NA PREHODU v soboto in nedeljo, 22. in 23. februarja 1997, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici DNEVNI RED: v soboto, 22. februarja, ob 16.30 - uvod s slovensko pesmijo MePZ Rupa-Peč - pozdrav deželnega predsednika - izvolitev predsedstva in volilne komisije - pozdrav tajnika goriške mestne sekcije - pozdrav goriškega župana - poročilo deželnega tajnika - pozdravi delegacij in gostov; v nedeljo, 23. februarja, ob 9.30 - poročila in splošna razprava - glasovanja o resolucijah - volitve deželnih strankinih organov. VABLJENI DELEGATI, SOMIŠLJENIKI IN PRIJATELJI 4 ČETRTEK , 20. FEBRUARJA 1997 IZ ŽIVLJENJA CERKVE MESTO IN VLOGA LAIKOV V CERKVI (6) ZVONE STRUBELJ Prikaz različnih zgodovinskih modelov Cerkve. Teološka ocena Po pregledu novozave-znih spisov, v katerih smo ugotavljali, kakšen je bil utrip posameznih cerkvenih skupnosti, v katerih je bil vsak vernik odgovoren subjekt Cerkve, bomo sedaj prešli na zgodovinsko kritičen prikaz mesta in vloge laikov v Cerkvi. Pri pregledu teme "laiki v Cerkvi" lahko ločimo dve kontinuirani tradiciji: obdobje prvega tisočletja in razdobje 2. tisočletja s prelomnico 2. Vatikanskega koncila. CERKEV PRVEGA TISOČLETJA. To obdobje delimo v dva dela: - Apostolska in prednicejska Cerkev (Cerkev prvih treh stoletij, do 1. 325) Eklezialna razsežnost je izrazito poudarjena. Navedel bom le nekaj podatkov. Novozavezni spisi puščajo veliko svobodo pri notranjem strukturiranju služb skupnosti sami. Po tem konceptu je celotno božje ljudstvo duhovniško. Vodijo ga sicer nasledniki apostolov, kar Nova zaveza izrazito poudarja.V Pavlovih in drugih pastoralnih pismih najdemo konkretne napotke o tem, kako naj se apostolsko poslanstvo nadaljuje v poapostolskem obdobju. Apostoli so svojim sodelavcem poverili nalogo, da po njihovi smrti nadaljujejo njihovo delo. Apostolska dela poročajo, kako je apostol Pavel prav o tem spregovoril v poslovilnem govoru pred starešinami (prezbiterji) efeške verske skupnosti: "Pazite nase in na vso čredo, kateri vas je Sveti Duh postavil za oskrbnike (to je: episkope, nadzornike, predstojnike), da bi pasli božjo Cerkev...Vem, da bodo po mojem odhodu prišli med vas grabežljivi volkovi, ki ne bodo prizanašali čredi,... možje, ki bodo s svojimi krivimi nauki potegnili učence za seboj. Zato ostanite budni" (Apd 20, 28-30). Istočasno pa v novozaveznih spisih opažamo, kako širok prostor je bil odmerjen porazdelitvi drugih cerkvenih služb, ki jih je skupnost zaupala izbranim vernikom. V tem obdobju zato ne obstaja izrazita ločnica med nosilci cerkvenih služb in drugimi verniki (laiki). Do stroge ločitve med duhovniškim stanom (kleriki) in drugimi verniki (laiki) je prišlo veliko kasneje, ko se je model Cerkve izrazito preoblikoval. V tem obdobju je v ospredju celotna skupnost vernikov, cerkveno občestvo, ki je nositelj poslanstva celotne Cerkve. Sam sv. Avguštin je bil proti teologiji, ki duhovnike postavlja kot posrednike med Kristusom in verniki. Duhovnik je v službi ljudstva, ki je v celoti duhovniško v povezanosti s Kristusom. Zanimivo je, da 2. Vatikanski koncil ni želel uporabljati za duhovnika oznake "posrednika" med Kristusom in ljudstvom in je zavrnil tako formulacijo. - Cerkev od 3. stoletja do leta preloma tisočletja Prevladoval je "eklezialno pnevmatološki" model, zelo izrazito do nicejskega koncila, nato se je tradicija istega modela vendarle ohranjala in nadaljevala, čeprav v spremenjenih zgodovinskih razmerah. Tu je Cerkev kot občestvo imela vlogo aktivnega in odgovornega subjekta. V tem smislu lahko cerkveno tradicijo prvega tisočletja opredelimo kot eklezialno; pnevmatološko pa po grškem izrazu "pneuma" - duh; Sveti Duh je bil v skupnosti sami delilec in navdihovalec služb. CERKEV DRUGEGA TISOČLETJA V 2. tisočletju se je uveljavil kristološki model, ki je potisnil v ozadje prvi, eklezialno širši, pnevmatološki model. Eklezialna dimenzija je šla v ozadje. In tu gre za novo določitev vlog med kleriki in laiki. Kot model je v glavnem še navzoč v naših glavah in marsikdaj v naši praksi. O tem bomo pisali v naših naslednjih prispevkih. OB SPOMINU NA POK. LOJZETA BRATUŽA RAZPNIMO MAVRICO SPRAVE! GORIŠKI POHOD KAZIMIR HUMAR Prav je, da nedeljsko slavje v Podgori v spomin na pokojnega Lojzeta Bratuža postavimo v širši okvir našega stoletja, ki se izteka tudi pri nas na Goriškem. Na prvo postno nedeljo smo brali: "Takoj nato, po krstu v Jordanu, je Duh povedel Jezusa v puščavo. V puščavi je ostal 40 dni in satan ga je skušal." Evangelist Matej še bolj natančno poroča, kako je satan skušal Jezusa. Vzel ga je s sabo na visoko goro, mu pokazal vsa kraljestva sveta in mu rekel: "Vse to ti bom dal, če predme padeš in me počastiš." Ta dogodek iz Jezusovega življenja beremo v začetku postnega časa. Namen liturgije je nas opozoriti, da sta na svetu dve sili, dve oblasti: ena je Bog, druga pa satan. Obe se borita za človeka in njegovo dušo. To v preteklosti, danes in tako bo do konca sveta, kot priča Skrivno razodetje. Ta skrivnostni boj se odigrava na raznih ravneh v človekovem srcu, najbolj viden pa je v želji po oblasti. Ob spominu na 60-let-nico smrti pok. Lojzeta Bratuža nam to še bolj stopa v zavest, saj je končno postal žrtev želje po oblasti tedanjega političnega režima. Ta želja, ta strast ni nič novega, saj je spravil v smrt samega Sina Božjega, Kristusa. Pred Pilatom je množica vpila: "Tega smo zalotili, da hujska naš narod in brani cesarju dajati davek ter pravi, da je Mesija, kralj." Iz političnega razloga je moral torej Kristus v smrt. Prav v Podgori mislim, da je še posebno razvidno, koliko hudega lahko povzroči želja po oblasti v sklopu določene ideologije. Na Kalvariji je spomenik padlim v prvi svetovni vojni; zakaj so padli? Ker so tedanje velesile v Evropi zahrepenele po oblasti nad sosednjimi narodi. In nedolžni so šli v smrt velikokrat s sovraštvom v srcu. Na glavni cesti v Podgori je spomenik v spomin na nekatere padle med drugo svetovno vojno. Trg pred podgorsko cerkvijo pa je poimenovan po Lojzetu Bratužu. Gre torej za tri spominska obeležja na žalostne pretekle čase tega stoletja, ko se je tu razbesnelo sovraštvo iz želje po oblasti, ki je zahtevala tudi številne nedolžne žrtve. Po raznih krajih naše dežele, od Jadrana do Triglava, ki je pravzaprav veliko grobišče, so raztresene njihove kosti. Nekateri pa še naprej radi razpihavajo sovraštvo in slo po oblasti. Hudi duh ni šel v penzijo in še naprej išče, koga bi zapeljal z lepo ali nestrpno besedo. Toda Kristus pravi: "Blagor tistim, ki delajo za mir." Zato poslušajmo Kristusa in nad vse te spomine razpnimo mavrico, ki se je prikazala Noetu kot znamenje sprave med Bogom in človeškim rodom. Razpnimo mavrico v znamenje miru in sprave tudi med nami! ODPUŠČANJE, POT DO MIRU Iz Gorice, mesta krvavih front in zgodovinskih ločevanj, prihaja sporočilo miru. Minilo je skoraj šest let, odkar se je balkanska morija za las dotaknila meje pri Rdeči hiši; prav na trgu ob meji je bil v soboto, 15. t.m., pohod za mir in spravo. Udeležilo se ga je skoraj petsto ljudi, vernikov iz Goriške in Novogoriške. Med civilnimi oblastmi sta bila kvestor Oreste Davini in senator Darko Bratina. Odpusti, da boš živel v miru. To sporočilo so prinašali plakati mladih, ki so bili na manifestaciji res številni. Skupaj z nadškofom Bommar-com smo se najprej zamislili ob odlomku, ki je pripovedoval o spravi med bratoma Jakobom in Ezavom; le odpuščanje lahko izbriše še najbolj podlo goljufijo, mržnjo, rano... Večkrat je bilo nato poudarjeno, da moramo kot kristjani, ki se z zaupanjem o-bračamo na svetogorsko Marijo, prav v tem duhu iskati pot, ki presega delitve in ide-ologizme. Goriška Cerkev vidi v letu, ko nas papež posebno poziva k odpuščanju in ko je v teku pomembna krajevna sinoda, edini pogoj za sožitje prav v medsebojnem KORAK NAPREJ ZA SLOMŠKA V torek, 4. februarja, je zdravniška komisija Kongregacije za svetnike razpravljala o čudežnem primeru ozdravitve, ki je bila predložena v postopku za beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška. Zdravni- ška komisija je v prisotnosti sv. očeta soglasno opredelila predloženo ozdravitev. To je odločilen korak za nadaljnji postopek. Zaključke zdravniške komisije bosta preučili še Teološka in Kardinalska komisija, ki bo svoje sklepe izročila v razsodbo papežu. priznavanju krivde in skesanem srcu, v resnici. Slišali smo tri pričevanja, ki so želela izbrani prostor molitve krepko privezati na stvarno življenje. Spregovoril je tudi nabrežinski župnik Bogomil Brecelj; ta je prisotne naravnost presunil z zgodbo svoje matere, ki je ob zločinskem uboju štirih družinskih članov v Spodnji Branici leta 1944 velela otrokom, naj krivcem odpustijo. Spomnil se je na drug naš svetli zgled odpuščanja, na Lojzeta Bratuža, omenil pa je tudi nema-ščevalnost g. Kraglja in sklenil s Prešernovo željo, da bi bil mejak sosed, ne pa vrag. O-sebno izkušnjo drame istrskih ezulov je prikazal predsednik tržaške Katoliške akcije Mario Ravalico, ki mu je bil stik s Slovenci na Krasu na začetku sicer trd oreh, s časom pa plodno srečanje, vir bogastva. V sprevodu so nato udeleženci prispeli do goriške stolne cerkve, ki je bila za mašo ob tej priložnosti polna kot j že dolgo ne. Nadškof Bom-marco je večkrat pozval k spreobrnjenju; spreobrniti se pomeni spremeniti svoje misli, obnašanje, odpraviti sovraštvo, prečistiti spomin. Sempetrski župnik Jože Pegan je prinesel pozdrav sestrske sosednje Cerkve in opomnil, da je mnogo težje "delati luč" kot pa temo. In vendar je bila prisotnost mladih, tudi otrok Katoliške akcije, ki so se zavzeli za simbolno dejanje miru, dokaz, da smemo upati v luč. In končno: ali ni bila ta skupna prireditev pravo postno dejanje? Ali ni pravi post, če želimo prelomiti krivične spone ločitev, maščevalnosti in - zakaj ne - že samo vzajemne brezbrižnosti? - DANIJEL DEVETAK USTVARJALNOST? PETER STEFANOVIČ Če se ozremo okoli sebe, lahko vidimo mnogo zanimivega in svet nas izziva, da se mu odzovemo. Eno izmed bistvenih vprašanj današnje družbe je ustvarjalnost. Vsi bi radi bili ustvarjalni, vsi bi si radi izmislili kaj novega in ustvarjalnost je zelo donosna. Kreativci so izredno dobro plačana kategorija ljudi. Toda stvar ni tako preprosta; ustvarjalnost je talent, ki se ga ne moremo naučiti, ne moremo ga kupiti. Kako smo lahko torej ustvarjalni? Gre za navado, za ustvarjalni habitus. Genialni, ustvarjalni pogled na svet je pogled z drugačnega zornega kota, z drugačnih temeljev. Ustvarjalnost je žarek nove luči na stare, vsakdanje stvari. Številka 3 je samo 3. Če pa jo postavimo v funkcijo 3x, zadobi trojka veliko večjo pomembnost in zanimivost. Premakne se. Tako je ustvarjalnost tisti talent, ko navadnim stvarem dodamo funkcijo. Za to pa moramo malo stopiti ven iz sveta, moramo na stvari gledati iz drugačne perspektive. Problem ustvarjalnosti v današnjem svetu je tako objektiven in subjektiven. Objektiven, ker hoče človek biti ustvarjalen v družbi, medtem ko o-staja globoko zasidran v isti družbi, ostaja vklenjen v vedno iste vsakodnevne rituale in prijetne navade. Kako boš namreč imel drugačen pogled na iste stvari, če boš ostal vezan in navezan na te iste stvari? Kaj pa je tisto, kar bi ti o-mogočilo drugačen pogled? Moramo iti na luno? Ne moremo. Kako bomo torej lahko osvojili drugačen pogled na vsakdan? Tu nam pride v odgovor subjektivni vidik problema ustvarjalnosti. Ti si tisti, ki ustvarja, ti si tisti, ki gleda na ta svet pod tem ali onim zornim kotom. Torej bo tvoje osebno življenje bistveno vplivalo na tvoj način ustvarjanja in na samo zmožnost zamišljanja novosti. Mnoge sekte in religiozna gibanja nudijo prav takšen način reklame. Obljubljajo nov pogled na svet, razkritje novih obzorij in ustvarjalnost. Toda vprašujem se, če so vse to tudi zares sposobni ponuditi. Dejstvo je namreč, da so vsa ta gibanja sad iste liberalno-ekonomske družbe in njene logike. Kako bodo ponudili nekaj drugega, ko pa so same del iste igre? Mislim, da je odgovor veliko bolj zanimiv. Za ustvarjalnost je bistvena ose- ba. In prav nje, osebno, njene globine ne znajo uzreti mnoga teh gibanj. Oseba mora najti svoje korenine nekje izven takšne družbe, da bi tej družbi lahko prinesla kaj novega. To je subjektivni vidik ustvarjalnosti. Oseba mora najti neko bogastvo, notranje bogastvo, da bi lahko v družbo vnašala nove in sveže elemente. Mnogi gledajo na krščanstvo kot na nazadnjaško, tradicionalistično gibanje ali ga vidijo samo kot strogo institucionalizirano in okostenelo Cerkev, ki ne pozna in ne more poznati nobenih sprememb. Ustvarjalnost v takšnih okoliščinah ni mogoča in ni niti dovoljena. Zato pa so sekte tako privlačne. Toda ti pozabljajo, da se je krščanstvo rodilo kot revolucija, kot popolna novost, ko je tradicionalna hebrejska vera že skoraj okamenela, ko je Grčija že zdavnaj propadla in je Rim doživljal težko dekadenco. V tako družbo je krščanstvo prineslo svež zrak novosti, mladega in ustvarjalnega življenja. Kako je bilo to možno? Ker je odkrilo veliko vrednost osebe in njene notranjosti in ker je imelo drugačen pogled na svet. Krščanska ustvarjalnost je temeljila na krščanski modrosti, ki pa je nespamet za svet. Sv. Pavel pravi vi. pismu Korinčanom: "Mar ni Bog modrosti tega sveta obrnil v nespamet?" gospod, j. DRUŽINA, KRAJ LJUBEZNI DO ŽIVLJENJA V soboto, 1. februarja, je bilo v cerkvi na Rojcah v Gorici bdenje za življenje, ki ga je organiziralo Gibanje za življenje s pomočjo tamkajšnje župnije. Zbrali smo se, ker verujemo v neizmerno moč molitve in zato lahko z božjo pomočjo spreminjamo svet na bolje. Začeli smo z znamenjem križa, se ob njem zamislili, da bi ga tako globlje doživeli. Nadaljevali smo z nekajminutnim molkom. To nam je pomagalo, da smo lahko zbrano prisluhnili predstavitvi delovanja Centra. Iz poročila lahko povemo, daje najbolj zaskrbljujoče dejstvo, da se vedno več mladoletnic obrača na Center zaradi osamljenosti in težav pri nezaželeni nosečnosti. Hvalevredna je bila pobuda, namenjena profesorjem višjih šol, na temo Vrednote v družbi. Sledili sta dve pričevanji. Predsednica Centra ga. Ren-za Cocco je iz lastne dolgoletne izkušnje občuteno podoživljala zgodbo dekleta, ki je zanosilo in so jo bodisi fant kot starši odslovili. Ostal ji je le otrok! Renza je z veliko požrtvovalnostjo vzpostavila z dekletom odnos in postali sta prijateljici. Ko je bil čas poroda, je Renza prisostvovala rojevanju otroka in ga sprejela kot otroka lastne družine, tipati je, da se bo tudi oče vrnil in sprejel tega otroka. Renza v to verjame in priporoča skupno molitev za to družino. Drugo pričevanje je prinesel prof. Cicconi, ginekolog iz Čedada, ki je povedal svojo zgodbo. Kot mlad zdravnik je predpisal marsikatero proti-spočetno sredstvo in celo splav. Potem pa, ko se mu je rodil otrok, je doživel srečanje z Bogom. Odločil se je, da ne bo več podpisoval nobenega napotka za splav in bo skušal na vsak način usmerjati zakonce k naravnim metodam uravnavanja rojstev. Nato smo imeli čas za refleksijo in poslušanje odlomkov iz Mojzesove knjige; Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, moža in ženo, in ju blagoslovil. Prav z mislijo, da smo ustvarjeni po Božji podobi in da smo Božji otroci, je župnik poudaril našo odgovornost. Življenje je Božji dar in se zato zanj borimo! Poglejmo na lestvico vrednot, ki jo ima naša družba, in na našo osebno lestvico, potem pa ne vrzimo vsega v koš, ampak se zavedajmo, da smo v Bogu in Bog je v nas, luč na naši poti, usmiljen do vseh in nas sprejema take, kot smo. Naj postane družina kraj vere, upanja in ljubezni do življenja. Tako se je glasila ena izmed prošenj v italijanskem in slovenskem jeziku, s katero smo sklenili srečanje, ki je bilo ne nazadnje tudi kraj odprtosti med tu živečima narodoma. Drugi dan, v nedeljo, pa je potekal Dan za življenje in prodajali smo "cvetlice za življenje". Naj sporočimo še, da na Korzu Verdi št. 4 nabiramo obleke za dojenčke in otroke ter druge pripomočke. ----------- KONČALA SE JE PRVA FAZA GORIŠKE SINODE JURIJ PALJK Na pepelnico, v sredo, 12. februarja, je goriški nadškof A.V. Bommarco povabil v prostore nadškofije goriške časnikarje, da bi jim skupaj z najožjimi sodelavci predstavil zaključek prve faze II. goriške sinode. V prijetnem klepetu smo lahko zvedeli kaj več o sinodi, dolgem procesu prenavljanja krajevne goriške Cerkve. Mladi in prijazni duhovnik, tajnik sinode Andrea Bel-lavite, je predstavil zaključni dokument prve faze, ki se je nedavno končala z zborom sinodalcev v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Dokument nosi naslov Obraz Cerkve; iz njega lahko v glavnih obrisih spoznamo, za kaj se sinoda pravzaprav zavzema, kaj je njen cilj. V bistvu gre za prenovo Cerkve na Goriškem, ko išče Cerkev nove poti za "hojo skupaj", kar sinoda pomeni. Hoditi skupaj, in to ne samo tisti, ki so že aktivno udeleženi v življenju Cerkve, ampak tudi hoja skupaj s tistimi, ki morajo evangelij šele spoznati! Predvsem bi vsi zelo radi videli, da bi sinoda obrodila svoje sadove, saj je ravno sinoda čas razmisleka o današnji vlogi Cerkve na Goriškem. Odnos med Cerkvijo in stvarnim, zunanjim in sedanjim svetom, družbo in časom, bi se moral izboljšati tako, da bi tudi posvečeni predstavniki Cerkve razumeli potrebe današnjega človeka in predvsem govorili v njegovem, stvarnem jeziku. Evan- gelij je namreč zelo stvaren, saj od vsakega kristjana zahteva popolno udeležbo in aktiven odnos do vere. Gospod nadškof Bommarco je na sre-čanju s časnikarji večkrat podčrtal, “da se moramo zavedati Božje prisotnosti povsod in ob vsakem času v našem, sedanjem življenju". Na srečanju je prišla na dan tudi velika pozornost, ki jo pri goriški škofiji in organizaciji sinode posvečajo slovenskim vernikom, saj se lahko vsak slovenski delegat-si-nodalec izraža v svojem jeziku pri delu vseh komisij, na skupnih srečanjih pa je to potrjeno še s slovensko in italijansko molitvijo, ki vernike združuje v enem Bogu. Tudi vsi dokumenti so in tudi bodo prevedeni v slovenščino. Msgr. Bommarco je dejal, da se moramo zavzemati, da bi pri goriški sinodi sodelovali vsi in ne samo sinodalci. Zato so organizatorji povabili k sodelovanju vse goriške organizacije, društva in zveze. Sinoda naj bo živa prenova in kvas goriške Cerkve za tretje tisočletje, na katero se tudi goriški kristjani pripravljamo. Ko je govoril nadškof o Cerkvi, je vzkliknil: "Imeti moramo popolnoma novo vizijo Cerkve. Cerkev je Kristus. Zato ne moremo dovoliti, da ije med nami še kdo, ki trdi, da verjame v Kristusa, ne pa v Cerkev!" Nadalje se je zavzel za pozitiven, evangeljski odnos do življenja in dejal, ! naj veselo gledamo na življenje, pri tem pa moramo i-meti seveda tudi vero in zaupanje v Božjo besedo in Boga. G. Andrea Bellavite Andrea Bellavite, ki je kot tajnik odgovoren za delo sinodalcev in je zato v nenehnem stiku z njimi, je na srečanju lepo dejal: "Cerkev smo vsi mi in prav mi - posvečeni kristjani - se moramo in hočemo naučiti govoriti v današnjem jeziku, da bomo lahko sodobnemu človeku na njegov način oznanjevali evangelij. Goriška Cerkev se hoče naučiti od ljudi, ki so ali niso kristjani, od vseh." Gospod Renzo Boscarol, urednik tednika Vbce /sončna, je dejal, da so mir, sožitje in odpuščanje tiste temeljne besede, ki se jih hoče Cerkev danes ponovno (druge in samo sebe) (na)učiti. Nasploh je bil don Renzo mnenja, da mora Cerkev uporabljati tak jezik, ki v sebi ohranja Resnico, a je obenem dostopen in razumljiv vsem slojem današnje družbe na Goriškem. O sinodi bomo še poročali; dejstvo pa je, da je že konec prve faze sinode pokazal, kako je potrebna prenove današnja goriška Cerkev, in tudi to, da se kristjani na Goriškem tega zavedamo in jo hočemo prekvasiti z vedno istim kvasom: evangelijem in Resnico, ki jo oznanja. IZ MISIJONOV UTRINKI IZ PESTREGA MISIJONSKEGA ŽIVLJENJA SREDI AFRIKE Drago uredništvo! Iskrena hvala za redno pošiljanje Novega glasa, kot je prej že prihajal zvesto Katoliški glas. Tukaj v osrčju Afrike je kar zanimivo zvedeti, kaj se dogaja doma, in to mi Novi glas pridno sporoča. V Mooto je veliko dela in tudi pestro. Misijon šteje 27 vasi, ki so raztresene po gozdovih in ob jezeru Tumba. Tudi najbolj zakotno vas obi- ščem vsaj dvakrat na leto, večino pa štirikrat ali celo več. Veliko je gradbenega dela. Tri cerkve smo spravili pod streho, a ostaja še precej dela za dovršitev. V zadnji fazi gradnje je tudi ambulanta, ki ima poleg dispanzerja in porodnišnice še osem postelj za bolnike. Pred tremi leti smo odprli mizarsko šolo. Začeli smo v začasnih prostorih, pred enim tednom pa smo se vselili v sicer še nedograjene nove učne delavnice. Manjkajo nam še učilnice za pouk splošnih predmetov. Učenci so namreč tri dni v delavnici, tri dni na teden pa v učilnici. Lani sem moral tudi sam poučevati tehnično risanje, kar pa je motilo moje pastoralno delo. Pa smo z u-čenci kar zadovoljni. Sicer se jih vsako leto vpiše veliko, tudi 40, po nekaj mesecih pa ostanemo s približno 15 do 20 učenci v razredu. Za pastoralo imamo veliko pomoč v katehistih, saj tudi edini duhovnik za 23.000 ljudi ne bi mogel veliko narediti. Da bi sproti spodbujali katehiste, imamo vsako leto vsaj enega ali več tečajev zanje - letos smo imeli dva -posebej pa še za katehete in voditelje pevskih zborov. Za posebne skupine, kot so “katoliške žene", in za mladince smo organizirali duhovne o-bnove. Upam, da bodo te stvari tudi obrodile sad vere. Ker se Vam takorekoč nič ne oglašam, sem Vam nanizal nekaj dejavnosti, ki me zaposlujejo. Priporočam pa se sam in tudi te dejavnosti v ' Vašo molitev. Mooto, decembra 1996 - VAŠ JOŽE SOMEN BESEDA ŽIVLJENJA 2. POSTNA NEDELJA SILVESTER CUK LASTNEMU SINU NI PRIZANESEL Neki večer sredi prejšnjega tedna sem vklopil televizijo in se z "daljincem" sprehodil po postajah. Ustavil sem se na postaji, ki je imela na sporedu zanimivo oddajo o čudežih, ki se dogajajo na krajih, ki so posvečeni z milostno bližino naše nebeške Matere Marije. Neka starejša žena je vidno ganjena pripovedovala, kako je na enem teh krajev čudežno ozdravela od težke bolezni, ki naglo uničuje mišičevje in živce. Razni "učeni" strokovnjaki, ki so se razglašali za neverne, so taka čudežna (ali vsaj nerazložljiva) ozdravljenja posmehljivo "devali v nič", kakor da bi oni določali o tem, kdaj sme Bog poseči v človeška dejanja. Debato je zaključil neki znan politik, ki je globoko veren mož. Povedal je zgodbo o nekem mladem dekletu, ki je neozdravljivo zbolela. Vsi, ki so jo imeli radi, so molili za čudež. "In čudež se je res zgodil," je dejal ta mož. "Dekle ni ozdravela, je pa svojo bolezen sprejemala s takšno vedrino, da so ob njej dobili življenjskega poguma mnogi." V luči Kristusovega trpljenja je za vernega človeka tudi bolezen ena od oblik božjega obiskanja. Ustavimo se pri današnji božji besedi. V odlomku iz prve Mojzesove knjige smo slišali, kako je Bog od očaka Abrahama zahteval nekaj hudega, nečloveškega: naj mu - po tedanji poganski navadi - daruje svojega sina edinca Izaka. Na tega otroka, ki se mu je rodil v starosti, so bili položeni vsi očetovi upi; Izak je bil nosilec božje obljube. Abraham je ubogal Boga, čeprav s težkim srcem. Bog je njegovo vdanost nagradil s tem, da mu je napovedal, da se bo njegov zarod silno pomnožil. Podobno se dogaja tudi z nami. Bog včasih zahteva od nas kaj takega, kar nam je posebno pri srcu. Morda je to tudi zdravje, naše osebno ali naših dragih. Čeprav smo bolj poučeni, kot je bil Abraham, smo manj pripravljeni sprejeti božji klic. Bogu bi radi služili, kadar vse gladko teče; če pa pridejo težave in preizkušnje, postanemo tožniki Boga. Tudi drugo berilo nam pove veliko. Predvsem nam pokaže, kako je Bog velikodušen do nas: za našo srečo (časno in večno) je daroval svojega lastnega sina. Sveti Pavel, ves prevzet od te nedopovedljive božje ljubezni, vzklika: "Če je Bog za nas, kdo je zoper nas? Kdo bo obtoževal božje izvoljence?" Ljudomi-lost Boga - njegova očetovska ljubezen do nas ljudi -ki se je razodela z učlovečenjem Sina, je šla tako daleč, da smo po smrti tega Sina opravičeni. "Nihče več nas ne more tožiti pred božjim sodnim stolom," je prepričan veliki bogoslovni pisatelj Hans Urs von Bal-thasar, "od Boga darovani Sin je tako neovrgljiv zagovornik, da onemi vsaka človeška obtožba zoper nas." Božji Sin je odrešil svet s trpljenjem. Temu načinu odreševanja samih sebe in drugih se tudi mi ne moremo odtegniti. Sprejeti moramo svoj delež trpljenja. Na to je Jezus pripravljal svoje učence. Dobro je vedel, kako zelo jih bo potlačilo, ko bodo videli njegovo trpljenje in ponižanje na veliki petek, zato je trem izbranim na gori spremenjenja pokazal svoj poveličani obraz. Apostol Peter je bil tako prevzet od njegovega sijaja, da je predlagal, naj bi tam postavili tri šotore. Kmalu pa bo na dvorišču velikega duhovnika pred pričami tajil, da Kristusa sploh ne pozna. Tudi mi smo taki: radi bi bili s Kristusom v slavi, odtegujemo pa se mu, kadar je treba zanj trpeti. EVROPSKO EKUMENSKO ZBOROVANJE V Gradcu v Avstriji bo od 23. do 29. junija drugo ekumensko zborovanje vseh kr-ščanskih Cerkva v Evropi. Računajo, da se bo zborovanja udeležilo nad 700 zastopnikov in še več slušateljev. Geslo zborovanja bo Sprava, dar Božji in vir novega ČETRTEK 20. FEBRUARIA življenja. Zborovanja se bo udeležila tudi italijanska delegacija z dvema kardinaloma, petimi škofi, šestimi duhovniki oz. redovniki in redovnicami ter laiki. Tudi Slovenija bo poslala v Gradec svoje zastopnike. Prišli bodo tudi delegati iz vzhodnih držav bivšega komunističnega bloka. PREGARCEV OBISK V AVSTRALIJI IN KULTURNI VEČER NA BLEDU ČETRTEK 20. FEBRUARJA 1997 Prejšnji mesec smo iz Avstralije prejeli najnovejšo številko trimesečne dvojezične revijeSvobodni razgovori. V njej spregovori znana pesnica in urednica Pavla Gruden o srečanju z našim pesnikom in kulturnim delavcem iz Trsta. Naj pripomnimo, da je prav Pre-garčev obisk spodbudil tamkajšnjo kulturno srenjo, da je ob pomoči in sodelovanju slovenskega veleposlanika g. Gosnarja nanovo priklicala v življenje omenjeno, že skoraj zamrlo literarno revijo; ta je po svoji ubranosti pomembna priča slovenske prisotnosti v avstralski multikulturni dinamičnosti. V reviji je zabeleženih več zamejskih kulturnih ustvarjalcev. Pavla Gruden tako izpričuje srečanje z Aleksijem Pregarcem: IZ MOJEGA DOŽIVLJANJA ALEKSIJA PREGARCA Pravi pomen gostoljubnosti spozna šele izseljenec, ker ve, kako težko je priti do lastnega krova pod tujim nebom. Turisti, ki gostoljubnost plačajo, se varajo, če mislijo, da je v njej srce. V njej je misel na dobiček. Učili so nas, kako ljubiti svojega bližnjega. Kako ljubiti sebe, pa ne. Tudi tega se nisem naučila doma, ampak šele v svetu, doma le gnezdiš. Zato je gostoljubnost žlahte, ki še ni prestopila državnega plota, mrzla kot srce Združenih narodov in nuklearne družine. Človečnost usiha, z njo pa usihajo tudi darovanja Ljubezni. Eno teh darovanj je gostoljubnost, drugo narodna zavest, medtem ko državljanska zavest ni odvisna od srca, ampak od vodstva v vrhu države. Lačna domovinska ljubezen sfrči v izseljenstvo, kjer je še vedno lačna. Tokrat je lačna obraza svoje dežele, objema s svojimi. Obraz države je mrzel, kajti njene oči so kratkovidne, njena ušesa slabo slišijo, njen nos zaviha navzgor, njena govorica je malemu človeku nedosegljiva, njeno srce pa je pumpa, ki vleče vodo na mlin politike. V takšnem premišljevanju sem čakala na prihod svojega gosta Aleksi ja Pregarca. Noč se je že globoko nagnila h "koncu sveta", kot Avstraliji pravijo tisti ljudje, ki jih svet pre- ČtTRTLETMR - OtlUIULt rOLEI JI - Sl/MMU gvo&ocfni O^azgovori ^ree 0. FEBRUARJA 1997 Goriški občinski svet je štiri dni razpravljal o proračunu za leto 1997. Ponavadi gre za dolgo razpravo, med katero vse politične skupine prikažejo svoja gledanja na trenutno stanje in na možnosti razvoja mesta. Ker postaja proračun v svojih številkah in razpredelnicah vedno bolj komplicirana zadeva, ki jo le redki dobro razumejo, dobijo posegi svetovalcev predvsem splošno politično vsebino. Zaradi težav pri razumevanju postavk v proračunu letos ni predstavil amandmajev noben svetovalec. Med argumenti, ki so jih obravnavali mnogi svetovalci, so bili tudi odnosi s slovensko manjšino in z Novo Gorico. Vsem je vedno bolj jasno, da ima Gorica edino možnost razvoja v sodelovanju z najbližjo sosedo; vse razprave o federalizmu, novih avtonomijah in o razširitvi goriške pokrajine na Cervinjan ne morejo prikriti dejstva, da je naša pokrajina premajhna, da bi lahko kaj pomenila. V zdravstvu, prometu, trgovini in na drugih področjih je pomembno tudi število prebivalcev; ker ima podobne probleme Nova Gorica v Sloveniji, je na dlani, da je treba iskati vse mogoče povezave. Svetovalec Špacapan je očital sedanji upravi mesta, da premalo zaupa Sloveniji, da vleče na dan probleme iz preteklosti in da nima jasnega odnosa do sosedov; prav tako se izogiba soočanju s slovensko manjšino, ki je v nobenem dokumentu sploh ne omenja. Presenetljiv je bil odgovor načelnika skupine Forza Italia, ki se je zavzel za to, da bi v Gorici uvedli slovenščino kot obvezen šolski predmet. V odgovoru svetovalcu Komelu, ki se je v svojem posegu spomnil 60-letnice smrti Lojzeta Bratuža, je nato eden pripadnikov Narodnega zavezništva obsodil fašistično početje in izrazil svojo solidarnost. Iz obširne razprave smo povzeli te dogodke, ker pričajo o tem, da se v političnem ambientu nekaj dogaja. Radi bi verjeli, da gre za nova, bolj odprta gledanja in za začetek drugačnih odnosov do Slovencev. Bolj verjetno pa gre za razhajanja v desnem bloku, kjer prihaja do napadov na skrajno desnico; ta še ne ve, ali naj ostane v vladi in sprejme drugačna gledanja ali pa naj gre spet svojo pot v opoziciji. Kot Slovenci lahko odpiranje do nas in do Republike Slovenije samo pozdravljamo in pričakujemo nadaljnji razvoj dogodkov. Ker bodo čez leto dni v Gorici spet občinske volitve, bo moralo nujno priti do jasnih stališč tudi v zvezi s temi vprašanji. ----------BŠ VRH SV. MIHAELA ZBOGOM, MAGDA! 3. februarja letos so se na Vrhu sv. Mihaela v lepem številu poslovili od pokojne Magde Ferfolje-Devetak, mlade vaščanke, ki je zadnja leta veliko pretrpela, vseeno pa je bila v vaškem življenju do konca aktivna. V imenu vseh nekdanjih pevk dekliškega zbora Danica je ob odprtem grobu spregovorila Nerina Devetak: "Draga Magda! Spominjam se, kako si pred dvajsetimi leti prišla v našo vas in si s seboj prinesla mladost, radost in veselje do petja. Z veseljem in ponosom se spominjam veliko prepetih pesmi, med temi tudi Mrzel veter, Slovenka sem, pesmi, ki si nas jih ti naučila peti. Zbirala si nas na domu in nas učila peti; spominjam se, kako smo najprej pele na skednju vBrišči in nato pri tebi doma. Vedno si nam vlivala ljubezen do petja. Naša srečanja niso bila samo pevske vaje, bila so zabava, skupna snidenja, kjer smo si povedale marsikaj zanimivega. S potrpežljivostjo si vodila naš zbor, ki je dosegel zavidljivo kakovostno raven. S ponosom se spominjam nastopa našega zbora na reviji Primorska poje v Gorici, na razne nastope na proslavah in v kulturnih društvih. Tiho in počasi si zbolela, kruta bolezen te je vzela in s tabo tudi naše petje... Ustvarile smo si družine, razšle smo se, a se še sedaj z veseljem in žalostjo v srcu spominjamo »naših trenutkov«. Ko te pozdravljam ob odhodu, ti zagotavljam, da se te bomo z veseljem spominjali vsi, tudi pri petju, saj si nam prav ti dala veselje do slovenske pesmi. Zbogom, Magda! Naj te pesem odnese čez hribe in doline v daljne kraje, kjer sta neskončni mir in blagodejna spokojnost! Tam se bomo vse prej ali slej dobile in si bomo spet marsikatero zapele, da nam bo spet tako, kot je tedaj bilo!" SREČANJE ZA DRUŽINE V nedeljo, 2. marca, bo v prostorih osnovne šole v Štmavru srečanje za družine. Zbiranje ob 10.30. Na sporedu so igra, predavanje o vzgoji (o razvojni podobi otroka), skupna "paštašuta". Za prisotnost med jutranjim programom, za kosilo in varstvo o-trok (med predavanjem) se čimprej prijavite na tel. št. (0481)30463 (Andrej) ali (0481 )530063 (Mauro) v večernih urah. GOSTOVANJE SLOVENSKE OPERNE HISE GORENJSKI SLAVČEK V GORICI ANDREJ BRATUŽ Operna glasba je vedno imela svoj posebni čar in s tem tudi zanimanje pri občinstvu. Seveda ta umetnost obsega tako glasbo kot gledališče. Vse to pa spet ima nevsakdanje tehnične in izvajalske zahteve, ki jim ni vedno in povsod lahko ugoditi. To velja še zlasti za naš zamejski prostor, kjer si sami take dejavnosti ne moremo privoščiti. V slovenskem jeziku in prostoru zmore to le ena od dveh opernih hiš v Sloveniji, ljubljanska ali mariborska. Se to pa je gotovo povezano z velikimi napori in stroški. Prav zato smo letos lahko hvaležni Slovenskemu centru za glasbeno vzgojo E. Komel v Gorici, ki je povabil opero SNG iz Ljubljane na nastop v okviru svoje koncertne sezone. Prav je tudi, daje prišlo do gostovanja s slovenskim opernim delom, saj to lahko uprizarja v danem stanju le slovenska opera. Slovenska operna tradicija je relativno še mlada, saj se je začela nekako v polovici prejšnjega stoletja (čeprav sega prva slovenska opera Belin skladatelja Jakoba Zupana - danes izgubljena - še tja v konec 18. stoletja). Po raznih poskusih pa je prvo večje operno delo prav Foersterjev Gorenjski slavček. Približno v istem času imamo še druge tudi posrečene poskuse, kot npr. zgodovinsko opero Benjamina Ipavca Teharski plemiči. Nato se operno ustvarjanje med Slovenci razvija in širi. Imena, kot so Viktor Parma, Risto Savin, Fran Grbič, pa spet malo kasneje p. Hugolin Sattner, Ma- i tija Bravničar, Mirko Polič, zlasti še Marij Kogoj in Slavko Osterc vse tja do sodobnejših avtorjev, kot Danilo Švara (z znano opero o Prešernu) do najnovejših - Jani Golob s Krpanovo kobilo - vsi ti sodijo v stoletno ustvarjanje na glas-beno-dramatskem področju. In še primorski skladatelj U-bald Vrabec s svojo zgodovinsko opero o tolminskem puntu, ki smo jo zaenkrat lahko slišali pred petimi leti vsaj v koncertni obliki v goriškem Verdiju z ansamblomConsor-tium musicum iz Ljubljane. Pa preidimo h goriški o-perni predstavi oz. najprej k njenemu ustvarjalcu Antonu Foersterju. Ne bi se tu še enkrat zaustavljal pri njegovem življenju in delu nasploh, saj so ga bralci že vsaj delno spoznali v predstavitvi operne predstave in v samem koncertnem listu. Morda raje nekaj besed o Foersterjevih pogledih na glasbeno ustvarjanje, kar lepo in zgovorno izzveni iz njegovih odgovorov v znanem pogovoru s pisateljem Izidorjem Cankarjem leta 1910, obljavljenih v reviji Dom in svet ter nato v knjigi Obiski istega avtorja. Antona Foersterja poznamo danes bolj kot skladatelja cerkvene glasbe, pa tudi umetne z narodno vsebino. Nekje na sredi je recimo njegova zelo priljubljena skladba Večerni ave (ki jo tu lahko povežemo z mehko Ave Marijo iz opere same), ki jo še danes naši zbori zelo radi pojejo. Kaj pravi Foerster o samem glasbenem delu? Kaj o ustvarjalnem trenutku oz. o kompoziciji? Tako skladatelj Gorenjskega slavčka govori: "Kako komponiram, hočete še vedeti? Ko sem komponiral svojo opero, sem bil tako preobložen z delom, da sem pisal pred kosilom, po kosilu in popoldne v kavarni pri kavi. Komponiram vedno pri mizi, kajti kdor komponira pri klavirju, ni komponist.1' V nadaljevanju se Foerster ustavlja ob vrhunskih dosežkih v glasbi do njegovega časa in opozarja, da je npr. v operi šele Gluck začel novo smer (ki je šla do VVagnerja), ki združuje gledališče in glasbo v enakovrednem razmerju. In še dodaja: "Gorenjskega slavčka sem že komponiral v novem genru. Vsaka vsebina govori tako, kot ji pristoji. Krčmar poje drugače kot vitez in hlapec drugače kot kralj." Opera Gorenjski slavček predstavlja gotovo glasbeno-odrsko delo, ki v glavnem zajema prav te prvine Foerster-jeve estetike. Po drugi strani pa je delo izraz takratnega slovenskega sveta in njegove težnje po lastni identiteti. Glasba je prijetna in melodična, odraz prave romantične umetniške duše češko-slo-venskega glasbenika. Lahko tudi trdimo, daje pravzaprav nekaka Prodana nevesta v slovenski izdaji. Foerster sam je kot Smetanov prijatelj vsaj posredno prenesel duh češke nacionalne opere v slovenski glasbeni svet. Goriška uprizoritev Foer-sterjeve opere je obsegala dve predstavi, sobotno večerno in nedeljsko popoldansko. Za obe je bila velika dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž polno zasedena in publika je navdušeno nagradila vse nastopajoče pevce-soli-ste, zbor in balet ter orkester ljubljanske Opere. Zasedba posameznih vlog se je sicer v nedeljo spremenila. Težko bi tu našteli vse nastopajoče umetnike, ki so s svojim nastopom podčrtali posamezne figure in jih tako spet priklicali v življenje. Dirigent je bil Marko Gašperšič, režiser pa František Preisler, dirigent zbora oz. drugi dirigent pa Kristijan Ukmar. Besedilo je skladatelj vzel po Luizi Pesjakovi, znani pesnici. Med solisti naj vsaj omenimo naslovne vloge, ki so jih verno podali Jurij Reja in Milena Mora-ča oz. Andrej Debevec in Rebeka Radovan. Upati je, da to prvo gostovanje ljubljanske Opere ni pri nas - zadnje. [U|etošnje slavje se je ob za vas pomembnem prazniku sv. Valentina pričelo v petek, 14. februarja. PETEK, 14. FEBRUARJA Najprej je številno publiko pozdravil predsednik KD Sabotin Jordan Figelj, ki je ob tej priložnosti izrazil zadoščenje ob uspešnem in zavzetem delu domačega društva. Med uvodom je predstavil neutrudnega gospoda Maria Muta, člana Goriškega centra za arheološke in zgodovinske raziskave, ki je s svojo požrtvovalnostjo pripravil izredno zanimivo razstavo; to so sestavljale predvsem slike, ki sojih hranili vaščani. Poseben pomen ima slika stare štmavrske cerkvice, ki je stala ob pokopališču. Druga zanimivost je slika nekdanjega spomenika v obliki naboja, ki je bil posvečen poljskim vojakom med prvo svetovno vojno. O zgodovini Štmavra je predaval mladi Matjaž Pintar, ki je svoje obširno predavanje razdelil v tri dele: govoril je o zgodovini Štmavra, duhovščini in zanimivostih. Prvi zapisi o vasi segajo že v leto 1000, o prvotnih nasel- KULTURNO BOGAT SV. VALENTIN V ŠTMAVRU FOTO BUMBACA kih pa nam pričajo izkopanine. Prva štmavrska župnija je bila ustanovljena I. 1 754. V Štmavru so imeli tudi svojo narodno nošo (1900-1930). Iz arhivskih zapiskov smo izvedeli, da je bila v letih 1816-1817 v Štmavru izredna lakota, saj je bil zaradi bolezni krompirja in obilne toče uničen celoten pridelek. Ljudje so bili primorani se hraniti s travo in drevesnimi skorjami. Celoten večer je z ubranim petjem povezoval moški pevski zbor Mirko Filej pod vodstvom Zdravka Klanjščka. Med uglednimi gosti je bil prisoten tudi sen. Darko Bratina. SOBOTA, 15. FEBRUARJA V soboto, smo se spet zbrali na kulturnem večeru. Mladinski odsek KD Sabotin se je tokrat odločil, da predstavi domačemu občinstvu ljudsko umetnost iz 18. in 19. stoletja. Mladinski odsek je še posebno aktiven na dramskem področju; to priča tudi prejeta plaketa Mladi o-der 96. V prijetno razpoloženje so nas popeljali malčki o-troškega pevskega zbora iz Štmavra, ki so nam z navdušenjem predstavili dve narodni pesmi. Ob koncu nam je zapel domači moški pevski zbor. Oba zbora je vodila Nadja Kovic. NEDELJA, 16. FEBRUARJA Delo in napore, ki smo jih člani društva vložili v pripravo praznika, je poplačal lep, sončen nedeljski dan. Že zjutraj so se po vasi sprehajale številne skupine nasmejanih ljudi od vsepovsod. Višek prazničnosti je predstavljala slovesna sv. maša, pri kateri je pel domači moški pevski zbor. Slovesno pritrkovanje je po maši spremljalo obiskovalce do prostora, kjer so se lahko okrepčali ob domači kapljici in okusnih tradicionalnih štrukljih. Po praznovanjih ob letošnjem sv. Valentinu z veseljem ugotavljamo, da smo versko in kulturno bogatejši. ----------NK spomin na 16. februar 1937, "dan grenkega spomina", sta priredila Prosvetno društvo Podgora in Zveza slovenske katoliške prosvete prejšnjo nedeljo v podgorski cerkvi spominsko svečanost ob 60. obletnici nasilne smrti Lojzeta Bratuža, glasbenika, organista, pevovodje, žrtve fašistične krvave ihte. Ob 11. uri je bila maša za-dušnica; ob somaševanju gospodov Ughija, Tadiča in Mar-kežiča jo je vodil msgr. Humar, ki mu je bil Lojze Bratuž profesor petja na gimnaziji. Na koru je dobri domači mešani zbor Podgora pod vodstvom dr. Mirka Špacapana pel nekaj delov iz Brucknerje-ve maše in pesmi, ki jih je u-glasbil Lojze Bratuž, pogosto na besedilo žene in našepri-Ijubljene pesnice Ljubke Šorli. Zbrali so se ljudje iz vse Goriške, iz Brd, s Krasa, s Tržaškega; bilo je tudi nekaj Italijanov. V prvi vrsti sta sedela hči in sin, profesorica Lojzka in profesor Andrej Bratuž. Med drugimi uglednimi gosti so bili prisotni slovenski konzul Tomaž Pavšič, senator Bratina, predstavniki vodstva Slovenske skupnosti, dva občinska svetovalca, pa še mnogi predstavniki kulturnih društev. Namesto pridige je vaščan Dario Flospergher prebral zapis Bratuževega prijatelja, tržaškega skladatelja Zorka Hareja. Lojze Bratuž se je rodil februarja meseca leta 1902 v goriški delavski družini. Bil je človek velikih člove- OB 60-LETNICI SMRTI LOJZETA BRATUŽA LJUBIL JE SLOVENSKO BESEDO IN PESEM FOTO BUMBACA j ških vrlin in glasbenih sposobnosti, samonikla in obetavna umetniška osebnost. Kot učitelj je služboval v Šmartnem, Solkanu, Batujah; nadškof Sedej ga je postavil za profesorja glasbe na nadškofijski gimnaziji v malem semenišču in ga tudi imenoval za nadzornika cerkvenih pevskih zborov na Goriškem. Prijatelju Seghizziju je Bratuž nasledil kot organist in pevovodja v stolnici. Kamorkoli je šel, je torej aktivno in zavzeto nastopal v prosveti in kulturi, 11.1921 izjemno tudi v politiki. Ker je bil viden predstavnik slovenske kulture, je začel postajati krajevnim oblastem "sumljiv"; zato so ga aretirali, mu prepovedali vstopati v javne lokale in ga duševno morili. Prišel je usodni 27. 12.1936, ko so ga fašisti prisilili, daje izpil strojno olje, pomešano z bencinom. Pol drugi mesec kasneje je umrl. Pod oltarjem v podgorski cerkvi je bila Bratuževa podoba, med njo in oltarjem pa postno znamenje - velik križ z orodjem trpljenja. In vse to je govorilo o trpinčenju, nasilju in žrtvi, ki pa ni bila zaman darovana... Po maši je bil skrbno pripravljen kulturni spored, ki ga je zrežirala Lidija Jarc. Ob bogatem petju in recitalu o-trok (brali so povzetke iz črtice Borisa Pahorja Rože za gobavca in iz Sonetnega venca Ti in jaz in tri leta življenja Ljubke Šorli) smo podoživeli križev pot njega, ki je tako rad “z mladino Bogu slavo pel'1 in za to sveto stvar tudi umrl. Ob koncu je msgr. Humar vse ljudi te izmučene zemlje pozval k spravi, slovenski konzul v Trstu Tomaž Pavšič pa poudaril, kako je še danes močna krščanska sila, ki se najlepše izraža v narodnem in cerkvenem petju. S to silo je bil prežet Lojze Bratuž in je zato njegov lik za nas in zanamce zgled pokončnosti in opomin, da je slovenstvo vrednota, za katero se moramo vedno boriti. ----------DD PREJELI SMO V nedeljo, 2. februarja, je bila v Števerjanu predstavljena knjižica z naslovom Šte-verjan-cerkev sv. Florijana. V njej je tudi članek o cerkvi na Jazbinah. Članek opisuje veliko fresko, ki je sedaj na steni za oltarjem, in piše tudi to, da je prej na tistem mestu stala le majhna, tiskana podoba Marije Pomagaj z Brezij. To pa ni res. Podoba Marije Pomagaj, ki je bila tam, ni bila tiskana, ampak je bila naslikana v tehniki olja na platno. V Gradežu smo spoznali slikarja Klifa Kizo, ki smo ga naprosili, če nam lahko naslika brezjansko Mater Božjo. Slikarje 1.1980 napravil sliko po stari fotografiji, ki je bila prej v cerkvi. Radi bi povedali, da je bila torej slika Marije Pomagaj olje in darilo družine Skok jazbinski cerkvi; zato bi bilo prav, da bi se to navedlo tudi v publikaciji o Števerjanu in Jazbinah. Prav bi bilo tudi zato, ker so prav kristjani tisti, ki skrbijo za cerkve. - DRUŽINA SKOK ŽIVAHEN DOPOLDAN V NOVOGORIŠKEM KULTURNEM DOMU IVA KORSIC Ko so se mali ljubitelji gledališča lansko jesen priglasili za abonma Goriškega vrtiljaka, so brezplačno prejeli "prvi mini časopis za mulčke in mulčice" Zurzurela, ki sta ga izdala Primorsko dramsko gledališče in Zveza kulturnih društev Nova Gorica. Poleg podrobnih podatkov o sezoni in zanimivosti Goriškega vrtiljaka je listič zastavil otrokom še nagradno vprašanje: Kaj vam pomeni beseda Zurzurela? Na ta literarni izziv se je oglasilo precej šolarčkov, ki so premagali svojo sramežljivost in napisali vsakovrstne zabavne odgovore. Za nagrado se je potegovalo kar 30 prispevkov. Izbrana komisija (Jožica Ferjančič, Danica Raubar, Teja Rogelj) je razdelila nagrajene spise v tri skupine. V višji so se najbolj izkazali trije učenci iz Mirna in prejeli Gradnikove poezije ter ma- jico Goriškega vrtiljaka, v nižji dva iz Deskel in ena iz Nove Gorice, v tretji sta se odlikovali dve učenki iz Deskel in Renč. Vsi so bili nagrajeni z brezplačnim abonmajem za naslednje leto in s knjigo Vida Pečjaka Drejček in trije Marsovčki. Nagrada za najlepši likovni izdelek je pripadla N. Gorici, najmlajša nagrajenka pa je iz Šempetra. Ker so šole iz Mirna, Deskel in Kanala poslale največ spisov, so dobili majice in Pečjakovo knjigo. Nagrajevanje je potekalo nadvse svečano na Valentinovo na odru Kulturnega doma. Nagrajena besedila je prebral igralec Bine Mateh, nagrade pa sta podelila režiser Emil A-beršek in Boleslav Simoneti. Učence je nagovorila in vabila na oder novinarka Ingrid Orel. Med drugim se je tudi iskreno zahvalila Aberšku in Simonetiju, ki že petnajst let skrbita, da se Goriški vrtiljak razigrano suče in prinaša s seboj zmeraj nove pravljične užitke. Ob koncu prisrčne slovesnosti so si otroci, ki so popolnoma napolnili dvorano, ogledali še enkrat vesele Marsov-čke na obisku V. Pečjaka v priredbi in režiji E. Aberška. KONCERT PIANISTA LUCA FERRINIJA V soboto, 22. februarja, bo na tretjem glasbenem srečanju iz koncertne sezone SCGV E. Komel nastopil mladi pianist, domačin Luca Ferrini. Skladbe, ki jih bo igral na tem srečanju z naslovom Zaključilo se je obdobje..., so nastale v zadnjem obdobju Lisztovega ustvarjanja. Nekatere je Ferrini že posnel lani na CD ploščo, na sobotnem srečanju pa bo predstavil še druge. Z mladim u-metnikom se bo pogovarjala glavna urednica revije Glasbena mladina v Ljubljani Kaja Šivic. Srečanje bo v soboto ob 19.30 v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž. -j- ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage ODORINE FRANDOLIČ por. LAVRENČIČ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovalcem in vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih njene bolezni. Mož Karlo, sin Hilarij in hči Lucija z družinama SLOVENSKI KULTURNI IN REKREATIVNI KLUB JADRO vabi na DAN SLOVENSKE KULTURE V LAŠKEM v petek, 28. februarja, v razstavno dvorano občinske knjižnice v Ronkah. Najprej bo ob 20. uri na sporedu otvoritev razstave domačega slikarja Iva Petkovška; umetnika bo predstavil Jurij Paljk. Nato bosre-čanje z beneško kulturno stvarnostjo pod Matajurjem; sodelovala bosta mešani pevski zbor Beneške korenine pod vodstvom Davida Clodiga in kulturna delavka Flavia Juretič. Vsi najprisrčneje vabljeni! TISOČ SLOVENCEV - TISOČ DAROV ZA KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ Ker se zavedamo velikih potreb ob obnovitvi Katoliškega doma, začenjamo širšo akcijo za podporo Kulturnemu centru Lojze Bratuž. Z združenimi močmi lahko veliko naredimo! Marija Legiša v spomin na g. J. Žorža 50.000; N.N. 500.000; K.C. 100.000; Cilka ob 60. obletnici smrti Lojzeta Bratuža 100.000; L.I. 500.000; Drago Štoka 100.000 lir. Svoj prispevek lahko nakažete na uredništvu Novega glasa ali na tekoči račun št. 31276 na Kmečki banki. OBVESTILA V PROSTORIH Kulturnega centra L. Bratuž je do 2. marca na ogled razstava del Lojzeta Spacala. Odprta je vsak dan, razen sobote in nedelje, od 17. do 19. ure. Za skupine po dogovoru - tel. 531445. V GALERIJI Kulturnega doma bo v četrtek, 20. t.m., ob 18. uri otvoritev razstave go-riškega slikarja Livia Comis-sa. Odprta bo do 2. marca od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med prireditvami. VPETF.K, 21. t.m., bo ob 21. uri v zgornjem fojerju Kulturnega doma literarni večer italijanske, slovenske in furlanske poezije Pogledi na svet. Sodelovali bodo naslednji mladi pesniki: Lisa Deiuri iz Milj, Mary Tolusso iz Trsta, Roberto "Rumple" Russo iz Vidma, Tomi Vrečar iz Nove Gorice, Giovanni Fierro in Francesco Tornada iz Gorice. Literarni večer prirejata goriški časopis Via libera in skupnost Arcobaleno v sodelovanju s Kulturnim domom. DAROVI ZANOVIglas: Stanley Kertel ZDA 40.400; Marija Klanjšček 15.000; Izidor Koren, Francija 23.300 lir; Anton Brecelj 35.000; Franc Lapanja 10.000; KK 500.000 lir. ZANOVOcerkev v Dolu: M. Alda Vižintin 300.000; Evgenija 400.000; Alojzija Jelen 1.000.000; Matija Cej 1.700.000; Jožef Ferletič 300.000 lir. ZA CERKEV sv. Ivana: v spomin na drago ženo Valerijo Onesti mož Viktor 100.000; Peter in Ana Rijavec 50.000. ZA MISIJONARJA Ernesta Saksido: N.N. 100.000 lir. ZA MIS. p. Kosa: Ada Škabar in Gianni Zecchini 20.000 lir; N.N.Rupa 20.000; M.PRupa 100.000 lir. ZA CERKEV na Peči: Oliva Štrukelj Kovic 50.00; Karmela Masten z druž. 10.000 lir; Lučka Carli v spomin na mamo Amalijo 100.000 lir. ZA INVALIDSKI dom v Ljubljani: v spomin na Milko N.N. Videm 500.000 lir. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Trst - Gorica - Videm ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - Gorica SLOVENSKA PROSVETA - Trst DAN SLOVENSKE KULTURE Gorica - petek, 28. februarja 1997, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž GALERIJA V razstavnih prostorih Katoliške knjigarne bo razstavljal MARJAN MIKLAVEC O umetniku bosta spregovorila Polona Škodič in Saša Quinzi. Gorica, Travnik 25 petek, 21. februarja 1997, ob 18. uri. PD STANDREZ - KD OTON ZUPANČIČ prirejata PREŠERNOVO PROSLAVO Sodelujejo štandreška osnovna šola Fran Erjavec ter mešana zbora Štandrež in Oton Župančič. Govor: dr. Miroslava Brajnik. V domu Andrej Budal v Štandrežu v petek, 21. februarja 1997, ob 20. uri. GLASBENA MATICA - GORICA v sodelovanju s Kulturnim domom - Gorica CORRADO ROJAC - HARMONIKA SPORED: Frescobaldi, Solotarjov, Čajkin, Kusjakov, Gubajdulina Ponedeljek, 24. februarja 1997, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici, ul. I. Brass 20. PRODAJA VSTOPNIC ENO URO PRED ZAČETKOM KONCERTA 11 ČETRTEK 20. FEBRUARJA 1997 BENEŠKA 12 DAN SLOVENSKE KULTURE V SPETRU TEČAJ V BENEŠKEM NAREČJU IN ODPRTJE SPACALOVE RAZSTAVE MARKO GUS Praznovanju Dneva slovenske kulture so Slovenci iz videmske pokrajine posvetili dva večera, obogatena z vrsto prireditev. Tudi tamkajšnja prireditev je potekala v znamenju Spacalove umetnosti. ČETRTEK *■ 20. FEBRUARJA 1997 Sobota, 8. februarja, je bila posvečena tretjemu natečaju v beneškem narečju Naš domači izik, ki je kot običajno potekal v občinski dvorani v Špetru. Krajevni župan Firmino Marinig je v uvodnem govoru poudaril pomembnost natečaja za ohranjevanje domačega beneškega narečja, ki je vedno manj razširjeno v vsakdanji uporabi. Nastopilo je 21 tekmovalcev, ki so bili razvrščeni v štiri kategorije: skupine, posamezniki do štirinajstega leta, potem tisti do štiridesetega in nazadnje posamezniki nad štiridesetim letom starosti. Prispevke je ocenjevala komisija, ki jo je imenoval špetrski občinski odbor in so jo sestavljali predsednik Ferruccio Clavo-ra, Jole Namor, Božo Zuanel-la, Ada Tomasetig in Viljem Černo. Vsak nastop je lahko trajal največ pet minut; med tem časom je tekmovalec nastopil v govorjeni ali peti obliki, izražati pa seje moral v enem izmed beneških narečij. Z razliko od lanske izvedbe natečaja imena zmagovalcev niso bila znana že isti večer, temveč teden kasneje. V soboto, 15. februarja, se je kulturni večer pričel v Beneški galeriji v Špetru, kjer je bila otvoritev retrospektive grafik tržaškega slikarja Lojzeta Spacala. Po uvodni besedi Brune Dorbolo, odbornice za kulturo v špetrski občini, je likovni kritik Joško Vetrih številnim prisotnim orisal značilnosti likovnega u-stvarjanja Spacala, umetnika, ki "v svoja dela vlaga človekovo dolgotrajno domačnost do narave, zgodovine, božjega," tesno navezanega na svojo lastno zemljo, na Kras. S kronološkega vidika obsega razstava dolgo obdobje Spacalovega življenja, saj segajo izobešene grafike do leta 1944. Naj omenimo še, da spadajo vse likovne umetnine v zasebno zbirko, ki je bila ob tej priložnosti dana na razpolago. Sledil je nastop Tržaškega okteta, ki je v občinski dvorani predstavila del svojega obširnega repertoarja; med izvedenimi skladbami so bile tudi Quam pulchra estamica mea Jacobusa Gallusa, Schubertova Heilig ist der Herr in črnski duhovni napevNobo-dyknows. Nastop je doživel velik uspeh, saj je oktet ob koncu zapel še dve dodatni pesmi. Zaključni trenutki pa so bili seveda posvečeni zmagovalcem natečaja v domačem narečju. V kategoriji do 14. leta starosti je zmagal Valentino Floreancig, med tekmovalci do 40. leta starosti Luisa Battistig, v kategoriji nad 40. letom starosti Remo Chiabudini. Med skupinami pa sta slavila Lidia in Renzo Gariup. Ob končnem povzetku je Jole Namor poleg naraščajočega števila udeležencev (med njimi je bilo veliko otrok) poudarila vse večjo kakovost prispevkov, obenem pa izrazila željo, da bi natečaj še veliko let tako uspeval. OBVESTILO Kulturno društvo Ivan Trin-ko iz Čedada vabi na predstavitev Trinkovega koledarjaza leto 1997 v petek, 21. februarja, ob 19. uri na sedežu društva v ulici IX. Agosto 8 v Čedadu. Sodelovali bodo nekateri avtorji prispevkov, glavno besedo pa bosta imela urednika profesorja Marino Vertovec in Živa Gruden. Z namenom, da bo slika o koledarskih izdajah v naši deželi čim bolj popolna, bodo ob tej priložnosti predstavili tudi Jadranski kole-darin koledar Goriške Mohorjeve družbe. SNEŽNE RAZMERE 18.2.97 cm snega odprte proge delujoče vlečnice zadnje sneženje dostopne ceste tekaške proge KRAJ MIN - MAX ŠT. KM NA SKUPNIH SREDI TEDNA- V KONCU TEDNA DNE -KOLIČINA (V) OBVEZNE VERICE SKUPNIH KM i TEPTANIH KM NEVEJSKO SEDLO tel. 0433/54026 80 - 200 8/9 5-7 3.1. - 25 cm odprte 2,5/2,5 TRBIŽ - SV. VIŠARJE tel. 0428/2967 25-70 14/14 7-8 6.1. - 5 cm odprte 60/30 RAVASCLETT0 ZONCOLAN tel. 0433/66033 20-80 18/20 6-7 20.1. - 5 cm odprte 5/5 F0RNI Dl S0PRA VARM0ST tel. 0433/88208 20-50 6/12 5-5 21.1. -10 cm odprte 15/6 PIANCAVALL0 tel. 0434/655258 20-80 20/20 10- 14 6.1. - 5 cm odprte 15/10 R obdobju, ko industrijska in druga gospodarska podjetja na Goriškem povečini poslujejo s težavami, pri čemer nimajo večjih prihodkov oz. dobička, se igralništvo še zmeraj širi, tako daje postalo na Goriškem najpomembnejša in najbolj donosna dejavnost. Generalni direktor družbe Elit (to je označba za Hotele, igralništvo in turizem) Silvan Križman je na tiskovni konferenci navedel razne podatke, ki potrjujejo hiter razvoj iger na srečo oz. celotnega igralništva. Podatki, ki so kar osupljivi, zadevajo samo Hit, ne pa tudi zasebnih igralnic, ki jih je zlasti na območju Nove Gorice več. Zanimivo je mnenje Silvana Križmana, da bi se igralništvo lahko še hitreje razvijalo, če tega ne bi omejevali razni zakoni in predpisi oz. če bi slovenski parlament o igralništvu sprejel jasno strategijo in celovito zakonodajo. Celotni promet družbe Hit je lani dosegel skoraj 25 milijard tolarjev. Gre za porast, ki ga omogočajo predvsem italijanski gostje. Igralnice novogoriške družbe (imajo jih še v Kranjski Gori, Rogaški Slatini in na Otočcu) je v letu 1996 obiskalo skupaj več kot milijon 850 tisoč ljudi. Kar 97% števila predstavljajo tujci, povečini Italijani in Avstrijci. Silvan Križman je ob tem povedal, da igralnici v hotelih Park in Perla v Novi Gorici o-bišče povprečno po 4.500 gostov dnevno. Prihajajo iz Furlanije in drugih območij v severni Italiji. Igralništvo je zelo donosno, plačevati pa seveda mora velike davke, ki jih v največji meri pobira država. Lani je Hit npr. plačal več kot 8,6 milijard tolarjev davkov. Od tega je novogoriška občina, kjer igralništvo v marsičem znižuje t.i. kakovost življenja, prejela samo 370 milijonov tolarjev iz naslova komunalne takse. Kljub omenjenim finančnim obremenitvam pa je osebje v igralnicah dobro plačano, družba Hit pa je v lanskem letu vložila tudi nad mi- SLOVENIJA IGRALNIŠTVO NAJBOLJ DONOSNA DEJAVNOST NA GORIŠKEM lijardo 348 milijonov tolarjev lastnih sredstev za nadaljnje širjenje in razvoj iger na srečo. Investicije v letošnjem letu pa naj bi dosegle nad 2 milijardi 246 milijonov tolarjev. Generalni direktorje še o-pozoril, da tej družbi že konkurirata igralnici v Benetkah in v Vrbi na Koroškem. Kljub temu pa je prepričan, da bo novogoriška družba lahko še dolgo uspevala in razvijala igralništvo, torej dejavnost, ki prinaša velike dobičke, vzbuja pa tudi številne pomisleke in pridržke. V Novi Gorici je očitno, da igralništvo vpliva na ljudi in njihov značaj, saj se uveljavlja prepričanje, da je igralništvo zelo primerno pospeševati, ker omogoča dobitke in bogatenje, pri čemer postaja npr. produktivno delo čedalje manj cenjeno. V Novi Gorici načrtuje Hit nove naložbe, tudi za razvoj igralniško-zabaviščnega kompleksa v objektih nekdanje tovarne avtomobilov Cimos v Šempetru, v gospodarstvu pa bo največja naložba gradnja nove zasebne pekarne v Kromberku. - MARJAN DROBEŽ NOV DIREKTOR PRIMORSKEGA GLEDALIŠČA Mestna občina v Novi Gorici je imenovala za novega direktorja Primorskega dramskega gledališča Sergeja Pelhana, nekdanjega kulturnega ministra, ki je že bil direktor novogoriškega ansambla v obdobju 1975-1986. V zadnjem času je bil direktor gledališča igralec Janez Starina, ki pa je ta položaj hotel čim-prej zapustiti, da bi se lahko spet v celoti posvečal svojemu poklicu. Novogoriško gledališče se sooča s težavami tudi zato, ker osrednja zgradba še ni v celoti zgrajena oz. usposobljena. Gradbeno podjetje Gorica zatrjuje, da mu investitor, to je gledališče, dolguje 200 milijonov tolarjev za že izvedena dela. Sergij Pelhan je ob imenovanju obljubil, da naj bi PDG postopno začelo opravljati takšno poslanstvo, kot ga ima Cankarjev dom v Ljubljani. Obnovili naj bi mednarodne gledališke prireditve, kakršne je Nova Gorica v preteklosti že poznala. PDG naj bi čimprej postalo sodobno evropsko gledališče. - M. V LJUBLJANI ULICA JANEZA PAVLA II. Svetniki Mestne občine Ljubljana so na zadnjem zasedanju potrdili predlog o preimenovanju nekaterih naselij in ulic. Tako se bo Zrinjskega cesta odslej imenovala Ulica Janeza Pavla II., kar naj bi ka-, zalo na spoštovanje Slovencev do svetega očeta. Allen-dejeva ulica je bila preimenovana v Baragovo uiico, Kosovo polje v Čučkovo ulico, ukinjen pa je tudi Park neuvrščenih v središču Ljubljane. Sklep o preimenovanjih je bil sprejet z glasovi mestnih svetnikov iz t.i. pomladnih : strank, medtem ko so svetniki levosredinskih strank preimenovanjem nasprotovali. V Ljubljani bodo v prihodnje nove ulice imenovali najprej po pomembnih Slovencih in lev izjemnih primerih po tujih o-sebnostih. - M. Zdravstvo O RAKU IN AIDS-u (2) | HARJET DORNIK PREVENTIVA Preventiva daje veliko važnost na prehrano: čim več sadja in zelenjave, ki prinašata v telo veliko vitaminov (vitamin Al), čim manj maščob in mesa, katerega snovi dalj časa zastajajo v črevesju. Pomembna sta redno odvajanje in gibanje, ki tudi drugače telesu zelo koristita. Predavatelj je na koncu kratko spregovoril tudi o AIDS-u s posebnim ozirom na stanje v naši deželi, kjer je okoli 280 znanih primerov bolezni. Kar zadeva preventivo, ima ta bolezen dve jasni pravili: v nobenem primeru ne sme človek rabiti že rabljene vbrizgalke in se mora varovati spolnih odnosov z neznancem (neznanko). Se vedno smo npr. prepričani, da so vbrizgalke na tleh nevarne za AIDS (bolj so nevarne za hepatitis), v resnici pa virus zaradi zelo krhke ovojnice ne živi dlje od petih minut izven telesnih tekočin. Predavatelj je poudarjal, naj bo vzgoja k zdravju bolj celovito usmerjena k življenju. Nima smisla, da naučimo mlade, kako naj se varujejo pred AIDS-om in rakom, jih pa pobiramo na avtocestah zaradi prometnih nesreč... Polna udeležba na večeru in številna vprašanja obiskovalcev so pokazali, kako živo so zdravstvene problematike občutene med ljudmi, saj se z njimi moramo soočati vsak dan. Želeli bi, da bi združenje krvodajalcev prirejalo več srečanj na teme, ki so ljudem tako življenjsko blizu. - KONEC J SLOVENIJA KANALSKA DOLINA ZDOMSTVO RUBRIKE SODNO FARSO NAJ BI KONČALO SODIŠČE ALI PA TOŽILSTVO V NOVI GORICI MARJAN DROBEZ Sodni proces, ki je od 13. do 19. marca 1952 potekal v Tolminu proti nekaterim duhovnikom, bogoslovcu iz Livka in organistu iz Kobarida, je turobno odmeval v tedanji slovenski in tudi tuji javnosti. Obtoženci naj bi se ukvarjali z vohunstvom in drugimi dejavnostmi proti obstoječi državni ureditvi, pri čemer naj bi bili iz obveščevalnih razlogov povezani tudi s Sv. sedežem in s tedanjo Slovensko demokratsko zvezo v Gorici. Sodna obravnava je trajala do 19. marca, ko je bila sodba razglašena. Na razne zaporne kazni so bili obsojeni Ivan Kobal, župnik v Kobaridu, Ludvik Šturm, organist v Kobaridu, Ljubo Marc, župnik v Drežnici, Ivan Hlad, župnik v Logu pod Mangrtom, bogoslovec Stanislav Sivec, zdaj župnik v Bovcu, Karel Klinkon, župnik na Libušjem, in Robert Zadnik, kaplan v Solkanu. Od vseh sta živa le še Ljubo Marc in Stanislav Sivec. Sodna farsa, ki jo je uprizorilo sodišče v Tolminu, formal-no-pravno še traja, a se bliža koncu. Župnik Ljubo Marc je namreč prek svoje pravne zastopnice, odvetnice Jane Mazi iz Ljubljane, dosegel, daje Vrhovno sodišče Slovenije sodbo Okrožnega sodišča v Tolminu, ki jo je potrdilo tudi tedanje Vrhovno sodišče LRS, razveljavilo ter je celotno zadevo poslalo v novo sojenje Okrožnemu sodišču v Novi Gorici. Sodni senat v Ljubljani je po uradni dolžnosti poleg za Ljuba Marca sodbe razveljavil tudi za njegove soobtožence. S tem je ugodil zahtevi omenjene odvetnice za varstvo zakonitosti. Zanimivo je, kako je Vrhovno sodišče utemeljilo sklep o razveljavitvi procesa. Senat vrhovnih sodnikov je namreč ugotovil, da so bili na sodni obravnavi bistveno kršene določbe kazenskega postopka, saj dejanje, za katerega je bil spoznan za krivega Ljubo Marc, tudi če bi ga storil, ni bilo kaznivo. V obtožnici in obsodbah niso navedene bistvene podrobnosti dejanj, ki naj bi jih zakrivili obtoženci. V izreku pravnomočne sodbe iz marca leta 1952 sploh ni konkretno navedeno, kakšne zaupne podatke vojaškega in gospodarskega značaja naj bi obsojenci izbrali in pošiljali prek meje. Nadalje tudi ni bilo navedeno, kdaj in kje naj bi obsojenci razširjali sovražno propagando proti obstoječemu družbenemu redu vjugoslaviji. Tudi po določilih tedanjega kazenskega zakonika bi morala biti v sodbi vsebovana čas in kraj storitev kaznivega dejanja. Opisana pa tudi ni vsebina časnika Demokracija, katerega naj bi obsojenci razširjali z namenom sovražne propagande. V izreku sodbe iz marca 1952 je sicer Demokracija imenovana za sovražen časopis, vendar Vrhovno sodišče Slovenije je razveljavilo sodbo zoper duhovnike, obsojene na tolminskem procesu 1952 -:rm med vrhov represije proti tistim okoljem in ljudem, ki so mislili "drugače", kot pa je to zahteval tedanji režim. Podrobnosti o procesu je tedanji tolminski župnik Anton Štrancar opisal v svojem dnevniku, ki •jr 7- , h -■■■: • ■ t ‘," ■- ■ ' * '■' V , V -- -0; • . .. h ■ . { -f-i UMU Preroška risba Ljuba Marca iz 1. 1936 (iz knjige Črepinje, GMD 1994) pa v utemeljitvah pravnomočne sodbe ni obrazloženo, zakaj naj bi bil sovražen. Sodba je bila skratka razveljavljena tudi zaradi kršitev kazenskega postopka, pri čemer je bil izrek sodbe nerazumljiv, razlogi za obsodbo pa neopredeljeni. SODNI SPIS SE JE "IZGUBIL" Tolminski proces proti duhovnikom ima poleg pravnih tudi pomembne politične razsežnosti. Pomenil je enega iz- obsega 10 strani rokopisa. Hrani ga na svojem sedanjem službenem mestu v Podnanosu. Župnik Ljubo Marc je sodno obravnavo opisal v svoji knjigi Črepinje, ki jo je izdala Mohorjeva družba v Gorici. O tolminskem procesu piše tudi župnik Joško Kragelj v knjigi Moje celice. Le-ta je bil v Tolminu sicer obsojen na smrt, a je bil pozneje pomiloščen. Marc je razveljavitev sodbe iz procesa v Tolminu, na katerem je bil obsojen, ocenil z upanjem, da v Novi Gorici ne bo nove sodne obravnave, I "ker bi bilo to v neodvisni slovenski državi nekaj nezaslišanega". Za popolno razveljavitev tolminskega procesa bi bila namreč potrebna najkasneje čez nekaj mesecev nova sodna obravnava pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici ali pa bi moralo pristojno Državno tožilstvo v Novi Gorici tožbo proti tedanjim obtožencem kmalu umakniti. Zvedeli smo, da se je celoten sodni spis iz Tolmina "izgubil", o tej sodni obravnavi pa so opisane bistvene podrobnosti tudi v knjigi Bili so Čedermaci, ki je izšla pred kratkim. O političnem značaju in montiranosti duhovniških procesov priča tudi takratni preiskovalec Zdenko Roter. Prepričan je, "da so bile kazni, zlasti ko je šlo za t.i. tolminski proces, izredno visoke, poleg tega pa bi današnji pogled v pravni potek teh procesov najverjetneje pokazal prene-katero pomanjkljivost, ki ne bi zdržala preizkusa zahtev mednarodnega prava, predvsem tisti del, ki seje nanašal na vprašanja obrambe obtožencev." Najpozneje čez nekaj mesecev - verjetno z umikom tožbe iz I. 1952 - bo postal tolminski sodni proces tudi formalno-pravno ničen, tedanji obtoženci pa oproščeni vsake krivde. Velika sodna farsa pa bo seveda postala del l naše novejše zgodovine in e-den izmed dokazov temnega in nasilnega obdobja, ki smo ga doživljali od 1.1945 in vse do osamosvojitve Slovenije. POČASTITEV VERE LESTAN V MIRNU Kot je Novi glas že poročal, je ob koncu leta 1996 izšla v Mirnu pesniška zbirka domačinke Vere Lestan. Rodila se je leta 1908 v tem kraju, pri notredamkah v Gorici se je izšolala za učiteljico, a pod fašizmom ni dobila državne službe, zato je pomagala mirenskemu župniku Oskarju Pahorju kot katehistinja in vodila o-troški cerkveni pevski zbor. Posebej dejavna je bila tudi v številni Marijini družbi. Znano je, da so jo 14. novembra 1943 odpeljali partizani in je bila neznano kje umorjena; njen grob še do današnjega dne ni znan. V nekdanji družinski hiši Lestanovih v Mirnu je bil pred časom odkrit zvezek z njenimi pesmimi, zato seje na Mirenskem Gradu delujoči lazarist Anton Pust odločil, da poskrbi za njihovo izdajo. V knjižici, ki je izšla, je objavil tudi spremno besedo in skoraj popoln seznam mrtvih med drugo svetovno vojno iz župnije Miren, obsegajoče danes poleg te vasi še Vrtoče in Ore-hovlje. Potrebo po knjižici dokazuje tudi dejstvo, da je tiskarske stroške krila mirenska Krajevna skupnost, sicer pa je njen izdajatelj tamkajšnja župnija. V začetku letošnjega leta je v vasi dozorela zamisel, da bi knjižico tudi javno predstavili. V organizaciji Župnije Miren ob 750-let-nici prve omembe in v sodelovanju s Krajevno skupnostjo so v dvorani na Mi-j renskem Gradu v soboto, 8. februarja, pripravili kulturni praznik prav na Prešernov dan. Prisotni pevci so najprej zapeli državno himno, sledila je predstavitev pesmi Vere Lestan. Med večerom so se prepletali vezno besedilo, razlaga Antona Pusta o nastanku knjižice ter o človeškem in pesniškem liku Vere Lestan, recitacije in zborovsko petje. Zanimivo je, da so kot recitatorji sodelovali pripadniki kar treh ge-jneracij, prisotna pa sta bila tudi dva pevska zbora, ki delujeta v vasi: mešani cerkveni, ki ga vodi Andrej Bu- din, in prosvetni moški, ki ga vodi Stanko Benko. Prisotni skladatelj Anton Klančič je mirenskemu moškemu zboru osebno dirigiral krstno izvedbo lastne skladbe Odpusti na besedilo Vere Lestan. Iz izvajanj je prišla do izraza občutena prepričljivost pesmi Vere Lestan, ki so klasične po zasnovi, delijo pa se v naslednje zvrsti: religiozne, domovinske, ljubezenske in priložnostne. Kulturni večer na Mirenskem Gradu je prispeval k temu, da seje v zgodovinski spomin primorskega ljudstva povrnil še en tragično preminul pesniški lik, celotno vzdušje na tej prireditvi pa je preveval spravni duh. OSNOVNA SOLA DOBROVO VEČER OB 30. OBLETNICI SMRTI PESNIKA ALOJZA GRADNIKA Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so učitelji in drugo osebje Osnovne šole Dobrovo pripravili uspelo kulturno prireditev v viteški dvorani Gradu Dobrovo. Pod vodstvom slavistke Branke Gorjup so priredili kulturni večer, posvečen 30. obletnici smrti briškega rojaka pesnika Alojza Gradnika. Devet učiteljev oz. profesorjev OS Dobrovo je pod vodstvom učiteljice Milene Beguš izvedlo recital, ki je temeljito prikazal življenje in delo genialnega pesnika, ki mu je mladost potekala v Medani. Osebje OŠ Dobrovo je za to priložnost ustanovilo tudi 10-članski pevski zbor, ki se je vključil v proslavo. Obletnica smrti Alojza Gradnika bo sicer 14. julija 1997, vendar so že na tej prireditvi povezali praznovanje slovenskega kulturnega praznika s spominom na pesnika Gradnika, ki je ponesel v svet duha kulturo briške pokrajine. Prikaz življenja Alojza Gradnika se je na prireditvi odvijal v pripovedi oz. pogovoru med Spraševalko in samim Gradnikom. Med pogovorom so bile izvedene Gradnikove pesmi, ki so še dodatno osvetlile tematske sklope Gradnikovega življenja in literarnega ustvarjanja. Kulturni večerje imel dobrodelni značaj, saj so organizatorji namenili prostovoljne prispevke delovanju otroške bolnišnice v Stari Gori. U-čiteljski pevski zbor OŠ Dobrovo je za nastop pripravil zborovodja Radovan Koko-šar. Po prireditvi je tekel pogovor tudi o drugih prireditvah ob 30-letnici smrti Alojza Gradnika. SP POMEMBNE OBLETNICE POMLADNI SPOMINI GRADIŠČA NAD PRVAČINO Pomlad. Med brinjem ležim in mislim nate. Po zraku zažvižgajo krogle. Iščejo žrtve. Rezek je njih žvižg. Zamolkel je njih pok. Pomlad, smrt. Življenje komaj rojeno je že zapisano poginu... (NEZNANI PARTIZANSKI PESNIK) Tako so pred dnevi v vasici Gradišče nad Prvačino izzveneli verzi partizanske poezije, s katero so domačini, pa tudi še živeči veterani, obeležili spomin na tri pomembne dogodke iz preteklosti: odhod mladih deklet in fantov iz Gradišča in Oševljeka v partizane februarja 1943, Ispomin na domačine, ki so med vojno darovali svoja življenja, ter priključitev Primor-iske k matični domovini pred petdesetimi leti. Spomine na dogodke, ki živijo v srcih in zavesti Gradi-ščanov, je na proslavi ob spomeniku žrtvam doživeto povedal slavnostni govornik Emil Volk-Škrjanc, ki jim je bil priča. Udeležence srečanja na Gradišču je pozdravil tudi predsednik krajevne skupnosti Zvonko Volk, v kulturnem programu pa so nastopili člani moškega pevskega zbora Provox iz Nove Gorice. " M. REMIAŠ ODMEVI NA NATEČAJ ZA NOVO CERKEV V ŠTURJAH Župan občine Ajdovščina, strokovnjaki iz Ljubljane in predstavnik koprske škofije so pred dvema tednoma v Pilonovi galeriji vAjdovščini predstavili prvi Arhitekturni zvezek ajdovske občine. Le-ta je v celoti namenjen že izvedenemu javnemu natečaju za zgraditev nove cerkve in spremljajočih objektov v Šturjah, eni od dveh župnij v Ajdovščini. O-menjeni javni natečaj je bil prvi za gradnjo sakralnih objektov v Sloveniji in je vzbudil veliko zanimanje. S svojimi deli se je odzvalo kar 41 arhitektov, ki so posredovali predloge zlasti o tem, kako naj bi načrti zagotovili tudi t.i. du- hovno nadgradnjo prostorov. O tej prvini slovenska arhitektura nima izkušenj, kar je bilo razvidno tudi iz poslanih del. Žirija, ki jo je vodil ajdovski župan Kazimir Bavec, je iz-| med predlogov izbrala dva, ki sta dobila drugi nagradi, tri projekte pa je odkupila. Menijo, da bi novo cerkev z župniščem in drugimi prostori, ki bili skupaj tako veliki, kot je manjša šola, zgradili v Šturjah najpozneje čez deset let. Šturje je staro naselje, ki ga ni mogoče najti na nobenem zemljevidu Slovenije; ima 3 tisoč prebivalcev. V cerkvi naj bi bilo prostora za kar 600 sedežev, t.j. za desetino vseh Ajdovcev. Glede na število prebivalcev ima največja dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani desetkrat manj sedežev, kot pa jih bo lahko imela nova cerkev v Šturjah. ----------M. 13 ČETRTEK 20. FEBRUARJA 1 997 14 PRAVNI VIDIKI RAZMERJA MED UDRAVNIKOM IN BOLNIKOM VSAK KIRURŠKI POSEG PREDPOSTAVLJA IZRECNO PRIVOLITEV PACIENTA ČETRTEK 20. FEBRUARJA 1997 "Razen takrat, ko so po zakonu obvezni ali ko smo v prisotnosti nekega stanja nujnosti (stato di necessita) in je pacient v takih pogojih, da ne more izraziti svoje privolitve, so zdravstveni posegi ponavadi prostovoljni (člen 13 in drugi odstavek člena 32 italijanske Ustave) in veljavnost privolitve je odvisna od informacije, ki jo naprošeni zdravnik mora dati o koristih, metodi, izbiri med različnimi operativnimi metodami in o specifičnih predvidljivih tveganjih (tudi minimalnih, če utegnejo resno vplivati na telesno stanje in dobrino življenja) terapevtskega posega. Informacija mora biti efektivna in pravilna. V primerih, ko sam pacient prosi za kirurški poseg, ki je po svoji naravi kompleksen in zahteva ekipno delo, domneva implicitne privolitve v vse pripravljalne in nadaljnje operacije, ki so vezane na osrednji poseg, ne oprošča odgovornega zdravniškega osebja od dolžnosti, da pacienta informira tudi o teh operativnih fazah (v tem specifičnem primeru glede na različne uporabljive ane-stezijske metode, na njihove izvršilne metode in nivoje tveganja), tako da pride do o-peraterjeve izbire samo po primerni informaciji in specifični privolitvi pacienta." To je v maksimi izraženo pravno načelo, ki ga vsebuje razsodba 3. civilne sekcije Kasacijskega sodišča št. 364 z dne 15. januarja 1997. Razsodba je imela v javnosti precejšen odmev. Vrhovno sodišče se je moralo izreči o primeru neke žene, ki je (leta 1982!!!) prosila sodišče za odškodnino, ker ji je ledvena anestezija ob nekem kirurškem posegu povzročila popolno in trajno invalidnost. Razsodba v bistvu ne prinaša velikih novosti v samih zaključkih, ki so že precej ustaljeni v pravni in zdravniško legalni teoriji, ampak predvsem v motivaciji, ki zelo jasno opisuje razmerje med zdravnikom in pacientom. Vrhovno sodišče torej jasno določa, da mora biti pacient na njemu dostopen način (!) informiran o diagnozi, prognozi, terapevtskih perspektivah in njihovih posledicah, tako da bo sam sposoben pretehtati koristi in nevarnosti posega in se na tej podlagi zanj odločiti ali ne. Pomembna pa je še predvsem z ozirom na podčrtano obveznost zdravniške informacije in torej izrecne privolitve za vse posamezne operacije in posege, ki so vezani na osrednji kirurški poseg. -----------DH DAVEK IVA V KMETIJSTVU NEPOSREDNA PRODAJA Kmetje lahko prodajajo svoje pridelke neposredno zasebnim potrošnikom na svojem proizvodnem zemljišču kot krošnjarji ali na kakšnem stalnem mestu. Če se kmetje nameravajo ukvarjati s takšno prodajo, morajo na osnovi zakona št. 59 z dne 9. februarja 1963 predložiti prošnjo županu občine. Prošnjo je treba sestaviti v dveh primerkih na kolko-vanem papirju za 20.000 lir. Župan izda ustrezno dovoljenje v 15 dneh po predložitvi prošnje. V njem so navedeni pridelki oz. proizvodi, kraji in dnevi sejmišč, kjer je dovoljena prodaja ob spoštovanju veljavnih predpisov glede higiene in zdravstva. Za prodajo na drobno lastnih kmetijskih pridelkov ni treba izdati davčnega odrezka ne glede na to, ali kmet prodaja na lastnem zemljišču ali zunaj njega. Iztržke je treba zabeležiti v register plačil do naslednjega nepraznične-ga dne. IZBIRA NORMALNEGA SISTEMA Kmetje se lahko odločijo za normalni sistem do 31. januarja in jih potem obvezuje za dve kasnejši koledarski le- ti. Takšen sistem pomeni, da se uporabljajo navadni količniki na prodajo, da prizadeti odšteje presežek nevrnjenega davka IVA ali pa zaprosi za povračilo omenjenega presežka (8. odstavek 34. člena). VPISI V TRGOVINSKO ZBORNICO Kmetje, ki so plačevali davek IRPEF na osnovi katastrskih cenitev, t.j. niso imeli dohodka od podjetja, so bili oproščeni obveznosti vpisa v trgovinsko zbornico. Na osnovi zakona 580/93 pa se bodo morali tudi kmetijski podjetniki in navadne netrgovin-ske družbe vpisati v poseben seznam registra podjetij pri trgovinski zbornici. AVTOFAKTURE Kmetje, ki vodijo računske knjige, in trgovski podjetniki, ki kupujejo pri knjigovodstva oproščenih kmetih, morajo izdati avtofakturo z navedbo (davka IVA in jo morajo ločeno registrirati. V letni prijavi je predvidena rubrika, v katero navedemo ločeno znesek ; operacij, za katere je bila izdana avtofaktura (4. odstavek 34. člena). ODDAJE ZADRUGAM Od 1.9.1993 dalje so oddaje postale obdavčljive operacije in jih ni mogoče več o-praviti v sistem "neprodaje". Zadruge smejo izdati fakturo na račun svojega člana ob upoštevanju posebnega oštevilčenja, ki je označen z različnim številom serije glede na fakture, izdane na lastni račun. Kmet, ki odda svoje pridelke, pa bo moral ponovno oštevilčiti fakture ob upoštevanju lastnega zaporednega oštevilčenja ter poskrbeti za njihov vpis v register prodaj, kakor določa 25. člen odi. pred. rep. 633/72. Številke, ki jo dodeli zadruga, pa ne sme zbrisati (5. odstavek 34. člena). DARILA Brezplačni odstopi lastnih dobrin so obdavčljive operacije. Izključene pa so dobrine, katerih pridelovanje ali trgovanje z njim ne spada v dejavnost podjetja, če njihova unitarna cena ne presega 50.000 lir, oziroma dobrine, za katere ni bil ob nakupu ali uvozu opravljen davčni odbitek. Storitve so obdavčljive, če so za podjetnikovo osebno ali družinsko uporabo; nadalje, če so zastonj in drugačne od tistih, s katerimi se ukvarja podjetje, pod pogojem, da njihova vrednost presega 50.000 lir; mogoče je odbiti še plačani davek za nakup dobrin in storitev. Za vsa potrebna navodila se lahko obrnete na Pokrajinsko zvezo neposrednih obdelovalcev v Trstu, ulica Do-nota, 3. ----------DALJE PRIROČNIK ZA VSAKDANJO RABO VIZUALIZACIJA PREZENTACIJA MODERACIJA GABRIJEL DEVETAK Založba Doba iz Maribora je nedavno izdala za vodilne kadre, ki se ukvarjajo z mode-ratorstvom, za vodje timov ter svetovalce za izobraževanje, izredno praktično knjigo z naslovom Vizualizacija - prezentacija - mode-racija. Knjigo je napisal Josef W. Seifert v sodelovanju s Silvijo Pattay, prevedla pa jo je Rosanda Volk. V spremni besedi k slovenski izdaji je Peter Baloh podčrtal, da želijo izobraževalce spodbuditi k čimbolj individualni in profesionalni pripravi svojih seminarjev. Knjiga spodbuja k uporabi aktivnih metod učenja in poučevanja v delovni praksi ter lahko veliko koristi pri prenosu vsebin v prakso. Sicer pa so naloge vizualizacije, prezentacije in mo-deracije tiste, s katerimi se sodelavci v organizacijah z modernim načinom dela vedno pogosteje srečujemo. Avtor seje kot moderator in trener vedno znova srečeval z ljudmi, ki so ga spraševali po literaturi, v kateri bi bila tematika vizualizacije in prezentacije oz. mo-deracije predstavljena v obliki, usmerjeni v prakso. To ga je motiviralo, da je s kolegico uredil to knjigo, ki je doživela že osem ponatisov. V prvem delu knjige je avtor prikazal načrtovanje vizualizacije, osnovne elemente za njeno izvedbo ter kompozicijo vizualizacije. Vse to je znal s sodelavko na izredno razumljiv način prikazati v sliki in besedi z navedbo vizualnih pripomočkov, kot so npr. grafoskop s prosojnicami, razni papirji itd. Dotaknil se je tudi vprašanja posebnosti pisanja s flomastri ter oblikovanja informacij. OBNOVILI BODO ŽELEZNICO V DEŽELI FJ-K Dežela Furlanija-Julijska krajina je pripravila načrt o obnovi in podvojitvi železniške proge med Vidmom in Trbižem ter mejo z Avstrijo, nadalje o dograditvi železniške tovorne postaje pri Cervignanu; zgraditi nameravajo tudi novo progo, ki bo obšla Videm, in dokončati dela med Krminom in Mošem na progi Gorica-Videm. Prav tako nameravajo posodobiti progo, ki povezuje Trst s Tržičem, in vozlišče v Ronkah, na splošno pa naj bi celotno omrežje posodobili tudi s tehnološkega vidika. Pri vsakdanjem delu, poslovanju in zlasti pri prodaji izdelkov in storitev moramo posvečati posebno pozornost prezentaciji. Dobri izdelki in storitve se redkokdaj prodajajo sami. V tržni konkurenci moramo znati pre-zentirati sebe, svoje zmožnosti, izdelke in storitve, ki jih prodajamo. V ta namen je potrebna priprava na prezentacijo, to je na temo, cilj, cilno skupino in zajema zbiranje ter selekcioniranje pomembnega za prezentacijo, zgoščevanje snovi ter vizualizacijo izbranih vsebin. Šele nato sledi organizacija prezentacije, ki zajema pripravo prostora, vizualnih pripomočkov, pripravo na pričetek in trajanje prezentacije. Seveda moramo v ta namen pripraviti vabila za udeležence, potrebno gradivo in druge podrobnosti. Zatem sledi izvedba prezentacije, kjer moramo biti pripravljeni na možne moteče dejavnike. Po končani prezentaciji pa je nujno potrebna analiza uspehov in doseženih ciljev. V zaključnem delu knjige sta prikazana moderacija in moderator, ki sta prodrla tudi v vsakdan podjetij in ustanov. Moderator je vodja in je zanj značilno posebno vedenje. Sebe vidi v vlogi pomočnika skupine in je strokovnjak za metode, ne pa strokovnjak za vsebine. Odgovoren je za to, da skupino pripelje do rezultata. Tudi pri moderaciji so potrebne priprave, da bi bila izvedba optimalna. Avtorju je uspelo vse to prikazati na razumljiv način v več korakih z ilustracijo moderacijske-ga cikla v grafični obliki. Pri tem je zajel tudi številne pripomočke in metode, ki se uporabljajo pri moderaciji in odgovoril na številna vprašanja odprtega in zaprtega tipa. USPEH TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE Tržaška trgovinska zbornica je bila deležna pomembnega mednarodnega priznanja o kakovosti dela, ki ga opravlja. Predsednik Donaggio je pred nekaj dnevi na tiskovni konferenci povedal, da je to priznanje, ki je bilo doodeljeno na osnovi sistema UNI EN ISO 90002, veljavno v 32 državah. Ob evropskih državah so to še Japonska in Avstralija. Predsednik Donaggio je še poudaril, da je to prva trgovinska ali gospodarska zbornica v evropskem merilu, ki so ji dodelili to priznanje. Postopek je trajal dobrih devet mesecev in gaje izpeljala mednarodna ustanova CISQ-CERT. Predsednik Donaggio je ob tem dodal, da je to za Tržaško trgovinsko zbornico sicer laskavo priznanje, pomeni pa tudi izziv, da bo tudi v prihodnje skrbela za kakovostno rast svojih uslug. DO KONCA FEBRUARJA PROŠNJE ZA NADOMESTNO ODŠKODNINO Konec februarja zapade rok za predstavitev prošenj za t.i. nadomestno odškodnino, ki so je deležni kmetje v goratih področjih na osnovi pravilnika 2328. Prošnje je treba predstaviti na posebnih obrazcih na sedežih gorskih skupnosti. Vendar se letos napoveduje težava pri vlaganju prošenj, saj mlada živina ni bila označena, kot to izrecno zahteva pravilnik, ker po novem Združenje rejcev ni več pristojno za to delo, ampak bi to morali opravljati živinozdravniki. Doslej se tega dela niso lotili in nevarno je, da ga ne bi mogli o-praviti do konca februarja, ko zapade rok za predstavitev omenjenih prošenj. OBČNI ZBOR CONGAFI Konzorcij za jamstvo nad posojili CONGAFI je priredil v Trstu v ponedeljek, 1 7. t.m., občni zbor. Zaključki razprave so po predstavljenem delovanju in obračunu pokazali, da je ustanova zdrava, njeno delovanje pa je bilo previdno in uravnovešeno. Ravnatelj Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vojko Kocjančič je v svojem posegu poudaril, da je bil konzorcij CONGAFI v veliko pomoč tudi številnim slovenskim podjetjem, ki so zašla v težave po propadu Tržaške kreditne banke, saj je v številnih primerih kril tudi do 50 odstotkov celotnega zneska, kar je maksimalna vsota, ki jo določa zakon. SMUČANJE KOLESARSTVO NAJBOLJŠA NORVEŠKA Sestrieres je zaprl knjigo svetovnega smučarskega prvenstva v soboto, v njej pa beremo dve vzporedni vsebini. Prvi tematski krog zadeva seveda tekmovanja, ki PREDSTAVITEV XXI. TROFEJE ZSŠDI ERIK DOLHAR V nedeljo, 2. marca, bo na sporedu že 21. Trofeja Združenja slovenskih športnih društev v Italiji v organizaciji lonjerskega kolesarskega kluba Adria. Vodja dirke bo tudi tokrat Radivoj Pečar (na sliki), ki smo ga smo vprašali, katere so novosti letošnje izvedbe. "Prav velikih novosti v primerjavi z lansko dirko ni. Ko je bila lani jubilejna 20. dirka, smo nekoliko spremenili progo, tako da je postala bolj privlačna in naporna, in to tako, da smo že pred nekaj leti vključili vzpon iz Boljunca do Bazovice. Lani smo k temu dodali še nekaj krogov na kraški planoti, tako da se bodo ljudje lahko zabavali ob gledanju kolesarjev. Ti prihajajo iz raznih držav, ki sodijo v elito svetovnega kolesarstva. Na startu bodo tudi svetovni prvak med amaterji in lanski zmagovalec Giuliano Figueras, pa še državne reprezentance Češke, Slovaške, Avstrije, slovenski klubi Sava, Ptuj in ljubljan- ski Rog. Slovensko predstavništvo je letos sicer okrnjeno, saj v njem ni novomeške Krke, ki je letos prestopila med profesionalce, tako da ne sme nastopati na naši dirki." Kaj vam je pri organizaciji dirke delalo največje preglavice? "Največje preglavice so vedno iste, se pravi pridobivanje dovoljenj javnih uprav, kjer je največji problem Tržaška pokrajina, saj so nas te prošnje stale ravno toliko kot za vse druge javne ustanove skupaj. Tržaška pokrajina zahteva med drugim poseben prispevek 100.000 lir za uporabo pokrajinskih cest, kar je naravnost groteskno, saj se to ne dogaja nikjer drugje. Zato bomo tudi vložili priziv proti temu sklepu." AMATERSKI NOGOMET DERBY BREZ ZMAGOVALCA ODBOJKA OLYMPIA CDR V FINALU DEŽELNEGA POKALA so bila lepa in privlačna, z mnogimi presenečenji, kot se vrhunskemu tekmovanju spodobi. V prvi vrsti gre podčrtati uspeh italijanske ženske reprezentance, ki se lahko ponaša s kar tremi zlatimi kolajnami, srebrno in četrtima mestoma. Compagnoni, Kostner in Magoni so v pravem trenutku dosegle višek forme in s svojim smučanjem navdušile. Prav tako kot Norvežani pri moških, ki so daleč najbolj uspešna reprezentanca (na sliki Lasse Kjuss), vsem pa bosta ostala v očeh še podviga Švicarjev Kernena in predvsem Von Griiningena, ki je neprekos-Ijivi mojster v veleslalomu. Italijani se tolažijo z dvema bronastima kolajnama Ghe-dine in Tombe, slednji je najbrž izpel svojo kariero, vrhunsko, a tudi posejano s polemikami in razvajenostjo sitnega dečka. Slovenci in Slovenke so tekmovali zelo slabo. Fantje v skladu z letošnjimi povprečnimi rezultati, dekleta pa daleč pod svojimi sposobnostmi. Najbolj uspešna sta bila Mlekuž 2 10. mestom v slalomu in Koblar z isto uvrstitvijo v kombinaciji, medtem ko je )ure Košir spet razočaral. Dekleta pa so itak vsa po vrsti poškodovana, tako da čudežev m bilo mogoče pričakovati. Že sedaj pa se napovedujejo čistke med trenerji. Drugi tematski krog zadeva organizacijo. Brezhibno v tekmovalnem smislu, slabo kar zadeva udeležbo gledalcev na tekmah. A to prirediteljev očitno ni zanimalo. Televizijska reklama in polni žepi sponzorjev so prevladali nad ljudskostjo. Glava nikogar ne boli. Najbrž bodo ob Slovencih le še Avstrijci posegli po zdravilnih tabletah, kajti njihovo svetovno prvenstvo se je izpelo v pravi rekviem, potem ko so 2. februarja že vadili himnično petje. - MARIJ ČUK Goriška šesterka je tudi v povratnem slovenskem der-byju, sicer šele po tie-breaku, v Trstu premagala Bor Fortra-de in se tako zasluženo uvrstila v finale deželnega pokala, v katerem se bo v maju pomerila z ekipo Roialese. Konec tedna se je začel povratni del prvenstev, v katerih nastopajo naše šesterke. Združena ženska ekipa Ko-impexa si je v B2 ligi po nepotrebnem otežila pot do domače zmage, tako da je Co-negliano premagala šele po tie-breaku. V moški konkurenci je Imsa Kmečka banka v Moglianu prišla do pomem- bne zmage v boju za napredovanje, medtem ko so Sloga-ši Koimpexa nepričakovano doma gladko izgubili proti Ar-gentariu. V ženski C1 ligi je goriška Olympia Kmečka banka K2 šport zagrenila življenje solidnemu tržaškemu Volleyu 93 in prepustila točki v Trsu šele po tie-breaku, v katerem pa so belo-modre zbrale že 13 točk. La Gorizia-na Zadružna kreditna banka je doma gladko izgubila z Ot-tico Tommasini. V moškem delu iste lige je Soča Sobema doživela časten domači poraz proti šesterki Nova Gens. V ligi nižje so bile Sokolovke v Fari gladko poražene, izgu- bili pa so tudi igralci Olympie CDR, ki so v goriškem derby-iju pustili točki Mossi. Uspešen je bil Bor Fortrade, ki je po treh samih, a izredno izenačenih setih odpravil Torria-no. V D ligi so si Slogašice privoščile Cassacco. ROKOMET PORAZ OBEH POSTAV KRASA V ženski B ligi so Krasovke igrale na domačem odprtem igrišču in izgubile z Mestrino iz Padove. Prvi polčas je bil sicer izenačen, nakar je bilo nekaj Krasovk izključenih, tako da je imela Mestrina prosto pot do zmage. V moški C ligi je zdesetkana postava Krasa že v soboto ostala praznih rok v Roveretu, pri ekipi Mori, kjer so naši zdržali le borih 10 minut. V amaterskih ligah je bil tokrat v središču pozornosti slovenski derby promocijske lige med Sovodnjami Zadružno kreditno banko in ba-zovsko Zarjo (na sliki). Kot se v tovrstnih bratomornih srečanjih večkrat dogaja, sta se tudi tokrat naši enajsterici sporazumeli za delitev točk. Na obeh straneh je sicer prišlo do vrste priložnosti, Zarja pa je že v prvem polčasu zadela prečko, medtem ko je v nadaljevanju najprej povedel domačin Gorjup, ki je pobral lep predložek Devetaka. Zarja pa je takoj izenačila po izvajanju iz kota: pred vrati je bil najvišji Štrukelj, ki je z glavo potisnil žogo v mrežo in s tem zapečatil končni rezultat na 1 -1. V isti ligi je prose-ško Primorje Adriaker visoko izgubilo v Ločniku. V elitni ligi je tudi štandreška Juventina Radenska ravno tako ostala praznih rok, tokrat v Grade-žu, kjer jo je Gradese prema- gala s pičlim zadetkom. V 1. amaterski ligi je kriška Vesna zopet slavila: tokrat je doma premagala Reanese. V ligi nižje je zmagal le trebenski Primorec, ki je bil v gosteh boljši od Pro Cervignana, medtem ko je dolinski Breg izenačil s Poggiom, repenski Kras pa s teniškim 7-0 izgubil proti vodilnemu Latte Carsu. V najnižji, 3.AL, najbolj razveseljive novice prihajajo iz Doberdoba, kjer je Mladost gladko od- pravila Grado in tako obdržala vodstvo na lestvici. V tržaški skupini iste lige je pa-driško-gropajska Gaja izgubila proti vodilnim Rojanča-nom in tako ostala na drugem mestu na lestvici, medtem ko je druga postava Brega z remijem pri ekipi Sant' Andrea ostala priklenjena na spodnjo polovico razpredelnice. ----------ED ZSŠDI - POKRAJINA POGOVORI O MOŽNEM SODELOVANJU Delegacija Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki sta jo sestavljala tržaški pokrajinski predsednik Livij Valenčič in član izvršnega odbora Mario Šušteršič, je bila prejšnji teden na obisku pri upravi Tržaške pokrajine. Predstavnika ZSŠDI sta sprejela podpredsednik pokrajine in odbornik za šport Lippi ter odgovorna za kulturo, turizem, mladinsko problematiko in prosti čas Gabriella Zanini. Valenčič in Šušteršič sta novega odbornika seznanila z delovanjem slovenskega športnega gibanja, posameznih društev in vzgoje mladine v zdravem duhu. Med pogovorom se je porodila zamisel o novih pobudah, ki naj nagradijo najbolj zaslužne športnike za vloženi trud in dosežene uspehe. Odbornik Lippi je pozorno sledil predstavitvi zamejskega športa in sogovornikoma predlagal, naj ZSŠDI sodeluje pri novi pobudi Tržaške pokrajine, ki ima namen pritegniti k športu čim več mladine. KOŠARKA JADRAN SLABO KONČAL PRVI DEL B LIGE Naša združena ekipa je v soboto s tesnim domačim porazom proti solidni peterki Borgomanero zaključila napore prvega dela prvenstva. Od 1. marca dalje se bodo Jadranovci v play-outu z drugimi šestimi ekipami borili za obstanek v ligi. Sedaj lahko upamo le, da se bodo naši do play-outa zbrali in zaigrali, kot znajo, da bi si tako zagotovili obstanek v tako težko priborjeni B ligi, kamor tudi sodijo. V D ligi sta Bor Radenska in Dom Agorest Rob Roy dosegla pomebni zmagi, ki ju držita na vrhu lestvice. Slabo so tokrat zaigrali Kontovelci, ki so visoko izgubili proti Adiju. Cicibona Preff. Marsich je imela zvrhano mero smole, saj jo je goriški Arte porazil le za dve točki. V promocijskem prvenstvu je Breg v domači telovadnici doživel nov dokaj gladek poraz, tokrat proti San Vitu. NAMIZNI TENIS DRŽAVNE PRVAKINJE PREMOČNE ZA KRAS GENERALI Zgonik - V ženski A1 ligi je Kras Generali pričakovano izgubil proti državnim prvakinjam Castellane. Edino zmago je za zgoniško vrsto dosegla Kitajka Wang. V ženski B ligi je Kras Corium premagal Coccaglio s 4-1, Kras Activa pa je v gosteh z gladkim 5-0 odpravil veronski San Marco. V ženski Č 1 ligi je Kras tesno izgubil z Adriatico Libertas Ap, v moški C 2 ligi pa so Krašovci z neoporečnim 5-0 nadigrali videmski Cus. PLAVANJE 6 KOLAJN ZA PK BOR Tržič - Konec tedna je Bor na zimskem delu deželnega mladinskega prvenstva osvojil eno zlato in 5 bronastih odličij. V kategoriji dečkov je bil Matteo Feruglio prvi na 100 m prsno ter tretji na 100 m hrbtno in 200 m prsno. Med deklicami je bila Biserka Cesar 3. na 50 in 100 m prosto ter na 100 m hrbtno. HITRA HO)A FABIO RUZZIER NA DRŽAVNO PRVENSTVO 44-letni lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier je na zadnjem tekmovanju dosegel normo za nastop na dvoranskem državnem prvenstvu, ki bo 22. in 23. t.m. v Genovi. Zadnjega in edinega tovrstnega prvenstva se je Ruzzier udeležil pred 9 leti. V Genovi bo naš atlet nastopil na razdaljah 5 in 12 km. MLADINSKE IGRE PLESNIČAR (TRINKO) V DRŽAVNEM FINALU Crotone - Dijakinja goriške srednje šole Ivan Trinko Jana Plesničar se v teh dneh bori v državnem finalu Mladinskih iger v krosu. V pokrajinski fazi v Gorici je namreč na 1,5 km dolgi progi zasedla 1. mesto. Plesničarjeva igra odbojko pri Valu, očitno pa je zelo dobra vsestranska športnica, saj je prejšnji teden zmagala tudi na pokrajinski fazi Mladinskih iger v smučanju, kjer je svojo šolo ponesla na 2. ekipno mesto in se s tem uvrstila na deželno stopnjo prvenstva. SMUČARSKI SKOKI SLOVENSKI MLADINCI SVETOVNI PRVAKI! Calgary - Slovenski skakalci so v četrtek, 13. t.m., na mladinskem svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju osvojili zlato medaljo. Na olimpijski skakalnici tega kanadskega zimskega središča so Miha Rihtar, Gregor Lang, Blaž Vrhovnik in Peter Žonta (na sliki) premagali Finsko, Avstrijo in Norveško. Peterka ima torej že svoje naslednike! SREČANJE 15 ČETRTEK 20. FERRUARIA 1997 16 ČETRTEK 20. FEBRUARJA 1997 NOVI GLAS MMsssnnsmm V CEM NAJ ME ZAŠČITNI ZAKON ŠČITI? Slišati je, da v Rimu zdaj zares kanijo pripraviti zakon za zaščito mojega slovenstva. Lepo! Mnogo sem se postaral od takrat, ko so prvič rekli, da mi bodo zaščitili rabo iste govorice, ki so mi jo pred 65 leti najprej na goriškem kolodvoru in potem v zaporu proglasili za neobstoječo in zato prepovedano. Petnajst let potem je ta govorica svobodno zažuborela vsaj neuradno. Zdaj se napoveduje zaščita za uradno rabo. Pri tem pa ugotavljam, da se nihče ne oglasi in opozori, da potrebujemo zadostno slovensko postrežbo tudi v dušnem pastirstvu. Mar zadostuje to, kar imamo? In kdo naj dopolni, kar na tem področju manjka? Mar samo tako imenovani cerkveni forum ? Mar niso tako imenovane infrastrukture za dušno pastirstvo odvisne tudi od državne uprave? Župnije, ki so tako rekoč Bogu za hrbtom, imajo, kot vedno, lastno cerkev, na voljo odprto za uporabo 23 ur in 54 minut na dan po astronomski točnosti, pa tudi kako farno dvorano in seveda lastnega stalnega dušnega pastirja in župnišče, vse v korist ovčicam na poti v nebesa. Zdaj pa poglejmo stanje v jezikovno mešanih mestih (Trst, Gorica, Celovec itd.), kjer živijo industrijski delavci, zdravniki, trgovci, profesorji, obrtniki, gradniki, med njimi je sploh mnogo takih, ki so po svoji kulturni stopnji religiozno in pastoralno zahtevnejši. Čeprav so ti slovenski ljudje pomešani z drugojezičnimi državljani, še niso diaspora, ampak jih je treba pastoralno smatrati za kompaktno naseljeno skupnost. Tu se odpirajo globlji in širši problemi infrastruktur za moralno dušnopastirsko postrežbo slovenskemu človeku, saj je naš Gospod Jezus Kristus umrl za vse ljudi in ne samo za Italijane. Slovencem v mestih je torej potrebna lastna cerkev. Gradnja cerkvene stavbe in župnišča ter priznanje samostojne duhovnije za pravno osebo pa je tako imenovani "negotium mixtum“, to je pravno mešani posel med državnimi in cerkvenimi oblastmi. Potemtakem je treba ta problem nujno vnesti v zaščitni zakon. - STANKO ŽERJAL Zaradi prostorske stiske smo pismo g. Žerjala skrajšali; upamo, da to ni šlo na škodo njegove vsebine. - URED. KREKOVA BANKA KREKOVA BANKA d.d. Maribor DA BO DENAR V SLUŽBI ČLOVEKA ▼ KREKOVA BANKA D.D. MARIBOR PRIDOBILA DOVOLJENJE ZA OPRAVLJANJE VSEH BANČNIH POSLOV V SLOVENIJI IN V TUJINI Svet Banke Slovenije je na seji dne 23.12.1996 Krekovi banki d.d. Maribor izdal dovoljenje za opravljanje vseh bančnih poslov doma in v tujini. Eden temeljnih ciljev Krekove banke d.d., povečati obseg plačilnega prometa in razširiti ponudbo poslovanja komitentov s tujino, je tako uresničen. Tako bo Krekova banka d.d. zadovoljila potrebe dosedanjih in bodočih komitentov tudi pri deviznem poslovanju - plačilni promet in razširitev storitev v poslovanju s tujino. V letu 1997 si bo Krekova banka d.d. prizadevala postopno ustvariti čim širšo korespondenčno mrežo bank v tujini in doseči vključitev v sistem Svvift ter tako ponuditi dosedanjim in bodočim partnerjem popolno bančno storitev. Krekova banka d.d. je v preteklem letu poslovala zelo uspešno, saj je izpolnila in celo presegla zastavljene cilje in načrte. Bilančna vsota banke se je v primerjavi z letom 1995 v minulem letu povečala za več kot 40 odstotkov, produktivnost dela, merjena z bilančno vsoto na zaposlenega v banki, pa za 50 odstotkov presega povprečno produktivnost bank v Sloveniji. Med pasivnimi posli je banka ponudila dva nova produkta, ki sta namenjena predvsem dolgoročnemu nalaganju sredstev. To sta rentno varčevanje in 1. emisija obveznic. Oba produkta sta bila dobro sprejeta, saj so bile obveznice predčasno prodane, povečuje pa se tudi število varčevalcev rentnega varčevanja. Med aktivnimi posli je banka najbolj povečala obseg posojil strankam, ki niso banke, v primerjavi s prejšnjim letom za 36%. Posojila pravnim osebam so se povečala za 31%, prebivalstvu pa za 48%. Povpraševanje po kratkoročnih in dolgoročnih potrošniških posojilih tudi v letošnjem letu narašča, kar banka uspešno zadovoljuje s široko ponudbo namenskih in gotovinskih posojil namenjenih prebivalstvu. Kot mlada, uspešna vseslovenska banka, ki se je z dobrim programom in uspešnim poslovanjem že uvrstila med srednje velike banke, želi tudi v prihodnje zagotoviti vzorno poslovanje in opravljati vse vrste storitev poslovanja v Krekovem duhu. Kot kaže, je zaupanje varčevalcev in širše javnosti v to BBBtaK (1111 SpWmi URESNičim^sANi denarno ustanovo eden temeljev njenega čedalje uspešnejšega poslovanja. Zaradi hitre širitve poslovanja in uvajanja novih poslov in storitev, po zakonu o gospodarskih družbah in na podlagi sprejetega statuta Krekove banke d.d. je dne 1. januarja 1997 pričela delovati uprava kot kolegijski organ, ki ga sestavljajo trije člani: Anton Gu-zej kot predsednik uprave ter Danica Ozval-dič in dr. Štefan Špilak kot člana uprave z razdeljenimi delovnimi področji. Cilj Krekove banke d.d. v prihodnjih treh do štirih letih je uvrstitev v prvo tretjino slovenskih bank in doseči bilančno vsoto 60 milijard tolarjev. Do konca leta 1997 želi banka povečati bilančno vsoto za 30%, doseči ustrezno stopnjo donosnosti kapitala, začeti samostojno opravljati posle s tujino in se aktivno vključiti v plačilni promet v državi v skladu z reformo plačilnega sistema v Sloveniji. Banka se želi s svojimi enotami v Mariboru, Ljubljani, Zrečah, Novem mestu, Novi Gorici, Kopru, Šoštanju in Murski Soboti približati komitentom, zato si bo še naprej prizadevala vsako leto odpreti več poslovnih enot. Krekova banka bo s svojimi storitvami poskušala ustreči tudi Slovencem v Italiji, zato se jim priporoča in vabi v svoji poslovni enoti v Kopru in Novi Gorici. ▼ Dobrodošli v Mariboru na Slomškovem trgu 18, tel.: 062/222-261, v Murski Soboti v Ulici arhitekta Novaka 13, tel.: 069/21-136, v Zrečah na Cesti na Roglo 11 i, tel.: 063 7 762-575, v Šoštanju v Ulici Lole Ribarja 2, tel.: 063/ 881-369, v Ljubljani na Pogačarjevem trgu 2, tel.: 061/ 13 28 135 v Novem mestu na Prešernovem trgu 4, tel.: 068/322-190, v Novi Gorici na Bevkovem trgu 2, tel.: 065/ 26-654, v Kopru v Ulici Zore Perello Godina 2, tel.: 066/392-311 pl KREKOVA BANKA d.d. INTERNET - SVETOVNA KOMUNIKACIJSKA MREŽA Tiho in za mnoge ljudi skorajda neopazno, se v svetu dogaja ena največjih komunikacijskih revolucij, nekateri pravijo, da celo največja po Guttenbergovem odkritju tiska. Preobrat, ki bo tej revoluciji sledil, bo v bližnji bodočnosti bistveno spremenil način, kako komuniciramo, delamo in se zabavamo. Eden od ključnih členov komunikacijske revolucije, ki je najbolj vidna v integraciji komunikacijskih tehnologij, kot so računalnik, televizija in telefon, je nedvomno svetovna računalniška mreža Internet. Taje v zadnjih letih, ne da bi bila deležna kakšnega posebnega re-klamiziranja, zrasla po celem svetu. Nekdanji okorni in počasni računalniki so se tako iz pisalnega stroja spremenili v izhodiščno točko, preko katere je s pomočjo Interneta mogoče objadrati cel svet. Internet, ki se je razvil iz ameriškega vojaškega omrežja Arpa-net in je bil dolgo časa dostopen - poleg ameriški vojski - le raziskovalnim laboratorijem in univerzitetnim računalniškim centrom, je danes na voljo vsakomur. Potrebni so le računalnik, modem in telefon. Vseeno je, če se uporabnik nahaja v Gorici, Parizu ali Nevv Yorku, s pomočjo Interneta je povezan z milijoni računalnikov po celem svetu. Osnovna Internetova ideja je namreč prav ta, da številne računalnike, ki se nahajajo po celem svetu in so med seboj povezani v manjša i ali večja omrežja, poveže med sabo v svetovno omrežje. Po nekaterih podatkih naj bi bilo na mrežo priključenih že kakih 20 milijonov računalnikov, njihovo število pa se neprestano veča z 20% mesečno rastjo. Ob takih podatkih lahko z gotovostjo trdimo, da je danes Internet pojav, ki zaobjema cel svet in ne več samo peščico ljubiteljev informatike in računalnikov. Številni uporabniki Interneta si preko njega izmenjujejo podatke, pošiljajo pisma, brskajo po datotekah itd. V zadnjem času je najpopularnejši način gibanja po mreži t.i. World Wide Web (WWW). Njegove značilnosti so nedvomno močno pripomogle, da se je Internet tako razširil. Ta format namreč omogoča, da je tekst dopolnjen z ikonami, grafikami, fotografijami ter obogaten z zvočnimi in video posnetki in tako vsestransko zanimivejši. Z njim si lahko privoščimo taka virtualna potovanja, kot so na primer ogled Vatikanskih muzejev ali pa zadnjih posnetkov ameriške vesoljske ekspedicije. Toda ob šte-vilnih prednostih, ki so nam na voljo, ima Internet tudi slabe lastnosti. Zaradi velikega števila podatkov, ki se v Internetu nahajajo, vlada tu velika zmeda. Človekova težava je ponavadi v tem, da ima premalo informacij, z Internetom pa se rado zgodi obratno. Človek je kar zasut z informacijami, toda ne najde poti do tistih, ki jih potrebuje. Nepotrebnih podatkov, šuma in odvečnih informacij je namreč toliko, da je večkrat zelo težko najti to, kar nas zanima. Potrebno je veliko izkušenosti in časa. Internet pa je kljub temu nadvse zanimiv inštrument, s pomočjo katerega lahko marsikaj izvemo in si mnogo stvari ogledamo. V njegov prid nedvomno igrajo tudi cene, ki so dandanes vse bolj konkurenčne. Prav te so pripomogle, da je Internet postal vsakomur dosegljiv. I.F.Ž.