Glas zaveznikov Leto I - St. 123 Informacijski dnevnik A. I. S. Cena 2 liri TRST, sobota 10. novembra 1945 0B*J>NISTVO > Via & Pellioo S . Telefon št 93864 In 94443 OGLASI : Gena za milimeter višine (širina ena kolona): t-gcvskl U 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L 36). objave L. 9. finančni in pravni »glasi L 12. V vsebini lista tekstni oglasi) I* 12. Davek ni vštet Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. L, Societš. ner ta Pubbliclti in Ttalla, Trst, vla Silvio Pelltco št. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke I* 2 (zaostale I* 45. Rokopisov ne vračamo. ATT LEE ODPOTOVAL V WASHINGTON Boljše žiiljcnje na svelu, na katerem ne bo vladal strah Govor britanskega ministrskega predsednika pred neposrednim odhodom v Združene di ^a ve mogel doseči kaj dobrega za svoje sodržavljane, pri tem pa me bodo navdajala tri glavna načela: vera, upanje in najvzvUenejia med vsemi. ljubezem. V odgovor na interpelacijo konservativca Donnerja, ki je zahteval pojasnilo, koliko nemlkih znanstvenikov je bilo zaposlenih pri atomskih raziskovanjih na otoku Byn-holm in ali so uničili laboratorije, je ministrski predsednik Attlee odgovoril: sNemci niso delali nikakih znanstvenih poiskusov na atomskem področju». Ker je Donner is* ,»■ * . . London. 10. novembra Britanski ministrski predsednik Clement Attlee je včeraj zvečer z londonskega letališča odpotoval v Združene države.. Z drugim letalom je odpotoval tudi sir John Anderson, predsednik britanskega odbora za atomsko energijo. V Washington bo prispel danes popoldne, nakar se bodo začeli razgovori s predsednikom Trumanom in s kanadskim ministrskim predsednikom Mackenzie Kingom. Bela hiša je naznanila, da predsednik Truman včeraj ni imel tiskovne konference, ker je moral izvršiti potrebne priprave za razgovore o atomski sili, ki se bodo začeli v nedeljo popoldne na predsednikovi jahti na reki Potomac. Zrelost britanske politike Na slavnostnem banketu, ki ga je včeraj priredil londonski župan v tiMansion H ovsen Attleeju pred njegovim odhodom v Washington, kjer se bo sestal s predsednikom Trumanom, je ministrski predsednik izjavil: aGlavni namen mojega obiska je razgovor s predsednikom in Mackenzie Kingom o odkritju atomske energijen. Attlee je začel svoj govor s počastitvijo aleaderjan konservativne stranke Winstona Churchilla. Nato ■je poveličeval London, ki je dal vsemu svetu primer poguma in neu-strašnosti Govoril je o koaliciji in o povratku k laburistični vladi ter dejal: «S tem, da smo končali to koalicijo, smo pokazali svetu, da je bilo mogoče s svobodnimi volitvami izvršili veliko politično preosnovo, čeprav se je vojna na Daljnem Vzhodu Se nadaljevala. Istotako smo dokazali, da se vlada lahko spremeni brez nasilja. Mislim, da bi morale mnoge države v tem pogledu prevzeti naš način. V naši državi verujemo v svobodo, v svobodo izražanja, v svobodo vesti in v parlament, v katerem se izraža zdravo nasprotje različnih mnenj. Ne dovoljujemo pa, da bi nas naši spori preprečevali pri sodelovanju za splošno blaginjo. Vrnili smo se v redno politično življenje z vlado in opozicijo. Prepričan pa sem, da ne bomo naukov te vojne nikdar pozabili. Vofnl napori Attlee je dejal, da je v prvi trsti najvažnejše zadovoljivo in hitro povečanje izvoza. Dodal je: «Naša trdna želja je, da bo naša država zmožna v najkrajšem času pokazati neodvisno gospodarsko delovnost. Na ta način bo postala gospodarica svoje lastne politične pa tudi gospodarske usoden. Attlee je Izjavil, da je važno, da Velika Britanija in ves svet pozna obsežnost britanskih priprav proti Japonski. «Naše sile — je dejal — so uničile v Burmi 10 japonskih divizij, ki so Stele 130.000 mož; potem so se pripravljale, da napredujejo v Siamn. xEkspedicijski zbor, ki šteje 250.000 mož, zbranih tz najrazličnejših krajev Britanskega imperija, se je pripravljal za osvoboditev Ma-lake in Singapurja, da bi tako dobil krajšo pot do Pocinka, kar b privedlo do neprecenljivih koristi za vse zavezniške sile, ki so delovale na tem področjm. «Na jugozahodnem Pacifiku je bilo šest avstralskih divizij, v teku pa so bile priprave za sestarn) zbora, sestavljenega iz Avs.ralcev Kanadčanov, Novozelandcev in Angležev*. aKraVevo letalstvo je poslalo v borbo m bojnih eskadril. Na Pacifiku smo mornarico povečali tako, de je dosegla 540 ladij vseh vrst. Med njimi so bile 4 bojne ladie. 14 velikih letalonosilk, 18 spremljeml-nih ladij in 7 brodovii torpedovk Med drugim p 1e treba vzeti v račun tudi britansko mornarico v Vzhodni Indiji. Na vsem tem predelu so cesarske sile in sile britanske skvonosii dosegle vrihli*uo 3.500.000 mož. od katerih jih je približno 1740.000 prispelo iz Velike Britani fen. e Attlee je zatrdil, da je v teh dneh, ko ljudstvo preučuje predlo-0e, ki bi dovoljevali mirno skupno Življenje in hodili skupno z napredkom, britanska skupnost in imperij koristen primer svemu svetu. Od ^estminsterske us‘ave. ki pravno temelji na osnovah enakosti med Veliko Britanijo in dominionl, se ie razvoj počenil z britansko skupnostjo in britanskim imperijem nadaljeval. Po pregledu položaja v Burmi na Ceglonu in p drugih dolih britanskega imperija je Attlee z ozirom na ustavni razvoj v teh predelih dejal: Ustavnega razvoja »tiso ovirale britanske želje po gospodovanju, ampak nezmožnost različnih skupnosti, da bi si pridobile primerno zaupanje. Cut za razumevanje in strpnost se širi zelo počasi. Dokler ga ni, svoboda in demokracija ne moreta uspevati. aNa to podrobnost polagam posebno važnost, ker je načelo razumevanja osnova za mir. Podpiramo takšno ureditev sveta, na Proslava dneva premirja V nedeljo se bo ves svet spominjal padlih v dveh svetovnih vojnah • Počastitev v Veliki fcritaniji in Združenih državah London, 10. novembra To leto bodo v Veliki Britaniji prvič po letu 1938 proslavili 11. november kot dan premirja. Ob isti priliki bodo počastili spomin padlih v drugi svetovni vojni. V svetovni vojni 1914/18 je padlo v bojih okrog 1,100.000 vojakov Osem sto dvajset tisoč jih je pri padalo vojski Združenega kraljestva Po najnovejših objavljenih številkah znaša število vojakov britan skega imperija, ki so padli, ali pa so pogrešani v tej vojni 433.000. Več kot 290.000 jih pripada vojski Združenega kraljestva. Večina padlih britanskih vojakov Je pokopana v tuji zemlji. Komisija za vojna pokopališča, ki so jo usta novile leta 1917 britanska vlada In vlade dominionov, mora skrbeti za njihove grobove. Ta komisija, pa ne bo pooblaščena za prevoz trupel vojakov, ki so padli na raznih vojnih pozoriščih. Težkoče, ki bi Jih morali premostiti zdaj, bi bile mnogo težje kot v letih 1914/18. ker so grobovi britanskih vojakov zdaj razkropljeni po Novi Gvineji, Borneu, Maleziji, Burmi, južni Afriki, Grčiji, Kreti, Italiji in drugih državah zahodne Evrope. Delo te komisije olajšuje plemenita pomoč zaveznikov. Francija Je že dovolila stalno upo-rabo zemlje, ki je potrebna za britanska pokopališča. Njenemu vzgledu so sledile vlade Belgije. Italije, Grčije, Egipta in Palestine. Grobovi na teh pokopališčih bodo vsi enaki, ker so vsi enako žrtvovali svoja življenja. Dan premirja bodo proslavili tudi v Združenih državah. V Bell hiši se objavili proglas predsednika Trumana. ki določa U. november kot »dan premirja* In vabi ameriško ljudstvo, naj se ta dan spominja Junaštva in žrtev onih Američanov, ki so pripomogli k dosegi zmage 1. 1918 in ki so se posvetili delu za do-šego tr-rineara m'ru med narodi sveta. Ta dan bodo na vseh vladnih poslopjih razobesili zastave CLEMENT ATTLEE podlagi katere bi mogli mali in veliki narodi živeti varno in v miru. Zagovarjamo takšen svet, na katerem bodo spoštovali zakone. Hočemo svet, ki bo urejen na socialni pravičnosti. Glavno vprašanje, pred katerim danee stojimo, je uresničenje teh naših želja. Ca danes pogledamo po svetu, vidimo povsod žalostne učinke dveh velikih slabosti: strahu in želje po gospodovanju. V organizaciji Združenih narodov In v njeni tesni povezanosti, posebno pa v zvezi med Veliko Britanijo, . Združenimi državami vn Sovjetsko zvezo vidimo edini temelj miru. Oblak v Združenih državah O svojem obisku v Združenih državah je Attlee dejal: «Prepri-čan sem, da me bodo spremljale vaše želje, da bi ugodno končali naše razgovore in da bi služili okrepitvi vedno tesnejših vezi prijateljstva in sodelovanja, ki družijo naši dve državi ter tako pripomogli tudi k tesnejši zvezi med vsemi narodi. Verujem, da bom tolmačil vašo željo, ko bom izrazil predsedniku Trumanu polno odobravanje njegovega zadnjega govora in naš prisrčni pristanek na it točk, ki jih je postavil kot temelj ameriške politike. S posebnim veseljem sprejemamo zagotovilo, da bodo Združene države nadaljevale z aktivnim sodelovanjem pri mednarodnih zadevah. Glavni namen mojega obiska pri Trumanu je. da z njim in z Mackenzie Kingom razpravljam o svetovnih vprašanjih pod vidikom — in to strahotnim vidikom — odkritja atomske sile. Ne verjamem, da bi se večina našega ljudstva zavedala, kaj to za svet pomeni. Ne verjamem, da bi ljudstvo razumele, do kakšne mere moramo spremeniti naše ideje. Videli smo Se. kakšni so učinki atomske bombe. Ne moremo biti trdno prepričani, da znanost na področju volne industrije ne bi mogla izumiti Se strahotnejšega orožja. Vprašanje, ki se ga moramo danes lotiti, ni toliko vprašanje nadzorstva nad novo silo razdejanja, ki jo je dala znanost svetu, marveč vprašanje, kakšna svetovna organizacija je potrebne na svetu, kjer lahko nekaj bomb uniči velika mesta. ki jih je človeštvo s trudom v stoletjih ustvarilo. Mislim, da se moramo zavedati, da se bo razbesnelo nad našo civilizacijo strahotno razdejanje, ako ne bomo dosegli drugačne oblike človeških odno-šajev, kakor so se uveljavili v prejšnjih stoletjih. Boljše življenje Ce pomislimo na možnost take katastrofe, kako malenkostni se nam zdijo vzroki, ki so v preteklosti povzročali vojne med narodi. Ni-kaka želja po zavojevanju, nlkak grandiozni sen po gospodovanju nima danes niti najmanjšega pomena v primeri s to nevarnostjo. Moramo se torej združiti z vsemi narodi in najti način, da bomo mogli skupno živeti v miru. Upam, da bo prišel dan, ko bo ostal le še pomin na opustoševalne vojne, kakor je ostal le Še spomin na kugo o Londonu. Upam, da bodo narodi v bodočnosti pristali na pogoje, ki bodo omogočili stotinam milijonov ljudi življenje m tem majhnem planetu, in sicer življenje v miru, brez ponavljajočih se vojn, ki so bile druga za drugo bolj pogubonosne. Ljudem je treba vsaditi v srce temelje novega svetovnega reda. «V ta namen bova šla s sir Johnom Andersonem v Ameriko. S predsednikom Trumanom in kanadskim ministrskim predsednikom bi rad govoril o najboljšem načinu, kako naj rešimo človeka prikazni strahu, ki mu danes grozi. Skupno z njima bi rad videl, kako je mogoče uresničiti naše skupne ideale miru, svobode, strpnosti in gospodarske blaginje. Želim si svet, ki bi zagotovil rešitev preprostega človeka. V teh časih, ko nam je dala znanost v roke takšna sredstva, bi nadaljevanje vojne in z njo zvezana beda morala dovesti do propada morale človeštva, Vsi se še spominjamo na ono noč, ko je bilo to naše mesto plen plamenov, ko je ogenj uničeval naša stanovanja, naše trgovine, urade in tovarne. Prišel je dan, ko so ljudje videli, kako se je naša velika katedrala sv. Pavla mirno dvigala nad ruševinami. Zdi se mi, da je to simbol. Med razdejanjem in katastrofami teh vojnih let so še vendar ostale nepokvarjene tiste večne resnice, od katerih je odvisen naš obstoj. Teh odločilnih vprašanj se hočem lotiti ne s potrto in malosrčno dušo, marveč s trdnim sklepom, da bi vztrajal pri svojem vprašanju in za. trjeval, da je bilo večkrat čuti vesti o nemških znanstvenikih na Born-holmu, je Attlee odgovoril: «Vi imate lahko poročila, meni pa so znana dejstva». V neki drugi intepelaciji, $ katero se je eden izmed poslaitcev obrnil na podtajnika zunanjega ministrstva Hecktorja McNeila, in hotel vedeti, če so se o zasedbi otoka s strani sovjetskih čet sporazumeli na konferenci v Potsdamu, mu je podtajnik odgovoril: «Ne. O tem vprašanju na konferenci v Potsdamu niso razpravljali». V Veliko Britanijo je prispel novi turški poslanik Ka:>ad Aclkalim. V dobro poučenih krogih trdijo, da bo imel njegov prvi korak namen ugotoviti stališče Velike Britanije do ameriške note o preureditvi pogodbe, ki je bila podpisana v Mon-treuxii. Uradni krogi trdijo, da britanska vlada o tej zadevi še ni poslala v Ankaro nobene note, Namestnik zunanjega ministra James C. Dunn, ki je prispel na krovu aQueen Mary» v London, je izjavil, da se bodo zunanji ministri petih ■ velikih sil sestali čez en mesec. Britanski demanti Kot poroča »Associated Press*, so h urada ministrskega predsednika Attleeja z ozirom na vesti o Stalinovi soudeležbi pri razgovorih med Trumanom in Attleejem objavili, da v kolikor je v Londonu znano, te vesti niso resnične. •;>v. V sodni dvorani, kjer je bila velika razprava proti maršalu Petainu, voditelju vichjjjske Francije, je nastopil kot obremenilna priča tudi Edvard Herriot, bivši večkratni predsednik francoske vlade in vodja francoske radikalno socialistične stranke. Z dvignjenim kazalcem kaže na maršala Petaina, ki je dovolil, da so ga Nemci odpeljali v koncentracijsko taborišče, iz katerega se je vrnil šele po končani vo-jski, tako kot številni francoski politiki. Spopad v Bukarešti Bukarešta, 10. novembra O četrtkovih spopadih, ki so se dogodili ob priliki rojstnega dne romunskega kralja Mihaela pred kraljevsko palačo, poročajo, da je bilo zaradi streljanja poškodovanih In zažganih več avtomobilov. Demonstranti so v velikem številu potrgali z zidov komunistične manifeste. Število demonstrantov, ki so se kljub vladni prepovedi zbrali na tergu pred kraljevsko palačo, cenijo na okrog 50.000. Neki dopisnik javlja, da so se spopadi začeli, ko so se na trg s tovornimi avtomobili pripeljali komunisti, ki so skušali razgnati množico. Predsednik zavezniške nadzorstvene komisije v Bukarešti general Susajkov je ukazal romunskim četam, ki so stražile kraljevsko palačo, naj prenehajo streljati. Na ta način je zaključil krvavi spopad med kpmunisti in demonstranti, ki je trajal šest ur. . Smrt feldtnaršala Mackensena London, 10. novembra Britanske vojaške oblasti so včeraj objavile smrt feldmaršala Avgusta von Mackensena, nemškega poveljnika na vzhodni fronti v pivi svetovni vojni. Feldmaršal je umrl v četrtek zvečer na svojem posestvu v bližini Celle (Nemčija) v starosti 96 let. Von Mackensen, bivši polkovnik znanih «Huzarjev smrti*, je bil eden Izmed «Kaiserjevih» zaupnikov in njegov vojaški svetovalec. Bil je eden Izmed najvišjih poveljnikov konjenice v zgodovini nemške vojske. Ze od prvih začetkov pokreta je Hitlerjev prijatelj. Ob priliki nje-pripadal nacistični stranki. Bil je gove 90 letnice, ga je Hitler obiskal na njegovem posestvu, ki mu ga je daroval. Von Mackensen, poveljnik cesarskih čet na vzhodni fronti v prvi svetovni vojni, se je že leta 1937 bavll z Idejo nove vojne proti Sovjetski zvezi. Preložite? volite? predsednika vlade na prihodnji torek Socialist Gouin novi predsednik narodne skupščine Pariz, 10. novembra Francoska* ustavodajna zbornica, ki bi morala včeraj izvoliti novega predsednika francoske vlade, Je sklenila s 359 proti 50 glasovom, preložiti izvolitev na prihodnji torek. Komunisti so se vzdržali glasovanja. Vzrok za preložitev je pojav novih težkoč v razvoju političnega položaja v zadnjih štirindvajsetih urah. ki so popolnoma spremenile prvotni politični načrt. General de Gaulle Je odločno odklonil dati kakršno koli obljubo, da bo sprejel predloženi načrt treh glavnih strank. Novi predsednik zbornice Agencija «United Press* poroča, da je ustavodajna skupščina izvolila za predsednika francoske poslanske zbornice socialista Felixa Gouina. Ustavodajna skupščina bo v torek izvolila novega predsednika vlade, ki bo pooblaščen pripraviti v prihodnjih sedmih mesecih novo ustavo francoske republike. Gouin je bil edini kandidat zbornice na predsedniško mesto. Od osvoboditve Je bil predsednik posvetovalne komisije v začasni vladi generala de Gaulla. Izvolili so tudi 5 podpredsednikov, od tega enega desničarskega republikanca, dva komunista in dva od napredne katoliške stranke. v dolgem govoru slavil prispevek Sovjetske zveze k zmagi nad Hitlerjevo Nemčijo ter se zavzemal za čim tesnejše stike med Francijo in Sovjetsko zvezo. Potem je prof. Abel govoril o svojih vtisih š potovanja v Moskvo, kjer Je bil navzoč pri proslavi jubileja Sovjetske znanstvene akademije ter Izrazil hvaležnost Franclje sovjetskemu narodu, ki je nosil glavno težo vojne proti hitlerjevski Nemčiji. Prefekt seinskega okraja Flouret Je v svojem govoru poudaril, da tako Parižani kot ves francoski narod vedo, da je bila naloga zavezniških čet, ki so se izkrcale na francoski obali, zelo olajšana z dejstvom, da je Rdeča armada na vzhodu zaposlila preko 200 nemških divizij. Sovjetsko-francoski razgovori o Porenju London, 10. novembra Načelnik gospodarskega oddelka francoskega zunanjega ministrstva M. Martin bo prihodnji teden odpotoval v Moskvo, kjer bo razpravljal o francoski spomenici o Porurju in Porenju, ki so jo že preteklega septembra predložili Svetu zunanjih ministrov v Londonu. Angleško-francoski razgovori o ti»m vnrašanlu so ž.e bili. Kongres druitva „Francija-Sovjetska zveza11 Pariški odbor društva za prijateljske odnošaje med Francijo in Sovjetsko zvezo je imel ta teden svoj prvi kongres, ki so se ga udeležile odlične osebnosti francoskega znanstvenega sveta, predstavniki industrijskih družb in kulturnih ustanov v Parizu. V poročilu o delu društva je glavni tajnik pariškega odbora Poulton Nadzorstvene komisije pri grških volitvah Atene, 10. novembra Grški ministrski predsednik Ka-nellopoulos je izjavil, da je njegova vlada prosila, naj pošljejo Britanija, Amerika in Francija nadzorstvene komisije za volitve. Takšne komisije, je dodal ministrski predsednik, bodo olajšale priprave za volitve. Nova ureditev sveta Predlogi bivšega guvernerja Minnesote Harolda Stassena o uporabi in nadsor-stvu nad atomsko silo ter novih oblikah državnega življenja New York, 10. novembra Bivši guverner Minnesote Ha-rold B. Stassen je v četrtek zvečer na vsakoletnem banketu Akademije političnih znanosti v Nevv Yorku izjavil, da mora biti atomska bomba mednarodno nadzorovana. Zrn novo svetovno organizacijo Pripomnil je, da je to zgolj njegovo osebno mnenje, nikakor pa ne vladno. Stassen je nadaljeval: «Le na podlagi mednarodnega nadzorstva nad atomsko bombo bi lahko gradili upanje na trajen mir ln napredek. Po mojem mnenju združuje uničujuča moč majhnega dela atoma in njegova strašna sila. ki jo sprošča, vse konstruktivne sile človeštva. To veliko odkritje gradi novo pobudo za razvoj nove in višje oblike vladavine v službi človeštva, Znanstveni napredek prometnih sredstev, potovanj in množičnega proizvajanja že služi zbližanju narodov. Svet bi potreboval vlado na svetovni osnovi že pred atomsko bombo. Zdaj je ta oblika vladanja postala potreba. Govorim o posebnih predlogih zaradi tega, da tisti, ki s tem ne soglašajo, povedo svoje mnenje. Z razgovori pridemo lahko do boljših uspehov. Oborožena sila Združenih narodov Po mojem mnenju bi morale Združene države izboljšati čl. 43 listine Združenih narodov, da bi tako zagotovile «Svetu za varnost* pravloo in dolžnost graditve in vzdrževanje letalstva Združenih narodov, ki naj bi štelo 5 edlnic bombnikov in 10 edlnic lovcev. Moštvo bd sestavljali prostovoljci Združenih narodov. Petino letal ene edtalce naj bi upravljali državljani ene države. Te sile naj bi bile razmeščene na petih različnih oporiščih, financirali pa naj bi jih s taksami, ki bi bile dodane pri mednarodnih potovanjih. Združene države naj bi opremile te bombniške edinlce s petimi atomskimi bombami. Po mojem mnenju bi morale Združene države izboljšati tudi čl. 6 listine Združenih narodov, po katerem ne bi smela nobena država proizvajati atomske bombe. Izdelovanje in posest take bombe bi pomenila zločin proti človeštvu. Sedanja podjetja naj bi izdelala toliko bomb, kolikor jih je potrebnih oboroženim silam za ureditev sveta, nakar naj bi izdelavo bomb prekinila. Po mojem mnenju naj bi Združene države predlagale Združenim narodom, da bi Imel »Svet za var- nost* pravico in dolžnost, da ustanovi komisijo, ki bi jo sestavljali slavni učenjaki, ki bi nadzorovali vse države, tudi našo, če se predpisana določila izvršujejo. Nihče ne bi smel pričeti s proučevanji in raziskovanji na področju atomske bombe, ne da bi prej o tem poročal komisiji za atomsko silo Združenih narodov. Ko bi pa o tem poročal, bi imel pravico svobodno nadaljevati svoja raziskovanja in poročati o uspehih. Moji predlogi ne odvzemajo narodom njihove suverenosti. Poverili bi le del njihovih vrhovnostnih pravic novi, višji vladi, ki bi Imela za višji smoter dobrobit narodov. Obsežna politika, ki vam jo predočujem, pomeni, da moramo storiti n« kaj več, kot je bilo doslej storjenega. To bi bilo učinkovito Za ohranitev nrrii Washicgton, 10. novembra Senatna komisija za zunanje zadeve je odobrila načrt, ki pooblašča predsednika, da razpravlja z drugimi člani Sveta svetovne varnosti o številu oboroženih 3il, ki jih morajo Združene države imeti za ohranitev miru. Svet mora odobrita vsak sporazum, ki ga sklene predsednik, predsednik pa lahko brez posveto- Pariz, 10. novembra V četrtek se je začela v Parizu v Luxemburškl palači konferenca za vojno odškodnino, ki se je udeležuje 17 držav Združenih narodov. Zahteve, ki so jih vložile razne države glede vojnih odškodnin za škodo, ki so jo utrpele med vojno, bodo predložili takoj na prvi seji. Glavno vprašanje, o katerem bodo razpravljali na konferenci je, kaj- bo treba Nemčiji pustiti za njene lastne potrebe. Sovjetska zveza, ki je že vložila posebne zahteve glede določenega nemškega imetja na vzhodnem področju, ki znaša četrtino tega, kar so določili na potsdamski konferenci, se konference v Parizu ne bo udeležilai Tudi Poljaka, ki bo dob'-la svoj delež vojne odškodnine od Sovjetske zveze, na konferenci ne bo navzoča. Preračun vojnih odškodnin bodo sestavili v ameriških dolarjih, is vanj razpolaga s silami, ki so predvidene po sporazumu. Predsednik bo z odobritvijo senata lahko imenoval zastopnika Združenih držav v varnostnem svetu. Načrt zakona bodo predložili senatu. Predsednik komisije Tom Connally, texaški demokrat, ki bo formalno predložil načrt zakona senatu, je izjavil, da upa, da ga bo ta takoj odobril. So?jetske in ameriške sile se bodo umaknile iz Češkoslovaške Praga, 10. novembra Agenc'ja »United Press* poroča, da je ministrski predsednik Zde-nek Fierllnger izjavil v češkoslovaški poslanski zbornici, da sta vladi Združenih držav ln Sovjetske zveze sporočili češkoslovaški vladi, da imata namen umakniti svoje vojaške sile iz Češkoslovaške. Ethridge na poti v Moskvo Washington, 10. novembra Javljajo, da je posebni odposlanec ameriškega zunanjega ministra Jamesa F. Byrnesa, Mark Ethrld-ge, dobil dovoljenje sovjetske vlade, da obišče Moskvo zaradi razgovorov s sovjetskimi oblastmi. Zunanji m:-niste-r Byrnes je pojasnil, da bo verjetno Ethrldge v kratkem odpotoval v Moskvo, kjer bo sporočil sovjetskim oblastem nadaljne podrobnosti o svojem poslanstvu ln se razgovarjal o splošnem položaju na podlagi ugotovitev ob svojem bivanju na Madžarskem. Po vrnitvi Iz Moskve — Je dodal Byrnea — bo Ethridge lahko nadaljeval svoja preučevanja o stanju v Bolgariji sicer po vrednosti, ki ga je imel leta 1938 ter po naslednjih štirih glavnih skupinah: 1) škode na premičninah in nepremičninah; tu so všteto vojaške naprave, pristanišča, tovarne, prevozna sredstva in železnice; 2) izgubljene delovne ure; 3) izdatki za vojni preračun; 4) velike finančne Izgube zaradi zasedbe. Kot domnevajo, bodo razgovori trajali najmanj 1 mesec. »International New Service* poroča, da je neki uradnik francoskega zunanjega ministrstva Izjavil, da bo konferenca ustanovila v Parizu stalni urad za vojno odškodnino. Imenovani urad bo določil odstotke vojne odškodnine vsaki državi, toda te odločitve bodo predložili v odobritev Zavezniškemu nadzorstvenemu svetu v Parizu. Prvi sestanek strokovnjakov konference je bil včeraj popoldne. , Sedemnajst zastopstev Združenih narodov bo razpravljalo o oblikah in višini odškodnine, ki jo bodo morale plačati premagane države Ustanovitev stalne2a urada ZAPISKI SOCIALNI TEMELJI MGLtŠK H VOJNIH NAPOROV Major Edvard Astleg, častnik angleške oborožene sile in bivši zavezniški ravnatelj radijskih postaj v Milanu in Firenzi, je vnet proučevalec zgodovinskih in političnih problemov. V Firenzi, kjer ' je bil okoli devet mesecev, je imel zelo uspela predavanja o sodobnih problemih Velike Britanije in Združenih držav, bodisi na vseučilišču, na sestankih raznih političnih strank in prosvetnih krožkov, bodisi o priliki številnih govorov na radijskih oddajah, ki jih je ponovil pozneje tudi Milanu. Povabili so ga pred časom tudi k mikrofonu tržaške radijske postaje na vrsto razgovorov o političnem položaju Velike Britanije. Vsebino teh razgovorov vam bomo podali v našem listu, J. Preden je pričel govoriti o življenju v Angliji med vojno, je major Astley Imel za potrebno, da ae kratko in pregledno dotakne neposrednih dejstev, kt so obeleževala politični in socialni položaj v njegovi domovini v letih pred sedanjim vojnim spopadom: Na vprašanje, kaj je bilo v tisti dobi značilno za razpoloženje angleškega ljudstva, je odgovoril, da je to bila trdna volja za ohranitev miru, ki je dosegla svoj vrhunec v desetletju od leta 1930. do 1939., ko je prišlo do monakov-skega dogovora. Ta fanatična odločnost živeti v miru je prispevala največ k temu, da je bilo angleško ljudstvo duševno pripravljeno sprejeti tisti nesrečni pakt meseca septembra leta 1938. Toda Hitler je slabo presodil to voljo. Sodil jo je kot slabost in jo Imel za zunanji znak notranjega propada. Ni razumel niti visokega socialnega nagiba, ki je dovedel do nje. niti ogromne moralne sile, ki je bila nje osnova. — Ta volja za ohranitev miru je imela neposreden vpliv na politični razvoj. Volitve v Angliji leta 1935. in zadnje pred dvema mesecema, nudijo najboljši dokaz za to. Nekolike časa pred volitvami j« organizirala Sveža za Društvo narodov v Angliji ljudsko glasovanje za mir in, čeprav so to gibanje vodili precej nesmotrno, je ogromna večina ljudstva glasovala za mir,'Var je zadostovalo za vpliv na odločitve političnih osebnosti. Tako je -Buldwin pri volitvah zmagal z obljubo, da bo nadaljeval politiko razorožitve, s čemer je onemogočil laburistični stranki izjavo, da bi bila ona edina, ki bi aktivno delala za mir. V naslednjih treh letih je imela najprej Baldwinova ta pozneje Ohaonberlainova vlada — čeprav sta bili zelo dobro poučeni o napredovanju tajnega nemškega oboroževanja — težkoče pri izpolnitvi obljub, ki so jih dale za časa volitev, zaradi potreb obrambe narodnega ozemlja. Posledica tega je bila, da je Velika Britanija stopila v to vojno nepripravljena. Odgovornost za takšen razvoj bi na prvi pogled mogli naprtiti konservativni stranki, vendar ne smemo pozabiti, da je bila laburistična stranka še večja zagovornica miru za vsako ceno in je se v letih 1937. In 1938., ko je zmagala pri krajevnih volitvah v londonski deželni svet, prepovedala uporabo športnih igrišč, šol in telovadnic za vojaške vežbe šolskih bataljonov bodočih častnikov ln terito-rijalne vojske. Ta doba nam nudi klasičen primer izbire napačnega sredstva za dosego moralnega cilja. V tistem času niso niti politične stranke, niti ljudstva britanskih otokov razumela, da moralno načelo trajnega miru ni dosegljivo, če ni podana možnost mir tudi zagotoviti. Bila je zmota v sredstvih, ne v ci-ljih. zmota v izvedbi, ne v zasnovi. Menim, da je treba priznati, da je bila naša odločitev in volja za ohranitev miru z moralnega stališča pravilna. Poizkusil bom razložiti vzroke te odločitve In nje moralno silo. Silo, ki nam je omogočila. da smo mogli eno leto sami prenašati ogromno premoč nemške oborožitve in uničiti zli duh nacizma. Eden rezultatov prve svetovne vojne v letih 1914-18 je bil preporod filozofije »človečanskih pravic*. Vsi narodi so uvideli, da Je treba milijonom bojevnikom priznati opravičenost njihove zahteve po izboljšanju pogojev v boju za vsakdanji kruh. Z ozirom ra to smo dosegli v dobi med obema vojnama v Angliji znaten napredek na socialnem področju. Laburistična stranka je prišla na drugo mesto med najvažnejšimi strankami v državi, na mesto liberalne stranke. Navzlic temu, da so sto-tisoči ljudi izboljšali svoj položaj, je finančna kriza onemogočila vsak izgled na Izboljšanje položaja drugih stotisočev, ki so ostali stalno nezaposleni ln tako Izgubili svoj gmotni in moralni položaj. (Nadaljevanje prihodnjič); | ŽENSKI KOTIČEK l| Kaj prisloja mladim dekletom ? Pred nedavnim sem na ulici hodila za gručo mladih fantov in posluiala opazke, ki so jih delali o dekletu pred seboj. pri katerem dobijo prosilci tud točnejše podatke. Nove osebne izkaznice Danes izdajajo v Gorici — pr pristojnem uradu, nameščenem v poslopju trgovske šole, v ulici Roma št. 3 — osebne izkaznice osebam s priimkom v začetnimi črkami od PES do FU; v ponedeljek 12. novembra bodo izdajali osebne izkaznice osebam s priimkom z začetno črko R. ŠPORT Nogometna tekma med Angleži in Sovjeti «United Press* javlja, da je »Chalsea Football Club*, ki bo igral z moskovskim moštvom »Dinamo*, katero je na turneji po Angliji, najel Tommya Lautona, srednjega napadalca mednarodnega slovesa za 56.000 dolarjev. To je najvišja cena, ki Je bila plačana v zadnjih 6 letih kakemu nogometašu. Obnova športne zveze ,,Baseball" na Japonskem Japonska agencija «Kyodo» poroča, da je japonska zveza »Baseball* spet zočela z igranjem te igre. ki so jo na Japonskem v prvih dneh vojne prepovedali. Zaradi te odločitve bodo različna moštva profesijonlstov takoj obnovila trening po vsem otoku Honshu. Glavni urednik: PRIMOŽ B, BRDNIK Izdaja A. I. S.