^VuMice... NO. 140 AM€RICAN IN SPIRIT JF0RCI6N IN LANGUAGC ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 27, 1974 LETO LXXVI. — VOL. LXXVI Preobljudenost sveta gledajo vsak po svoje Konferenca o o b 1 j udenosti sveta, ki zaseda od preteklega tedna v glavnem mesti Romunije, je razdeljena v tri bloke. BUKAREŠTA, Rom. — Na prizadevanje razvitih držav je prišlo do konference o obljude-dosti zemlje v okviru Združenih narodov. Na konferenci naj bi pregledali položaj in se načelno sporazumeli o “akciji”, ki naj bi zavarovala človeški rod in zemljo pred preobljudenostjo, ko na svetu ne bi bilo več dovolj hrane za vse in bi to povzročalo vojne v “boju za obstanek”. Gospodarsko razvite države, kjer je prirastek prebivalstva najmanjši in ponekod že naravnost enak ničli, poudarjajo nevarnost neomejenega naraščanja prebivalstva zemlje. Sovjetska zveza in njeni sateliti sicer priznavajo v tem pogledu za bodočnost nekaj težav, Pa poudarjajo, da zahodni svet s svojimi svarili pretirava, da bi se izognil delitvi dobrin in bi niogel ohraniti nerazvite države čim dalj v odvisnosti. Kitajska in nekatere države nevtralnega bloka zahodno stališče popolnoma odklanjajo in Indijo, da je nagla rast prebivalstva koristna in celo nujna Za razvoj zaostalih predelov sveta. Pri tako različnem gledanju na vprašanje, ki naj bi ga konferenca obravnavala, je očitno, da od nje ni pričakovati nobenega uspeha. Švedski zastopnik, ki je razlagal potrebo po omejitvi rasti človeškega rodu, je dejal, da ima ysaka država pravico to vprašanje reševati na svoj način in Po svoji dobri volji, toda mora ludi prevzeti in nositi odgovornost za prehrano svojega prebivalstva in za kritje vseh osta-lih njegovih potreb. NOVI GROBOVI i Mary Nosan V nedeljo je umrla v Euclid General bolnišnici 72 let stara ^ Mary Nosan s 6411 St. Clair Avenue, roj. Per usek v Roplovu j v Sloveniji, od koder je prišla! v ZDA 1. 1913, žena pok. Antona, mati odv. Anthonyja L., Williama A., Josepha E., 7-krat stara mati, sestra pok. Williama in Ignaca. Pokojna je bila od 1. 1943 lastnica znane Nosanove pekarije v SND na St. Clair Avenue. Bila je članica ADZ št. 12, KSKJ št. 225, Kluba slov. upokojencev za St. Clair Avenue okrožje, American Legion Auxiliary, SŽZ št. 25, Baragovega dvora Kat. borštnarjev št. 1317, American Slovene Woman’s Cluba in Materinskega kluba pri Sv. Vidu. Pogreb bo iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda v četrtek ob 9., v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena jutri, v sredo, popoldne ob dveh. V kulturni revoluciji na Kitajskem zatišje V kulturni revoluciji, ki se izživlja v napadih na Konfucija in Lin Piao-ja, je prišlo do zatišja, menda zaradi čuvanja gospodarstva. HONG KONG. - Nad eno leto so na Kitajskem navdušeno napadali nauke starega kitajskega modrijana Konfucija in bivšega podpredsednika republike ter vojnega ministra Lin Piao-ja. Posebno ostri so bili proti vsakemu oportunizmu in poudarjali potrebo po revolucionarnem duhu. Prišlo je do napadov na razne partijske in upravne osebnosti, vendar ne v taki meri in ostrini kot v prvi kulturni revoluciji pred 8 leti. Vsekakor je morala nova kampanja kulturne revolucije povzročati motnje v narodnem gospodarstvu, da so v zadnjem času to zavrli. Opazovalci trdijo, da naj bi bil očitni vzrok sedanjemu zatišju potreba po mirnem in nemotenem gospodarskem razvoju. Javni pozivi vabijo vodilne tovariše, naj se izkažejo na vseh ravneh svojega delovanja kot “tovariši in borci”, posebno važno je, da “delujejo dobro ,tudi kot poveljniki”. Neka radijska oddaja iz Sinkianga je zadnji teden omenjala “napačne težnje v množičnem gibanju”. To bi še pred nekaj tedni označevali vodniki kampanje za “revizionizem”. Do spremembe je prišlo nenadno in kritike vodnikov so zginile z zidov glavnega mesta. Če- Nadzor nad cenami in piačami bo le prišel? WASHINGTON, D.C. — Wdi se je predsednik Ford izja-vil proti uvedbi obveznega nad-2°ra nad cenami in plačami in to °b podpisu zakona o ustanovitvi Sveta za ustalitev cen in plač Pretekli teden ponovnd pouda-rif> je razširjeno mnenje, da pri tem ne bo ostalo. Sedanji Svet je nekdanji direktor Nixonovega Sveta za živ-^jenske stroške označil za neučinkovito sredstvo v boju proti inflaciji. Trdil je, da bo preje Pospešil dvig cen, kot pa jih zadržal, ko je brez vsake moči. Predsednik Ford je izrazil upanje, da bo Svet uspešno vršil nalogo, ki mu jo je predvidel. Med demokrati v Kongresu je Precej takih, ki so prepričani, a bo Ford, če ne preje, ob za-oetku novega leta prišel pred on greš s predlogom za obvezen hadzor cen in plač. Ti demdkrat-Je so prepričani, da na prosto-v°ljno omejitev rasti cen in plač 111 mogoče računati. Vremenski prerok Oblačno z verjetnostjo neviht, ^ajvišja temperatura okoli 80 F ,(30 C). Mary A. Scobie V St. Vincent Charity bolnišnici je umrla pretekli petek 72 let stara Mary A. Scobie s 6612 Bonna Avenue, roj. Klopčič v Sloveniji, bd koder je prišla v ZDA 1. 1910, žena pok. Jamesa B., mati Ellen Gianella (St. Louis, Mo.), Doris Adamission, Betty Kreal William, 9-krat stara mati, sestra Anthonyja, Johna, Frances Primosch in pok. Edwarda. Pogreb je bil iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda včeraj ob 9.30 s sv. mašo v cerkvi St. George, nato na Kalvarijo. Julia Bokar Včeraj je umrla v Lakewood bolnišnici 90 let stara Julia Bokar s 6615 Edna Avenue, roj. Vidmar v Kričatu v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1903, vdova po pok. Josephu, mati Josepha, pok. Juliusa, Sophie Armstrong, Mary Cole, Michaela, Edwarda, Anne Pureber, Rose Rytell, Alberta, Dolores Elkanich in pok. Mildred, 24-krat stara mati, 23-krat prastara mati, sestra Michaela in pok. Josepha. Pokojna je bila članica ADZ št. 37, SŽZ št. 25 ter Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v petek ob 9., v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato ra-i 14 bilijona dolarjev, od tega na Kalvarijo. Na mrtvaški oder * W ZSSR plačala samo za žito o-bo položena jutri, v sredo, ob 6. boli 800 milijonov dolarjev. Le-zvečer. tos je v tej trgovini le malo de- , želnih pridelkov, večinoma je Margaret Zugel Sovjetija kupila1 in kupuje stro- V The Manor Care negova- je in tehnično opremo. lišču v Willoughby je po več i Ameriški stroji bodo izdelo-mesecih bolezni, sledeči kapi, j vaJi tovornjake v veliki tovarni umrla 84 let stara Margaret Zu- ‘ gel s 316 E. 156 St, rojena v Do-bravici pri Metliki v Sloveniji, kjer zapušča sestro Barbaro Nemanič in od koder je prišla v ZDA L 1920, vdova po pok. Martinu, ki je imel nekdaj trgovino na Norwood Rd. in Glass Avenue, kasneje pa na Hale Avenue in E. 152 St., mati Mary Harper, Martina Jr. in Viktorja, 12-krat stara mati, 4-krat prastara mati, sestra pok. Martina in Anne Vancos. Pokojna je bila članica KSKJ št. 162 in SŽZ št. 25. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.15, v cerkev sv. Jeroma ob 9., nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder' bo položena nocoj. Japonska jedrska ladja na prvi poskusni plovbi TOKIO, Jap. — Prva japonska jedrska ladja Matsu je včeraj odplula iz pristanišča na prvo poskusno plovbo. Cela armada ribiških čolnov ji je skušala zapreti pot, pa ni uspela. Matsu je zapustila pristanišče ob hudem vetru in dežju ter bo ostala na morju tri tedne, da preskusi delovanje jedrskega reaktorja in vseh drugih naprav. Ladja obsega 8,214 ton in je njena gradnja stala 22 milijonov dolarjev. 'SAMOTNI OREL' LINDBERGH h Clevelanda JE VČERAJ KONČAL SVOJ LET >» okolice Omejena neodvisnost za Kabindo v Afriki Včeraj je umrl na raku v starosti 72 let “Samotni oreP’ Charles A. Lindbergh, ki je v maju 1927 kot prvi preletel Atlantik od New Yorka do Pariza brez prestanka iače v malem, enomotomem letalu z 200 konjskimi silami. , KIPAHULU, Maui, Havaji. — --- . 1 Charles A. Lindbergh, ki je 21. maja 1927 v malem enomotor-nem letalu “Spirit of St. Louis” i z le 200 konjskimi silami prele-l tel kot prvi Atlantik od New Yorka do Pariza brez vmesnega pristanka in si s tem pridobil , svetovno slavo in priznanje kot j največji junak svoje dobe, je j včeraj v starosti 72 let umrl v 1 svojem domu tu ob morju včeraj na raku. Po 26 dneh v Columbia Presbyterian Me d i cal Centru v New Yorku, kjer so brez uspeha skušali njegovo bolezen zavreti, je Charles A. Ko v Lizboni govorijo o priznanju neodvisnosti portugalskim afriškim pokrajinam, imajo za Kabindo poseben načrt. LIZBONA, Port. — Portugal- T ■ . , . . ’ , . . if . , Lindbergh odletel v svoj samot- ska je priznala neodvisnost uvi- . , „ .... ___^.+. |ni dom sredi Pacifika, da se pripravi na smrt, ki je vedel, da je blizu. Sam je uredil tudi vse za preprost pogreb, ki je bil opravljen nekako 8 ur po njegovi smrti. Ameriško-sovjefska trgovina letos enako obsežna kot preteklo leto WASHINGTON, D.C. — Kljub vsem težavam in oviram v medsebojni trgovini med ZDA in ZSSR, ko se Kongres vztrajno upira podelitvi “prijateljskega” položaja ZSSR, se medsebojna trgovina drži nekako na lanski ravni. Lani je ZSSR kupila v ZDA velikanske količine žita, letos tega ni. Lani je medsebojna trgovina med ZDA in ZSSR dosegla sko- neji in hoče z njo le urediti miren in reden prenos oblasti in uprave. Obljubila je neodvisnost tudi Mozambiku in Angoli, kjer živi precejšnje število belih Portugalcev, ki za tako rešitev niso vneti. Verjetno je zato, da bosta morali ti dve pokrajini, posebno Angola, na neodvisnost čakati nekaj dalj. Poseben položaj zavzema v teh portugalskih načrtih pokrajina Kabinda, ki j, sicer upravno del Angole, četudi je od nje popolnoma ločena s 40 milj širokim področjem, ki pripada republiki Zaire. Kabinda je bogata na olju in ga Portugalci že sedaj načrpajo tam letno za okoli 500 milijonov dolarjev vrednosti. Trdijo, da so odkrili nova obsežna ležišča in bo tako črpanje možno še povečati. S tem oljem bi lahko Portugalska krila dober del svojih potreb. Pokojni letalec je bil položen k večnemu počitku na pokopališču poleg male cerkvice v Ki-pahulu, oblečen v preprosto delavno obleko in v krsti, ki so jo zbili skupaj pastirji goveda v bližnjem mestecu Hana. Zdravnik dr. Howell je dejal, da je “Samotni orel” zadnje dni življenja porabil za izdelavo načrta za svoj pogreb. “Ko je vedel, da ne bo več okreval, je zahteval odpust iz Columbia bolnišnice, da bi mogel umreti. Tu je že pred leti uredil svoj počitniški dom in je hotel tu umreti,” je dejal Lindberghov osebni zdravnilc. Iz New Yorka je poletel na Havaje v letalu United Airlines, nato pa na svoj dom z malim leta- Washingtonu, D.C., ki pa mu ni bil nikdar všeč. Po končani srednji šoli se je vpisal na univerzo v Wisconsinu in študiral dve leti strojno tehniko. Lepega dne je to opustil kot “predolgo-časno” in šel po svetu. Vnel se je za letalstvo, postal odličen in drzen letalec, ki je kazal svoje spretnosti po raznih krajih širne Amerike. Postal je poštni letalec in se pri 25 letih odločil za polet preko Atlantika, da bi dobil $25,000 nagrade, ki je bila razpisana za tak let. Uspel je, ko je v malem, enomotornem letalu “Spirit of St. Louis”, obloženim do zadnjih možnosti z bencinom in z le najnujnejšimi potrebščinami za polet, srečno preletel v 32 urah in pol 3,600 milj dolgo progo od New Yorka do Pariza, kjer je pristal na letališču Le Bourget. Z zmago nad Atlantikom si je Charles A. Lindbergh pridobil svetovno slavo in naj višja odlikovanja različnih držav sveta. Uprava AD išče raznašalca lista— Uprava Ameriške Domovine raznašalca za E. 71 St., Lockyear, Hecker in Myron avenije. Kličite 431-0628. Pozdravi— John in Marija Brodnick pošiljata pozdrave prijateljem z božje poti St. Anne De Beaupre, Que. Zločincem stopajo trdo na prste— Predsednik mestnega sveta G. Forbes je dal policiji dva tedna časa, da napravi v mestu red in poskrbi za varnost. V prvi vrsti mora pregnati prostitucijo z javnih prostorov in zagotoviti varnost na cestah sredine mesta ob vseh urah dneva. Če policija, katero Forbes dolži odgovornosti za obstoječe stanje, ne bo napravila reda, bo G. Forbes predložil volivcem preklic zakona, ki ji daje pravico do 3(/( višjih plač, kot jih ima policija v kateremkoli mestu Ohia z nad 50,000 prebivalci, četudi je dobil G. Forbes nekaj grozilnih klicev, je izjavil, da od svoje zahteve ne odstopi. Povišan davek— Mestni župan R. J. Perk je predložil včeraj mestnemu svetu povišanje mestnega dohod- med drugim “medaljo časti”, ki > ninskega davka za 50/<. Če bo Ker je Kabinda sorazmerno majhno ozemlje in ločeno od An- I lom gole, so v Lizboni prišli na mi- j iCharles A. Lindbergh je bil sel, da bi jo spremenili v poseb-i rojen 1. 1902 v Detroitu, pa se no neodvisno državo, ki pa bi: kasneje s starši preselil v Little bila s posebno pogodbo poveza- J Falls v Minnesoti. Njegov oče na s Portugalsko. Ta bi bila od-1 je bil priseljenec s Švedske, ki govorna za njeno obrambo in bi 'je bil ponovno izvoljen v Kon-zato imela pravico do dela nje- greš, njegova mati pa učiteljica, nega olja. ! Charles je tako prebil več let v mu jo je izglasoval Kongres ZDA. Postal je rezervi polkovnik v letalstvu ZDA, direktor Pan American Airways in svetovalec letalskih tovarn. Njego- | mestni svet predlog odobril, bo predložen v odločitev volivcem v novembru. K molitvi— Članice Društva sv. Marije vo letalo “Spirit of St. Louis” | Magdalene št. 162 KSKJ so vaje v Smithsonian Institute v (bljene jutri, v sredo, ob dveh Washingtonu, D.C., kot dokaz' popoldne v Zeletov pogrebni za- Samo petino Grčija je gorat in hribovit svet, od vse površine je za poljedelstvo primerne komaj pičla petina. ob reki Kami, ameriški stroji bodo nameščeni v tovarnah u-metnih gnojil pri Kujbiševu ob reki Volgi. Lanj so imele ZDA v trgovini z ZSSR prebitka 1.2 bilijona dolarjev, letos računajo, da bo prebitek znašal okoli 1 bilijon. Sirica razpravo le odložil za tri tedne WASHINGTON, D.C. — Zvezni sodnik John J. Sirica j e na pritisk odložil sodno razpravo proti krivcem Watergate vloma za tri tedne, četudi je prvotno tak predlog odklonil in vztrajal na stališču, naj se razprava začne 9. septembra. Na poziv prizivnega sodišča za District of Columbia je Sirica nato pretekli petek začetek razprave odložil za tri tedne na 30. september. Preložitev razprave je podpiral zlasti tudi posebni tožilec Leon Jaworski. sposobnosti, podjetnosti in drznosti mladega Amerikanca, pa tudi ameriškega duha. Mladi, slavni letalec se je junija 1929 poročil z Anno Morrow, hčerko Dwight D. Morro-wa, poslanika ZDA v Mehiki. Njun prvi otrok je bil 1. marca 1932 ugrabljen in mesece kasneje najden umorjen kakih 5 milj od njunega doma v Engle-woodu, N.J. Za to ugrabitev je bil obsojen na smrt nemški priseljenec Bruno R. Hauptmann, pri katerem so našli del odkupnine za ugrabljenega otroka. Po tem strašnem udarcu je C. A. Lindbergh odšel s svojo ženo v Evropo in živel delno v Veliki vod na E. 152 St. k molitvi za umrlo članico Margareto Zugei, v četrtek zjutraj pa k njenemu pogrebu. Hudi nalivi povzročili škodo po suši prizadeti Afriki RIM, It. — Zastopnik Organizacije za hrano in poljedelstvo ZN, ki ima tod svoj sedež, je dejal, da so zadeli sušno področje Afrike južno od Sahare obsežni nalivi, ki so povzročili precej škode. “Dež, ki je na nekaterih področjih povzročil povodnji, je mešan blagoslov,” je dejal predstavnik Organizacije za hrano | Britaniji delno v Franciji vse j in poljedelstvo. Omogočil bo do-! do pomladi 1939, ko je začela j bro žetev, pretrgal pa je pone-svetu groziti nova vojna. Lind- kod ceste in odtrgal nekatera na-bergh, ki je podrobno proučeval j selja od sveta. Dejal je, da bodo letalske sile glavnih držav sve- ZDA plačale za najem 2,000 kata, je prišel do zaključka, da je mel, ki bodo ponesle hrano o-{nemško vojno letalstvo daleko' samljenim, težko dostopnim na-,najmočnejše in da bo v vojni | seljem. kos vsem ostalim. Ko je Hitler i .---------— > - začel drugo svetovno vojno, je( Abesinska vojska vzela Lindbergh javno nastopal proti' cesarju njegove palače vstopu ZDA v vojno na strani | ADIS ABEBA. Abes. — Voja-Velike Britanije. Predsednik F. j ški vodniki, ki so si v letošnjem D. Roosevelt ga je zaradi tega j februarju prilastili oblast v tej javno obsodil, nakar je Lind-1 najsta^ejši neodvisni državi A- frike, so postopno omejevali cesarjevo oblast, sedaj pa so mu odvzeli tudi cesarske palače. Te so poslej narodna last in v javni upravi. Palačo, v kateri običajno živi cesar Haile Selasije, so preimenovali v “Narodno palačo”. Bila je zgrajena leta 1955 ob 25-let-nici kronanja Haile Selasija. POLOŽAJ NI ZAVIDLJIV! - Glavni tajnik NATO Holandec Joseph Lims kaže s svojim razpoloženjem in zaskrbljenim izrazom obraza položaj NATO, ki ga je povzročila ciprska kriza. bergh zapustil letalske sile ZDA, kjer je bil polkovnik. Ko je Japonska napadla Pearl Harbor, se je Lindbergh ponudil v vojno službo. Predsednik Roosevelt ga ni maral vzeti nazaj v oborožene sile, zato je kot civilni svetovalec vežbal ameriške letalce in pri tem sam nekaj krati letel v boj proti japonskemu letalstvu. Sestrelil je vsaj eno, če ne dve japonski' ture v Mehiki, primitivno pleme letali v boju kot “učitelj” ame-jTasaday na Filipinih, sodeloval riških vojnih letalcev. pri gradnji umetnega srca. pa Po koncu druge svetovne voj- tudi pri razvoju raket. Delal je ne je živel večinoma bolj za sebe in se ukvarjal z raznimi načrti. Tako je pomagal najti starodavne spomenike Maja kul- tu di za čistočo okolja. Zapustil je ženo Anno, hčerki Anne Spencer in Reeve ter sinove Landa, Johna in Scotta. &MEEIŠKS DUMOTmA', AUGUST 27, 1974 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO bi mu bili koroški Slovenci res pri srcu, se ni zganil in ne kaže nobene take namere. Za nas Slovence v svobodnem svetu je važno, da razvoju na Koroškem skrbno sledimo in poskušamo po svojih močeh vedno znova opozarjati svet na nasilni nemški nacionalizem v Avstriji, ki ustvarja in vzdržuje ognjišče nemira in nezadovoljnosti na eni močno občutljivih meja v Srednji Evropi. To ognjišče miru utegne nenadno postati usodno za Avstrijo, če Sovjetska zveza opusti sedanjo politiko “pomirjevanja” z ZDA. S i = W-*. w-t ■£-» irv n vr-B ut e .»-V « i BESEDA IZ NARODA = 5 mm am ^uiiiiiiiHiiiii'iiiHiiiimiiimmiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiuiuiiiiiiiiuniuiimiiiiiiiiuiiii^ MSGfi. ALBIN GNIDOVEC 80-LETNIK No. 140 Tuesday, Aug. 27, 1974 Pliberk: Za Slovence ni enakopravnosti Ko prihaja med nas v goste koroški slovenski pevski zbor Gallus, je prav, da se ozremo malo na razmere na slovenskem Koroškem, kjer so gostje doma. Položaj Slovencev v javni upravi razkriva prav lepo članek, ki ga je pod gornjim naslovom objavil 18. julija 1974 v Celovcu izhajajoči list “Naš tednik”. II. Pred občinski forum je stopil mestni svetnik Stanko Vavti (EL) in obsodil — v kolikor se tiče Slovencev — mačehovsko ravnanje večine občinskih zastopnikov, temu pa še dodal: “Zakaj sovražite ta (materin) jezik, da niti 20 lepakov ne morete odobriti?” Pravil je, da se nekateri ponašajo s svojim slovenstvom samo, če so volitve blizu; bodril je k skupni poti in apeliral na včerajšnjike, naj se spreobrnejo. Molk večine je predrl edinole mestni svetnik W. Tscuschnik (SPOe), ki se je drznil izjaviti ( mislil je na oficialno delegacijo — goste iz Slovenije na lanskem sejmu): “Lani sem otvoril v nemškem jeziku in gostje od spodaj so imeli to za lepo.” Predrznost protislovenskih krogov gre torej celo tako daleč, da skušajo izigravati državljane in oblasti Slovenije proti Slovencem na Koroškem. Čas je, da to- in onstran meje spregledamo umazano igro, ki jo predvajajo na hrbtu in za hrbtom koroških Slovencev. Razpravo so odborniki zaključili z glasovanjem o predlogu. Kot je bilo pričakovati — večina se je izrekla proti. Vrste Ljudske stranke so “držale”, pri socialistih so se duhovi vsekakor ločili: Maria Obertautsch je glasovala za predlog, medtem ko so se Kristan, Britzman in Valentin Vavti vzdržali glasov (kar pa je isto kakor protiglasova-nje). Ta primer iz pliberške občinske hiše je dal vpogled v ozadje že večkrat kot “nazorno” opisanega, sodelovanja. To sodelovanje gre brezizjemno in docela na račun slovenskih občanov, kajti nemške frakcije se požvižgajo na sodelovanje, brž ko se Enotna lista prizadeva doseči uresničitev upravičenih bistvenih zahtev svojih volivcev — garancijo vsaj osnovnih pravic na občinski ravni. Sodelovanje iz tega vidika je zgolj enostranska zadeva in pomeni napačen naziv za medfrakcijske odnose v Pliberku. Ne velja to, kar je bilo te dni napisano v nekem partijskem listu, da Slovenci v Enotni listi ne bi prenesli demokratičnega preglasovanja — poraza. To je huda zmešnjava ali zameglitev pojmov. Kjer namreč demokratični princip glasovaja dopušča kršenje osnovnih pravic državljanov, ne moremo govoriti o demokratičnem postopku, marveč je to diskriminacija, ravnanje proti pravicam, zagotovljenim v določilih državne pogodbe in ustave, skratka: godi se krivica. Poražena je demokracija- V zadevi dvojezičnosti na otvoritvi sejma zastopniki Slovencem ne-naklonjenih občinskih strank niso črhnili besedice. V tem je nedemokratičnost: drugega kratkomalo prezirati. Kako je tu možna skupna pot? Toda z molkom so se sami dotaknili lastne skeleče rane. Z obrazov vseh “nemih” si mogel brati hudo notranjo stisko. Čepeli so kakor poparjeni polži. Mar jih peče vest? * Položaj naših rojakov na Koroškem je res težaven in le malo je upanja, da bi se v bližnji bodočnosti bistveno izboljšal. Nemški nacionalizem na Koroškem je izredno močan in še bolj zagrizen, kot kaže razprava v občinskem svetu Pliberka. Koroški Slovenci se zavedajo svoje šibkosti in gledajo željno proti Ljubljani in Beogradu za pomoč. V Ljubljani so polni odločnih besedi in zagotovil, ki pa služijo bolj po-mirjevanju koroških Slovencev kot resnični pomoči. V Ljubljani dobro vedo, koliko njihova beseda zaleže in koliko njihova zagotovila veljajo. Za Ljubljano se morda brigajo nekaj v Celovcu, na Dunaju pa gledajo le proti Beogradu in presojajo, kakšen je položaj tam. V odgovornih krogih na Dunaju izjavljajo, da “v Beogradu ni juha nikoli tako vroča, kot jo v Ljubljani skuhajo”. Beograd tu in tam malo zagrmi, nato pa se za vso reč ne briga dosti; koroški Slovenci so bili zanj le “nepotrebna sitnost” v prvi Jugoslavji in so v sedanji. Vodniki obeh glavnih slovenskih organizacij na Koroškem bi storili prav, če bi se tega dejstva čim preje zavedli. Ko bodo položaj stvarno presodili, bodo prišli do zaključka, da je potrebna večja njihova lastna strnjenost, potreben enoten nastop vseh slovenskih sil z manjšim javnim sklicevanjem na Ljubljano in Beograd, pa zato z neposrednim pozivom in pritožbo na vse ostale podpisnice avstrijske mirovne pogodbe in tudi na Varnostni svet Združenih Ambrus, Zagradec, St. Vid pri Stični, Škocijan, Bučko, St. Jernej, Mirno peč, Trebnje in še j mnogo drugih vasi in trgov, ^"1 *mogrede. To zadnje mu je veliko koristilo v spovednici. Vsaj je čudovito 'hitro vživel v novo dušnopastirsko prakso. Poseben talent ima za to. V najkrajšem času se je naučil angleščine, tako da j e pridigal in da ni imel težav pri svojem delu. Takoj se je naučil tudi voziti z avtom. Že v prvem letu je obiskal vse farane in obenem napravil popis vseh družin v fari kakor tudi posameznikov-samcev odn. samk. Rad je tudi obiskoval bolnike po domeh in v bolnišnicah. V tem mu je bil vzor njegov novi župnik Oman. Bil je dober pridigar. Za govore se je zelo skrbno pripravil. Mnogo je študiral. Poleg teologije so ga zanimale biografije velikih osebnosti; njegov ‘konjiček’ pa je študij zemljevidov; mimo gora, se pravi turizma, zelo ljubi tudi fotografiranje. Tujega jezika se nauči mi- IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE CLEVELAND, O. — Danes, 27. avgusta 1974, to je pred osemdesetimi leti, se je rodil v vasi Veliki'Lipovec, župnija Ajdovec, dekanija Žužemberk na Dolenjskem v Sloveniji, msgr. Albin Gnidovec, vpokojeni župnik župnije sv. Cirila in Metoda v Rock Springs, Wyoming, USA. Pisati o gospodu jubilantu, ni lahko, ker ne ljubi tega. Največ podatkov o njem imamo za sedaj se vedno izpod peresa njegovega več letnega župnika pri Sv. Lovrencu v Newburghu, O., rajnkega msgr. Johna J. Omana. Ta ga je bil namreč pridobil ob svojem. prvem obisku domovne Slovenije 1925., da je prišel pasti-rovat med rojake v njegovi župniji. Msgr. Albin Gnidovec se je rodil v družini Jožefa Gnidovca, rojenega 13.1 1869, brata škofa dr. Janeza Gnidovca, in njegove žene Elizabete, rojene Vidmar. V zakonu se jima je rodilo 12 otrok, od katerih jih živi danes še kar sedem; med njimi poleg jubilanta še njegova sestra Ivanka, poročena Amad, tu v Ameriki. Pisec teh vrstic se jubilanta spominja iz svojih dijaških časov, to je iz Zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer sta oba obiskovala škofijsko klasično gimnazijo, le da je bil pisec tri leta za njim. Jubi-faht pripada drugi zavodski generaciji, pisec pa peti. Albin Gnidovec je študiral gimnazijo v “škofovih zavodih”. Sem. je prišel na prigovarjanje strica Janeza, takrat profesorja klasičnih jezikov na so imeli svoje zastopnike v njegovi fari. Preden se je podal father Oman na obisk v stari kraj, so v 8 jezikih je spovedoval, posebno v Rock Springs, kjer je i veliko tujih narodnosti. Prva j mu župljani naročili, da mora s?stvar seboj pripeljati, ko se bo vrnil| mašo spovednica, ob sed- jci med tem že nekako oraanizi-k njim, slovenskega kaplana, j1 „ . ’ v. ,ci meu tem ze neKano orgamzi Pri Sv. Lovrencu so imeli takrat imih masa’ nat° Plsarna’ sola ltd-rali in začeli s protinapadi, pa Chicago, 111. — V Narodnem odboru v Mariboru so bili: Ravnatelj Cirilove Tiskarne dr. Anton Jerovšek, dr. Karl Verstovšek, dr. Rosina, dr. Josip Hoh-njec dr. Franc Kovačič, Franjo Žebot, župnik v Št. liju Evald Vračko in major Rudolf Maister. Ob prevratu oktobra 1918 so hoteli mariborski Nemci prehiteti dogodke. Bili so organizirani v “Zeleni gardi”. Dr. Verstovšek je takrat spoznal nevarnost položaja. Na lastno roko je imenoval Rudolfa Maastra za generala. V naglici je zbral nekaj prostovoljcev, bivših vojakov Slovencev in z odločnim udarom zdrobil “Zeleno gardo”. Na Glavnem trduu je prišlo do boja, padla je nekaj Nemcev, pa je bil v Mariboru kmalu upostav-Ijen red in slovenska oblast. General Maister je hitro zasedel še nekaj krajev onstran Mure, , npr. Lipnico, Murek, Gumilico, 'bila j Ernovž, Radgono. Pa so se Nam- samo enega kaplana, pa še ta je j bil Slovak. Father je vedel, da jim ne bo mogel lahko ustreči, saj je vedel, kako, ljubljanski škof sam potrebuje duhovnikov. Vseeno pa se je odločil, da bo poskusil, pa naj velja, kar hoče. Štirinajst dni pred Omanovo vrnitvijo v Ameriko sp imeli duhovniki šmarske dekanije na Krki pri Stični dekanijsko konferenco, na katero so povabili poleg p. Kazimirja Zakrajška, predsednika takratne izseljenske Družbe sv. Rafaela, tudi iathra Omana, da bi ondi zbrani duhovščini predavala o ameriških Slovencih, zlasti o njihovih verskih razmerah. V svojih spominih “Za božjim klicem”, Kranj 1939, je father O. zapisal: “Moj govor je ljubi Bog precej bogato nagradil. Komaj sem zbranim duhovnikom predložil srčno željo svojih faranov, je že vstal tedanji šentvidski kaplan Father Albin Gnidovec in vpričo vseh tam zbranih duhovnikov izjavil, da je pripravljen iti z menoj v Ameriko, Takoj sva šla oba na delo. Dobiti je bilo treba dovoljenje od škofa in od vlade. Škof dr. Jeglič se je prav v tistih dneh mudil na svojem, posestvu v Gornjem gradu na Štajerskem. Zato sem se precej drugo jutro v spremstvu svojega prijatelja dr. Fr. Trdana odpeljal v Gornji grad. škof naju je kar najprisrčneje sprejel in z vidnim zanimanjem poslušal ameriške novice. Ameriških rojakov, s katerimi se je bil o priliki evharističnega kongresa v Chicagu sešel, se je še prav dobro spominjal. Končno sem se pa vendarle ojunačil in kar naravnost povedal svoje in svojih (Posebno rad j e učil otroke verouka in pa slovenščine, in to ne samo v domači šoli, marveč tudi zunaj te, tj. po narodnih in zasebnih domeh. Otroci so ga imeli zelo radi. Kupoval jim je knjige odnosno jim jih dajal brati. Odraslejšo mladino pa je zbiral po farnih in cerkvenih odnosno kulturnih prosvetnih društvih. Posebej naj je omenjena “Krka” slovensko dramatično društvo pri Sv. Lovrencu, ki je dalo na oder vrsto ne samo preprostih marveč tudi zahtevnejših del (“Beneški: trgovec” itd). Sam je bil tudi režiser. Vedno je bil trdnega zdravja, majhne postave, suh, pa silno živahen in vedno lepo rdečega obraza. (Tako mi ga je prikazal father Jul. Slapšak, ki je kes-neje prišel za kaplana k Sv. Lovrencu in so mu fathra Albina ljudje opisovali v tej luči.) Dne 26.2.1931 je father Gnidovec postal župnik slovenske fare Cirila in Metoda v Rock tej gimna- faranov željo. Še danes ga viziji. Ker pa so imeli v njegovem jcdm’ ka^0 se je vzravnal, neko-domačem kraju v tistih časih pomislil in z glavo zmajal, ljudsko šolo samo z dvema raz- P°iem Pa rekel. Duhovnika redoma, za vpis v gimnazijo pa nai Vam dam, toda kakšnega? so zahtevali štiri, zato se je vpi- Slabega ne marate, dobre pa sal na gimnazijsko' pripravlja-nico v St. Vidu, katero je opra- sam potrebujem.' “Presvetli,” sem mu segel vil z uspehom in se potem po' besedo, “duhovnika sem že iz-opravljeni gimnazijski skušnji ■ bral. Vi samo recite da in za-vpisal v prvi razred. Po maturi' deva bo rešena/’ je stopil v ljubljansko bogoslo-j “Katerega gospoda ste pa že vje. Po štirih letih študija je izbrali?” bil 2. jan. 1918, to je med prvo j “Gospoda kaplana Albina Gni-svetovno vojsko, posvečen v du- dovca.” hovnika. Po dobrih sedmih letih j “Ta je pa mlad, dober in dela-kaplanovanja na dveh župnijah ven gospod. Ker pa imam rad ljubljanske škofije šent Jernej ameriške rojake, Vam ga dam.” in Št. Vid pri Stični) se je odloL (Prim. str. 156!) čil za dušnopastirsko delo med rojaki v Ameriki. Potem ko je že deset let pa-stiroval rajnki father John J. Oman pri Sv. Lovrencu v Newburghu, O., se je odločil, da obišče rojstno domovino svojih staršev in da si ogleda rojstne kraje svojih župljanov: Hinje, od koder je bilo nad sto šentlo-vrenških družin; Žužemberk (Po številu so bili žužemberčani takrat na drugem mestu v fari sv. Lovrenca); Dobernič, rojstni kraj škofa Friderika Baraga, našega bodočega ameriškega svetnika, ki je dal Sv. Lovrencu tudi narodov. Beograd, ki bi bil dolžan take pritožbe vložiti, če !lepo število dobrih župljanov; V enem tednu je Father Gnidovec uredil vse papirje in vse drugo1 za odhod v Ameriko. Odpeljali so se prek Budimpešte, Dunaja, Nemčije in Belgije na Angleško. V Liverpolu so se vkrcali ne Berengarijo, ki jih je v petih dneh nemirne vožnje izložila na kanadska tla. V Cleveland so prispeli v nedeljo popoldne, 6. septembra. Na postaji jih je pričakovalo lepo število faranov, prijateljev in znancev. Spremili , so jih v šentlo-vrenški Narodni dom, kjer so morali zbranim na dolgo in široko poročati o vtisih v Sloveniji. Novi šentlovrenški kaplan se sv. Springs, Wyo. Sem ga je spravil rojak dr. Janez Zaplotnik, ki je tiste čase župnikoval nekje v bližini Omahe, Nebr. Tu se je z enako gorečnostjo le da s še večjo odgovornostjo lotil dušno-pastirskega dela. To obdobje bi zahtevalo poseben daljši opis, saj objema čas nad 40 let še bolj napornega dela in žrtvovanja za dušni in telesni blagor zaupanih mu vernikov. Morda bi storil to kdo od tamkajšnje rojakov, jubilanta pa naj Bog živi mnogaj mnogo let. J. S. G. še Chicago in okolica -pozor! CHICAGO, 111. — Veliko se je že pisalo o koroškem pevskem zboru “Gallus”, ki te dni gostuje med nami po Ameriki in Kanadi. Bralci Ameriške Domovine So gotovo vsaj malo poučeni o zboru in tudi vedo, kdaj in kje se bodo vršili koncerti. Tole vabilo je le še zadnji opomin za Slovence iz Chicaga in okolice, da s.e koncerta v čim večjem številu udeleže. Koncert se, bo vršil v nedeljo, 1. septembra, ob petih popoldne v dvorani šolskih sester na Mount Assisi v Lemontu. Ne bi mogli imeti bolj primernega prostora. V Lemontu bo tisti dan medeni piknik, ki vedno privabi' veliko množico. Po sv. maši in kosilu se bomo zabavali med svojimi ljudmi, popoldne pa naredimo par korakov in smo pri sestrah, brez problemov mestnega prometa in parkiranja. Tudi popoldanska ura koncerta bo vsem ugajala. Je prav pripravna za ljudi, ki prihajajo od daleč, kakor tudi za družine z majhnimi otroki. Ker so vstopnice za otroke po samo en dolar, bodo starši lahko dali svojim otrokom to edinstveno priložnost, da slišijo prvovrstni zbor, ki prepeva naše narodne pesmi. Posebno za otroke Slom- niso dosegli skoro nič. Mirovna pogodba je priznala Avstriji kraje onkraj Mure. Če bi ne bilo generala Maistra, ne vem, kako bi danes izgledala avstrijsko slovenska meja. Škoda, da se za Koroško ni našel noben general Maister. Ljudje pri vladi v Ljubljani so zamudili dragocene trenutke. Preveč so se zanašali na pravičnost velikih in na obljubo Wilsoha, da si bo lahko vsak narod gradil svojo lastno usodo. Takrat smo bili prvič varani od zapadnih velesil, pozneje se je ta zgodba še večkrat ponavljala. Ko je šlo za slovensko Koroško, so več velja-Ijale besede Slovencem sovražnega laškega soseda in tedanjih nemških tiranov, kakor pa upravičene zahteve slovenskega naroda. Amerikanci so poslali na Koroško polk. Millesa, da preišče položaj in nepristransko poroča mirovni konferenci, ki je zasedala v Parizu. Pa je mož iskal stikov le z Nemci, ki so bili premagani, ni pa se mu zdelo vredno, da zasliši tudi slovensko stran in vodilne slovenske koroške rodoljube. Tako se je zgodilo, da je mirovna konferenca odločila ljudsko glasovanje v dveh conah, ki je 20. okt. 1920 izpadlo za Slovence usodno. Z zvitimi obljubami so Avstrijci premotili marsikaterega Slovenca. Lahi so na mirovni konferenci zagovarjali avstrijske težnje. Tudi Francozi so nas izdali. (Dalje sledi) * Kaj je novega v slovenski naselbini? Ni ravno veliko. V zadnjem, času je bilo več požarov, ki so verjetno bili podtaknjeni. Najprvo na 21. cesti, kjer je zgorela hiša last neke Poljakinje. Občutno je bila prizadeta sosednja hiša last ge. Chemažar. Na 23. cesti je nastal požar v hiši Williama Kure. Na stranskih ulicah med Cermak Rd in 22. Pl. je bilo več manjših požarov, ki bi lahko bili usodni. Ogenj je nastal v posodah za odpadke. Ljudje nimajo posod pokritih. Lahko kdo vrže tlečo cigareto v posodo, pa je kaj hitro nesreča. Lahko pa to delajo tudi fantini nalašč. Kdo ve? Prav bi bilo, če bi policija po noči večkrat nadzirala tudi stranske ulice. Med Damen in Wolleott na Cermak Rd. so pričela dela za polaganje novega električnega kabla. Je precej, ropota. Kaj pomeni demokracija v Ameriki, smo lahko spoznali ob priliki spremembe v Beli hiši. Nixon je moral iti, dasi nerad, nasledil ga je novi predsednik Gerald Ford. Ni bilo nobenih neredov, demonstracij, ni potekla niti ena kaplica krvi, ni bilo pozvano vojaštvo v pripravljenost, ni bilo policijske ure. Vse je potekalo gladko brez nasilja-V drugih vzhodnih “demokracijah” je vse drugače. Niti kihniti ne smeš proti tiranu na površju, pa si že “zašit” za nekaj let, če ni celo kaj hujšega... Naj se gredo oni, ki se bahajo s svojo “demokracijo”, n. pr. Tito, učit sem v Ameriko, kjer ima besedo ljudstvo. Bodimo ponosni na ameriško ustavo, ki je jamstvo svobode in reda. Kaj hitro se približuje Gallusov koncert v Lemontu v veliki šolski, dvorani pri slov. šolskih sestrah 1. sept. ob 5. pop. Imate že vstopnice? Napravite trden sklep: Gremo na koncert slovenskih koroških rojakov. Pokažimo z veliko udeležbo, da smo z njimi v njihovi borbi za narodnostne pravice, katere so jim kratene. Število zločinov, ki jih povzročajo ženske, strašno narašča. Statistika FBI pove, da je od 1-1960 do 1972 število ženskih zločinov porastlo za 246%. Število umorov povzročenih od žensk je v 12 letih porastlo za 114%. Pa^ tudi znamenje časa. Ali je poteklo kaj solz ob Ni' xonovem odhodu iz Bele hiše? Ne mislim na njegovo ožjo okolico ampak na Chicago. “Jokala sem”, je rekla neka gospa. “Pa zakaj je moral iti? Saj nam je vendar bil tako dober ...” Nič hudega, ženske solze so poceni... Angleški zgodovinar in fil°' zof Arnold Tornbee je ob svoji 80 letnici tole povedal: “Nasproti si stojita človeška narava in tehnologija. Najbolj nas spravlja v obup, da izgubljamo svojo človeškost; da smo blago, ki ga predelujejo, da smo formularji, ki gredo skozi računske stroje. Močemo biti ne ljudje”- Zdravnik: “Zakaj vas trobljenje avtomobila dela tako nervoz' nega?” Bolnik: Zato, ker je zadnjo nedeljo nekdo mojo ženo ugrabil in jo odpeljal z avtom-Sedaj, ko slišim avto, se prestrašim in si mislim, da jo je pri' peljal nazaj”. Kmalu bo počitnic konec. Upam, da bo takrat tudi kaj več novic. Šole se bodo odprle in bo spet živ-žav v okolici. Ker je danes nekam čudno vroče, da se mi kar ne ljubi kavsati P° moji stari mašini, zato- naj bo konec in vsem skupaj prav leP pozdrav I “Toti Staj ere” POGOJNO Društvo je imelo mesečno sejo in neki rojak bi bil rad pristopi v društvo. Ko ga je neki član priporočil društvenemu predsedniku za sprejem, je tudi neka] na tiho povedal, da ljudje o kan-j didatu sicer večkrat kaj govore, i kar pa se mu ne more dokazati-Ko je prišla na dnevni red točka predlaganje in sprejemanje novih članov je predsednik o tem j tako le poročal: “Dragi bratje, predlagan Je nam kandidat za sprejem. Kaže; da ni ravno napačen človek, ana-pak dokazati se mu nič ne škove sobotne šole bo to užitek, ker. bodo nekaj pesmi gotovo znali. Če še nimate vstopnic, kličite pisarno Slovenske Ženske Zve-'kraju?” more RAZLIKE VSEPOVSOD Rojak j d vprašal svojega soseda, ki se je vrnil z obiska v starem kraju: “Matt, povej mU je kaj razlike med nekdanjimi in sedanjimi dekleti v starem ze BI 7-2014, alj pa dr. Leskovarjevo pisarno 847-6679. Naj ne bi bilo med nami Slovenca, ki bi iz lenobe ali nemarnosti koncert zamudil! Ptipravlj alni odbor Matt se posmehne in mu P°' jasni: “Pa še velika, velika raZ' lika! Staromodna dekleta s° zardevala, če jih je bilo sram-Moderna, sedanja dekleta se Pa sramujejo., če zarde . . KANADSKA DOMOVINA Gfas iz Oshawe ¥ Ontariu Folklorna skupina “Biser” na 15. slovenskem dnevu v Ka-Wadi na Slovenskem letovišču pri Torontu 28. julija 1974. (Foto: Sesar Studio, Toronto) OSHAWA, Ont. zanimanjem čitam in tudi zasledujem dopise naročnikov A-meriske Domovine iz slovenskih naselbin širom Amerike. Tudi iz Kanade se oglasi kateri, nihče pa iz naše naselbine Oshawa. Naj večje priznanje gre dopisnikom Clevelanda, saj tu moramo vpoštevati, da je Cleveland slovenska prestolnica v Ameriki in tudi dom Ameriške Domo-j vine. Izredno zanimivi so dopisi iz Chicaga “Izpod zvona Sv. Štefana in okolice” s podpisom “Toti štajerc”. Posebno priznanje mu gre, ko je priobčil v dopisu | dne 6. avgusta, št. 128, o “Polka maši”. Ko je vprašal bližnjega soseda, kaj on misli o polka maši, mu je ta kratko odgovoril, diga patra Fortunata o Mariji, j Bila pa sva oba močna in dobro Po pridigi je g. pater začel sv.'razvita. Z veliko ljubeznijo sva Z velikim mašo, pri kateri je somaševal tu IZ SLOVENSKEGA SUD6URYJA Slovenski in Izseljeniški dan lovenci v severnem Ontariju , Se letos zopet postavili. Po-az9;li so, kaj zmore slovenska avest, če se ji pridružita po-dvovalnost in idealizem. Pri-^ravili so svoj Slovenski dan v i2Ufbury-ju- Povabili so rojake oronta, iz Timminsa, iz Sault Ijj? • ^arie in iz drugih okoliških Jev. vsaj po zastopnikih so ce Pridružili kulturnim delav-^eir> v Sudbury ju in Slovenski jo uspel. K uspehu je pri-je0^gl° tudi lepo vreme, ki se ^ rzalo vse do pete ure popol-s, e’ i11 krasno letovišče ob gor-ein jezeru. Slovensko letovi--v Sudburyju dobiva vsako sče v ^ iepš0 obliko, sicer je pa že š: ieto Sv°ji naravni lepoti brez olep- V, avanj °da a izredno privlačna točka. mirna in čista kot" V •,ezeru ie »ko nedolžnega otroka. Zrak f cist in ftasič, in v ... ... narave so rojaki narava je naravnost aena z blagodejnim mirom. v v krasoti te Udburyju pripravili svoj Slejki dan. ^ aceii so ga malo pred pol-rovVOrtl S sv' ma®°’ ki jo je da-PjVai lazarist iz Toronta g. Ivan ija]2ar ^ull0vnik je pripe-s seboj tudi sestro Mirto in sPrpevcev, ki so ob ^ali kitare med mašo pre- 2 v uilnrni program dneva se je čej6! P0P0ldne ob drugi uri. Za-ih vodil ga je g. Zimer. k §a je povabil k mikrofonu g "a Sei^nika Društva Slovencev Wa °na Končana' ie v P°" vnem govoru pozdravil vse, hvS]° 86 dneva udeležili, za-Pfa U Se ie vsem, ki so pri pri-Vak sodelovali in poudaril, v6 lmaj° pri izvedbi te priredit-j6 ^jvečjo zaslugo mladi Ijud-Z študentje, rjj . Predsednikom je spregovo-o^nstrijaloc g. Mikolič, ki je Slo,91 dosedanje kom iz severnega Ontarija, da kljub maloštevilnosti držijo skupaj in vztrajajo v prizavedanju, da bi v sebi in v svojih potomcih ohranili slovenstvo. Po pozdravnih govorih je nastopil slovenski pevski zbor pod vodstvom ge. Gačnik. Zapel j je “Gor čez izaro ...”. Po pesmi' so štirje mladi pai;i v nošah zaplesali narodni ples “En di naš vodja romarjev g. Časi. Kako krasno je zvenelo petje Marijinih pesmi romarjev ob spremljavi izvrstnega organista patra Vendelina. Po končani sv. maši smo šli v romarski dom, da nas je p. Fortunat namestil po sobah, nakar smo šli k južini, katero so nam priredile prijazne setre Romarskega doma. Popoldne smo se po kratkem počitku premestili v samostansko cerkvico k šmarincam in tudi doživeli ižredni občutek krasnega petja petih litanij. Prišlo je veliko slovenskega naroda iz bližnje okolice, da sta se petje in pobožnost povečala Mariji na čast. Na koncu nam je p. Fortunat podelil blagoslov z poprijela za očetovo kmetijstvo in kar tekmovali smo s sosedi. V par letih je bilo naše posestvo polno vinogradov, sadovnjakov in popolnoma prenovljeno. Vse nam je šlo po sreči. Bog je blagoslovil zakon s štirimi otroci, katerih sva bila zelo ve- sela. Lepo so rastli in bili pridni v šoli. Po drugi svetovni vojni smo se odločili, da se preselimo v novo domovino Kanado. Vse otroke smo potegnili k sebi. Danes živimo vsi skupaj, eden v bližini drugega, v krasnem mestu Torontu. Vsi srečni bomo slavili 60-letnico naše dobre mamice, ki je v svoji mladosti veliko trpela in veliko delala. Našo ljubezen in predanost si je v polni meri zaslužila. Naj nam jo Bog ohranja v moči in zdravju še mnoga, mnoga leta! Stanley Čemas gre v milijone dolarjev. Pričakujejo, da bo minilo dva do tri tedne, predno bo mogoče promet spraviti zopet v red, saj je bila to v 43-letni zgodovini prekopa večja taka nesreča. Ker je to čas naj večjega prometa, po prekopu, bodo ladje zaostale na obeh straneh in čakale na odprtje plovbe. To bo prineslo seveda dodatno .škodo. kako je p. Fortunat, urednik Najsvetejšim. S tem je bila po- Ave Marije, jasno povedal, da polka maša nima nič skupnega s sv. daritvijo, pa pripomnil, da polka spada v plesno dvorano, ne pa v cerkev. Jaz in tudi vsak razsoden katoličan se strinjamo' z dopisnikom stoodstotno, da če bo uvedena polka med daritvijo Kristusovega trpljenja, bo konec sodelovanja vernega ljudstva z rTTr j mašnikom pri sv. maši po novih narodnih , A . ... .. , obredih. Pripomnil je tudi, da je bila polka maša poldanska pobožnost končana. Proti večeru smo bili priredili po prizadevanju g. Časla procesijo z lučkami na grob našega mučeniškega škofa Rožmana. Skupno smo zmolili rožni venec na grobu in tam je spregovoril nekoliko iz življenja kakor tudi trnjeve poti in preganjanju v domovini g. Markeš. Tudi p. Fortunat je z nekoliko besedami . i , . ... . . ,, .. .. v imenu naroda izrekala smrtne obrazložil njegovo kratko zivlje- u ^ i , . .. . . . v , . , J I obsodbe m tako postala edma V* T f~\ iv* 1vi /~iv» r« w-» vi- -i vi v*I ^ w -vi-* Zakaj se nisem pridružil Osvobodilni fronti (Nadaljevanje) j dnevno slišali iz ust propagandi- Jasno je, da se niti sam, niti, stov, kako edinke OF obkolju-moji znanci iz zagrebške kasar-:jejo in z italijanskimi topovi ne, niti na desettisoče drugih! streljajo na posadke Vaških slovenskih mož in fantov po svo-! straž — Slovencev, ko so se te ji vesti nismo mogli pridružiti' koncentrirale v gradu Turjaku, taki teroristični organizaciji. J Ne trdim, da v vrstah OF v za-Ko vsako leto praznujemo ob-j četku revolucije morda ni bilo letnico smrti teh naših junakov, | nekaj idealistov, narodnjakov, je naša dolžnost, da v njih ime-j zlasti na Štajerskem, Gorenj-nu ponovno povemo resnico, da 1 skem ^ Primorskem. Toda ti je objektivni zgodovinar ne bo nis0 napredovali v bataljonske mogel prezreti. In ta resnica je: da so slovenski komunisti že pred vojno, ob iz-bruhu vojne in med vojno bili v službi mednarodnega komunizma, ki mu za i usodo slovenskega naroda ni bilo mar; da si je številčno' nepomembna komunistična stranka v Slo- politične komisarje, ki so iz dneva v dan zlivali reke sovraštva proti Slovencem-nekomu-nistom. Taki so OF sami zapustili, če jih niso že poprej e, kot nezanesljive, partijci sami pobili. 3. Pospeševati na ta način e- I volucij ski proces v domovini, da veniji usurpirala mandat, da je. nje in končno smrt in pokop na hribček bom kupil". Ples je na-r "T. T““ 1 s‘“venski Ameriških Brezjah pri Mariji v študirala ga. Pregel, „enrllt | “rkv sv Jožefa m je b.la cer- Lemontu. v . . . . . i kev do zadnjega kotička napol- Koncan je mlade plesalce . „. . . ... njena. Sigurno niso niti starejši spremljal na harmoniki. Tej . , . ..... . .... 7 . . ... . .... .. prisotni sledili sv. daritvi m tu- plesm skupini je sledila pnsrc- .... .. . ... . ... . ,.v., ... . , di duhovnik je bil sigurno pozo- na slika najmlajsih, ki so izva- . . ... J . . • , tv . ,> nai pridno studi sta ^rdo dela, da bo ostala Je spregovoril nekaj po-besed. Spodbujal je jim moremo želeti kot: vztra-j dobrodošlico k Mariji Lemont- jajte, da se drugo leto vidimo ski. Peljal nas je najprej v ro-na 2. slovenskem dnevu. Ne ne- j marski dom na kratek oddih in zve- koj SVoJirn staršem, ki slovijo Pridni, delavni in verni dr- ž avl frni Kanade. irw0.1 2acfrji je spregovoril-p P Slovencev iz Toronta Cir Markeš. Čestital hajte iskati zvez z drugimi naselbinami, z manjšimi in z večjimi. Drug drugega rabimo in doseganje uspehov je samo v sodelovanju. Povezani predstav- zajtrk, kateri se nam je izvrstno prilegel. Po končanem okrepčilu smo šli v Marijino cerkev v samostanu, da smo mogli opraviti najprej sv. spoved, nakar je Ijamo slovenski narod in samo P- Fortunat nam najprej podal je roja- povezani bomo zmožni ohranjati slovenstvo z nas in v rodu naših zamancev. In v tem nam Bog pomagaj! Por. pridigo o pomenu našega romanja k Mariji Brezjanski v Le-mont. Siguren sem, da nam Prezgodnja Minica Toronto, Ont. — Moja dobra žena Barbara čemas bo praznovala v petek, 30. avgusta 1974 svojo 60-letnico. Kar verjeti ne morem, da so se leta tako hitro nabrala. Moja življenjska družica je bila rojena dne 30. avgusta 1914 v vasi Zilje, pri Vinici ob Kolpi, Celili 50 let je živela na očetovem posestvu. V svoji mladosti je veliko trpela in veliko delala. Sedaj pa bo slavila svojo 60-let-nico v novi domovini Kanadi ob svoji ljubljeni družini. Kot rečeno, je bila njena mladost ena sama trnjeva pot. Ko ji je bilo 14 let, je ostala brez matere. Morala je poprijeti z!a gospodinjstvo in kmetijo. Njen oče jo je prisilil mlado oženiti, ker ni bilo pri hiši moči za delo. Midva sva se dobro poznala, ker sem bil njen sosed in sošolec. Pa smo sklenili poročni dogovor. (Cela občina se je čudila temu mlademu paru, Barbara je O *■* V1U. -licimi i 11 I-* J-V er A Olj w.-ia kjux(A J v- JOJI V J vsem ostane v spominu lepa pri-' imela šele 16 let, jaz pa 18 let. t nemških živati mi v resnično demokratski novi domovini Ameriki. Čas beži... leta tečejo, mi polagoma pozabljamo dogodke, na katere spomin nam stiska srce. Tako sem in tja slišimo pripombo: “ZaTcaj pogrevati staro politiko; pozabimo!” Res je, da nas že vera uči, da moramo svojim dolžnikom odpuščati. Res je pa tudi, da smo le po božji Previdnosti preživeli komunistično revolucijo. Bog. ! brez katerega volje ne pade niti las z glave, nam je podaljšal življenje z gotovim namenom. In ta namen je med drugimi po mojem mnenju sledeč: 1. Pričati resnico v imenu naših mrtvih junakov, da oni niso bili izdajalci slovenskega naroda, pač pa so dali svoje življenje zato, mr so ta narod in njegove verske in politične tradicije ljubili in jih nuteli ohraniti zase in za svoje potomce. ,2. .Dokazati mladi slovenski generaciji, doma in v tujini, da se komunistično vodstvo med vojno ni borilo za svobodo, ampak za oblast. Ko sem septem-bia 1943. po italijanski kapitu-laciji bil prisiljeno mobiliziran v partizansko brigado, nisem v dveh mesecih med nemško ofenzivo slišal niti enega strela njenih edinic proti Nemcem, čeprav smo s spretnim umikanjem in skrivanjem pogostoma prišli v bok ali celo v ozadje čet; istočasno pa smo Tisti, ki so že obupali, da bi do uresničenja teh zahtev sploh kdaj prišlo, naj ne pozabijo, da je v zgodovini bilo vseh sistemov enkrat konec, celo tisočletnega rimskega cesarstva. Mogoče ne za časa našega življenja; pa to ni važno. Važno je, da bo končno resnica tista, ki bo zmagala. Ko bo slovenskemu narodu zopet vrnjena svoboda, takrat bo zadoščeno tudi našim padlim borcem, ker bodo vedeli, da svojih življenj niso dali zastonj. Ko te dni za njih molimo, dodajmo našim molitvam še gorečo prošnjo, naj Vsemogočni nakloni, da bi ta dan kmalu doživeli. Štajerc Wellandski prekop zaprt PORT ROBINSON, Ont. — Tovorna ladja je butnila v most preko Welland prekopa, ki se je nato podrl in zaprl prehod v vodni poti sv. Lovrenca. Dve o-sebi sta bili ranjeni, škoda pa Oglašajte v “Amer. Domovini” CLEVELAND, O. MALI OGLASI EUCLID — ZIDAN RANČ naprodaj krasna starejša hiša, s tremi spalnicami, jedilna soba, ognjišče, klet in garaža na lepem lotu s sadnimi drevesi. 50 x 300 $35,900. COLONIAL prijazen z tremi spalnicami z delovno sobico na prvem, velika sprejemna soba, velika moderna kuhinja, klet in garaža; kompletno premodelirana hiša v bližni E. 185 St. V zgornjih dvajsetih. EASTLAKE na različnih ravneh, (split) najnovejše vrste, s tremi spalnicami, z aluminijem obita, rekreacijska soba. Jako čista. $33,900. Route 91 — Glen Drive novi razvoj hiš, sedaj pod zgradbo, ranči, splits, s tremi spalnicami, dvojna priključena garaža. IVz kopalnica. Polna klet. Kvalitetno delane. Kličite da vam pokažemo. UPSON REALTY 199 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. ! i (142) GOSTILNA NAPRODAJ z živi jenskim prostorom. Vse zidano. Vse kot novo. Dober promet, v Euclid, Ohio okolici. Dobra slovenska trgovina. Vprašajte za Knaus. GEORGE KNAUS REALTOR 819 E. 185 St. 481-9300 (142) NAPRODAJ hiša za dve družini 5-5, dva garaža na E. 172 St. od Grovewood ave. Kličite po 6. uri 481-8437 ali 486-2397. (143) EUCLID By owner, 3 bedroom, IV2 bath, bungalow. Completely remodeled. New'Sanitas and carpeting throughout. Central air, new porch and storm windows. Fenced in yard with play house and above ground pool. Ideal location. Move in condition. $29,700. CALL 486-0519 -(142) V najem Odda se 5 sob odraslim. Nič otrok ali živali. Na 17817 Dela-van Rd. — 531-1538. (142) CONDOMINIUM FOR SALE Built 5 yrs. ago as a condo, not a changed over appt. 2 bedr., 114 baths, central air. Built-ins. Secluded off Babbit Rd., Euclid, with pool. Currently rented for $200 a month. Renter would like to stay 1 more yr. past October. $23,000. 486-5684 _________________________(x) Help Wanted — Female ŽENSKE DOBIJO DELO za lahko sestavljenje (assembly work) Mi vas naučimo. Dnevno delo.. Starost ni omejena. Kličite 781-7136 (141) Z N A'N OBRAZ — Caroline] Kennedy, hčerka pok. predsed-nika Johna F. Kennedyja, je te-! SLOVENKA dobi delo za pripravo objeda in lahka hišna dela za starejšo žensko. Svojo sobo in kopalnico. V Euclid, O. $75 na teden. Kličite 531-5011 ali 442-0013. ___________________ G43) MALE HELP WANTED JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s kom počitnic v uradu svojega ! Church. Anyone interested call strica sen. F. M. Keriendyja v j 761-7740. Living quarters avaii-Washmglonu, D.C. I able. . (x) jf 'A - AUGUST 27, 1974 imiHiimmimiiiimmmimuimiimiimniimmimimmiiimmmiicntmt:' = | Paul Keller =( E I s V’ i 1 l!iimiiiiiifiiiiiiiiiii!iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimuiiiiiiiuiimimi!m: CVET NAŠE VASI = = I 1 A ta Boštjanova Mina je bila tako snažna, da ni mogla trpeti na sebi umazane cunje. Strgati jo je morala s sebe, čeprav bi ji ležala na srcu in bi morala zaradi tega izkrvaveti. Spet je zaslišala “Miserere” za krsto svojega mrtvega brata, malega, svetega mučenika, ki ga je oni drugi umoril. In tedaj so zamrli vsi drugi glasovi v duši Mine Bostjanpv'e. En sam glas je še vpil, klic po maščevanju in pravičnosti, Iti so ga klicali vsi nedolžno preganjani zoper svoje ubijalce. Se enkrat je zbrala Mina vso svojo voljio in sklenila: grem k državnemu pravdniku — in nič več se ne bom mučila in izpraševala — zdaj tudi storim, kar sem se namenila! — Ni vedetla, kako bi prišla do državnega pravdnika. Pa je hotela s posredovanjem nekega odvetnika, ki je zastopal njihovo družino, teHefoničho vprašati, ali more k njjemu. Odvetnik pa ji je dejal, naj pride brž v njegovo pisarno, i Stari gospod jo je sočutno prijel za roko: “Torej, draga gospodična Boštjanova, zdaj pa le korajžo! Kaj more kaka poštena družina za to, če se izmaliči kak njen član? Pametni ljudje ne bodo zato vas in svojcev manj spoštovali.” Mina je strmela vanj. “Kaj naj to pomeni, gospod doktor?” Odvetnik jo je poln skrbi pogledal. Obrnil se je od nje. “Ah — saj še ničesar ne ve.” S skrbljivo prijaznostjo je posadil Mino v naslanjač in dejal očetovsko: “Torej, ljuba gospodična, vzemite svoje močno srce v obe roki. Povedati vam moram prav hudo reč. Vašo družino je doletela velika nesreča.” Planila je pokonci. “Kaj se je že zvedelo, da je moj brat Lojze .. “Kaj naj bi se zvedelo?” “Da je v Loki ukradel kelih?” Odvetnik se je visoko vzravnal. “Tak ste vendar že vedeli! Mislil sem, da niti ne slutite ničesar.” . Naglo in razburjeno je dejala Mina:. “Če sem vedela? Ničesar nisem vedela, le slutila sem! Slutila strahotno natanko. Moj ubogi brat Bernard je zaradi tega zločinca od groze umrl. Gospod doktor, prišla sem k vam, da mi svetujete, kako bi dobila državnega pravdnika. Jaz sama bom naznanila svojega brata. Zato sem tu.” “To je podobno Mini Boštjanovi,” je dejal odvetnik in se okrenil. Nato jo jo spet dobrohotno posadil v naslanjač, šel nekaj korakov po sobi gori in doli, preložil brez potrebe neko knjigo na pisalni mizi z desne na levo in slednjič dejal: “To je treba premagati —ljuba moja! Nepotrebno je, da bi šli k državnemu pravdniku, je že vse prišlo na dan.” Mina se niti zgenila ni. Odvetnik je segel po nekem časopisu. “Glejte, gospodična, tu je poročilo. Prav boli me, da vam moram kaj takega pokazati, vendar je dosti bolje, da preberete pri meni, ko da bi brali na cesti ali v gostilni.” V časopisu je bilo tiskano: “Vlomilec loške cerkve prijet. Vinjena sta skušala posestnikov sin Lojze Boštjan iz Lake in dninar Matijec Šober iz istega kraja pri nekem zlatarju prodati kelih, ki sta ga ukradla v loški cerkvi. Zlatar jima je dejal, naj malo počakata, da se prepriča, koliko je kelih vreden, pa je medtem poslal poročilo policiji, ki je ujela oba vlomilca. Oba sta vse priznala.” Mina je trikrat počasi prebrala poročilo, vrnila list in tiho dejala: “Hvala! Ničesar novega nisem zvedela. In prav je, da mi zdaj ni treba ‘biti njegov rabelj. To bi le težko izvršila.” Odvetnik jo je hotel spremiti do gostilne, a Mina je to odklonila. Ko se je pa kesneje sama peljala s svojim kolesljem, je bilo pa le dobro, da je pridna kobila sama našla pot domov. 23. Doma je mati čakala Mino. Vprašala jo je, zakaj je šla v mesto. “Ah, nekaj sem hotela vprašali odvetnika, pa je bilo že vse v redu,” je odvrnila Mina in okrenila glavo, da ji mati ni videla v obraz. Kaj "je bilo v redu”, stara žena ni več vprašala. Nikoli ni hotela ničesar slišati o pravdnih zadevah in Mina je sklenila, da mati ne sme ničesar zvedeti o tej stvari. Vso svojo moč bo uporabila za to. Upala je, da v vasi ne bo nihče tako sirov, da bi govoril materi o tej skeleči rani. Skribno je hotela paziti na pisma in časopise. Poročenima sestrama je hotela vse sama povedati, prav tako njunima možema in tudi župniku, da ne bi prišel tolažit matere in ji nevede povzročat bolečine pa tudi | staremu učeniku in vsem v hiši, i vsakemu posebej bo vse razo- j dela. Vaščanom bo sporočila, da mati, ki boleha na srcu, ničesar ne ve o žalostnem dogodku in misli, da je Lojze kam izginil. Le zaradi Toneta je bila v skrbeh. Vprašala je mater, kje je Tone, a mati ni vedela zanj. Dekla je plaho povedala, da je Tone zdivjal na polje in da je imel časopis v roki. Že čez minuto je bila Mina na poljski stezi. Lovec, ki že na veliko razdaljo vidi ali sluti kako divjačino, nima tako bistrih oči, kot jih je imela Mina, ko je iskala Toneta. Tone je bržkone že o vsem obveščen. “Če misliš tuliti, pojdi na polje,” mu je bila nekoč dejala — “in vekaj vpričo sonca in lune, ne pa vpričo mene!” Toneta je dobila v nekem razoru rženega polja. Fant je glasno zajokal, ko je zagledal sestro. V rokah je držal umazan in zmečkan časopis. “Mina, ali je res, kar je v časopisu, da je naš Lojze . . .” “Res je, Tone. Pojdi sem in nikar se tako ne jokaj! Tamle so ljudje; ni treba, da slišijo, če se mi jokamo.” Za roko ga je odvedla z njive. “Mina, jaz nočem nič Več iti v vas. Sram me je, da bi umrl!” “Ljubi Tone!” mu je tiho dejala in se ga oklenila. Čez čas je začela: “Glej, Tone, človek se ne sme nikoli preveč prestrašiti. Bernard se je preveč prestrašil in je zato umrl. Tudi jaz sem se ! prestrašila, a se vendarle ne jo-'nja- ysa ta leta bo Lojze pokam. Pokonci hodim, ali ne vi- šteno prebil. Bolje je, če je člo- diš? Lojze je pač izprijen človek.” “Ali ga bodo zaprli?” “Seveda, najbrž za več let. To je pravično in dobro zanj.” “Mina, tega pa vendar ne moreš reči. ..” “Da, rečem! Glej, v ječi ni žganja ne krokanja ne lenarje- vek v ječi, ko da bi se vedno klatil po beznicah.” “Pa je vendar sramotno za nas, Mina!” “Sramota to ni, pač pa nesreča. Kakšna sramota zadene na primer tebe, dragi moj?” Ni mu povedala, da je Bernard umrl radi prvega vloma. DRAGI NAROČNIKI IN NAROČNICE! Lepo prosimo, pošljite nam naročnino že ob prvem obvestilu, prihranite nam ponovno delo in stroške! Sporočite takoj, če želite spremembo v naročništvm Pridobivajte nam novih naročnikov. Priporočite naš list svojemu slovenskemu sosedu in znancu! AMERIŠKA DOMOVINA GRD1N0VA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 V SLABEM STANJU — Chrysler Building, ponos New York Cityja, zgleda na tejle sliki v nekam slabem stanju. Slika je le odsev poslopja v oknu nasproti stoječe stavbe. ADMIRAL JE SVARIL- Adm. Elmo Zumwalt, v pokoj odišli načelnik pomorskih operacij, je pred svojim odhodom iz službe pozval ZDA, naj okrepe svojo vojno mornarico, da bo ta tudi v bodoče obvladovala svetovna morja in pomorske poti, kot jih je v preteklosti. PRI IGRI — Mednarodni rdeči križ vzdržuje v Saigonu edino otroško bolnišnico, kjer morejo malčki, prizadeti po vojskovanju, iskati in dobiti pomoč. Slika kaže otroke v tej bolnišnici pri igranju. V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE, ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE, STARI OČE IN BRAT Frank Knific St. Njegovo dobro srce je prenehalo biti 27. avgusta 1969. O kako prazen dom je naš, Bog Te je vzel iz naše sred odkar Te več med nami ni. rešil Te bolečin in trpljenji' žalujoči: soproga MARY rojena DONAT sin FRANK J. ml. hčerka EILEEN GATOZZI vnuki in vnukinje RUDY KNIFIC nečak GLORIA KNIFIC nečakinja brat ANDREW v Brooklvnu Cleveland, O. 27. avgusta 1974. ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potreb11 da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedefl->0 Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44l°3 Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO J • M* * i! AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA « * u J ► j * I ► < ► j j j ► < * I ► j S < ► < i :: j j I > • 1 «► A > | ► I! •! j I «* | * <» j» ; ► j! < ► VIJ (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rop do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000. • Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovl| nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge ak nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe P kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udele* plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in boŽJCI prireditev za otroke. • SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledeČi^J tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 Chicago St., Joliet, 111. 60431). FRANK ŽNIDAR, društvo št. 169, Tel. 761-6362 15606 Holmes Ave., Cleveland LUDMILA GLAVAN, društvo št. 172, Tel. 941-0014 13307 Puritas Ave., Cleveland MARY ZUPANČIČ, društvo št. 226, Tel. 432-2833 6124 Glass Ave., Cleveland