§t©v. 175
TRST, v nedeljo 25 junija 1911
Tečaj xxxv»
IZHAJA VSAK DAN
M ak Mtoljah ta prtniklh H ak ^»■•MJfclk »k I. s*rtra|.
__Itaa	m prodsdsjo po S nv«. (t rta*.) ▼ mm
tekrnkaroak r Trsta okaBci, G«(ioL Kmg«, 84. F« _ Ftatolai, Ssiani, Nabrailai, St. Lma$4, Tolasima, Aj^r-Mi&i, Dornbergm iid. ZaMarti« ttoi. ^ S ni (19 atot). MLAtl se računajo MA MILIMETRI T *fuk—* 1 fcsUn«. CENE: Trg»Ti»ski i« okrtai oglaa m • a*. m, MBriiic«, zakral«, posUaioa, mmlasi 4a»anlh aa^ofer f mm al. mm Za oglasa t tekata Sata *o & rnk M K, T«b •afetina vrsU I 2. Mali agiari p« 4 atat. keaafe, aaj-naal pa 40 skok Oglasa sprsj*««. I»aaratai oMalek vprar« ^Silaosti". — Pl»čqja aa ixklj»6na 1« upravi „MrnoaM". m m	= Plačljiv« In stolljiva » Trstu. -—
CP1N05T
NAROČNINA ZNAŠA
K, p al lata H R, S maaaoa • K; u a^ ■inht«, aa vprara aa ozira. lilMjt „»ZKOST1" (Ua«! M «-aa, h 1*14 Krta I IS aa podajo aa mra<Uifttro lista. Nafraoka-aa as aprafsaaf« la rakapial •• m vraia)« i la raklassaegaja paftityati aa sprava lista. ITTO i aftaa Marfta fiaiattf It (Naratal Um) tad^tafl tm aigasar»iuTS*mik iTIFiK ««BDT1. Lutaffi hiMi«q Hala .Mirnost". - Nattrails Tiskana „Edinosti lUnp s oaisjaaiat paraitrom ▼ Trata, al'iaa CHargia GalaUi H«t. 18. ===== PaItao-*raollaK»i raCaa it Ml «52. TELEP0N It IV-07.
Po boju.
i.
Sedaj, po boju, ko se strasti polegajo in se duhovi pomirjajo, hočemo spregovoriti mirno, trezno besedo, sine ire et studio, spregovoriti o položaju, kakor se kaže našim očem vsled izida volitev, ter reagirati na marsikako očitanje in podtikanje, napisano mej volilno borbo na našo adreso in izlasti tudi na račun sedanjega državnega poslanca dra. Gregorina.
In razni napadi so bili tako krvavo krivični in podtikanja tako cinično drzna, da je trebalo velikega samozatajevanja, da smo se premagovali in da nismo takoj reagirali. Toda premagovali smo se, ker stavljamo stvar nad osebe in ker smo na stališču, da politična polemika — pa bila še tako ojstra
—	ne bodi razdirajoča in zastrupljajoča, ampak pojasnujoča in vzgojevalna. Zato smo se v odbijanju napadov omejevali le na najpo-trebneje, da-si ni bilo lahko molčati, ko smo dobro vedeli, da je bilo marsikako podtikanje in marsikako osebno zasramovanje napisano proti boljemu prepričanju dotični-kov, ki so pisali: n. pr. — znani pamflet proti dru. Gregorinu — dokument, ki ga je moglo ustvariti le bolno sedanje politično in strankarsko življenje na Slovenskem. In vendar: da-si smo dobro vedeli, da so bili ti napadi napisani proti boljemu prepričanju ki proračunjeni le za hipni efekt v omamlje-nje in zavajanje ljudstva, in bi bila torej tudi najostreja reakcija opravičena kakor »ilobran: smo se vendar premagali in nismo ni črkice napisali v zavrnitev onega drznega ia skrajno nizkotnega pamfleta.
Priznavamo pa, da je bil na naši strani en moralični moment, ki nam je precej •mogočal naše samozatajevanje; to je bila namreč trdna vera v razsodnost in dobri smisel našega ljudstva v volilnem okraju kraško-ajdovskem. In res se nismo varali. Z glasovnico na volišču je velika večina volilcev dala najbolji in najprimerneji odgovor na oni nizkotni pamflet: izvolivši tako krivično napadenega in krvavo žaljenega moža svojim zastopnikom v državnem zboru, poklonivši mu svoje zaupanje in podelivši mu najvišo državljansko čast, ki jo more podeijati volja ljudstva.
S svojim odgovorom smo hoteli počakati do pomirjenja duhov. Mirno in stvarno hočemo odgovarjati — sine ira et studio —; nočemo vračati z jednako mero, nikogar nočemo osebno žaliti. In pri tem smo in ostajamo nepoboljšljivi optimisti, ki se vzlic vsemu in vsemu nadejajo, da bodo, ko se po boju poležejo strasti, duhovi bolj pristopni resni in trezni besedi in bolj vspre-jemljivi za argumente.
Mirna, stvarna bodi naša beseda, a tudi
—	iskrena. Ljubezen do skupne narodne stvari zahteva, da govorimo odkrito na adreso njih, ki so v tej volilni borbi z iz-vestnimi grožnjami na našo adreso ovajali, da: ali ne umevajo prav prihajajočih jim informacij o položaju na tržaškem ozemlju In njega bližnjem zaledju, ali pa, da te informacije ne odgovarjajo resničnemu polo-ložaju in razpoloženju. In če bodo hoteli slušati našo besedo, bodo najbolje služili s tem pred vsem slovenski stvari, a sebe same obvarujejo — to naj nam le verujejo
—	pred najhujimi razočaranji.
Ce bodo predstavitelji one struje v slo-
° n n \ * s T F K
Češka Magdalena.
Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisa Ferdinand Schulz. - Poslovenil H. V.
venskem političnem življenju, ki vidi v nas svoje sovražnike in ki nam je v tej volilni borbi pošiljala razne grožnje — in tudi grožnjo s političnim bojkotom —, hoteli mirno poslušati in objektivno tehtati našo argumentacijo, priti morajo do spoznanja, da je sedanja tržaška slovenska oficijelna politika postulat rodoljubja, da je zahtevana od razmer, da ne sme biti drugačna, nego je, da mora ostati taka, kakor je bila doslej, ako hoče še v bodoče dosezati tacih vspehov, j kakoršnjimi se je ravnokar proslavilo tržaško Slovenstvo na drzavnozborskih volitvah !!
Dokazati hočemo neprijateljem in kom, da vsako odmaknenje do te smeri bi le usodno delovalo na napredek in razvoj tržaškega Slovenstva, ne da bi imeli od tega ni najmanjega dobička ravno oni, ki — kriti-kujejo in obsojajo.
Zopet kriza.
Trst, 24. junija.
Volitve so dovršene. Stojimo tik pred otvoritvijo državnega zbora in baron Bienerth je že na delu. Išče si parlamentarne večine, brez katere niti najbrihtnejši minister ne more vladati. Saj je Bienerth prav zato razpustil staro zbornico, ker je imel premajhno in skrajno nezanesljivo večino, tako, da je njegov ministerski stolček bil več nego enkrat v nevarnosti, da se zruši. Ravnokar dovršene volitve pa niso izpadle tako, da bi mogel baron Bienerth biti zadovoljen. Topot ima križe s krščanskimi socialci. Vsled groznega poraza na Dunaju in p? drugih mestih se je ta stranka mahoma izpremenila v navadno agrarno stranko. Izgubila je 20 mandatov, padel je celo član vlade, trgovinski minister Wcisskirchner. Izvajal je seveda iz tega posledice in takoj Dodal demisijo, ki bo bržkone vsprejeta. Se istega dne je imel izvrševalni odbor krščansko-socialne stranke sejo, na kateri je bil izvoljen za strankinega načelnika princ Liech-tenstein. Na tej seji so tudi sklenili, da bo krščansko-socialna stranka odslej naprej zasledovala politiko svobodne roke, kar je zelo dvoumen sklep, v katerem leži lahko skrita najstrožja opozicija. Ta sklep je popolnoma umeven. Par dni je šele od tega, ko so bili krščansko-socialni voditelji krvavo poraženi. V njih še vedno kuha jeza na nemške nacionalce, ki so Dunaj izdali „brez-domovinskim rdečkarjem." V tem razpoloženju krščanski socialci niso mogli skleniti kaj druzega. Zadovoljen s tem sklepom pa ni baron Bienerth. Brez krščanskih socialcev pri sedanji politični konŠtelaciji ne more sestaviti večine; zato zahteva vlada od njih jasnosti: „Ali ste za-me, ali proti ?M Krščanski socialci odgovarjajo na to s — „svobodno roko". Pravijo celo, da je med njimi precej opozicionalnega duha in da si želijo nekateri zopet razpust zbornice. No, tega si baron Bienerth menda ne bo upal storiti. Staro zbornico je razpustil, kakor že omenjeno, zato, da si,v novi ustvari trdno in zanesljivo večino. Če se je Bienerth urezal in so volitve drugače izpadle, nego je pričakoval, potem je s tem dokazal svojo nezmožnost in kratkovidnost. In da bi se sedaj hotel maščevati z razpustom parlamenta, bi to pomenilo, delati se norca iz parlamentarizma in ustave. Zato tudi bržkone ne stori tega. Njegov položaj je zelo omajan. Weiss-
Isti večer je Kazimir po Domešu spo ročil gospej Kristini, naj bo jutri ob deveti uri pripravljena...!
Vse se je zgodilo po danem ukazu. V največem napetju duha so se vsi povabljeni dvorjani, vitezi in dostojanstveniki seŠli v določenem času v grajski kapeli. Nihče na Wawelu ni imel pojma, kaj da se bo godilo. Saj je celo Domeš, ko so ga izpraše-▼ali, samo stiskal rameni in vrtel glavo; a on je bil vendar prvi zaupnik kraljev!
Izgledal je tako čudno, da je vzbujal veliko pozornost vsega dvorjanstva. Globoka njegova molčečnost, tako čudna že vi poslednjih dnevih, se je danes zjutraj spre-| menila v očitno težkomiselnost in zmedenost. Tudi obleka je kazala posebno zmedenost misli. Obesil je danes Domeš na-se vse brez reda in skladnosti kakor kak cigan. Zimsko in letno, delavniško in praznično ! In k temu še nenavadne spake njegovega lica in čudne kretnje in skoki vsega telesa!
Resnično, če bi ne bil danes kralj z nekako tajinstvenostjo, s katero so imeli biti vsi presenečeni v najbližjem trenotku, vezal na-se pozornosti vseh, bi bil Domeš s svojo zunanjostjo in s svojim vedenjem vjel oči in misli vsega dvora.
Če bi bil kateri izmed njegovih tovarišev mogel v tem trenotku pogledati v njegovo dušo, bil bi se zgrozil, kako je izgledalo v njej... Domeš je začel slutiti veliko stvar; bal se je, da je nekaj uganil, kar ga vrže v drug tir življenja, kar ga morda pomede v brezno... Njegove misli so kakor splašene divje zveri rile in trgale njegove možgane. Ni se jih mogel ubraniti. Zaleta* val se je po grajskih hodnikih, ko je kralj najbolj rabil njegovo postrežbo, in sel ko-nečno na stopnicah velike dvorane, ki je delila sobe od hodnika, ki je vodil k izbam gospe Kristine...
V tem trenotku je kralj v svojem stanovanju, že oblečen v slikovit bogat lovski kroj, z veseljem gledal, kako krojač oblači patra gvardijana za krakovskega škofa. Menih je pričakoval v tej nenavadni opravi daljših kraljevih ukazov.
„Idi v grajsko kapelo in pristopi k oltarju !" mu je zapovedal Kazimir, odhajajoč ob jednem ž njim na hodnik. Sam pa je na to hitel k sobam gospe Kristine.
Kakor hitro ga je Domeš zagledal, je
kirehnerju je sledil železniški minister Glom-binski. Njegova stranka: Vsepoljaki so tudi doživeli prevelik poraz in Glombinskemu ni preostalo druzega nego, da je sledil Weiss-kirehnerju. Čujejo se že glasovi, da v prihodnjih dneh odstopi ves kabinet. Odločitev leži v rokah krščanskih socialcev.
Ni izključeno, da ti v zadnjem momentu vendar rešijo Bienertha; ravnotako pa tudi ni izključeno, da pade ves kabinet. Na zopetni — vsaj neposredni — razpust zbornice ne verujemo.
Bienerthov zistem je zopet enkrat doživel blamažo. Ako hoče Bienerth z glavo skozi zid, je zelo verjetno, da si jo enkrat definitivno razbije in da stopi potem na njegovo mesto drug mož.
Čehi in bodoči parlament.
„Slavisches Tagblattu" poročajo iz mla-dočeških krogov iz Prage: Češke stranke, ki so se zjedinile glede volitev v mestih, so izšle iz volilnega boja ojačene in podpirane po močni večini volilcev. Devet kandidatov, ki so prišli v ožje volitve, je bilo brezizje-mno izvoljenih z veliko večino, tako, da je splošni uspeh volitev sledeči: Od 33 mestnih okrajev na Češkem bo 29 zastopanih po članih enotnega češkega kluba. Socijalni demokratje, ki so imeli dosedaj 7 mestnih mandatov, bodo v bodoče zastopali le 4 volilne okraje te skupine. To je uspeh, na katerega smejo združene češke stranke biti ponosne in ki dokazuje, da so volilci v mestnih volilnih okrajih visoko razviti, previdni in zmožni za razsojanje, da je politika enotna češke politike našla odmevov v ljudstvu in da ta pot znači sanacijo čeških političnih razmer.
Če se dvomesečno volilno kampanjo v mestnih volilnih okrajih primerja z volilnim bojem v ostalih volilnih okrajih in deželah, se razvidi, kako resno in stvarno se je vršil boj v mestnih volilnih okrajih. Volilni,uspehi, ki značijo razširjenje enotnega „Češkega Kluba", uvedejo bolj priproste politične razmere in spravijo v parlament celo vrsto demokratičnih, svobodomiselnih in sposobnih poslancev, dokazujejo, da značijo zadnje volitve velik korak naprej in velik češki uspeh. Mladočeška stranka pošlje v parlament že izkušene vodilne politike in strokovnjake dr. Kramaf-a, dr. Pacaka, dr. Fredler-ja, Čeh-a, Kratohvila, Maštalko in profesorja Hrasky-ja, ter nove poslance dr. Franko, dr. Rašin-a, dr. Korner-ja, prof. dr. Frinde-ja, dr. Šu-berta, prof. Lukavskega in dr. Tobolko. Naša stranka mora torej opravičeno zreti na svojo delegacijo kakor cvet dobrih in pro-svetljenih politikov, ki bodo v okvirju enotnega češkega kluba pozitivno in uspešno delali za korist češkega naroda. Naša stranka more torej uspehe velike kampanje presojati z zadovoljstvom in si opravičeno šteti v zaslugo, da so vsaj v mestnih volilnih okrajih uspehi z vsenarodnega stališča razveseljivi in uspešni.
Tudi v kmetskih volilnih okrajih so volilni uspehi razveseljiveji nego leta 1907, ker bili so brezizjemno izvoljeni pristaši čeških naprednih strank in sme se upati, da to ostane stalno.
Zbog volilnega izida na Moravskem pa vendar enotni češki klub ne bo, kakor se je pričakovalo, štel 92 členov, temveč bo še nekaj šibkejši, ter je bilo zbog kompromisa
skočil na noge in se začel divje krohotati, tako, da se je razlegalo po vsem hodniku ; potem je stekel po stopnicah na dvorišče in se je, zakrivajoč si lice z obema rokama, vrtel v kolobarju, dokler se ni izpotaknil in telebnil ob tla.
SlužabniŠtvo, ki je takoj prihitelo, ga je našlo s zaprtimi očmi globoko in težko dihajočega. Niso mislili nič drugega, nego da je vitez to pot globlje nego kedaj na tešče pogledal v čašo ognjenega ogrskega vina in da je padel premagan od njegove moči. Svetovalo se je, naj viteza — da se preprečijo nadaljni izgredi v današnji dan, ko se po občem menenju gode na gradu izredne reči — spravi, ker je popolnoma izgubil zavest, v hladno podzemsko izbo, kjer se gotovo kmalu strezni...
Ko so ga odnašali tjakaj, je kralj z gospo Kristino, olišpano z žarečo krasoto in z umetniškim ukusom, brez vsakega spremstva vstopil v grajsko kapelo. Obče presenečenje je bil utis, ki je deloval na vse pričujoče. S strogim očesom je premeril ves zbor, tako, da se ni nihče upal niti z očesom treniti; s trdnim, majestetičnim korakom je stopil z gospo Kristino ob svojem levem boku, skozi ozko ulico k oltarju. Tukaj je pokleknil na najnižjo stopnico, podal gospej Kristini desno roko in je glasno, tako, da ga je bilo razločno čuti po vsem obokanem sve-
dr. Stranskega izvoljenih 11 socijalnih demokratov, od katerih bi sicer imeli* le trije nade na uspeh. Ker so pa nr* nemški strani meščanske narodne stranke -izšle iz volitev mnogo močnejše in tudi pomočila iz drugih slovanskih dežel ne glase ugodno za ojačenje slovanske opozicije, je jas\Q°> da bo novoizvoljena češka delegacija rimp.l? težko nalogo v novih razmerah, o katerih nihče ne ve, kako in v kateri smeri se razvijejo."	_
k o odcepllenlu Reke od senjsko -modruške škofije.
Prav smo torej včeraj taksirali vladni de-menti proti vesti o odcepljenju Reke od sejn-ske-modruške Škofije. V soglasju z nami na-glašajo vsi pošteni neodvisni hrvatski listi, da je hrvatska vlada s svojim oporekanjem dosegla le nasprotno od tega, kar je hotela doseči: hrvatska javnost je še bolj utrjena v uverjenju, da se pripravlja ta atentat na iutegriteto Hrvatske. Vladna izjava naglaša n. pr., da je vprašanje odcepljenja Reke od senjske škofije že absolvirana stvar in da spada v minolost. „Agramer Tagblatt" n. pr. odgovarja na ta sofizem z vprašanji, katera pušča vladina izjava nepojasnjena: Kako je absolvirana? So li merodavni činitelji dali, ali niso še dali svojega privoljenja v odcepljenje ? Kaj je na tem vprašanju, ki pravzaprav spada v minolost? Po-menja li to naglašenje vlade, da je načrt odcepljenja Reke opuščen, ali je akcijo v preprečenje tega načrta smatrati kakor za-kašnjeno, ker je na odločilnih mestih odcepljenje že gotova stvar?
Zavita in jeguljasta vladina izjava pušča ravno ta najbolj odločilna vprašanja v nejasnem, a hrvatska javnost je ravno na to stran pričakovala pomirjenja od hrvatske vlade.
Ker pa vladna izjava namiguje, da so bili tudi voditelji hrv.-srbske koalicije obveščeni, da je vprašanje odcepljenja absolvirana stvar, vprašuje „Agramer Tagblatt" dalje, hoče li ban Tomašić proglašati tudi koalicijo kakor soodgovorno? Če je temu tako — pravi „Agramer Tagblatt" — potem naj le pride Tomašić z vso resnico na dan in uverjen naj bo, da bo hrvatska javnost tudi z voditelji hrvatsko-srbske koalicije istotako obra-čunovala kakor ž njim samim.
Iz vsacega dvoma pa nas rešuje članek poslanca in župnika Ivana Nep. Jemeršića v kršč. socijalnem „Hrvat. Pravu" pod naslovom : „Mjera se prevršuje" (prekipeva), v katerem ta ljuti svvražnik hrvatsko - srbske koalicije priznava, da se res pripravlja ta atentat, da je ban Tomašić privolil vanj, a da si je o svojem nastopu izgovoril, da se to cepljenje nima izvršiti, dokler je on ban. Izvršenje je torej le odloženo. Jasno je torej sedaj, kakov smisel ima zatrdilo v vladini izjavi, da je to vprašanje absolvirano in da spada v minolost. Jasno je, da je sedanja hrvatska vlada privolila v odcepljenje in da je ban Tomašić s tem, da je za sedaj preprečil izvršenje, le sebi hotel prihraniti neprijetnosti. Kako resno smatra vso stvar tudi krščansko socijalna stranka, o tem priča apel v nje glasilu, naj se vsa Hrvatska združi v protest, a narodni poslanci naj se nemudoma sestanejo v Zagrebu, da solidarno povzdignejo svoj glas do odločujočih faktorjev v smislu, da tega, kar je hr-
tišču, dejal k duhovniku, ki je stal za stopnico višje nad njim :
„Prečastitljivi oče ! poroči naju kakor moža in ženo in podeli nama škofovski blagoslov !"
Gospa Kristina je trdno stisnila njegovo desnico ; na njenem krasnem licu je zagorel žarek najvišje blaženosti.
Vse priče te nepričakovane kraljeve poroke so morali, še predno so se zavedli iz svoje osuplosti, priznati, da zapeljivejše, popolnejše ženske lepote niso videli do sedaj.
V prvem trenotku se jim je zdelo, da kralj, vračajoč se z lova, privaja s seboj z najglobjih pragozdov kako vilo ali pa čarovnico ; tako nad vse pojme krasno je izgledala gospa Kristina v svoji belobleščeči obleki in s svojimi gavranjimi lasmi, katerih bogati valovi so padali po labodjem vratu do lepooblikanih bokov. Nad belim čelom se je v nakodranih polnih laseh na zlati igli tresla velika zvezda iz samih dijamantov, in na životu, katerega slikovite oblike so spominjale lepot Venere, je bil pritrjen najnovejši okrasek beneških zlatarskih skladišč: šopek šmarnic, na srebrnem steblu, izhajajočem iz dolge spone smaragdov, vrste velikih in manjših biserov. Toda vso lepoto telesa in krasoto obleke je nadkriljeval nepopisni čar velikih modnih oči in preliubez-njivi nasmeh koralnih ustnic neveste ...
Stran II.
»EDINOST« št. 175.
V Trstu, dne 2i. junija 1911.
vatsko in katoliško, ne pripustijo Hrvatje nikomur. „Hrv. Pravo" označuje konečno <sakogar, ki bi se ob tej priliki umikal v xot, za kukovico in izdajico.
Dementi hrvatske vlade je zadela toref ista usoda, ki zadevlja navadno vsako vladno potajevanje in prikrivanje resnice. Usoda ciamreč, da izjavi nikdo ne veruje in da je javnost še bolj utrjena v prepričanju, da se res • nekaj grdega pripravlja.
•Toliko torej o utisu, ki ga je napravila vladina izjava na razsodno in inteligentno hrvatsR:o javnost. Tu hočemo pa pridodati mi nekoliko analognih izgledov, da je v sličnih vprašanjih delitev škofij praksa cerkvene hierarhijie povsem drugačna, nego se kaže ob vprašanju odcepljenja Reka od senjske škofiije. Je namreč škofij, kjer bi bila delitev tpziroma cepljenje celo povsem opravičena po narodnostnih in državnih razmerah. Takovima n. pr. škof v pruski Vratislavi velik del svoje Škofije v avstrijski Šle-ziji, torej v tuji državi, torej vernikov češke in poljske narodnosti, nadalje imata nadškofa praški in olomuški dele svojih škofij na pruskem ozemlju. Tu bi bila delitev oziroma odcepljenje upravičeno v prvič po razliki v narodnosti vernikov in po dejstvu, da je ena in ista Škofija razdeljena po državnih mejah.
Škofija v Pečuhu na Ogrskem ima Še dandanes nekoliko župnij v Slavoniji.
Pri vseh teh škofijah.bi bila nova vreditev gotovo več nego opravičena. Ali doslej, kolikor znano, niso še ne cerkveni ne državni faktorji zaželeli oziroma silili na kako razdelitev oziroma odcepljenje.
In nota bene: vzlic dejstvu, da se je v pro-šlem stoletju razne škofije na novo urejevalo in zaokroževalo celo po posameznih krono-vinah v naši državi. Tako je imela lavan-tinska škofija v svojem področju tudi del Koroške in celo sedež škofije je bil na Koroškem. Tudi od tržaške škofije je bilo v prvih desetletjih prošlega stoletja odcepljenih par dekanatov na Kranjskem, ki so prišli pod ljubljansko škofije. Vipavski dekanat je svojedobno spadal pod goriško nad-škofijo.
Će se torej glede škofij, pri katerih bi bilo cepljenje zares potrebno, ni nikdar mislilo na delitev, mora presenečati in osup-njati tembolj, da se sili na cepljenje ravno pri Škofiji senjski, iz katere naj bi se iztrgal en kos, iz katerega naj bi nastala nova, madjarska škofija. To ni opravičeno ne po narodnostnih zazmerah in ne po koristi cerkvene administracije. — V narodnostnem obziru, ker bi bil v novi madjarski škofiji ogromen del prebivalstva nemadjarske narodnosti, ker je na Reki le neznatna manj Šina tja priseljenih Madjarov; v crkveno administrativnem pogledu pa bi bila samo stojna škofija na Reki unicum, pravi absurd ker bi vsebovala le eno razmerno malo mesto le z dvema župnijama in komaj ducatom duhovnikov.
Pod vladanjem državnega tajnika Merry del Vala je bilo že storjenih mnogo odre-deb, ki niso služile na korist katoliške cerkve in v vekšanje moči in ugleda sv Stolice. Ali po nesmiselnosti bi bilo odcepljenje Reke od senjske škofije in vstvarjenje samostojne Škofije na Reki najneumljiveje S tem činom bi Rim pač ustregel nerodni in bornirani avstro-ogrski diplomaciji, ki se pušča slepo izrabljati od predstaviteljev blaznih aspiracij madjarskega imperializma ; nedostaja pa odločilnim krogom v Rimu vsacega umevanja posledic, ki bodo neizogibne za katoliško cerkev na slovanskem jugu, če se bo s takimi namerami sistema tično ubijalo med slovanskimi plemeni vero s pravičnost Rima.
Monopol žlvljenskesa zavarovanja o Italiji.
Na volitvi pripravljalnega odseka za monopolizacijo življenskega zavarovanja, ki je je predlagal Giolittijev kabinet, je bilo izvoljenih 8 poslancev privržencev monopola In samo jeden protivnik. Giolitti je malo dni pred zadnjim posvetovanjem izjavil, da poda
takoj demisijo, kakor hitro predlog ne bi Konec procesa proti maloruskim dobil večine.	dijakom. Te dni je v Lvovu končala kazenska
To osvetljuje dovolj resnost, s katero razprava proti 101 dijaku, ki je trajala štiri se italijanska vlada zavzemlje za uresničenje mesece. Proces je pričel dne 14. februarija tega vprašanja.	t. 1. Vsi 101 dijaki so bili obtoženi radi
Najboljši pravni učenjaki in najugled- javnega nasilstva zaradi znanih spopadov na nejši politiki v Italiji obširno razpravljajo v Ivovskem vseučilišču meseca julija minolega časopisih in brošurah o vprašanju monopola, leta, ki so zvršili s tragično smrtjo malo-A vsi brez izjeme so edini v tem, da po- ruskega dijaka Adama Koczka. Ti dogodki, državljenje inštitucije življenskega zavaro- katerim se epilog v kratkem odigra, so vanja n i iz v e d 1 j i v o. In to ne le radi samo epizoda iz borbe maloruske mladine krivice, ki bi se s tem storila zasebnim za- za posebno malorusko vseučilišče. Ta borba varovalnicam, ker bi se onemogočilo njih traja že 7 let. — Tekom procesa je bilo nadaljno poslovanje, ampak tudi radi razno- zaslišanih 72 prič. Glavno vprašanje vse terih težkoč, ki bi stopile na površje, Čim razprave je bilo: s katere strani je pal prvi bi šlo za vresničenje monopolizacije. Pred usodepolni strel. V tem vprašanju so se leti so se tudi na Francoskem bavili s slič- priče delile v dva tabora. Eni, Poljaki, so nim načrtom, ki pa so ga morali kmalu večinoma trdili, da je pal prvi strel z ma-staviti z dnevnega reda ravno radi velikih loruske strani, drugi Malorrsi, da je pal s težkoč, ki so se protivile vresničenju. Po- strani poljskega dijaštva. Dižavni pravdnik tem takem je pričakovati, da bo tudi v Italiji je zahteval kazen za vseh 101 dijaka. Ob-ta načrt povzročil dolgotrajne in vroče de- tožnica jih obdolžuje zločina težke telesne bate. Za presojevanje tega zakonskega na- poškodbe in zločina javnega nasilsva po § Črta prihajata v vpoštev dva povsem ločena 87 k. z., nekatere tudi prestopka ščuvanja momenta. Računati je s praktičnim gospo- po § 305 k. z.
darskim vspehom in z navskrižjem s tačas Zadnji dan razprave, je predsednik pro-
veljavnimi italijanskimi zakoni.
Praktični gospodarski vspeh iz monopola življenskega zavarovanja se tiče po
glasil, da bo obsodba razglašena dne 28. t. mrj^b 9. uri dopol.
^r^^TS, pobid™gi Dreaflnousht „OlrlUns unitls" m-
PODLISTEK.
II. javna produkcija
gojencev glasbene šole „Glasbene Matice" v Trstu v soboto 11. junija 1911.
V svoji razpravi o razvoju in vzgoje-valni smeri šol na Francoskem v drugi polovici 18. stoletja vsklika zgodovinar Charles Pinot Duclos: „Pri nas je najti veliko pouka, a malo vzgoje". Kulturni pomen podružnice „Glasbene Matice" bi ne mogel bolj jasno označiti nego z Ducloso-vim aforizmom. Tudi pri nas na tržaškem ozemlju ni nedostajalo pouka. Morda v nobenem kraju na Slovenskem se ne goji pesem tako vse splošno, kakor pri nas v Trstu. In vendar, — kar smo pogrešali do sedaj, to je bila vzgoja, smotreno in metodično vzgajanje mladine v muzikaličnem duhu, s tem, da se jo stopnjevalno pripravlja umevanje vedno višjih muzikaličnih oblik. Da tržaška podružnica „Glasbene Matice" izvršuje z uspehom to kulturno, eminentno na-
starostno zavarovanje. Zakaj iz dohodkov monopola se imajo ravno nabirati v to potrebna denarna sredstva.
Ugledni italijanski nacionalni ekonomi so izračunali, da bi molopol utegnil donašati letnih 4 mil. lir. Toda pomisliti moramo, do državni obrat navadno provzroča znaten povišek upravnih stroškov in da se renta-biliteta naložb premijskih rezerv iz enega ali druzega vzroka utegne skrčiti. Vsled tega ni izključeno, da bi financijelni izid zavarovalnega monopola prav malo donašal za starostno zavarovanje delavstva. V tem, ali celo v slučaju primanjkljaja, bi morali zavarovalne premije povišati tako, da bi bili zavarovanci materijelno še na slabšem, nego so sedaj pri zasebnih zavarovalnicah.
Jako važna je tudi pravna stran tega vprašanja.
Nastaja namreč vprašanje, da-Ii je v predstojećem slučaju razlastitev zasebnih za varovalnic resnično v javnem interesu, ka kršnega predvidevajo državni temeljni in občni javni zakoni? In ali ne pristoja tem zavarovalnicam, v slučaju, da se jim v Italiji vsako deiovanje prepove, kaka odškodnina z ozirom na njihovo organizacijo itd Mnogo je mladih zavarovalnic, ki že leta in leta delajo proti zgubi vedno upajoč na končni vspeh. S tem monopolizacijskim za konom bi bile najhujše prizadete avstrijske zavarovalnice, katerih zavarovalna glavnica v Italiji znaša preko pol miljarde, dočim ima Nemčija v Italiji le 210 mil. mark.
Splošno pa se domneva, da se omenjeni zakonski načrt bistveno spremeni v toliko, da bodo smele poleg državne zavarovalnice še dalje obstajati tudi zasebne družbe. Vsekakor pa bodo morale le-te od stopati znaten del svojega dobička delavski starostni zavarovalnici, ki se ima ustanoviti.
Dnevne novice.
Otvoritev državnega zbora. Z Dunaja poročajo, da se v krogih avstrijske državne zbornice govori, da otvori dne 12 julija novi parlament sam cesar, ki pride navlašč zato iz Išla.
Ploj — člen gospodske zbornice. — Govori se, da bo bivši državni poslanec in dvorni svetnik dr. Ploj imenovan členom gospodske zbornice.
Romunski kralj o porazu dunajskih krščanskih socijalcev. Z Dunaja poročajo: Neki zaupni osebi je baje izjavil romunski kralj Karol, da je on od samega Luegerja zvedel za bodoči poraz krščanskih socijalcev. Ko je zadnjikrat bival na Dunaju, je govoril s pokojnim dunajskim županom dr. -uegerjem in mu Čestital, da je on napravil tršćansko-socijalno stranko tako veliko. Dr. -ueger je na to napravil gesto z roko in rekel: »Dokler jaz živim!"
fčen v morje.
rodno nalogo, v duhu svoje dične „Matice" v Ljubljani, to je posvedočila zlasti javna produkcija gojencev minule sobote. Predaleč )i nas zavedlo in bi niti ne odgovarjalo namenu teh vrst, ko bi hoteli iztahniti vsako podrobnost, večji ali manjši vspeh vsakega gojenca. Kritiku takrat ni v dolžnost pre-skovati, da li je naša podružnica „Glasbene Matice" zadostila zahtevam vsakega njej poverjenega učenca. Kritik je izcrpil svojo nalogo, če konstatuje, da je naša podružnica dosegla svoj vzgojevalni namen v splošnem tudi v preteklem letu. In ta namen e dosegla tržaška podružnica „Glasbene Matice" letos v posebni meri. Vodstvo tega zavoda sme biti opravičeno zadovoljno z doseženimi vspehi, a gojenci in njih starišl bodo znali ceniti vspehe, v tem večji meri, ako bodo pomislili, da bi bil bržkone, brez podružnice „Glas. Matice" ves ta mnogo obetajoči naraščaj za glasbeno umetnost — izgubljen.
Tržaška podružnica „Glasbene Matice" je štela v pretečenem letu 60 gojencev glasbene šole. Razpolagala je z dijaškim zborom približno 30 pevskih moči, z možkim zborom približno 24 in mešanim zborom približno 22 pevcev. Društvo je imelo v
Najnoveja avstrijska vojna ladija, prva po tipu dreadnoughtov, je bila včeraj v ladjedelnici Tehničnega zavoda pri Sv. Marku srečno spuščena v morje. — Ta mornarska slavnost je imela to pot posebno slavnostno lice, ker stopi Avstro-Ogrska s to-le ladijo v konkurenco z drugimi velesilami, ki so pričele graditi velikanske vojne ladije, ki jih imenujemo dreadnoughte. „Viribus unitis" je prva ladija te vrste in sledilo jih bo še nekaj. Cesar se je dal pri tej slavnosti zastopati po nadvojvodi-prestolonasledniku Franu Ferdinandu in tudi nenavadno število členov cesarske hiše in dostojanstvenikov iz cele monarhije se je zbralo v Trstu ob tej izredni priliki.
Že ob ranih urah je vladala velika ani-miranost po glavnih ulicah tržaških, zlasti pa na nabrežju in na šetališču, ki vodi k ladi-jedelnicam. — Ob 8. uri je šetališče pri sv. Andreju mrgolelo kočij, avtomobilov in pešcev, ki so hiteli k slavnosti v ladijedelnico, ali pa na obronke okoli ladijedelnice, kjer se je nastanilo na tisoče in tisoče občinstva. Povsod je bilo opažati neštevilo tujcev; trdi se, da je bilo včeraj v Trstu okolo 20.000 tujcev. V ladijedelnici sami so bile vse tribune natlačeno polne. Povsod zlate uniforme, fraki, elegantne damske toalete — jako pester razgled ! Vojne ladije, ki so bile odi-čene v galo s stoterimi prapori, so okolo 7. ure zjutraj skupaj z jahtami, na katerih so se večinoma nahajali Členi cesarske hiše od-plule v miljski zaliv in se zasidrale v dolgem polukrogu v zalivu daleč pred ladijedelnico. Po morju je švigalo veliko večih in manjših parnikov in neštevilo bark z radovedneži.
Nasproti ogromnemu telesu vojne ladije je bil zgrajen dvorni paviljon. Po 8. uri in en četrt so topovi naznanili, da se bliža dvor. Vsi dostojanstveniki in generaliteta so bili že na svojem mestu. Mornariški poveljniki grof Montecuccoli je sprejemal člene cesarske hiše, ki so prihajali zaporedoma iz svojih ladij. Bili so tu nadvojvode Kari Albert, Josip Ferdinand, Peter Ferdinand, Henrika Ferdinand, Eugen, Friderik, Josip, Leopold Salvator in nadvojvodinje Blanka, Maria Immaculata in Avgusta ter kneginja Win-dischgraetz.
Gromenje topov je nato naznanilo prihod nadvojvode - prestolonaslednika Frana Ferdinanda, njegove soproge vojvodinje Ho-henberg in kumice nadvojvodinje Marije Annunziate, ki so prihajali iz jahte„Miramar", ki se je bila zasidrala pred eskadro. Vozili so se v elegantnem gala-čolnu. Vsprejeli so; ih vsi drugi členi cesarske hiše, mornariški poveljnik, minister notranjih stvari grof Wi-ckenburg, minister za domobranstvo Georgi, ogrski minister grof Zichy, skupni finančni
minister Burian, (grof Aehrenthal ni prišel v Trst, kakor je nameraval), namestnik princ Hohenlohe, češki namestnik knez Thun, šef generalnega štaba, mnogo generalov in admiralov in drugih višjih oficirjev vseh vrst, zastopniki vseh civilnih in vojaških oblastnij, župan dr. Valerio, upravni svetniki od Sta-bilimento Tecnico, razni vojaški atašeji tujih držav itd. ter častne dame, med katerimi sta se nahajali županja in namestnica.
Ko je gala-čoln pristal, je zopet donelo gromenje topov, godbe, obe vojaški in veteranska, so zaigrale cesarsko himno.
Po pozdravu so se členi cesarske hiše podali v dvorni paviljon, kamor so se podale tudi večje ličnosti. Spodaj okoli paviljona pa je bilo videti nenavadno število generalov, admiralov in oficirjev, veliko mag-natov v bogatem kroju, mnogo poslancev, zastopnikov dežel, členov plemstva, zastopniki „Flottenverein itd.
Med tem je mornariški superior pričel blagoslov ladije, na kar so delavci odstranili poslednje ovire za spuščanje v morje. Tedaj je vojaški Škof Bjelik, z malega oltarja podelil blagoslov Iadiji, na kar se je mornariški poveljnik grof Montecuccoli približal nadvojvodi Franu Ferdinandu in ga v daljšem nagovoru povabil, naj se izvrši krst la-dnije.
Nadvojvoda je odgovoril: Na povelje Nj. Veličanstva sem rad prišel, da izvršim slavnostni čin, ki je za našo mornarico največjega pomena. Neumorni skrbljivosti Nj. Veličanstva za razvoj vojske in požrtvovalnosti naših narodov smemo se zahvaliti za današnji močni prirastek naše pomorske vojne sile. V nadaljnem razvoju bodo sledile še druge ladije enake vrste; odgovarjajoč velikosti in mogočnosti naše domovine bo naše brodovje v stanu, povsod zastopati pomorske interese naše monarhije. Naj božja roka vodi to na novo zapričeto delo, potem bo naša flota vedno tudi zana-prej v domačih vodah in ob daljnih obalih zadostovala z neumornim pridom in zvesto udanostjo svojim visokim nalogam. Ta ponosna ladija pa, ki po milosti cesarja nosi za ime geslo Nj. Veličanstva, bo — to sem gotov — v vojski in miru visoko držala izkazani duh naše mornarice in našo slavno zastavo vodila k časti in slavi za cesarja in državo. V to pomozi Bog 1
Na to je nadvojvoda povabil kumico, naj krsti ladijo.
Kumica, nadvojvodinja Maria Annuziata, je pritisnila na tipek zvončka „krst". Istočasno se je ob boku ladije razbila tam višeča tradicijonalna šampanjska steklenica in kumica je izrekla besede: „Po nalogu Nj. Veličanstva krstim te „Viribus Unitis". Takoj za tem je kumica pritisnila na tipek „Spustitev na morje".
Slavnosti moment je bil tu. Ladija je nekaj trenotkov še stala, potem je sledilo škripanje, in najprej počasi komaj vidno, potem vedno hitreje je zdrčil impozantni kolos v morje, še okolo 200 metrov daleč od nabrežja. Grom topov, navdušeni klici občinstva in zvok cesarske himne je spremljal ta veličastni trenotek.
Po končani slavnosti so bili inženirji predstavljeni nadvojvodom, ki so se vkrcali deloma na „Miramar" deloma na „Bo-hemio", kjer se je ob 1. uri vršil dvorni obed, h kateremu je bilo povabljeno 128 ličnosti.
Popoludne se je na vojnih Iadijah „Nadvoj. Fran Ferdinand" in „Nadvojvoda Friderik" vršila „reunion", h kateri je bilo povabljeno jako mnogo oseb. Ladiji sta se nahajali ob pomolu Sanitd. Nadvojvode so tudi prišli med povabljence.
OSTREDNl BANKA ĆESKYQH
ODMDITn CM PODRUŽNICA v TRST;
dr Um I LLtN :: PIAZZA DEL POITEHOSaiJ j ::
Vloge na Knjiži ;e 4 v/o P tiijefe yloge 4 V/«,
Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji.
7ADIJE u KAVCIJE - - - MENJALNICA-
■	Uradne ure od 8. zjutraj do 7. zvečer.
minulem letu 6 učiteljski moči. Predavalo se je: glazbeno teorijo (učitelji Mahkota), glasovir v 4. letnih tečajih (učitelj Adamič, Waschte in Mirk) in gosli v treh letnih tečajih (učitelja - Frischkovitz in Sušteršič). Kakor rečeno, poučevalo se je približno 60 učencev, — znaten napredek, ako se pomisli, da je zavod štel v prvem letu komaj 23 učencev.
Na sobotni javni produkciji predstavile so se nam vse instrumentalne šole. Izvajalo se je na glasovirju dvoročno (Pegan Zora, Goljevšček Olga, Plesničar Darinka, Štular | Dušan, Golob Fran, Rože Roza in Vla-'dimir Rybaf), na glasovirju četveroročno j (Slavile Dušica in Mlinar Helena), na goslih (Sulič Josipina, Slavik Boris, Lapajne Amajlija) in na dveh goslih s spremljevanjem glasovlrja (Kuščar, Goriup in Vladimir Rybaf).
Vsi učenci so pokazali resno prizadevanje in hvalevredno marljivost. Nekateri so naravnost frapirali s sigurnostjo nastopa (Bibiča Kari) s čustvenim tolmačenjem (Lapajne Amalija), z razvito tehniko in močnim udarcem (Rože Roza), kakor tudi z globoko reprodukcijo glasbenih misli (Vladimir Rybar). Vsi gojenci so želi obilen in očividno nepri-

siljen aplavz s strani mnogobrojnega, inteligentnega občinstva. Dobrohotno pozornost je vzbudila mala Dušica Slavik s svojim odločnim nastopom. Gdč. Rože Roza je preskrbela spremljevanje na glasovirju diskretno in točno.
Bilanca sobotnega večera je tedaj za našo vrlo podružnico „Glasbene Matice" ■ docela povoljna. Zavod razpolaga z dobrim, da, z izbornim materijalom. Pevski zbor (kateri se je v soboto predstavil v karakteristični Jungstovi glazbeni sliki „Jugoslovanske vaške slike" za mešan zbor), je pod vstrajnim in spretnim vodstvom g. Mahkote že davno prekoračil meje dilentatizma in koraka samozavestno naprej, k pravim umetniškim ciljem.
Da zaključim! Tržaška „Glasbena Matica" je t polni meri storila svojo dolžuost napram gojencem in — narodu. Želeti je le, da bi tudi rodoljubno občinstvo storilo svojo dolžnost s tem, da podpira v prihodnjem letu v Še večji meri kulturno društvo, ki mu je namen vzgajati našo zlato mladino v najzgovornejši vseh umetnosti !
V TRSTU, dne 24. junija 1911.
Dr. Josip Mandić.
V Trstu, dne 25. junija 15*11.
»EDINOST« St. 175.
Zvečer je bila vsa eskadra čarobno razsvetjena in je metala dolge trakove svetlobe iz svojih reflektorjev. Po nabrežju se je sprehalo ogromno občinstva in gledalo iarobni prizor.
Cesar je povodom današnje slavnosti izdal lastnoročno pohvalno pismo na predsednika „Stabilimenta Tecnica". V posebnem lastnoročnem pismu se cesar spominja zaslug nadvoj. Frana Ferdinanda za mornarico.
Mornariški poveljnik in vojni minister sta si izmenjala brzojavne čestitke.
Nadvojvoda Fran Ferdinand je daroval za žrtve katastrofe dne 15. tekočega meseca 2000 K in za tržaške reveže 500 K.
Členi cesarske hiše so se deloma odpeljali že sinoči iz Trsta.
*
* *
Avstrijski „Flottenverein" je priredil sinoči v krasni, luksurijozni dvorani novega hotela Excelsior Palače sijajen banket z blizu 600 kuvert. Gostje so se zbrali iz vseh dežel države in tudi iz okupiranih provincij. Prvo zdravico je izrokel predsednik društva princ Lichtenstein na cesarja, drugo pa na prestolonaslednika nadvojvoda Frana Ferdinanda.
Obe napitnici so navzoči gostje stoje poslušali, a na svršetku je svirala godba ob navdušenemu vsklikanju družbe. Kmalu nato je dospel v dvorano namestnik princ Ho-henlohe, ki je bil vsprejet z velikimi ovaci-jami. Pozdravil ga je v kratkem govoru princ Lichtenstein, na kar se je namestnik zahvaljeval v daljšem govoru, ki mu je bila temeljna misel ta, da današnji gostje v Trstu niso prišli semkaj za zabavo marveč kakor nositelji velike misli na veličino, srečo in slavo velike naše domovine.
Med vsem banketom je izborno svirala godba 97. pešpolka pod vodstvom kapelnika g. Teplega.
Domače vesti.
Politično društvo „Edinost" ima od-
borovo sejo dne 26. t. m. ob 3. uri popo-ludne v „Slovanski čitalnici". Vabijo se vsi gg. odborniki.
Sprememba na c. kr. namestništvu v Trstu. Cesar je podelil namestništvenemu podpredsedniku dr. Andreju grofu S c h a f f-g o t s c h u v Trstu povodom premeščenja k namestništvu v Line komturni križec Fran Josipovega reda z zvezdo.
Ob enem je podelil dvornemu svetniku in voditelju okrajnega glavarstva v Gorici grofu Henriku A 11 e m s u povodom njegovega premeščenja k namestništvu v Trstu naslov in značaj namestniškega podpredsednika.
Odlikovanje. Cesar je podelil uradnemu slugi trgovinskega in pomorskega sodišča v Trstu Josipu B r a t i n a povodom zaprošenega stalnega umirovljenja srebrni zaslužni križec s krono.
„Slovenec" se neprenehoma zaletava v tržaške Slovence, sedaj v „Edinost", sedaj v dra. Rybara, sedaj v dra. Gregorina itd. Pri tem vpije na vse pretege, kakor kramar na semnju, ki hoče z vpitjem dokazati, da je njegova^ ničvredna roba najboljša in najcenejša. Če se pomisli, kako koroško slovenstvo vidno nazaduje, odkar se slovenska narodna stranka na Koroškem identificira s S. L. S., če se pomisli, da je S. L. S. odprla Nemcem vrata ljubljanskega mestnega sveta, če se pomisli, da so na Spodnjem Štajerskem vsi nemškutarji, ki so pri prvih volitvah glasovali za glasovitega ptujskega Orniga, pri ožjih volitvah glasovali za kandidata S. L. S., a če z druge strani vidimo lepe vspehe pri nas, potem si lahko napravimo sodbo: kje je bolja narodna politika: ali pri S. L. S., ali pri nas! Po delih naj sodi svet
Če misli „Slovenec", da s svojim roga-njem zastrahuje, se zelo moti. Če se tudi vsa Slovenija klanja pred veličastvom S. L. S., mi pojdemo svojo pot dalje, ker imamo zavest, da je ta pot poštena in prava.
To naj vzamejo gospodje blagohotno na znanje!
Slovenske lepake je, zraven že omenjenih, z vso možno točnostjo dal odstraniti tudi lekarničar Crevatto v ulici delle Poste. Med tem, ko je pustil laške V/a dneva na zidu, je slovenske dal „očistiti" takoj zjutraj. Toliko na znanje onim našincem, ki mu znašajo svoje žulje v lekarno.
C kr. zapostavljanja. Te dni je sledilo imenovanje enega sodnega podurad-nika. Med prosilci je bilo več Slovencev, jezikovno popolnoma vsposobljenih. Imenovan pa je bil jezikovno nezmožen Lah 1 Imenovanje se je vršilo iz vrst sodnih uslužbencev. Slovenci, ki imajo do 10 let sodne službe, so bili zapostavljeni in je bil imenovan Lah, ki ima komaj pet let sodne službe!
12 dnij iz Trsta v Devin! Toliko je rabila namreč neka Številka „Edinosti". Glasom poštnih pečatov, pritisnjenih na ovitku, je bila namreč oddana v Trstu dne 9. t. m., a v Devin je dospela dne 21. t. m. Med tem pa je napravila ekskurzijo v De-veny-Ujfalu in Stubnyafiirdo na Ogrskem in v Slovensko Bistrico na Štajerskem. In to vzlic jasno tiskanemu naslovu : Ugledno društvo Grmada M a v h i n j e pri Devinu!
Ta slučaj izročamo javnosti že zato, ker
imamo ravno s poŠiljatvami v Devin neprestane križe. In vendar je Devin pred nosom Trsta, da bi uradniki mogli skoro z roko doseči.
Poziv slovenskim slušateljem filozofije. V interesu slovenskih filozofov je, da so že za svojih Študij v stiku z „Društvom slov. profesorjev".
Društvo mora biti natanko informirano o številu filozofov in njih razdelitvi po strokah, in sicer se mora tozadevna statistika voditi stalno in se izpopolnjevati.
"Z ozirom na to se „Društvo slov. profesorjev" obrača do vseh filozofov z uljudnim pozivom, da se nemudoma javijo pri njem pismeno. Naj zapiše vsak na naslovno stran dopisnice: 1) svoje ime, 2) rojstni kraj in deželo, 3) svojo stroko (glavne in stranske predmete), 4) število semestrov oziroma da je že absolviral, 5) svoj stalni (event. počitniški) naslov. Zadnja stran dopisnice naj ostane prazna.
Splošna korist zahteva, da se javijo vsi filozofi.
C. k. trgovska in navtična akademija. Vpisovanje v drugi pripravljalni razred in v prvi tehnični razred navtičnega oddelka se bo vršilo v dneh 7. in 8. julija od 9. do 12. ure predpoludne. Oni, ki bi želeli vstopiti v ta dva tečaja, se bodo morali v septembru podvreči vsprejemnemu izpitu. Priporočeno jim bodi torej, da se vpišejo že v juliju, da se morejo orijentirati o tem, kar se zahteva na vsprejemnem izpitu.
Vpisovanje v I. deški in dekliški razred slovenske šole na Acquedottu št. 20 se vrši izjemoma še v ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludne v III. nadstropju. Seboj naj prineso stariši izpisek iz krstne knjige in spričevalo o cepljenih kožicah in zdravih očeh.
Openski kapo z vilami in dr. Rybtf.
Prejeli smo z Opčin: Na hiši tukajšnjega vaškega načelnika, ali po domače kape z vilami, sta ostala lepaka Etbin Kristan in Ernesto Oblak, izginil je pa oni dr. Rybafa. Zakaj ?
Rybaf pojde na Dunaj, Oblak in Kristan pa ostaneta na — zidu !
Javna zahvala. Odbor Ciril-Metodove ženske podružnice v Trstu se iskreno zahvaljuje o priliki svoje krasno vspele Ciril-Metodove slavnosti: v prvi vrsti dičnemu skladatelju in pevovodji g. Adamiču, da nam je izvežbal za to prireditev tako krasen damski zbor, ki je bil središče in krona vsega koncerta. Enako hvalo tudi gospem in go-spicam pevkam, ki so se pridno vežbale in blagovolile nastopiti. Nič manje nismo hvaležne gg. cerkvenim pevcem sv. ivanskim in njih vrlemu pevovodji g. Barettu, ki so drage volje prihiteli na našo slavnost ter nas razveseljevali s svojim ubranim petjem. Ponovno so že pokazali svojo ljubezen do naše šolske družbe. Zato čast in hvala jim!
Srčna hvala tudi vsem gospicam, ki so pomagale pri kasi, pri razprodaji, „kolu sreče" in drugod. Lepo se zahvaljujemo tudi vsem darovateljem predmetov za „kolo sreče".
Konečno hvala vsem, ki ste prihiteli v tako velikem številu k nam in ki ste s svojo židano voljo oživljali vso slavnost. Med doŠlimi so se posebno odlikovale gg. „Narodne delavske organizacije", za kar jim Še posebna hvala!
V Trstu, dne 25. junija 1911.
Odbor CM ženske podružnice v Trstu.
Stariše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v I. razred Ciril-Metodove šole na Acquedottu, opozarjamo, da je sedaj zadnji dan vpisovanja jutri v ponedeljek.
Otvontev omnibus-linije Bohinjska Bistrica-Bohinjsko jezero. 28. junija t. I. otvori se na progi Bohinjska Bistrica-Bohinjsko jezero omnibuslinija, ki bo vozila vsaki dan trikrat na jezero s sledečimi postajami:
Bistrica - Hotel sv. Janez - Hotel sv. Duh in končna postaja hotel Zlatorog. Ravno mimo teh postaj in po isti progi vračal se bo omnibus tudi trikrat nazaj v Bistrico. Vozne cene so za eno osebo in eno vožnjo iz Bistrice do sv. Janeza 60 st., iz Bistrice do sv. Duha 70 stot. in iz Bistrice do Zlatoroga 1 K.
To zares potrebno komunikacijsko linijo je ustanovila deželna zveza za tujski promet na Kranjskem in jo tudi subvencionirala. — Tujski promet v Bohinju, posebno promet izletnikov bo gotovo živahnejši, ker je ravno pasantom dana prilika, pripeljati se za jako nizko ceno na krasno Bohinjsko jezero.
Tudi posamezni Bohinjski kraji in hoteli bodo po tej omnibusliniji intenzivnejše zvezani medseboj in gotovo je, da se družabno življenje letoviščarjev oživi. V Bohinju so se za letošnjo sezijo tujske naprave popravile posebno nasadf letoviškega parka in kopališča „Danica". Tudi ob jezeru se je poskrbelo, da imajo tujci zabavo in razvedrilo.
BB9HnBBB9BB3ES32SS89E
SVOJI K SVOJIM!
SVOJI K SVOJIM!
nova trgovina moškega blaga
JOSIP SPEHAR - TRST
ulica Santa Caterina štev. 9 - Piazza Nuova
je bogato založena z najlepšim in najnovejšim
moškim blagom za pomlad in poletje po zmernih cenah.
SPECIJAL1TE7A ANGLEŠKEGA BLAGA.
l'opolni hntp* sa dojrafike. otrok« in bolnike na želodcu.
Vsebuj« pravo planinsko mleka*
š'-.atlja K 1 80 v vnaki lekarni in drogeriji.
Veliko skladišče klobukov

dežnikov, bele in pisane srajce, ižfadsk. platna žepnih robcev, moških nogovic itd. itd.
K. CVENKEL££Corso 32
Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna
Narodna trgovina.	2066	Narodna trgovina
fllfr. Frankel
(Delniška družba) £rst, Corso štev. 27.
Podružnica:
ulica Cavana št. 11
Podružnice:
v Ljubljani in v Zagrebu.
Nobena
razprodala
in nobena
množina: blaga
ne more konkurirati z NIZKIMI CENAMI z ozirom na trpežnost našega blaga izdelanega v lastni tvornici.
109 filijalk. — 1200 delavcev.
PRIMER:
Moški čevlji . od K T— do 18 renski čevlji . od K 6 50 do 18 Nizki ženski . od K 3, 3 80, 5,
7*50, 10,13 Otroški čevlji. od K 2 — dalje. Galoše iz gum. od K 4-—do 8*—
Na debelo bi se dovolile razprodaje še v nekaterih mestih Istre, Goriške in Dalmacije.
Črevlji
Grodjear (Delt
Arturo Modricky
Prodajalnloa manufakturnoga b aga In drobnih predmetov. Trst, uiioa Belvedere 32
Novi dohodi za sezono, perkali, piqtiet, satin, batist, zefir in panama, kakor tudi bombaž-nato in volneno blago. Odeje bombažnate in volnene vseh vrst in cen. Trliž, žima in volna za žimnice in bombaž za odeje. Perilo iz zčane tovarne Mattousch - Sohn. Ovratniki, zapestnice, kravate. Dežniki, moderci in drobnarije v veliki izberi.
Frateliš Raubas:
Trst, ulica Carducc! 14 (proj Torrente). - Zaloga ustrojenih kož. ——
Velika izbera potrebSČin za čevljarje. — Specijaliteta
potrebščin za sedlarje.
STRUCHEL & JERITSCH
manufakturna trgovina
Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina
NOV PRIHOD volnenega blaga za moške in gospe, svila, svilen zefir, batist za bluze, čipke, vezenine, okraski in drobnarije. Preproge, zavese, srajce in moder niče po konkurenčnih cench.
n-p
ip
Dr. Al. Martinem
Cesare Cosciancich koncesijonirani zobo-tehnik «
b
ordinira od 9.—1. in od 3.—6. Trst, Barriera vecchia 33
H. nad. Telefon 1708.
dOl
Prodajo se po zmernih
pnnnh zlati in erebrnl predmeti novi Ocllali In rabljeni, kupljeni na javni dražbi. — Projema se tudi v zamano
SS5L5n Trst, Via Barr. vecchia 8, 3. nad., levo.

m
B
pokusite pivo
češke delniške pivovarne
v ČEŠK5II BUDEJETICAH, Je izborno, iia plzenski zaloge: način narejeno. zaloge:
LJUBLJANA: Y. H. Rohrman; POSTOJNA : Emil stotnik Garzaroll; TRNOVO : Rudolf Talenčič.
TRST: Schmidt & Pelosi. PULA : Lacko Križ. REKA—SLŠAK: An e Sablieh.
B
a □
■
H □
B
Patent, divan-postelja Machnich
Okrasi radi svoje krasne elegance vsaki prostor in se e premeni v hipu s samim piemakljajem v jako komodno posteljo z lastnimi žimnicami in blazinicami. — Divan je izdelan na tak način, ki zkljnČuje, da bi se ognezdil mrčes. Čisti bo lažje kakor postelja.
Prospekti zastonj. Eveniuvel.
na mesečne obroke.	—
Vsprejemajo se vsakovrstna tapecijska in dekoracijska dela. \
C. MACHNICH.M, ** —
Stran IV.
i
»EDINOST« št. 175.
V Trstu, dne junija 1911.
InoSn Cifllfh mizarski mojster, Trat, ulica JUSl)J OIU|l«i Belvedere §tev. 9 izvrSuje
vsakovrstna mizarska deia.
vsakovrstna mizarska deia.	B9	%	•	1	• i	• Q t
Slovenska žganjarna A- Z-tko |[ VCllKa 2ZWi IZgOtOVljCtllH OOlCK
Trat. ulJoa Acquedotto 9 priporoča slavnemu u	tš	W
Tr«t, ulloa Acquedotto 9 priporoča Blavnemu občtnstvu svojo žiranjarno, v kateri Be prodai« pijača prve vrste in po zmerni ceni. Vae vrate likerjev rama, ■llvovoa, konjaka. Domači brinjevec in tropinovec. — POSEBNOST: razni zdravilni likerji_1039
Robert Cian, urarSftf^J
prodaja žepne in stenske ure ter sprejema vsako popravljanje po nizki ceni z dvoletnim jamstvom.	1712
Ivan Strancer zfpo^ew:
parketov z veliko zalogo istih vsakovrstne velikosti hrastovega in bukovega lesa. - TRST, Via Foscolo 9. 923
h n
za moške in otroke (ALLA FIDUCIJI")
II Trst, ul Scorzeria št. 4 (vogal ul. Arcata) |j H	li
H Moške obleke iz sukna od K 16 dalje. Obleke za otroke od K 10 dalje, g Platnene obleke, ki se perejo za otroke od K 2 40 dalje. Jopiči za moške iz širega platna krone 3< — Jop či za moške beli K gjj 3. — Jopiči za moške Orleiu§ K 7. — — P0STBEŽB1 TOČNA.
plašči za mirodiiničarje in lekarnarje Kron 5.
KlJgiiSigiglglSUSSigiS
1 lil l|. I|i I ! i
5uKnO in hlatGUi no
1 za moška obleke s
dobite najceneje iz jngo8loy. razpoSilj.Ue
. R. Stermecki v Celju .
Vzorci Kstonj. ::::: Vzorci zastonj
Stara grška žganjarna .*. Trst, Corso 2. Telef. i 071.
v Trsta, Via Gavana 6. Tu se dobi begata izbira likvorjev ; specijalitete : grški in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški slivovec in briski tropinovec in rum. Cene nizke. Izbera grenčic. slaščice in zapečenci. GrSka mastici iz Žija. — Se priporoča Andrej Antonopula.
se mesnica TOMAŽA ZADNIKA riipLlUta v Treiu, Piazza S. Giovanni štev. 6. Prodaja se goveje meso, telečie, jančje, vsakovrstna perutnina in sveže meso.	717
Pristni, dober brinjevec
Lovru Šibenika v £ifiki pri Ljubljami.	1681
l/nf urf Milini Am>	fonterodtio
Adi. ¥U. IflUlOj gt. 5 Trgovina jestvin in kolonijah Zaloga sveč, mila in čistila v prid družbe sv. Cirna in Metoda. Priporoča Be Ivan Bidovec
Franjo MfikOVGC g?40. UPri^oročag'sta?!
občinstvu svojo pekarno in BladSčiČarno, v kateri se dobi večkrat na dan svež krnh in slad&čice. Zaloga moke in likerov v steklenicah. Sprejemajo se peciva vsake vrste. Postrežba tudi na dum.	869
Pron Cfnnoi1 TrBt Vitt Mol»n grande št r I ali 'OLU|Jcir, 44. Prodajalna čevljar vsake vrste in cene. Sprejema naročila po meri in popravke. Cene zmerne.	695
7q nlfrpnnila ° i,rlUkl porok, krstov £m€k UKrCpUHcl itd. obrnite se na igranj amo AUGUSTO DELL' AGNOI.O, v nilol Blborgo 1 in nlioa Kaloanton 20, ki Ima v zalogi vsakovrstna dezertaa vina, likerje, bombone ln slaščice prve vrste, posojaje v te namene proti povračlln ves potreben namizni servloe za vsako itevllo povab-Jenoev. — Befoik lz Iiole bateljka K 1 60.
Skladišče žagovine
posipanje po mokroti, snaženje javnih lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ul. Fonderia št. 3. Prodaje
Tn debPostrežba na dom.
Linoleum Haas
Pristni linoleum......K 2 50 m2
Podolgaste preproge 67 cm. . „ 180 met. Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 90 200/300 K 15 — itd.
Gospodarski predpasniki iz voščenega
platna............K 2 50
Mamizni prti 85/115 cm....... 2 80
„ 65/150 cm......180
Površniki Iz sumila od R 20 dalje.
Podrjuhe.........po 70 stot.
Ovratniki iz kavčuka .... »50 „
Manšete iz kavčuka..... »60
- Pošilja se tudi na deželo. -136
jj Dr. A. Barkanovič »
^ specijalist za notranje in živčne bolezni ^
ima suoi omUulatorij *
M fotograf je Anton Jerklč, Trst
Via delle Poste 10. — GORICA, gosposka ulica 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njemu.	315
na trgu Carlo Goldoni 11, I. nad.
ORDINUJE: veak dan od IO.1/« do 12.Vs ^ ure zjutraj in 4. do 5. pop. ^
Poskusite FI- Colniin^ ki Je nai~ GOVO KAVO	fjnej§i in
najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljSita prodajalnicah. <
iiless. Giordani
Specijalist sa zdravjonje kurjih očes, diplomiran rano celili k
Ambulat. Corso 23, I.
Ozdravi takoj navadna in zastarana kuria očesa ter jih izdere na najnavsdnejši način ::: brez vsake bolečine. Garantira ozdravljenje v meso rastočih nontov. Reže nohte vsafce debelosti. Na zahtev« pride tudi na do«

Mifoiiica Usepe Preflonzsni
Sv. Marija Magdalena zgornja 557
nasproti bolnišnice Sv. Mar. Magdalene.
Bogata zaloga žvepla, bakrenega sulfata, min.
vod, voščenih sve?, birv>, čopiče«, steklenih Sip, mazila za voiove, gališkega petroleja Itd. Itd. vse po najugodnejših ceiah.
Pričakujoč od slavnega občinstva najdo-brohotnejše podpore se beleži udani
m __O FBEDONZ&Sl.
«».——^ii ■■	—aesj
>~»	ll^^^^iTII!' I 1IH I .)

Pozor! Pozor! Pozor i
Slovenci v mestu in na deželi, ki rabite Čevlje, obrnite se na mojo
SC CE TRGOVINO IS £1
kjer jih imam dovolj in vsake vrste. Trst, ulica Arcata št. 19. — Cena od 2—20 K.
Manufakturna trgovina
__
€nrico 8e franceschi H Velik buzar
— fiiialka —
Za obilen obisk se priporoča
«8	MATIJA PAHOR.

ul. delle Poste lO, vogal Valdlrivo.
VELIK IZBOR volnenega in bombažnatega blaga, perila, srajc in drobnarij, kakor tudi izgotovljenega perila za moške in ionske. Cene zmerne
10
K#
Prodajalnica ur in j'atanine
jtfichele jforsa
Trst, Corso 37. Prodaja. - Popravki. - Zamenjava.
ZMERNE CENE. Kupujejo se dragocenosti, zlato, srebro itd. itd.
Izvršuje se vsakovrstna zlatarska dela. — - Za eksaktnost se jamči. -
PIRAN, Piazza Tartini 522.
Bogat izbor manufaktumega blaga, drobnarij in luksurioznih predmetov. — Cene primerne in konkurenčne.	Qa p^
Hans Seheidler
= zobotehiilk = Dr. Ferdinanda Tanzer
Sprejema od 9—1 ln od 3—6.
Trst, Piazza C. Goldoni št. 5,
575
II.
Poktorica:: Klara Kukovec
je otvorila
: SVOJ AMBULATORIJ :
za ženske in otroške bolezni
v Trstu, Piazza della Borsa 7, II.
Ordinuje od 3—4V2 ure pop.
TELEFON št. 23-58.	:: LIFT. ::
■ S ■ ■
Prodajalnica ur in zlotcnlne ROMEO PANSERl
Trst, ulica Barriera vecchia 19. Fiiialka ul. Commerciale 5.
Izvršujejo se popravila z dveletnim jamstvom po zmernih cenah.
torbic za trg in ženskih tor-b.c. Trgovina porcelanastega, steklenega blaga in kuhinjske —posode ^^^^
Piazza Fonterosso 6.
A. Tosoratti
Vla Maicanton št. 4
Prodaja po cenah brez konkurence.
Zaloga posteljnega perila, izdelanega. Volnene odeje iz bombaievine, zarobljene v lastni tovarni, peresa iz Chile, Lawntennis iz bomba2a, fuStanji barvani, perkali, zefir za srajce in obleke. Volneno blago za ienske obleke, maje iz volne, bombaže barvane za odrasle in otroke
Izbor drobnarij, žime za zimnice, zavese idt.
Kupujte vsi obleke samo v slov. trgovini
Dobausehek
Trst - ul. Giosue Carducci II - Trst
vogal ulice Torre Bianca 45
dobro poznani kot najceneji v mestu.
Za sedanjo spomladansko - letno sezono dospela je velika izbira gotovih oblek za moške in dečke.
Obleke 2a moške od kron 14—60.
Nadalje velika zaloga jopiČev, hlač, telovnikov, srajc, jopic, spodnjih hlač, nogavic, ovratnikov itd.
mr Izgotavljajo se obleke za moške po meri.
2000 vzorcev moškega blaga. ===== 2000 vzorcev moSkega blaga.
LEKARNARJA
Tbierry balsaip
postavno obvarovan. — Priston oarno z nono Kot varotvan« Z-amko, Proti vsaki falsttkacijl ae bo ctroge poatopalo na podlagi pravice. Ta baUam jo najboljše edravlla plućnim in prauiui bolesnim, k'Siju, bripavoitl, leikama dihanju, platnomu kataru ia osobito proti influenci, elabl prebavi, te-lodčn«m'i krču, unetju jeter ia obišli, proti oalabelootl, p rahla je nju tohobrfu ia DBtolm goleznim, proti trganju, opeklinam, kotnim boleznim itd. "/* ali */t »M velika atek. K. 6
Lekarnarja A. Thlerry-]a Steperes-no mazilo
odino pristna cansotivo lt-ć l-
no za rane, o-	_	_
tekline, oJstraajuje iz tel a j. vse Škodljive snovi in vtfioom* na-mestuje motne operacije. Učinkuje tudi proti starim ranam.
Dve dozi stanejo sama 3 krone 60 siotink.
Dobiva se : Lekarna pri Angelja varahu, Adolf
THIERRY, Pregrada pri Rogatcu. Prodaja se v vseh važnejših lekarnah.	537
Na debelo se dobiva v medic, prodajalnah drož
Le tedaj
doseže kakovost fine zrnate kave svojo polna veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto !
Najbolje storte,
če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, „pravi : Franck iz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško 2namko.
Naznanja se slavnemu občinstvu, da se prodaja
pri Orehu (Noghere) pri glavni cesti
vse potrebne nrtvaike predmete, kakor:
Krste, sceče, obleke, pojčolnnc, gence iz umetnih coetlli in peri
Trgovina Je bogato založena. Na Izbere so vsi predaieti te stroke.
Zastopstvo Mb Pogreta Podjetja t Trsta, Corso Si 47
Uljudno B€ priporočata Alojzij JaMSek in Franc Bernetič, mizarja.
Zlatar in urar F. dl P. Trevlsan
Trst, Carso 34 In podr. al. Maiinntna 5.
Ure in verižice v veliki izberi ZA BIRMO po konkurenčnih cenah.
Popravlja vsahovrstne ure, navadne in komplicirane. — VELIKA IZ SERA. ZLA« TANINE. -
Zdravilno pivo
dvojnega kvasa
založna marka „Sneti Štefan"
Glasoviti profesor zdmvnik Kari von Nooden, ravnatelj prve dnnajske zdravniške klinike, izjavlja, da je pivo dvojnega kvasa zalotna marka „Sveti Štefan" zelo upliven pripomoček za želodčne bolezni in za nervozne osebe.
Zaloga: Trst, ola Mrluo št. 32.
Telefon št 2201.
(B.)
■ ■BESE URAR n
alessandro - cella
(bivSi Bodrug gosp. Pagiacco)
Trst, ulica Barriera vecchia 23.
0 priliki bjrme
priporoča vsakovrstne ure in zlatanine
Hotel Balkan
70 sob, električna razsvetljava, lift, kopelji, CENE ZMERNE. «w-w-www K. Blecha.
Hotel Balkan
V Trstu, dne 25. junija 1911.
>EDINOSTc št. 175.
Stran V
Sedanje zrakoplovstvo.
Tekma avtomobilskih dirk je mnogo pripomogla, da se je začelo uvajati avtomobile in da je izdelovanje istih napredovalo. Tako so upali tudi, da dosežejo s tekmami zrakoplovov spopolnitev zrakoplovnih strojev ; toda s temi tekmami se je pokazala le nesposobnost teh strojev. Avtomobili so sledili znanim cestnim lokomotivam, katerim je pa gonilni stroj na paro s svojimi pripravami pretežak, da bi mogli služiti za splošno rabo. Čim so pa bili izumljeni lažji stroji, se je vožnja ž njimi začela razvijati in kmalo avtomobili izpodrinejo živino po mestih in po cestah, ker je možno napraviti avtomobile trdne in spretne.
Baloni so že davno znani, a ko se je posrečilo, da so postali vodljivi, so se nadejali, da bodo pripravni za vožnjo. Vsakdo, kdor je v tem izveden, je mogel soditi, da je to nemožno. In sedaj, ko so že znani vspehi njihovega letanja, je pa vsak razumen človek o tej nemožnosti prepričan. Zato so pa že opustili vso nado na zrakoplove in so se oprijeli aeroplanov.
Aeroplani posnemajo papirnate liste, otroške letalce, ki jih goni veter, ali jih vlačijo otroci, da se vzdržijo zraku. Potreben vlak napravliajo pri aeroplanih motorji s propelerji. Da se dvigajo, letajo in nosijo vsaj eno osebo, morajo biti čim bolj možno lahki in zato so vsi deli aeroplana tako šibki, da se ob vsakem malem pregrešku med letanjem polomijo ali pokvarijo. Nimajo dovolj stalnosti in se radi prevračajo. Vsak mali nasproten veter jih ovira v letanju in vrhu tega imajo še mnogo drugih napak. Tako je nemožno, da bi se jih moglo rabiti za vožnjo in vsa prizadevanja, da bi jih zbolj-šali, so zaman.
Dasiravno je očevidna velika nevarnost sedanjega zrakoplovstva, in vidimo, koliko ljudi se dan na dan ponesreča, se je vendar podpira. In vlade dopuščajo to in celo podpirajo. Milijone in milijone se troši za zrakoplovstvo. Komu bo pomagano s takimi nezanesljivimi pripravami? Vladam ne bi bilo težko dobiti sposobnih, nepristranskih inženirjev, ki bi jih pravno poučili o zrakoplovstvu. In ako takih inženirjev ni, imajo vlade pač sredstev dovolj, da si jih preskrbijo. Čuje se, da so nekatere vlade nastavile komisije za zrakoplovstvo, toda o njihovem delovanju se ne sliši ničesar. — Posledica taicemu postopanju je splošna nevolja proti zrakoplovstvu in obup, da bi se doseglo kaj zares dobrega in koristnega.
Ali varno in potrebam primerno zrakoplovstvo je možno, prav tako možno, kakor je možno, da letajo tiči, ki letajo z mehaničnim delom svojih perut. Ako bomo z letalniki posnemali to letanje ptic, dosežemo lahko, da se bomo udobno vozili po zraku. Sicer jih je že mnogo skušalo napraviti na tak način — posnemaje letanje ptic — rabljive stroje za letanje, ali vspeha niso dosegli, a niso ga dosegli, ker niso poznali vzroka ovire. Oviri je pa lahko priti v okom, torej tudi letati, kar jaz dokažem teoretično in pokažem tudi praktično.
Z letalniki posnemaje tičje letanje se bomo vozili po zraku varno, ugodno in ceno, ker se bodo ti letalniki zamogli dvigniti v zrak z vsacega prostora, na vse kraje bodo lahko letali počasi ali hitro, ustavljali se in povoljno se spuščali na tla. Ti letalniki ne bodo potrebovali razsežnih planot, ne kolib in drugih priprav in poleg vsega bodo stali malo. Vsakdo zamore torej prav presoditi vrednost takih strojev.
Kdor se vnema za napredek tehnike in človeštva, naj se združi z menoj, da skupno dosežemo C:lj, katerega želijo doseči ljudje, odkar so začeli misliti.
Mat. Živic, inženir v Trstu.
Maroko.
Zopet stoji Maroko v ospredju političnih razprav. Zanimanje na tej čudni deželi je tekom zadnjih dveh let izredno poskočilo. Polagoma prodira spoznanje, da nudi Maroko za evropsko gospodarsko življenje orjaških gospodarskih možnostij.
Ta dežela, ki šteje okoli 17 milijonov prebivalcev in ki meri 440.000 m2, se nahaja v gospodarskem oziru še v najhujših srednjeveških razmerah. Isti razvoj, ki se je izvršil v Evropi zadnjih 800 let, se ima iz-
vršiti v Maroku v kratki dobi par desetletij.
Kaj znači to, si lahko vsakdo predstavlja. Za udeležene industrije pomenja to orjaška naročila, ki bodo skupno predstavljala ne milijonov, marveč milijarde kron vrednosti.
Pomisliti moramo, kaj se pravi to: deželo s takim površjem preskrbovati z železnicami, brzojavnimi črtami in cestami! Koliko voznega in avtomobilnega materijala bo tu treba in koliko naročil bo odpadalo na strojno industrijo, ko pojde za tem, da se v Maroku dvignejo še nedotaknjeni rudninski zakladi? Koiiko poljedelskega orodja in strojev bo tu potrebno, ko Maročani v obdelovanju zemljišč začno slediti izgledom evropskih farmerjev?
Za napravo velikih evropskih farm nudi maročanska ravnina izredno ugodno obdelovalno polje, kjer se bodo uporabljali poljedelski stroji najbolj komplicirane in najdražje vrste. To pa še ni vse.
V najkrajšem času poskočijo zahteve Marokancev po raznih novih potrebščinah. Evropska industrija bo v kratkem času morala ne samo za te nove potrebščine skrbeti, marveč bo v položaju, da vrže ob tla tamkajšnjo primitivno domačo industrijo. In tu ga ni skoro predmeta, ki bi ne prihajal v vpoštev za maročanski trg.
Pričenši s cenenimi okraski in lišpi in mehaničnimi igračami vsake vrste, katerim je novootvorjeni trg vsakega necivilizova-nega naroda nad vse lahko dostopen, pa gori do najfinejšega sukna, lanenih in bom-baževnih tkanin.
Za deset, dvajset let bo sedel Maroka-nec pod importiranim Šotorom, bo jedel iz importiranlh železnatih posod in bo pil iz evropejskih. posod evropejske špirituoze. Ceneno uro-budilnico bo dobival iz Evrope ravnotako kakor dragoceno puško in mu-; nicijo.
Že danes je razkaz blaga, ki se bo' importiralo v Maroko, jako obširen; ta razkaz se izdatno pomnoži kedar bo dežela: preprežena z komunikacijami.
Tovorne ladije bodo izvažale iz Ma-; roka vsakovrstno blago. Pred vsem rudnine,1 potem druge predmete, ki se deloma že dandanes izvažajo ali le v malih množinah.; Tako oljkino olje, gumi, vosek, volna in fino kožnato blago, preproge, kozje kože itd. I
Ravnotako poviša marokansko polje-1 pelstvo svoje produkte olja, volne, gumi-ja. in južnega sadja.
Največjega pomena pa je dejstvo, daje Maroku z njega velikimi ravninami zagotovljena krasna bodočnost na polju bomba-: ževine.
Saj so celo prejšnji sultani že ustanav-1 Ijali obširne kulture bombaža, ki so dona-šale lepe dohodke. Da ni iz teh začetkov vzklilo bogvekaj, to so zakrivile politične razmere.
Vstaje so te kulture opustošile, pomanjkanje denarja, kakor tudi pravega vpogleda: je preprečilo njih vspostavljenje; tako za-1 devljemo dandanes komaj še na podivjano grmičevje.
Novi poskusi evropskih farmerjev pa so nepobitno dokazali ne samo to, da je gojenje bombaža v Maroku možno, marveč da zagotovlja lepe dohodke. Pri tem je še pomisliti, da bi bil Maroko Evropi najbližja dežela bombaža.
V TR .N S VALU
so tekom meseca maja dali rudniki za 2,700.000 šterlinskih lir zlata. V teh rudnikih je bilo koncem maja zaposlenih 190.000 delavcev.

Delniška glavnica:
K 60 milijonov. Reservni in varnost-::: ni zaklad: K 16 milijonov.
v Praa
Ustanovljena 1. 1868.
PODRUŽNICE: Brnu
Budjevicah Iglavi Krakovu Lvovu
Moravski Ostravi
Olomucu
Pardubicah
Plznju
Prostjejovu
Taboru
Dunaju, Herreng. 12
Filialka ŽIVNOSTENSKE BANKE
v Trstu
Bančni prostori: VIA S. NICOLO štev. 30.
Menjalnica r VIA
NUOVA štev. 29 -N6
TELEFON štev. 21-57.
:: Izvršaje vse bančne posie.
Obrestuje vloge na	#a j
VLOŽNI KNJIŽICI P° ** |0 na tekočem računu po dogovoru.
Kupaje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daj® PREDUJEM na Vrednostne papiije in blago. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurzni i;gubi. Oskrbuje iukaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih.
Sprejema BORZNA NAROČILA
Brzojavni naslov : Živnostenska — Trst.
Kina-vino^
za bolekne in rekonvalescente
Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec ia ojačujs tudi organizem
Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti.
Odlikovano z 22 kolajnami na raznib razstavah In z nad 6000 zdravniškimi spričevali.
Izbora! okus.	8V" Izborni okus.
Lekarna Serravallo - Trst
: Na obroke!
Jakob Mmm
: Na obroke!
Trst, ulica dell'Olmo štev. 1, II. nadst., Trst
izln Milici oDM za
manufakturnega blaga ter možke in ženske suknje.
Ugodni pogoji za plačila na obroke.
Cene brez vsake konkurence. — Solidna postrežba. 107
IVekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št. II
priporoča slavnemu občinstvu svojo
Mino Jestuln in kolonilalnesn blaga.
in na deželi že pod vodstvom gosp. Jakoba Bambiča - postreže enako dobro si. občinstvu z blagom prve vrste in po zmernih cenah. — — Zaloga otrobov, koruze ln moke. — PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. -
Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino jestvln v ulici Farneto 10.
Moderne železne ograje i
284 za vile (dvorce), vrte. tovarne, dvorišča, prostore za temo itd.
„._. -ti-'
Ilust. katal. št. 104 brezplačno
AlDenMMfl
DraMEdRstrie Ferd. Jeratscb'* Soline - Klag nlmt S'. Štalu zistop. v Trsta. - 7 Gradcu Dl. tor
Societe de s Papiers Abadie. SVARILO I
Ker so prišli v zadnjem Času razni posnetki naše splošno znane in priljubljene znamke cigaretnega papirja
RIZ ABADIE (Riz dore) 471
v razprodajo, prosimo naše P. T. odjemalce, naj pazijo na ime Abadie, katero hočejo posnetki nadomestiti z raznimi drugimi besedami. Svarimo pred nakupom kvalitativno manjvrednih imitacij, ker bomo proti njim nastopali z vsemi zakonitimi sredstvi.	Socio.e des Papiers Abadie.
Odlikovana krojačnica
Avgust Št nI ar
TRST - Via de!le poste štev. 12, 8. nad. - TRST
izvršuje pomladansketin = letne obleke '
Cene zmerne.
Delo solidno.
Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase, zahvale in v obče kakoršnokoli vrsto oglasov sprejme „Inseratni oddelek" v ul. Giorglo Galatti št. 20 (Narodni dom) polunadstropje, levo. — Urad je odprt od 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer.
Zaloga oblek in blaga Trst Corso 45 AlFOperaio Trst, Corso 45
VELIK IZBOR oblek za gospode, dečke in otroke, površniki, hlače, jopiči, kostimi.	224
Cene konkurenčne. MOŠKO BLAGO. Cene konkurentu.
IZDELUJEJO SE OBLEKE PO MERI.
»
Stran J VI.
„EDINOST" št. 175.
Dr. Fran Korsano
Specijalist za sifilitlčne ln kožne bolezni
ima svoj	2249
AMBULATORIJ
v TRSTU, v ulici San Nicold štev. 9 (nad Jadransko banko).
Sprejema od 12. do 1. In 6.i/a do 6.Vi pop
Nova prodajalna »lat ar j a - ur ar j a
^essandro Čamaro, £rst
Corso štev. 23 *»»
BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali Lrilanti in brez istih.
Verižice, priveski, apestnice, zlate In ero-brne ure, stenske ure itd. itd.
Popravlja, vkupuje in zamenjuje. IzvrSuje
tudi vsako vrsta - rezbari je. Cene smerna.	Cene i^e ne.

TRST

isgii^gigassfsiagBB
: isnnzlo Potocnig:
Diica Riborgo it, ?®ai nI Becclrie.
VELIKA IZBERA «97
izgotovljenih moških oblrk za odrasle in za dečke; specijaliteta: volneni in plntneni kostumi, jopice iz alpsgasa.
Velika izbera blaga za moške. Izdelujejo se obleke po meri. —
Cene, da se ni bati konkurence.
TVRDKA
OIITSTO STR XSI \K
naznanja P. T. občinstvu, da je že udobila predmete za nastopajočo sezono kakor |
zefir za siajce od st 92 dalje. — Perkal, batist, panama in platno za obleke v nailepših barvah. ^ in desenih. — Popolen izbor s-ajc in malj za moške in ženske. — Moške srajce iz zefira od K 9
oprana
je in gostilničarje : 1 amizni prti v vseb barvah- Voščeni prti vsake
m-čni bele barve po kron 1-60, prtiči tucat kron 4 40. Prti , .^v- ------- -------,---- ------
veijkosti na £a|0ga platnenega in bombažnat, blaga.
Ulica Nuova štev. 23, vogal ulice S. Spiridione štev. 6.	g
—---HIB II1111IIIII'I lili SSK i
gg!Bg?ISIgggI3S3S[a£g35SŽS
Hermangild Trecca
Barriera vecchia šter. S ima veliko zalogo
mrtvaških predmeta*
W*r VENCI
ed porcelana in biserov vezanih z medeno Šico, od umetnih cvetio s tra« kovi in napisi.
Slike ia porcelanastih pbitak za speaesikt
Najnižje konkurenčne eene.
Najboljšega češkega izvora
CENE : GOSJEGA : : PERESA : : ZA POSTELJE.
Jrsou." obrtna zatirata u Jrstu
via S. Francesco d' Assisi 2, I. s
kjer Je bila proj ,,Trž. posojil. In hranilnica".
Faštr.o-hrnnllaični račun 74679.	TELEFON 16-04
Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če n> čiaa, in jih obrestuj 8
■r 41|2°|o
Sprejema tudi vlog'-' po i K na teden, tako, da ae po L't>0 tednih dobi Kron 300.—
Sprejema hranilne anjižic9 tujih zavodov in jih rsatizaje ne da bi ae obreBtovanje pretrgalo.
Daje posojila na rasne obroka ia proti mesečnim odplačilom po K 2 til vsakih X 100, tako, da 83 posojilo odplača v petih. - Deleži aopo S 20 I21 po S 2
Hadaljna pojasnila se dajejo v urada med uradnimi mami, ki ao : bo delavnikih oi 9. do IS, d op. ln od 3. do 6. pop.
TBGOVSKC-OBRTNA ZADRUGA
V Trstu, 25. junija 1911. Varstvena znamka: „SIDRO".
Llnlment Cnpsiti Co?
nad mestek aa
S IDSO-PAlN-EZPEZili^
je že staro skuŠeno domaČa zdravilo, ki se v že mnogo let apor&b'ja uspešno cbrgnenje proti trganj n, reumatizma in zmrzlinl. ^ Oiffttfjl^ Zaradi manjvrednih po-.ne-Ot£2.. 11 V?> m«nj naj ae pazi pri i.akupu in jemlje le originalne steklenica v zavojih z varstveno znamko „SIDRO" iu 5me :: :: Rlcliter. Cena po 80 vin., K 140 iu K 2. Dobi se v mnogih lekarnah. Glav. za-oga Jožef Torok, lekarnah v Bu iimpeSti.
Dr. Slehlarja lekarna užuS
za Eiibe hstrasse No. 5 neu.
PRODAJALCA
manufakiur. blaga
Izbera borgeta, perila in drobnarije za šivilje
FRAN KOČIJ AN
Trst, ulica Molin a vento štev. 17, Trst
F ft. ŠEVČIK, puškar, Ljubljana, t
Židovska 7.
priporoča svojo
I	kg rujarih dobrih s^smuh % kg K t 40, boljfiih K ue-
II	h 4 K. belih 8 puhom ii .ViO, 1 kg belih naifin.jftib fčesa-nih K 6 40 lu K 8,1 klg s mega
aha rajar « K in 7 K, hele flue 10 K. najfinejl puh b pr» 12 [. Tri aaroiitrl 5 kg franko. Izfotovljen* postelje rn<le-m modrega, belega ali rumenega goHtonitnes* Naukinp3, cm dolrfa In 180 cm iiroka a t podvzglavjeujs o M ca dolgima ln 60 iirokima, napolnjenima z norici, ,iri» iclo trpežnim, mehkim poet'ljilm perjem Kron 16. »oloperni« »0 K; pernic« U K ; posameene race 10 K, 12, 14 K ln 10 K ; blaalne S K, 3 K M) in 4 K; pernico iOO cm iolg«-, 146 trn lirok* 18 K, 14 K 70, 17 K 80 ia *1 K ; blazine aO n dolg«, 7» «m Uroke 4 K 50, t K »0, 5 K 70 ; spodnje tralce « trdnega, Črtanega gradJa 180 cm dolgf, 11-; cm lrekr, 11 K 80, 14 E 80. Polil.a se po povtt tju od ia tron fdalje franko. — PremeDa dovoljena, za i epripravuo deuar f	nacaj. Katanfni ceniki gratis iu franko.
3 BEK1SCH t Descfcemti Si Šobi n Ceciiy
ulica
svojo veliko zalego PUŠK ln SAMPKBEaOV	lastnega izdelka,
kakor tndi belgijskih, sulsklh in ČEšk h strcgi prelzisu'rnh puši, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam Uhke tro-cevkb in puške Bauk s Kruppovimi cevmi za brerdimni srn dnik. Pr poročam tudi vj ko zj lopo vseh lovtkih p;trLbščin 10 nfj-nižjfh cenah - Popravila in na-ročbe se izvršujejo toča j in zanesljivo - Cet.ovniki na zahtevo
zastonj in poštnine prosto. Točna in solidna pcstiežba.
Zobotehniški :: atelje
Josip Eouig
koncesionovani zobni tehnik, diplomovan dentist na dentistični akademiji v Parizu.
Trst, ul. Farneto 36, II. n.
Slovenci! Slovani! KMi
edino slovenske urarne in zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, istotako tudi vsako naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svoiim! Udani ALOJZIJ POVH.	am
		
M®		

ODLIKOVANA
tržHšKn proasfsls. o Mm\
ULICA GIOSUE CARDUCCI ŠT. 21
; JKazun razli^n b izberov najfinejših mtiSkib in žeo skiu o uvai po iii-Jni4jili cenah se prod-ijnjo tud; po izrednih cenub :
Užnje Boxcalf s trakovi . . . po K	10 —
Usnje Eoxcalf z elastiko . . . . po K	10-
U3<je Boxcalf oblika Derby . . po K	10 50
Uanj^j Boxcalf z zapanumi Triumph pj K	10 50
E :afci za dečke 1 K manj. - Vs k-17. bi i?o I. vrste.
Oblike moderne. - Delo zelo trpežno. Ovckole3a, bivalni in kmodjski stroji
jj Dr. Kari Ernst
unlv. med. ~
zobozdravnik
n Trst, Piazza C. Goldoni št. 5,
II. nadstropje.	eoa
Sprejema od 9—1. in od 3—6. pop. B——	gggp^
IKTrmrilT?
gramofoni se dobivajo pj
čudovito nizki ceni pri ^ ««
tj), itr
cuaovito niiiti oeui pn
B a tj slu j Gorici
Bogomil Piao
[Pozor! _
Ul
blvSl urar ▼ S«žanl
ima svojo novo prodajalno
Stolna ulica štev. 3 — Mehanična
delavnica. Prodaja tudi na obroke. Ceniki f anko. OPOMBA. Kdor mi dvokolo, gramofon in šivalni stroj proda, dobi za nagrado eno novo dvokolo.
Skladišče šivalnih strojev
Luigi Gramaccini
TRST, ulica Barriera vecchia it. 19.
Plačilo oa oMe
PloraMrsaje sobov
Izdiranje lobnv teren IU vsake bolečine
)r. i Cennak V. Tuscher
: ?»b8sd?araiif : Koncesij, zsbsi )chaik
- TRST "
alideli? O&jserm^ St 313. II.fi.
Sprejme se popravljanje šivalnih strojev V82kaga zistema, Prodaja igel, olja in aparatov.
Kupuje in prodaja že rabljene šiva Ine stroie. 601
m
t TRSTU nI Tine. Bellln! .. Štev. 13 ..
nasproti cerk. •v. Ant. nov.
VERIŽICE
po tov. cenah
	T. /r^sijif-		
			
fvlAl nDFDI P ^rez me~
UrHLUrCKLL šana z mineralno vodo Selz je izborna osvežujoča pijača. Tovarne Wdpe;le JKcritr £ow. 3 no JCusorci
—- Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo
tvrdke A. ICRIZMIČ :: ob kolodvoru Podmalec
SPREJEMA V IZVRŠ1TLV:
vse v stavbeno mizarsko stroko snadajoče izdelke za H.'ŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA. PODOVE, FORTALE; popolne osreme LJUDSKIH SOL, ŠQLSKE KLOPI po ReUig-ovem patentu itd.
Proračuni in načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce in cene.
rlč	h/Arn^Pn opremljena ^ najnov.
rdi IXOLIICX L V vJi I lil/Ci Stroji nudi parketne deščice iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino 1
SiittfeKli oiiekt niiSi m t sirniarslo stoto mtem izdelže. - JAMSTVO!
Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. — Gbisk strokovnjaka —-— interesentom brejnVčen--329
-i- sinilo Mimm -i-
TRST, ulica Giosue Carducci stev 23
;: :: TELEFON štev. S13 ::
■ 1 J rurpično orodje, ortcpedlSnl »parati, K >ieref, umetne roke in noje, berjlj«, % aIIh! pasi, elaatičai pa3i in nogorie^, ^ elektroterapevtlčne priprave, aparati sa
A Gsšsss&asssssssš inhalacijo.
'{ szitAĐZŠOS potrobioln za klraryioaa zdrav-sjpaja Po«r»toioin« lz	tn ae?r jdira**;:,
^	blaga. ::::::::
m
1
i
1 'iiči
jtOOC)OOOJClXOXiXOOOOC3^ ^ Otvoritev no^s trgovine ^
v Trstu, ulica Nuova 41
i IHELiA HARTiNICO
— EOOAT IZ30R —
i?gntovljenih oblek za žeaeke in punčke, ženake vestal je, bluze ia izb ain perilo. ^	Vsp^ejemajD as naročila 1:0 mErS. TJ
^^ Naj zmernejše cene Najzmernejše cene. jm

■ Pismena priznanja visokih oseb so na upogled. H Cenike in proračune razpošiljam brezplačno.

TOVARN ^ VOZOV
■JjJtt

aaV 9 ^
v Spodnji Šiški, kolodvor Ljubljana
-— (Kranjsko) -
Dobavatelj vseh poštnih voz c. kr. avstr. pošte. — Poštni vozovi patent Keršič št 43.741 za OgTsko, Št. 31.925 za Avstrijo.
Priporoča sv« jo bognto zalogo raznih vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naročila po meri in risbi natančno in najsolidnejše, za kar jamčim.
I I III I	I	......m	.............................i - jjm. m-i

Popravki se izvršujejo po odgovarjajočih cenah in se uračunajo rabljeni vozovi.
IČevJjstrnica ..Alla Sartoreila", Trst
1 m*.	"	BARRTEBA VEOGHIA ŽT. 10 (NASPROTI SI^AJDOlČAHJTE GATTI)
Velika izbera vsakovrstnih čevifev za moške, ženske in otroke. — Blago iz-'' vrstno in mcene zmerne. ■11
V Trstn, dne 25. junija 1911.
EDINOST« št. J 75.
Stran VIL

Za birmo!
Trst, ul. Giosue Carducci 32 (vogal Santorio)
Sklndišče izsotov. oblek
A. LEVI
Velik izbor izgotovljenih oblek
za odrasle in dečke. Specljolltetn: kostimi za dečke.
-5=—5555— Vsak dan novi dohodi.
CIMI* ŠTTC
TRST nI. Concordia št. 4 TRST
Priporoča »lsTnemn občinstva stoJo trgofln« ■tv n in kolonijalne?« blaga. Testenine „Pe-
KATETB", domaće In napolitanske, trerisamke (Trfc.ieo) ter 1« torarne bratje ZATKA. — Tino T
•tokienio&ii. Pošilja se taril na dan tar pa pošti. Paketi «d S kllsgramov naprej. ^
_ J Cene brez konkurence I5«
^ieai m iaiy
3{ans Schmidf
tehnični zobozdravnik
TELEFON št. 1UV3.
TRST ui. deiia Zonta št. 7 /.
.905
Vile, zemljišča, hišice, hiše, posestva itd.
mr na prodaj ^m
ceno in pod ugodnimi pogoji. Slovani imajo prednost. Dober zaslužek vsakemu kupcu. Več pove Ant. Krajne, kavarna „Oriente", nasproti bolnišnice od 11.—1. ure vsak dan.
ALESSANDRO PAHCIROLU
Platneno in bombažnato blago = Trst =—
ulica San Sebastiano štev. 6.
ZOBOZDRAVNIK
UNIV. MED.
Dr. m Bnrry Brlllant
v Trstu, ulica Acquedotto 13.
Izdeluje »delanje s emajlem, perceiaaom,
srebrom in zlatom. Izdeluje posamezne umetne robove, taker
187	tndi cele zebo* je.
ORDINIRA od 9.—12. predp., 3.-5. popoL
Dobro jutro! Kam pa kam?
„Grem kupit par čevljev." — „Ako hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, dr greste
v ulico Riborgo št. 31
(.Al buon Operaio*)
tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejše do najnavadnejSe vrste po nizki eeni." SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik
M. 1VANČIC.
Mehanična delalnioa
Alarik Lantschner
zapri«, cenilec Trst Via Geppa it 12
Pod ažaloa: Ulica Feitce Veneziaa 14, vogal otiaa C a vam. — Tetefoa 138.
Ekskluzivno rus topništvo in taloga svetovno znane tovarne koles 'bicikfjevin nj otoci k let STItiLA. tvr-dke Joeh Pueh A? Ce. v Gradca HHrkoppft »ti m »na kakor tudi tu- in inozemskih tvrdk veliko zaloga priti klin Zaloga In apo<Java elektr. zvoooev — Bprejme kakoršnosibodi popravo v svoji stroki.	(7t0)


Skladišče ofilla in dro
za privo, petrolja in stavb, materijala
Josip Miceui
Trst, via San Cillino št. 2 (Sv. Ivan)

DI
ANTON ZAVADLAL
Trst, ul. Istri« 12 (pri sv. Jakobu)
Priporoča rro> FZCABRO In SLAB0IČAa»0
Vbćkrat na daa «»eS kruh in ilaJtlce. Zaloga moke mke vrat« ta prrlta mlinov. Likerji In vino v steklenicah. Poetreiba na dom. — Priporoča tudi ivojo
staro in dobroznana pekarno v ulici Marco Poilo it 6 (vogal Concordia)
katero vedi goapodar un.	^
ir
ENRICO ZERdUENICH
trgovina z izgo tovljenim perilom, mode za gospode itd itd. Trat, Patsa S. Blovannl 2 (Nasproti lovim obokam)
VELIK IZBCR moških srajc, ovratnikov, zapestnic, ovratnic, malij, spodnjih hlač, nogavic, rokavic iz niti in usnjatih, žepnih rut, naramnic in izpodvez. Dežniki za gospode in gospe ter palice ed K 2-50 dalje - Izdeluje se moško perilo po meri. Dobro blago. Cene zmerne. M——
V dobroznani žganjarni
Ferdinand Pečenka - Trst
ulica Miramar št. 1	317
dobijo se vedno pristne pijače prve vrste, kakor n. pr.
žganje, slivovec in brinjevec,
kakor tudi mrzlo pijače
frambois, tamarindo in šemade.
GOSTILNA „Pri deteljici"
= „Al Trifoglio"--
Trst, ulica Belvedere 7
Popolnoma prenrejena.
Toči izvrstna vina: črno istrsko, teran, refošk, belo vipavsko in moškat. PIVO BUDJEJOVIČKO.
DOBRA DOMAĆA KUHINJA.
Hiša
fenfflij OGLASE
treba našlo vi jati na Inseratni oddelek > Edinosti c poštni predal
štev. 173 na Bledu
tik ceste v Zasip, s pritličnim in podstrešnimi sobami, lep ograjeni zeljenadni vrt z vodnjakom, se za 6000 kron
takoj proda.
Poizvedbe istotam. Naslov pove „INSERATNI ODDELEK EDINOSTI" pod številko 1093.
Trgovina knkalij, porcelane in steklenih predmetov.
Trst, na vogalu ulice Carlo Ghega št. 2.
Velika zaloga svetilk za petro-plin in elektriko. Predmeti za darove. - Zaloga mrežic in pritiklin za plin,
ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE
(Obena zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena 1. 1831.
Zakladi za jamstvo 4ne 81. decembra 1910 K 392.746.965*47. — Olavutea za zavarovanje Ilv-jeoja dme SI. deeembra 1910 K 1,106.056 556 66 — Plačana podvračlla od leta 1531 4«
31. decembra 1910 K 1,618.974.811'4*.
8 1. januvarjem 1907. je druStvo uvelo za življenski oddelek nove glavne pogoje police nadarjene najveČo kulantaostjo. '
Povdarjati je sledeče ugodnosti polio e: I. Veljavnih takoj od Izdanja:
a)	brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vrSiti vojaBko službo, ako je vpisan ▼ polab črne vojake.	.
b)	ako plača zavarovanec 1"/., od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgnbda veljavnost vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje izvrfii v teku 6 mesecev po preteka roka.
IX. Vtljivalb po proteku tf meseoev od ladanja: a) zavarovanec more — ne da bi za-to plačal posebne premije in brez vsake formalitete — potovati in bivati ne Bamo v celej Evropi, ampak tudi v katerejsibodi deželi tega sveta (Svetovne police) Društvo je navezano izplačati celo vlogo tudi v slučaju, da pade zavarovanec v dvoboja. UL Veljavnih po preteka enega leta po ladanju polio©: s) zavararovanca se oprosti plačevanja za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nesposoben za delo.
XV. Veljavnih po preteku treh let od izdanja:
a)	Absolutna neizpodbojnost zavarovanja razun slučaja prevare.
b)	DruStvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled Bamomora, ali peska-ienega samomora.
c)	Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4'/,*/• ■
Društvo Bpre^ema zavarovanja tudi za
življenje, požar, prevažanje in ulom.
Odhajanje in prihajanje vlakov od 1. maja naprej.
3*81 ra prihod, odroma odhod so n&znsajent po irdiaea evropejskem tuu.
C. kr. državna železnica.
Odhod iz Trsta (Campo Marzio)
5.10 0 Herpelje—(Rovinj)—Pula. 5.55 0 do Poreča in medpostaje. 6.00 0 do Gorice (in Ajdovščine). T.30 8 Gorica—(Ajdovščina)— Jesenice—Beljak— Celovec—Linec—Praga —Draždane — Be-rolin.
7.34	0 Herpelje—Divača—Dunaj.
8 20 B Gorica—Jesenice—Celovec—Dunaj. 8-54 0 Gorica—Jesenice, Trbiž — Ljubljana—Beljak—Dunaj. 9.00 0 Herpelje—Pala. 9.12 M Le do Bnj (in medpostaje). 12-55 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Ljubljana Celovec.
2.45	M Koper—Bnj e—Poreč.
3.40 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec, 4.42 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula. b.— B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 7^24 0 Le do Bnj (in medpostaje). 7.26 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). 820 0 Herpelje—(Divača—Danaj)—Pula. ŠToi) 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec-Linec ' Praga—Dunaj—Monako vo — Draždane — Berolin.
10.35 0 Gorica—Jesenice—Beljak— Inomost — Mo-~~nakovo.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.14 0 Boršt—Herpelje—Divača. 2-20 0 Gorica (in medpostaje). 5-04 M Koper—Portorose.
Prihod v Trst.
5.47 0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Ljube ljane, Jesenic, Gorica. 7.18 0 I* Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.24 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 8 29 0 Iz Bnj (in medpostaj).
8 50 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Goric-(in Ajdovščine). 9.53 0 Iz Pula (iz Rovinja). 015 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.10 B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medpona 12.38 0 Iz Poreča in medpostaj. "2xj6 B Iz Celovca. Trbiža, Ljubljane, Gorice
- (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage
Dunaja.
3.35	0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 4.37 0 Iz Buj in medpostaj.
tT45 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. 7.05 0 Iz Dunaja—Ljubljane—Divače—Pole. Tl4 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du-— naj a, Celovca, nomosta. Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). 8.12 B Iz Berolina—Prage— Jesenic—Gerice. 9.58 M lz Poreča in medpostaj. 1(X23 0 I* Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo). 11,10 u lz Dunaja, -^elovca, Beljaka, Gorioe.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH:
8.46	0 Iz Gorice in medpostaj.
£20 0 Iz Portorose, Kopra in medpostaj. 9.40 0 Iz Divače, Herpelj in medpostaj.
OPAZKE: Podčrtane številke značijo popolodne 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak)
Južna železniea.
Odhod iz Trsta (Piazza della Starione) 5.45 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan
6.20 8.05
8.20
9.00
Pridna in fledUIoa gospodinja Rnpnle
KOLINSKO CIKORIJO!
AUSTRO - AMERIČANA
............. brza zveza z Ameriko. =
e e
TRST—NEW-YORK
^ Oceania" 1. julija 1911. „Martha Waschington" 10 julija. „Argentina" 31. julija. Potne cene: m. razred K 200; It razr. od K 300 naprej ; L razr. od K 350 naprej.
Trst- Buenos-Ayres
„Laura* 20. julija 1911. .Atlanta" 10. avgusta 1911.
Iz Trsta v Buenos-Ayres, ter se ustavi med-
potoma v Cadiz-u, Las Palmas, Santoa, Moate-— video in Rio de Janeiro. —
HI. razr. K 200; H. razr. od K 525 naprej; L razr. od K 675 naprej.
V prevozni ceni III. razr. uračunjena je hrana in prenotiKe v TRSTU, pred odhodom
parobroda. — V vseh cenah uratunjena je obilna hrana. NajTečji konfort. - Električna razsvetljava in reatUaelja. - Narodna kuhinja.
Za informacije o prodaji prevoznih listkov L, H. in III. razreda toliko za Ameriko kolikor za Patras, Palenno, Napolj, Cadix in Laz Palmas obrniti se je na »Urad potnike ▼ Tralu", ulloa Kolin pioeolo it. 2, za tovor in blago pa pri O. TARABOOHIA A C.o, Trst, ulloa Pomteroaao ftt. 3, Z. nad.
/idem, Pontebo, Čedad in B do Kor mina (Cormons) preko Nabrežine. O do Gorice preko Nabrežine. B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto.
B preko Nabrežine v Konnin, Videm, Milaa Kim.
O preko Kormina v Videm in dalje in O preko Tržiča v Ćervinjan. 9.55 O v Ljubljano, Danaj, Zagreb, Badimpelot 12.10 O v Konnin in Videm. 12.48 O preko Červinjana v Benetke—Milan.
I.45	O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.10 O v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm
Milan itd. O.ee O v Ljubljano, Dunaj, Reko. «.B5 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko.
6.90 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim
preko Kormina v Videm. 7.5® B v Kormin in Italijo.
8.42 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešte 9J85 O v Kormin (se zveeo v ^erviajan). 11.4« O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpeite
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.46 O do Kormi>>a in mej postaj. 8.55 O do Nabrežine in mej postaj.
Prihod v Trst. O s Dunaja, Budimpešte. B z Dunaja, Ljubljane, Ostendo ia Londo na O iz Kormina in Červinjana preko Bi via. B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. B s Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Reke.
10.25 O a Dunaja, Ljubljane in Reke. 10.40 B iz Kormina preko Bivia in B ia Italije preko červinjana.
II.30	0 iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2.M O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 3JM> O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Seka 4.SO O iz Vidma, preko Kormina ia Bivia. BAS O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreb«. 7.07 O is Italije preko Červinjana in Nabrežine 7.4S O is Italije preko Kormina le Nabrežine. 8.SS B iz Italije preko Kormina in Nabrežme. O.IS B z Dunaja in Budimpešte.
1. Veslarska dirka, po resnici. - 2. Filemon in Bancis, 0 \ ^ p^č«^* BiTia * mitološka slika v barvah. - 3. Indijska vera, drama. - ob nedeljah in praznikih:
4. Komična novost, finale.	JgS?
NB. V pondeljek, torek in sredo: »STRIC TOMOVA KOČA«, delo v 3 oddelkih. QPAZKK Magtne 6tevilke Bnačijo popoludne ___ Eno uro trajajoča predstava. --o — osebniviakjB — brzoviak.
6.15 6.80 7.40 8.50 9.15
VELIKI KINEMaTOGRAF „BELVEDERE"
TRST — ulica Belvedere štev. io — TRST
- Danes v nedeljo 25. junija: - =
Stran Vin.
»EDINOST« St. 175.
V Trstu, dne 25. junija 1911
Prvič slovenski footbalisti v Trstu.
Danes ob 5. uri popoludne se bo vršila — kakor smo že javili — na vojaškem vežba-iišču (Piazza Caserma, vhod skozi železna vrata v ulici Coroneo) nogometna tekma aied tržaškimi italijanskimi in nemškimi srednješolci na eni in ljubljanskimi slovenskimi srednješolci na drugi strani. Igra obeta biti jako zanimiva. Dne 7. maja igrali ste obe možtvi v Ljubljani in po težkem jako interesantnem boju dosegli 2-2 to je neodložljivo. V nedeljo padla pa bo odločba, kdo od njih naj nosi prvenstvo Kranjske in Primorske dežele. Pripomnimo, da sta te dve možtvi najboljši na Kranjskem in Primorskem in obeta biti radi tega tekma jako interesantna. Tudi nastopijo v Trstu prvič Slovenci proti Italijanom in Nemcem.
Radi tega vabimo vse tržaške Slovane, da se sigurno udeleže te interesantne tekme, ki bo danes 25. t. m. ob 5. uri popoludne na vojaškem vežbališču, vhod skozi železna vrata v Via Coroneo. Vstopnina 40 stotink. Slovenci pridite vsi!
Prejeli smo in objavljamo : Slavno
uredništvo „Edinosti"
v Trstu.
Ozirajoč se na notico „Aretacije radi volilnih sleparij", ki je bila objavljena v Vašem cenjenem listu od dne 23. t. m. št. 173, prosim slavno uredništvo, da blagovoli objaviti sledeče:
Ni res, da sem bil Josip Petrič iz Pule aretiran radi volilnih goljufij, temveč je res, da sem bil aretiran zaradi dejstva, ker me je redarstvena oblast obdolžila, da sem propagiral med delavstvom poziv strokovne komisije, ki je organizirano delavstvo pozvala, naj se na dan volitev abstinira od dela.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Petrič.
Na c. kr. izobraževališču za učiteljice v Gorici se bode vpisavalo v I. tečaj dne 1. julija t. 1. od 8—12 ure dopol. in od 3—6 ure pop.
Gojenke se imajo zglasiti v spremstvu starišev ali pa njih namestnikov in morajo predložiti zadnje šolsko izpričevalo, uradno-zdravniško potrdilo o fizični sposobnosti ter krstni list.
Knjižni odsek „Matice Slovenske"
bo imel sejo v sredo, dne 28. junija 1911. ob 6. uri zvečer v društveni pisarni v Ljubljani.
Dnevni red: 1. Poročilo o sklepih zadnje odborove seje. 2. Na novo došli rokopisi. 3. Vsebina in tisk publikacij za 1911. 4. Tridesetletnica Jurčičeve smrti. 5. Slučajnosti.
„Šentjakobska mladina" je razposlala minole dni čeke, v svrho poravnane vstopnic III. plesa, katerega čisti dobiček je namenjen večinoma za zgradbo novega Šolskega poslopja slovenske šole pri sv. Jakobu. Z ozirom na ta plemeniti namen, se obrača odbor — z uljudno prošnjo do vseh, ki so prejeli čekovne račune, da jih blagovole, če tudi z majhno svoto spopolniti in Čimprej vrniti, ker je skrajni čas, da odbor sklene račune.
Loterijske številke, izžrebane dne 24. junija 1911.
Gradec 6 39 59 '1 60
Dunaj 24 83 44 41 32
Koledar in vreme. — Danes: III. nedelja po Bink. — Jutri; Janez in Pavel muč.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoidne -H 26° Cels. — Vreme včeraj: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Motno. Temperatura malo spremenjena. Vetrovi od severovzhoda.
zbor eno uro pozneje ob vsakem Številu članov.	Odbor.
Dramatično društvo v Trstu bo imelo v torek dne 27. t. m. v gledališčni dvorani občni zbor z že naznanjenim dnevnim redom. Zanimivega občnega zbora naj bi se udeležili vsi društveni člani in prijatelji slo-; venskega gledališča.
Tržaško kolesarsko društvo „Bal-! kan" naznanja vsem kolesarskim društvom,; da priredi v nedeljo dne 6. avgusta t. 1.! veliko cestno dirko za II. „Jugoslovansko prvenstvo" na progi Bazovica—Št. Peter— Lokve—Razdrto—Sežana—Opčina—Padriče- j —Bazovica km 103, maksimalen čas 4 in pol ure.
PODRUŽNICA
Društven® vesti.
^^ Telovadno društvo „Sokol"
v Trstu.
Vaditeljski zbor Tržaške Sokolske Župe ima svojo redno sejo danes, dne 25. t. m. ob 9. uri |dopoludne.
Ker je na dnevnem redu razgovor o javnem nastopu pri župnem zletu, poživljajo se bratje k polnoštevilni
udeležbi.	Načelnik.
* * ♦
Izredni občni zbor se vrši v torek, dne 27. junija ob 8. uri zvečer v društveni telovadnici s sledečim dnevnim redom :
1)	Volitev predsedstva .Slovenske sokolske zveze".
2)	Slučajnosti.
V slučaju, da bi občni zbor ne bil sklepčen ob napovedani uri se vrši pol ure pozneje občni zbor ne glede na število prisotnih članov. Na zdar!	Odbor.
Gojenci otroškega vrtca v Vrdelci prirede otroško veselico v korist CM podružnice v Vrdelci, 29. junija na praznik sv. Petra in Pavla.
Orgljce napravijo dne 29. t. m. (Sv. Peter in Pavel) celodnevni izlet v Sv. Lucijo, Tolmin, Volče.
Odhod iz Trsta drž. kolodvor z brzo-vlakom ob 7 30 zjutraj.
Gostje dobro došli!
Pevsko društvo „Trst". Danes točno ob 5. uri pop. se vrši v dvorani „Narodnega doma" III. letni občni zbor. Ker je ta občni zbor posebne važnosti, prosi podpisani, da se ga člani polnoštevilno udeležijo. V slučaju nesklepčnosti se bo vršil občni
Nar. dal. organizacija.
Vsi odborniki in namestniki skupine „Sv. Marko-Sv. Andrej" so vabljeni, da se gotovo udeleže odborove seje, ki se bo vršila v ponedeljek, dne 28. t. m. točno j ob 7. in pol uri zvečer v prostorih N. D. O.
pri sv. Jakobu.--
Skupina N. D. O. „mestna plinarna". — Pripravljalni odbor, izvoljeni zadnjič, ima sejo v ponedeljek, dne 26. t. m. ob 8. in pol uri zvečer v prostorih N. D. O. pri sv. Jakobu.
Prosimo odbornike, da nikdo ne manjka, j Velika zaloga umetnižkih ker je važno.	----lin svetih slik, slike za
Sestanek delavcev čistilnice riže (Pila-! obhajilo ter rožnih vencev tura liso). — Vsi delavci čistilnice riza • razne sodnijske tiskovine,
Ljubljanske kreditne banke
Trst, Piazza della Borsa 10
Centrala v Ijubljani. Podružnice v 6orici, Celovcu, Sarajevem In Spljetn Delniška glavnica K 5,000.000.	Rezervni zaklad K 610.000,
obavlja n^jkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupnje In prodaja pod
jako povolj'niml pogoji
devize In o;e urjte denarja. - Uloge na knjižice
obrestuje sa sed$j s čistimi
4'k >
2290
Prodaja spačke na majhna mesečne obroke.
SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA
imajo v torek, dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer zelo važen sestanek v prostorih N. D. O. (ulica Lavatoio 1, I.)
Tovariši agitirajte, da bo udeležba pol-noštevilna.	--
Skupina N. D. O. „Linoleum". — Vsi odborniki so vabljeni, da se zanesljivo in polnoštevilno udeleže seje, ki je sklicana za sredo 28. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih N. D. O. pri sv. Jakobu.
DAROVL
—	Vesela družba radujoča se v „črnem grabnu" restavracije „Balkan* sijajne zmage na ožjih volitvah je nabrala za gradbeni sklad nove Šole pri sv. Jakobu 10 K. Denar hrani uredništvo.
—	Za kolo sreče o priliki Ciril-Metodove slavnosti so podarili: G.a Zamejc dva jelena, g.a Martelanc servis za žigice, g.a Micheluzzi 5 kom. galanterije in bonbonijero s 6 krožniki, g.ca Furlani 4 vaze, g. Simčič 2 steklenici terana, g. GradiŠar 12 steklenic piva, deklica Gabrijela Franetic veliko zbirko raznih mark. Srčna hvala 1
—	Za Magdalensko CM. podružnico so nabrali rodoljubi na botrinjah o priliki krsta Bernarda Cerkvenič pri Sv. M. M. spodnji K 7.
—	Za isto podružnico je nabral g. Andrej Sirca o priliki birme K. 3. Gosp. Macarol Jakob dodal še K 1, skupaj K 4. Srčna hvala!
—	Da se bo čim večje število barkov-ljanskega sokolskega naraščaja moglo^ udeležiti prvega zleta „Tržaške Sokolske Župe" pri sv. Ivanu dne 2. julija t. 1., nabral je N. Šovljanski v pokritje tozadevnih troŠkov 26 K, katere so darovali bratje: dr. Dolenc 2 K, Vj. Gjurin 2 K, A. Brlaković 2 K, M. Kuščar 2 K, A. Martelanc 2 K, S. Martelanc st. 2 K, K. Mahkota 1 K, V. Modrijan 1 K, Kr. Pertot 1 K, N. N. 1 K, N. Carlavaris 1 K, dr. Slavik 1 K, dr. Gregorin 1 K, Lj. Modic 1 K, F. Starec 1 K, N. Šovljanski
1	K, Sv. Martelanc ml. 2 K, Ivan Gorup
2	K.	_
Vesti iz Ooriške.
Kolesarsko društvo „Danica" naznanja, da za kolesarsko slavnost, katera se vrši 2. Julija t. I. je preskrbljena pri dirki Ajdovščina—Gorica zdravniška pomoč. Dirkači se že lahko vpišejo pri društvenem predsedniku. Svetinje in nagrade za dirko bodo na ogled 3 dni pred dirko v oknu Stolne ulice 2. Za 1. goriško prvenstvo 1911. dobi prvi zmagovalec zlato svetinjo, diplomo in svilnat trak z napisom I. G. P. 1911. — Tudi ostale svetinje od vseh dirk so opremljene z diplomami.
x Gradežki hospic. Dečki in deklice, ki jim je bilo podeljeno brezplačno zdravljenje, se odpeljejo dne 2. julija z južne postaje. V Gradežu ostanejo okoli 50 dni.
x Svilodni trg se je otvoril, kakor navadno vsako leto na trgu sv. Antona. — V četrtek je bilo na trgu tri kvintale svilodov. Cena po 3 K.
x Peronospora se je pojavila v goriški okolici in v vipavski dolini. Potrebno je torej zaporedoma škropiti in žveplati.
x Vreme se je obrnilo stalno na lepo in suho, potem, ko smo imeli na Goriškem mesec dni dežja in nalivov.
Iz Tolmina. Tukaj se je pojavil te dni neki „gledališki ravnatelj" Stojkovič s svojo družbo. Vprizoril je par iger, a na koncu še „Micko Kovačevo". Seveda jo je po zadnji predstavi odkuril. Opozarjamo vsa društva, da zasledujejo to „umetniško" potovanje in se pravočasno zavarujejo proti morebitni zadnji vprizoritvi. Prosimo tudi javnost, da nam takoj naznani in sicer na naslov „Rokodelskega bralnega društva" v Tolminu, kje se sedaj nahaja ta kavalir, ker se moramo mi ž njim pomeniti radi njegove „gaže*.
: vsakovrstnih trgovskih: knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-::: govežka naročila. ::::
J071P G0R6NJ6C
Trst, ul. Caserma 16.
::: POLEG KAVARNE COMMERCIO :::
Brzojavna adresa: ::: :: .::: GORENJEC - TRST'
TELEFON 21-15. -j
Poštna naročila obavljaju se isti dan.
Najbogateja zaloga knjig, papirja in pisarniških po-:::: :::: trebščin. :::: ::: Velika zaloga muzikalij, moli tvenikov in časopisov
»geo
u 00
=r
Velika zaloga in tovarna pohištva i
ANDREJ JUG - TRST
M
A & »
"^ 3 TJ
199 # g.
If* Via S. Lucia 5-18	Via S. Lucia 5-18g si
> 2 BOGATA IN LEPA IZBEBA FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARIJ # 83 =» |2*o DELO SOLIDNO	In vsakoTrstalb gtollc.	CENE ZMERNE. #
Manufakturna trgovina z zalogo perila
Brosch & X*aurenčič - ? Trstu
via Nuova št 40 - (vogal via S. Giovanni) - via Nuova št. 40.
Vsak dan veliki dohodi za sezono.
Žensko blago modernih barv, panama enotnih barv in pisanih, voile z in brez bordure,
satin, perkal, batist itd. — Velik izbor zefirja in oksforda za srajce. Izbor zaves s čipk, vitrages, preproge itd. Izdelane moške srajce vseh vrst.
Obleke in blago iz bombaža za delavce.
MODERGI REFORM. Vse DlegO i* Drtil lOfJM in no zmerni C al. TELI J A IZBERA. DROBNARIJ.
dor
naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Air Alpinista'4 v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd.
MLUVI ČESKY I	MLUVI ČESK1!
f!S\
T
ODDDD;

V dobroznanih manufakturnih trgovinah tvrdke
Bertoli SSbuelz
Trst, Trg Barriera vecchia I in 2
je najboljši vir, ki se ga lahko priporoči za nakup manuf. predmetov.
!! Velika priložnost za birmo ! I
Blago rumeno, belo in barvnato, pajčolani, rokavico in velik izbor okraskov. — VELIK IZBOR belega batista, gladkega in barvnatega
» po
nizkih cenah.
Zaloga perila. — Velik izbor bombaževine, barvnatega batista, panama trliža in volne ter žime za žimnice. — VlLIK IZBOR SRAJC.
^ JPRIEi OŽS OS J ZA BIRMO !	PRILOŽNOST ZA BIRMO
Redka prilika!
Redka prilika!
Ker je sezija že minula, sva vsemu blagu cene močno znižala.
POSEBNOSTI :
Lepo perilno blago za opreme (bale) hotele, restavracije, zavode in cela oprava za vile.
Se priporočava! Z velespoštovanjem
HEDŽET & KORITNIK
GORICA.
Stran IX.
Organizacija občinskih uslužbencev
na Goriškem. — V pojasnilo in ravnanje se objavlja rekurz N. N., ki se glasi takole : „Slavni c. k. urad za odmero pristojbin
v Trstu.
Podpisani vlagam svoj prigovor, oziroma prošnjo proti odloku slavnoistega z dne •/. št. — s katerim se me tirja znesek K 70 st. 70 kakor takso imenovanja obč. tajnikom.
Svoj prigovor naslanjam:
Definitivnost občinskih uslužbencev nima riikakršnega pomena, izvzemši trimesečne plače v slučaju bolezni. Služba občinskih uslužbencev je kakor kaplja na veji. Gosp. župan ima po § 50 občinskega reda pravico brez disciplinarne preiskave takoj izgnati iz službe občinskega uslužbenca, tudi ko bi se mu zameril po taki poti, ki ni v nikakoršni zvezi s službo. Da-si ima starešinstvo končno besedo, vendar dotični uslužbenec ne pride več v službo. Se samo ob sebi razumi, da se bo starešinstvo Iožje dajalo zameriti uslužbencu (hlapcu), nego gospodu županu (gospodarju). Uslužbencu v takem slučaju ni poti rekurza, kjer bi zamogel pričakovati vspeha.
2.	Navadno se občinski uslužbenci menjavajo, oziroma imenujejo vsaka tri leta, to je, vsako volilno dobo. V vsej primorski deželi (izvzemši mest) ni 5°/0 občinskih uslužbencev, ki bi bili v občinski službi 10 let zaporedoma. Ker je imenovanje, oziroma menjanje občinskih uslužbencev vsako tretje leto, kakor je zgoraj rečeno, bi se lahko pri petilo, da bi bil eden in isti uslužbenec v 10 letih (3) trikrat imenovan, vsakikrat za drugo občino, kar bi torej v 10 letih mora! po zakonu plačati trikrat pristojbino imenovanja.
3.	Jako, jako slabo plačani obč. uslužbenci morajo opravljati od vseh svojih del približno 75% dela za državo, katera jih za to delo, kljub večkratnim prošnjam, oziroma resolucijam deželnih odborov nikakor ne od-škoduje. Dela za državo obč. uslužbencem rapidno rastejo. Mesto željno pričakovanega plačila za omenjeno delo, nas je država iznenadila s plačilnimi nalogi, za plačilo pristojbin od imenovanja. —
Provizorični zakon, na katerega se država oslanja je iz leta 1850, je prišel papri obč. uslužbencih nenadoma v prakso še-le letos ; mesto nagrade, ki jo uslužbenci pričakujemo za dela, ki jih izvršujemo za državo kakor je zgoraj rečeno.
S avni c. kr. urad za odmero pristojbin je naprošen upoštevati navedene razloge ter razveljaviti omenjeni plačilni nalog.
V	nasprotnem slučaju se prosi določiti uplačevanje omenjene pristojbine v 12 me-•ičnih obrokih.
	V_____ dne .. 1911.
N. N. občinski tajnik."
Kolegi J V javnost s krivicami, ki se nam gode ! 1 Ako otrok ne joka, malomarna mati pozablja nanj ! _
Vesti iz Istre.
Bralno-pevsko društvo „Slov. Dom
v sv. Barbari in Elerjih na Miljskem hribu bo imelo svojo veselico dne 16. julija (in ne 2.)
Z Miljskega hriba. Dne 21. t. m. ob
8. uri zvečer smo imeli na Kašteljerju v Miljskem hribu veliko zmešnjavo. Zbranih je bilo okolo 500 oseb. Med temi kakih 30 Italijanov, drugi so bili Slovenci, ki so viharno kričali in demonstrirali proti Bennati-ju. Bila sta tudi duhovnika iz Milj, ki sta imela govore, v katerih sta gospoda Spadaro oz-načala kakor dobrega katoličanh dočim Ben-nati zatira našo vero. Vidi se torej, da je bilo javno razpoloženje med Slovenci okraja koperskega jako razdraženo proti Bennatiju.
Druge slovenske dežele
Iz Šmartna pri Litiji. S kolikimi žrtvami in težavami je vzdrževanje narodnih društev na deželi zvezano, to je znano vsakomur, kedor je imei priliko kedaj sodelovati v kakoršnemkoli društvu v naših krajih.
V	mali vasici Šmartnu pri Litiji smo vstanovili v oktobru leta 1890. pevsko društvo „Zvon", ki si je nadelo zelo važno, a tembolj težavno nalogo vspodbujati priprosto ljudstvo k narodni zavednosti s tem, da prepeva narodne |n umetne slovenske popevke. Doigo dobo dvajset let se Je društvo borilo z vsemi na deželi možnimi zaprekami, samo da je zamoglo služiti svojemu toli blagemu namenu. Nobena ovira ni bila prevelika, nobena žrtev pretežka, samo da so mogli s ponosom gledati na svoje delo! Po vsej pravici je društvo lahko ponosno na svoje vspehe. Nastopalo je po raznih kraji1! naše domovine v spodbujo in vzgled drugim rodnim bratom. „Zvon" bo slavil dne 2. julija 1911. 20 letnico svojega obstanka z veliko pevsko slavnostjo, koncertom in ljudsko veselico.
Dragi bratje in sestre Slovenci 1 Pohitite ta dan med nas, pokažite, da veste ceniti požrtvovalnost narodnega probujenega ljudstva in podkrepite nas v nadaljnem boju, da ne podležemo proti hudemu sovražniku napredka. Nikomur ne bo žal I
Kedor je že kedaj posetil to prijazno vasico, ležečo v lepi dolinici in pozna dobrohotno ljudstvo tega dolenjskega raja, bode vesel, da bo imel zopet jedenkrat priliko, zabavati se neprisiljeno med priprostim,
a narodno zavednim ljudstvom. Komur pa to še ni bilo dano, ta naj ne zamudi prilike in pride, da se osebno prepriča o istinitosti teh vrstic. Ne brez vzroka je imenoval neki hudomušnež to divno vasico „Klein-Pariš*, kar vsekakor pomenja najboljše lastnosti tega malega kraja.
Prihitite med nas! Vsprejmemo vas z odprtimi rokami tako, kakor vsprejema brat brata, da se navžijemo in pokrepimo iz nova ljubezni do lepih naših pesmij in do milega naroda slovenskega. Zveza z vlaki je od vseh strani ugodna za prihod in odhod, zatoraj naj nihče ne zamudi prilike in pohiti med nas na 20-Ietnico pevskega društva „Zvon"!
Na veselo snidenje dne 2. julija v Šmartnem!__
mZOJmiE 1/E5TI.
Ogrska zbornica.
BUDIMPESTS 24. Zbornica je razpravljala zakonski načrt glede podaljšanja proračunskega provizorija do konca junija 1911.
Letalna tekma v Dunajskem Novem-mestu.
DUNAJ 24. Vit. Umlaufft se je ob 4 30 zjutraj na Rakosczyjevem letališču dvignil v zrak, da poleti nazaj iz Budimpešte na Du-M ij. Dospel je ob 6*53 na Simerinško pla-nMvo. Preletel je črto v dveh urah 33 min. 11 sekund. Umlaufft se je ves dan boril z rnočrrm vetrom.
BUDIMPEŠTA 24. Ritmojster vit. Umlaufft se je ob 4 30 zjutraj dvignil v zrak, da poleti na Dunaj. Ob 6. uri 40 minut so videli njegov aparat pri Rabu. Avstrijski letalni klub je obvestil ogrski letalni klub, da nameravajo aviatiki Bier, Miiller in Warcha-lowski poleteti v zrak med 6. in 10. uro.
Mednarodni mornarski^štrajk.
LONDON 24. Sinoči se je vršil v Hullu skod mornarjev in pristaniških delavcev, katerega se je udeležilo okolu 10.000 oseb. Shod je sklenil, da ne smejo posamične skupine zopet pričeti z delom, dokler ni dosežena popolna ureditev prepornih upraŠanj. Pristaniški delavci bodo stavili tudi svoje zahteve glede povišanja dnin.
Ustaja v Albaniji.
CETINJE 24. Od pristojne strani izjavljajo nasproti vesti, češ, da so črnogorski vojaki podpirali Malisore, ko so le-ti napadli stražnico v Selcah, da se ni tega napada udeležil noben črnogorski vojak. Ćrna-gora je slej ko prej popolnoma nevtralna in se nikakor ne meša v albanske strani.
KOLIN 24. „K6ln. Zeitung." poroča iz Cetinja, daje glavar vstaških Albancev Terenci Tocci dospel na Cetinje in imel pogovor z albanskim poslancem Ismailom Kemalom, ki se je tudi nedavno podal tjakaj. Tocci je izjavil, da se je za sedaj ponesrečit poskus, da bi Albanija postala neodvisna, ker je manjkalo moralne in gmotne pomoči, ki so jo Albanci pričakovali od zunaj. Zdi se, da se hočejo Albanci bolje pripraviti na prihodnjo ustajo in jo tudi bolje izvršiti.
Sultan v Monastiru.
MONASTIR 24. Današnji selamlik v tukajšnji mošeji Jshakie se je izvršil slovesno, ne da bi se pripetil kak incident. Ko je sultan odhajal iz mošeje, je ponovno pozdravil odposlance, ki so se udeležili ceremonije z njihovimi soprogami. Prebivalstvo je sultana živahno pozdravljalo.
Sultan odpotoval v Carigrad.
MONASTIR 24. Sultan je danes ob 8. uri predpoludne odpotoval naravnost v Solun, odkoder se poda v Carigrad.
Split 24. Predsednik trgovinske zbornice je danes zjutraj v samomorilno svrho izpalil dve krogli iz revolverja proti sebi. Njegovo stanje je opasno.
Bekeš Gyula 24. Brata Zsilinski, ki sta ubila drž. poslanca Andreja Achima, sta bila po večdnevni razpravi oproščena in takoj izpuščena na svobodo.
London 24. Včerajšnjo razsvetljavo mesta je zelo pokvaril dež.
Razne vesti.
Kako postopajo ameriški razbojniki. Te dni je v New-Jorku osem z revolverji oboroženih moških vdrlo v Hotel Royal. Osobje hotela so zastrašili z orožjem v roki, nato so oplenili blagajne in s plenom pobegli. Ko so vslužbenci hoteli hiteti za lopovi, so bili le-ti že na ulici, kjer so svoje orožje uporabili proti došlim redarjem. Šest razbojnikov je pobegnilo, dva so pa vjeli. Ranjenih je bilo več redarjev in pasantov.
Zaradi mode — v smrt. V Pragi je hotela neka elegantna dama skočiti v Vltavo, ker jej ni hotel soprog kupiti novega klobuka, kakor je sama pozneje izpovedala na policiji. Rešili so jo še pravočasno.
Inspekcijsko potovanje italijanskega kralja ob avstrijski meji. Iz Rima poročajo, da odpotuje italijanski kralj v prvi polovici meseca julija v spremstvu italijanskega generalnega štaba na avstrijsko mejo, kjer si ogleda nove italijanske utrdbe. — Ogledal si bo tudi nove utrdbe v Bene tkah.
Volilci
ajdovsko - komensko - sežanskega volilnega okraja!
Na častečem me zaupanju, ki ste mi ga skazali s tem, da ste me izvolili dne 20. junija t. 1. svojim državnim poslancem, izrekam Vam najsrčnejšo zahvalo z zagotovilom, da zastavim vse svoje skromne moči za narodno, kulturno in gospodarsko povzdigo volilnega okraja, katerega zastopanje ste mi poverili in s prošnjo, da mi greste pri izpolnjevanju prevzete težke naloge na roko s tem, da me obveščate o vseh potrebah Vašega volilnega okraja. Le na ta način mi bo mogoče izvrševati poveijeni mi mandat tako, kakor to zahtevajo Vaše koristi in moja dolžnost.
V TRSTU, 24. junija 1911.
Dr. GUSTAV GREGORIN
državni poslanec.
Ounlisht
[ J milo
razočarava srca vseh gospodinj po enežnobeli čistosti ter slastnem vonju, ki daje perilu. In kako lahko ter igraje bo pere z njim! Samo pomiliti, ne koliko Časa pustiti stati, izprati in obesiti. Nič drgnjenja, nič kuhanja, nič poparjeoja več!
Generalno zastopstvo:
Alb. TedeseM
Corso 2, III. n., Trst.
Restavracija Žnidersič
____safjane_____
železniška postaja med Ilirsko Bistrico in Opatijo, pešhoda l1/* ure. Avtomobilska postaja Trst—Opatija—Reka.
Odda za letni čas od 1. julija do SO. septembra oziroma tudi za krajši čas
7 elegantnih sob.
Gostilniške cene zmerne. - Za vso dobo po dogovoru. - Gozdna lega zdrava in prikupljiva za izprehode. - Priporoča se
H. Žaiderslč.
f=l HALI OGLASI		irsrs s.?.:
		
	MALI OOLASI se računajo po 4 ftot. besedo. Mastno tiskane be. sede se računajo eakrat vel Naj. manja pristojbina znaia 40 stot Plača se takoj Inser. oddelku.	
lovan nloc priredijo rodoljubi v Gorenj ah JaVOII piDO pri Divači v nedeljo 9. julija t. 1. v korist družbe Sv. Cirila in Metod i ob zvokih sokolske godbe iz Herpelj. Preskrbelo se bo tudi za dobro kapljico vina in kraške piščance — K obilni udeležbi vabi odbor.	1< 93
PrnHa CD P° ceQi dobro upeljaua prodajalna r I U Ud 9C jestvin iu meš blaga, — Naslov pove Edinost.	1099
Hišo no^a z vrtom in vodnjakom Štiri banovanja mod v Rocolu. — Parcele zemljišča za male hiše, pri sv. Muriji Magdaleni zgornji (.o 18 Kron klft — H i 5 a in 900 klft □ zemljišča v Kolonii za 75U0 K. Rudolf Može, Campo S. Giacomo 3 II.
1101
Prnrlom zemljišče * Škorkljah 283 na lepeai II UUdlll izgledu. Hlača, via Belvedere št. 49. _1102
l£-lotriQ gospodična, veš&i slovenskega, nem-
ID'IClIld škega in Iašfcega jezika išče službo v trgovini kot prodajalka ali blagajničarka Prijazne ponudbe pod „R Ž. 1227".	1227
|JiqO z dvema vrtoma v Planini pri Rakeka rllOd y bližini farne cerkve, najlepša 1 ga tik glavna ceste, pripravna za vsateatero obrt, ali za letoviščaije, ker ima lep razgled in Benc^, se takoj proda pod zelo ugednimi pogoi, z* 7 t.soč kron. Vprašanja Be naj pošiljajo pod „Ugodna prilika št. 1088" na Inseratni oddelek tega lista.	10SS
ISC6m	učenca starega 13—14 let.
mojster.
Bazovica. Jožef Vcdopivec, čevljarski
1C89
I otn^ieoorii I v Tolminu se odda na po-LClU VlOOdl JI . letie 2 mebl.vani sobi. — Naslov in pojasnila daja Inseratni oddelek Edinost pod št. 1085.	108§
Družina
želi oddati sobo za eno ali 2 osebi. Belvedere št. 39.	108»
lavpn n|p<t kiga Prired® kolesarji v Gor-JdVDlI |J'C3 janBkem vrši se torej danes dne 25. junija t. 1, kjer se bo mladina ob zvukih godbe iz Sv. Križa vrtela do polnoči. — Ker je namenjen čisti dohodek bodočemu kolesarskemu društvu, pričakuje se obilne udeležbe. Zdravo! 1084
Zavarovalnica
Pijte
CtaitasJ, Korolko.
v Sv. Križu priredi tombolo dne 6. avgusta. — Dobitki: činkvina K 100, tombola K 206. Po tomboli ples, svira domaČa godba.	108^
oomn »Tolatovriko slatino". Na-OdlllU rofil se v Tolatem vrhu,
736
Iffflnr hnro kupiti gostilne, kavarne, pro-
■VliUI IIVJUD dajalnice likerjev in druga podjetja, najemščine hiš, dvorcev, v mestu in zunaj, naj se obrne s polnim zaupanjem na Hermana Kolaršič, Caffe Corso 9—11, 3—6. Telefon št. 825.	765
VABILO
na
S tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom in znancem, da je moj soprog
Andrej Frelog
v starosti 54 1* t, danes ob 5*. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo jutri popoludne ob 5 V2 popoludne iz hiše žalosti Čarbola zgornja št. 22. TRST, dne 24. junija 1911.
Jožefa Prelog, soproga.
■0V0 POGREBNO PODJETJE, TRST Carso 49 (Trg Gcldonl)
izredni občni zbor
JADRANSKE BANKE V TRSTU
kateri se vrši
dne 9. julija 1911 ob 10- predpoludne
v prostorih banke (Via S Nicol6 9).
DNEVNI RED:
1)	Fuzija s Hrvatsko vjeresijsko banko v Dubrovniku in zvezano s tem povišanje delniške glavnice.
2)	Sprememba pravil.
UPRAVNI SVET
Jadraaske banke v Trst«.
Izvleček iz pravil:
§ 13.
Občnega zbora se smejo vdeležiti oni delničaiji, kateri so položili pri tej banki v Trstu ali pri dragih denarnih zavodih izven Trsta, katere določi in objavi upravni svet banke, 8 dni pred zborovanjem vsaj 10 (deset) delnic.
§ 15.
Na občnem zboru tv^ ri vsakih deset delnic pa en glas; nikdo pa ne sme ne v svojem ne tujem imenu imeti več nego 20 glasov ; d Iničarji, ki s« osebno ne udeležijo, morejo biti zastopani po po-oblaščencii, ki ne morajo biti delničarji..
t
Lovrenc Osana
žganj ar
je včeraj zjutraj po dolgi in mučni bolezni, v starosti 35 let, mirno v Gospodu zaspal.
Brat Franjo, sestra Marija poročena Danev in svak Mihael, v imenu'tudi drugih sorodnikov, javljajo potrtim srcem to tužno vest vsem prijateljem in znancem.
Pogreb se bo vršil v ponedeljek, dne 26. t. m. ob 97a predpoludne iz hiše žalosti v ulici Dante Alighieri št. 4. TRST, dne 25. junija 1911.
To služi tudi kakor neposredno obvestilo. Veliko pogrebno podjetje Capellan.
Stran X.
»EDINOST« St. 17*.
T Trsta, dne 25. junija 1911.
JADRANSKA BANKA
KUPUJE IS PRODAJA:
TB2D1T0STVE PAPIRJE. RENTE, OBLIGACIJE, li. IU7K1 PISMA, PHIJORITETE, DELNICI, SREĆU 1X9.
VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI
SA TMDH08TNE PAPIRJB IN BLAG« LESSC« T JAVNIH SKLADIŠČIH.
SAFE - DEPOSITS. — PROMESE.
brzojavi: jadranska._
MT MENJALNICA. "M
TRST, VIA CASSA Dl RIS PARNIH) ST. 5 (LASTNO POSLOPJE).
VLOGE NA KNJIŽICE
OD DNEVA VLOGE	DO DNEVA VZDIGA
rentni davek plačuje banka iz svojega.
HA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. ŽIVAHNA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVE. URADNE URE: 9—12, 2Va—5Va.
ISKOITTCJE: msttCE, devize ur vari
ZAVAROVANJE
VREDNOSTNIH PAPIRJEV PROTI KURSNI IZOVK. REVIZIJA ŽREBANJA SREČK ITD. BREZPLAČNO.
STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDITL
KREDITI PROTI DOKUMENTOM UKRCANJA.
BORZNA NAROČILA. - INKASO.
_TELEFONI: 1463, 1793.__
OT* Fllljalke v Opatiji in Ljubljani
H=]E
RESTAVRACIJA
AURORfl
Jrst, nI. Carducci 1113.
DUNAJSKI : DAMSKI : OFKE-— STER —
LH Z1IHE
6 DAM. — 2 GOSPODA.
Po uspešni umetniški turneji v Rimu, Turinu, Milanu in Genovi (Orfeo Zolesi), kjer se je nahajala osem mesecev, bo ta slavna družba koncertovala vsak večer
od 7. ure do 12. zv. Izbran glazbeni program, specia-liteta v operah in operetah pod spretnim vodstvom :: kapelnika
ALEX. RAUSCHER. VSTOP PROST. VSTOP PROST. Ob nedeljah in praznikih se vrši.
MA i i INEE.
Za mnogobrojen obisk se priporoča
P	JOSIP DO MINEŠ. Ij
VAŽNO ZA VSAKEGA I
POZOR ! !
(justavojtiarco&C.
Trst, ulica Coroneo št. 45, Trst
TELEFON štev. 1930	17n
Velika zaloga navadnega stekla, omagle-nega In za arez. Veliki Izbar premetov za lekarne ln mirodllnlee. Porcelanasta ln zemljena lončevlna, oeaklhte, steklenice Itd. Velike množine predmetov iz steklenine in porcelana. Lastni zavod za barvauje ln okrašeuje porcelana. Cene, da se ni bati konkurence. - Na zahtevo se pošlje cenik zastonj. - Dopisovanje t slovenskem jezika. OMENJENA tvrdka, edina te troke v Trstu, priporoča se vsem slo-— vanskim trgovcem. =====
: MIK I S :
naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg svoje pekarne in sladči-čarne na trgu S. Francesco 7 tudi
PRODAJALNICO SLANINE
f kateri se dobijo razni salami, sir, mast, praške in graške gnjati ter gorke dun. in kranjske klobase.
Priporoča se za obilen obisk. 2014
Pozor Slovenci!
Nov veliki dohod moških, deških in otroških oblek za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurence v dobroznani trgovini
»ALLA CITTA' Dl TRIESTE"
Trst, nlica Giosne Cariicoi St. 40 (prej Torreite)
Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ , „ platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2*14—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd.
ALLA CITTA' DI TRIESTE 5
Trst. ulica Giosne Carducci Ster. 40 (irej Torrente)
227
V novem kinematografu
i nORFSO"
Zrst, via piazza piccola (za magistra to palačo), Jrst.
Od sobote 24. Junija do vštevši 26. junija:
SpuMe prveža nostr. drendnousta „mrlbos Unitls".
K
92 Zalog« moke prvi vrst«. JT2
M
m
Aleks. RupnlcK & is - crst
ulica Squero Nuovo št 11
Zastopstva in slaona zaloga
nalflnelšlh vrst pšenične moke In krmnih izdelkov
poznanega valjčnega mlina
VINKO JA#JDie-a v Kranju
N
a

Brzojavi: JUeksrupnlck — Crst

jfilek. JCukež
koncesijonlranl zobotehnlk
Jrst Via Jfuova 13
ordinuje od 9.—12. 2—5.
28
Prodajalnica ur
Rfijmund Bizjak
Jrst, Campo S. Ijiacoms 5.
(slovenska bi§a) - Velik izbor ur na sidro in za gospe. - Izbor verižic veake \rste. - Budiiniki K 2-30. Regulatorji Kron 20.
Poprave po najzmernejih cenah.	51
41
Tvrdka vstanovijena »©ta 1877, aaaaaaBaHSss
Schnabl & C° Succ. - Trst
(Inženir G. Franc & J. Kraaz) Urad: ulica Sficclo Mackiairelli št. 32,
Skladišča: ulica Gioachino Rossinl.
]Wiro5ilnica jtfario fer lin
Trst, Sv. Marija M. zgornja 2 (Bivio) PODRUŽNICR: Sv. Marija M. zgornja 386
j	bivši Rud. Skerl.
Velika Izbera kramenij, barv, šip, žeblje^, petroleja i. t. d.
Redilni prašek za pitanje svinj, krav, konj. itd. itd. lekarnarja dr. TRNKOCZY-ja v Ljubljani. Prodaja ria drobno ln debelo.
Naslov ta bnsojavke :
„LJniversum" — Trst
Telefona:
urad: St. 14-09. — SkladiSče: St. 61.
Prodajajo po zmernih cenah s
Sesaljke za vino in vodo na transmisijo ln na roko. Covl vsake vrste za napeljava vode, plina le pare. Pipe, guarnicije in te hničnl predmeti vsake vrste. Motorji, stroji in kotil na paro. — Priporočalo svoj tehnični urad
za Izdelovanje ln oskrftllenje vsakovrstnih strojev za o&rt
---Oenlkl sMtoaj.---
Norberto NachtigaSI
Trst, ulica Nuova 41p Trst (PALAČA • SALEM)
Zaloga in zastopstvo zelo ugledne švicarsket ovarne
Vsakovrstne ure, žepne ure od 5 kron dalje.
Budiiniki od K 2*40 dalje.
Zlatnina se prodaja po ugodnih cenah.
j i li ..	IIIIW1'WIIIIIIWIM IIMIIIPI I h NI "
1

Vhod po glavnih vratih —I
Tržaška posojilnica in hranilnica
Piazza della Caserma št. 2. — Telefon 952.
tsr ima na razpolago Jekleno varnostno celico
ki je varna proti vlomu in požaru, v kateri so SHRA.MBICE, ki se oddajejo strankam v najem in sicer
za celo leto kron 30, za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20, za en mesec ,, 6
Shrambice so 24 cm visoke, 24 cm široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more drugi odpreti kakor Btranke, ki same osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti.
K£3T" Oddaja hranilne pusice me^3M |
katere priporoča posebno starišem, da na ta najnovejli in najvspešneji način j navajajo Stediti svojo deco. Nadaljna pajasnila daje zavod «b uradnih arah. I
IVAN KRZE
Trst - Piazza S. Glodan ni št.
'7£)lrkn9 kuhinjskih in kletarskih pjtrebSčin faalUlja od lesa in pletenin, Škafov, brent čebrov in kad, sodčekov, lopat, reSet, ait in vsakovrstnih košev, jerbasev in metel ter mnogo drugih v to stroko spadajo- Dki n n Kn A a^ojotrgo, čih predmetov. — riipUlUUa vjno 8
hinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, zemlje eaaaila, kosi terja ali cinka, nadalje pasamanterje-i kletke itd. — Za gostilničarje pipe, krokije, zemljeno in stekleno posodo zavino.
Točne ure prodaja
Smilio pier
»ajnjUtatJIa 1» a^iUt^JU dajalaiea v ▼ TRSTU
vla PoRtereese, e|el Nuev« SI
telikjTmbera verižic, alati h ln arebr* j nlh ur, kakor tudi
•tonskih ur vtakt vrti® -Milim im »najma nu.
Cigaretni papir in cigaretne ovojke —
Ottoman" hvali se sam ob sebi
i
: # 1
brez nikake reklame *****

tO i I
^ S :.
0TT0MAN
	f *
	
i i ^	
	
	
i	V
Sa«