r; -
281. št. — 4. leto. Poštnina pavšalirana. uanašnja številka velja K 2
V Ljub
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 40 K. Letno 480 K.
Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
o 1 novembra 1921.
h«* ,
Uredništvo:
ulica 1/1. Telefon 300
Slovenija se razdeli v tri volilna okrožja?
2agreb, 14. nov. »Novosti« poročajo iz Beograda, da se razdeli Slovenija v tri volilna okrožja: Maribor s Celjem, ostala Slovenija z Novim mestom a btez mesta Ljubljane in mesto Ljubljana. Na Hrvatskem in v Slavoniji bodo tvorila okrožja sedanje župa-
nije, v Srbiji in Bosni sedanja volilna okrožja, Dalmacija pa bo imela dvoje okrožij, Vojvodinja tri, Crnagora z Boko Kotorsko pa bo tvorila eno volilno okrožje. Po vesti »Novosti« pri prihodnjih volitvah ne bo več kvalificiranih poslancev.
Naša vladna kriza.
Zagreb, 15. r»oy. »Jutarnji list« poroča, da je sklenil radikalni klub začeti z demokrati pogajanja o rekon-•tr. Pašičevega kabineta. Danes bo imel min. predsedn. Pašič na seji radikalnega kluba govor, v katerem bo obrazložil svoj načrt o rekonstrukciji vlade. Po tem načrtu se ponudi ministru Pribičeviču važen ‘portfelj v Vladi.
Beograd, 15. nov. (Izv.) Danes so obiskali ministrskega predsednika Pašiča muslimanski delegati Korkut L dr., ki so zahtevali pojasnila o zadnjih pogajanjih za rekonstrukcijo vlade. Pašič je pojasnil, da se pagaja-nja vodijo z vednostjo vseh političnih strank. On smatra za potrebno, da se vrše pogajanja najprvo med radikalci in demokrati in šele potem z cstali-mi političnimi strankami, ki so pokazale nezadovoljstvo z dosedanjim vladnim sistemom.
Zagreb, 15. nov. »Narodna Politika« javlja iz Beograda: Pogajanja med radikalci in demokrati radi rekonstrukcije vlade do tega časa niso še zapričela. Za pogajanja od strani radikalcev je delegiran Joca Jovanovič, Velja Vukičevič in dr. Grgin. Ker so radikalci na svoji zadnji seji sprejeli nadelo koalicije z demokrati. Vprašanje ministra notranjih zadev še ni rešeno.. Neki član demokratskega kluba je izjavil, da demokratska stranka pod nobenim pogojem ne bo pustila Pribičeviča, z druge strani zopet se javlja, da so uradniki v notranjem ministrstvu že prejeli nalog, da
ukrenejo vse potrebno za oddajo ministrstva.
Beograd, 15. nov. (Izv.) Povodom vesti, da hoče minister za izenačenje zakonov Marko Trifkovič odstopiti, izjavlja isti, da bo podal v ftajkrajšem času demisijo, sigurno pa takrat, ko bo končana razprava o novem volilnem zakonu. Ob enem namerava demisijo-nirati tudi dr. Milivoj Jovanovič. Jeden kot drugi navaja za vzrok demisije slabo zdravje.
Beograd, 15. nov. (Izv.) V radikalnih krogih se govori, da hoče radikalna stranka kandidirati kot ministra zunanjih del Miroslava Spailajkoviča. To vest pa je treba sprejeti z vso rezervo, ker bi kandidatura Spalajkoviča na to mesto naletela pri vseh strankah na odpor.
Beograd, 15. nov. Danes ob 11. dopoldne so delegati radikalnega kluba za pogajanja z demokrati Ljuba Jovanovič, Velja Vukičevič in dr. Grgin po-setili ministrskega predsednika Pašiča, s katerim so se posvetovali celo uro. Delegati so dobili od ministrskega predsednika navodila za pogajanja z demokrati glede izprememb sporazuma. Danes ob !7. je radikalni klub radi tega imel svojo sejo.
Beograd, 15. nov. Ko se bodo končala pogajanja med radikalci in demokrati radi preosnove kabineta, se bodo začela pogajanja z muslimanskim klubom in slovensko samostojno kmetijsko stranko.
Dinar se v Švici dviga.
Ženeva, 14. nov. Na vest o mono-polizaciji prodaje deviz v kraljevini
Srbov, Hrvatov in Slovencev je poskočil kurz dinarja ze eno in pol.
RADIKALCI za ukinjenje NARED-
BE ZA POBIJANJE DRAGINJE?
Beograd, 15. nov. Radikalni klub je Sklenil, da se mora ukiniti naredba za pobijanje draginje.
KONGRES RADIKALNE STRANKE 11. DECEMBRA.
Beograd, 15. nov. Na zadnji seji Klavnega odbora radikalne stranke je bilo sklenjeno, da se kongres radikalne stranke, ki bi se imel vršiti 8. t. m., od-godi na 11. december.
Beograd, 15. nov. Glavni odbor radikalne stranke je sklenil, da se vrši kongres stranke za vso državo dne 11. decembra in da se določi nastopni dnevni red: 1. Predsednik glavnega Odbora Nikola Pašič otvori kongres in pozdravi udeležnlke, nakar sledi konstituiranje predsedništva kongresa ter [verifikacija pooblastil; 2. Poročilo glavnega odbora o zunanji politiki poda Nikola Pašič; 3. O notranji politiki poročata Joca Jovanovič in dr. Laza Markovič; 4. O finančni politiki porota dr. Momčilo Ninčič; 5. O gospodariti politiki poroča dr. Velizar Jankovič; % O agrarni reformi poroča Krsta Miletič, o kolonizaciji pa dr. Dušan Grgin; ff. O socijalni politiki poroča Nikola ;,Uzunovič; 8. Slede poročila zastopnikov posameznih okrajev in županij o Organizaciji in stanju stranke. — Glede predlogov in vseh ostalih vprašanj naj se dopisuje članu glavnega odbora Bo-iidarju Maksimoviču, kateremu se ima IHJllUati vse, kar se tiče kongresa.
IZ RADIKALNEGA KLUBA.
Beograd, 15. nov. »Samouprava« Poroča, da je poslanski klub radikalne stranke končal v soboto razpravo o političnem položaju in o delu na-/ rodne skupščine. Radikalni klub je Po vsestranski razpravi bil v svojih sklepih soglasen- Klub je kakor Vedno do sedaj ostal na oni višini, na kateri je radikalna stranka pri lazpravi državnih in narodnih poslih Klub se je bavil zlasti z vprašanjem proračuna in potrebe predložitve finančnih in drugih gospodarskih ter političnih zakonov, da bi se zbaljšalo splošno gospodarsko stanje in državna uprava. Glede Dtaktične poiitike sc je klub v načela izrekel za'sporazum z demokratom? s^ranko> Pri čemer je naglašal potrebo, naj se Ja sporazum tme-^
ljito revidira radi uspešnega dela. Ker stoji na pragu zakonodajno delo skupščine, povdarja klub, da se imajo te izpremembe izvršiti brez odlašanja. Glede drugih strank, ki so zastopane v vladi, je ostal klub tudi nadalje na svojem stališču, da je sodelovanje bosenskih muslimanov in slovenske samostojne kmetijske stranke koristno in potrebno in da ni nobenih zaprek, da bi se tudi te dve skupini ne udeležili aktivno pri izdelavi novega sporazuma.
NAŠ PRORAČUN.
Beograd, 15. nov. Te dni so bila končana proračunska dela za leto 1922. V proračunu je doseženo popolno ravnotežje. Proračunski načrt bo predložen narodni skupščini 19. t. m. v razpravo.
RADIKALNA STRANKA V DALMACIJI.
Split, 15. nov. Včeraj je bil tukaj okrožni sestanek radikalne stranke, katerega se je udeležilo tudi več hr-vatskih malih posestnikov. Na sestanku je bila sprejeta resolucija, ki zahteva zboljšanje železnic, ki vežejo Dalmacijo z ostalo državo. Glede izvedbe agrarnega vprašanja se zahtevajo posebne določbe glede lastninske pravice, glede osvoboditve kmetov od fevdalnih odnošajev in zajamčenje minirna kmečkega posestva. Za predsednika okrožnega odbora je bil izvoljen dr. Uroš Desnica. Sklenilo se je, da bo sedež upravnega odbora v Šibeniku, kjer bo začel izhajati tudi organ radikalne stranke.
KULTURNO DELO FAŠISTOV.
Orvieto, 15. nov. Fašisti, katere so od tukaj poslali v Gornjo Italijo, so napravili pred svojim povratkom kazensko ekspedicijo, pri kateri so vpe-pelili Circolo Indipendente in ubili dve osebi, ranili so jih pa več. Pri Ferrari so napadli fašisti hišo nekega delavca in pretepli vse delavce, pri katerih so našli delavske legitimacije. Tudi v Ferrari ie tekla kri. Ena oseba je mrtva.
MIR1DITI PRED SKADROM.
Zagreb, 15. nov. »Večer« javlja iz Beograda: Poročajo, da so Miri-diti krenili v dveh kolonah proti Skadru, da ga osvoje. Poveljnik Skadra je zahteval nujne pomoči od titanske vlade. Miriditi so ua enem mestu prekoračili Prta.
Izobraževalno društvo »Bratstvo« je priredilo včeraj v proslavo 15 * letnice Simon Gregorčičeve smrti predavanje z recitacijami nje-* goviii bisergv. Proslave se je udeležilo precej občinstva, ki je pazno sledilo vsemu, kar mu je »Bratstvo« na večeru nudilo. Otvoril je proslavo z vznesenimi besedami v imenu »Bralsiva« tov. Vlado Kravos. Program večera pa je otvorila deklamacija »Kesanje«, ki jo je izredno dobro podala sestra Vida Juvanova. Recitirala je poleg tega tudi ljubko pesnitev »Ob zibki«. Nato je sledila lirično - otožna pesnitev »Rabeljsko jezer.'«, katero je dobro podala s. Minka Klepčeva. Sledile so nato »Naš čolnič otmimo« ln »Velikonočna«, podane z desnim povdarkom od bi. Slavoja Rebeca. Program recitacij je bil s tem gotov. Sledilo je predavanje, ki nas je v resnici iz-nenadilo. V lepem temeljitem in obširnem govoru je podal tov. Zorko Fakir., gi. urednik »Jugoslavije« popolno sliko pesnikovega življenja, nje»a pcmen za naš narod, njegove živ ljenske boje in njegovo zadnjo pot. Predavatelj ni mogel bolje končati svojih izvajanj. Finale je namreč tvorila deklamacija globoke, pomembne »Pepelnične«, katero je predavatelj podal v tonu, ki je v resnici iasciniral vse poslušalce. Tov. Kravos potem zaključil proslavo z lepimi besedami in pozval navzoče, da zakličejo spominu enega naj-večjiii naših liričnih genijev »Slava«, čemur so se radi odzvali. »Bratstvo« je pa s tem večerom pokazalo, da je našlo pravo pot, da zadosti svojemu cilju.
ATENTAT NA GRŠKO KRALJICol.
Zagreb, 15. nov. »Večer« poroča iz Beograda, da se je v pravem času odkril zasnovani atentat na grško kraljico Sofijo, ki so ga pripravili in pri Skoplju poizkušali izvesti bolgarski komitayv ko je vozil po tamošnji progi vlak, v katerem je bila kraljica. Prožni čuvaj je z nekim delavcem pravočasno odkril atentat. Čuvaja so komitaši prijeli in ga bržkone ubili, medtem ko je delavec pravočasno prijavil dogodek oblastem.
KONČANA STAVKA V RIMU.
Rim, 15. nov. Po štirih dneh stavke se je v ponedeljek zjutraj zopet delo vzpostavilo. Tekom stavke je opetovano prišlo do spopadov, pri čemer je bilo vsega skupaj umorjenih sedem oseb, med temi dva fašista in ranjenih nad sto oseb, med temi okrog dvajset stražnikov. Meščanski Hrti povdarjajo, da so zavzeli fašisti tekom stavke provocirajoče zadržanje in opozarjajo na to, da se je stavka že dolgo časa pripravljala, za Kar navajajo kot dokaz dejstvo, da je bila pred kratkim odkrita precejšnja zaloga orožja, katero so skrili komunisti v predmestju San Lorenzo.
SEJE ZVEZE NARODOV.
Pariz, 14. nov. »Journal des De-bdts« poroča iz Ženeve, da se sestane zveza narodov namesto 18. že 16. t. m. Ker predsednika Hy-rnansa najbrže ne bo k tej seji, se bo volil v začetku seje njegov namestnik. Smatra se, da bo trajalo zasedanje več dni. Dopisnik omenjenega lista meni, da rešitev albanskega vprašanja še ni napredovala, ker izgleda, da poizkusi mirne rešitvp pred sestankom sveta niso uspeli. Komisija strokovnjakov za proučevanje ras-mer v Albaniji, katero je sestavila zveza narodov, bo odpotovala iz Ženeve v Albanijo. Njeno delo bo trajalo najmanj dva do tri mcsece.
KRIZA V MADŽARSKI VLADI.
Budimpešta, 14. nov. Državni opravnik bo po predogu ministrskega predsednika prihodnje dni sprejel, več politikov, da izve njih naziranje o političnem položaju. Za torek popoldne so pozvani k njemu predsednik narodne skupščine Gal, poslanci škof Prohaszka, grof Tel eky in grof Appo-nyi kakor tudi poljedelski minister Stefan Szabo.
POLOŽAJ NA BURSKEM.
Dunaj, 15. nov. (Izv.) Tekom včerajšnjega dne so bili vsi deli za-padno Neiidertkcg* jezer« po držav
a Telefon 44
».	a	vračalo.
riložiti znamko govor.
Bol za moč.
Vsak pošten Jugoslovan se je nadejal, da bo v državi Zmagovala moč ideje. 1 idejno veličino priborjena večina naroda bo vladala in odločala o usodi jugoslovanske družbe.
Toda motili so se vsi oni, ki so pošteno mislili. Ideje je izpodrinila surova sila lokavo pridobljene moči.
Državljanska svoboda je postala fraza, ki spada še kvečjemu v arhiv onih temeljnih zahtev, ki se jih je ob ustvarjanju države zamislilo ljudstvo. Državljanska svoboda ie danes mogoča edinole v okviru vladajočih strank. Preko partijskih grame ni svobode. Kdor ni z večino je izpostavljen preganjanjem in čisto izkjnčeno je, da bi prodrl z utemeljenimi predlogi, Tako v svoji pokrajini, kakor v Beogradu.
Kdor se danes sklicuje na svojo večinsko stranko, gotovo zagovarja in hoče stvari, ki so v popolnem nasprotju s pravom in pravico. Razvoj večinskega strankarstva je izkjučil idejni razvoj in idejno pravo; podprl je pa umazano strankarstvo, ki zahteva protekcionizem in osebne koristi posameznikov.
Nobena izmed večinskih vladnih strank še ni motrila svoje pozicije z višjega stališča vseobčega prava. Pravo je strankarska pripadnost. Za zvestobo stranki dobiš pravico, če je tudi krivica.
Posledica vsemu temu ne more biti drugega kot nezadovoljnost. Nezadovoljni niso samo oni, ki ne spadajo k vladinovcem, ampak tudi pristaši vladinovcev. Iz enostavnega vzroka, ker ni nikjer toliko jaslif da bi mogla vsa živinčeta do krme.
Vendar to bi še ne bilo najhujše. Kaj zato, če so posamezniki in če tudi cele skupine nezadovoljne. Zadovoljni ne bodo nikdar vsi. Najhujše je, da se uvaja materijalistični sistem z glavno tendenco, osvojiti si koncesije na stroške drugih, v škodo cele družbe, države. Zlo se pridružuje zlu in ni se čuditi, če je država prepuščena valutnim špekulantom, dražilcem živil in privilegiranim koncesijonarjem vseh dobrin, ki jih ima na razpolago država. Nezadovoljnost je prešla s tem v najširše plasti naroda in prav lahko rečemo, da predstavlja danes ogromno večino naroda.
Vladajoče stranke dobro čutijo, da so izgubile glavni del svojih volilcev. Kaj jim zato. Trenotna moč državne obasti je tako velika, da se tudi volitve lahko izvedejo tako, kot je v interesu vladajočih.
Recimo pri nas v Sloveniji so bili z demokratskim obč. volilnim sistemom poraženi pri zadnjih volitvah demokrati v vseh večjih občinah. Demokrati so zato spremenili občinski volilni red tako, da upajo na zmago. In če nov volilni red tudi ne bo izstisnil demokratske zmage, napravijo zopet drugega. Naravno je pa pri vsakem novem volilnem redu delavno ljudstvo oguljufano za mnogo pravic, ki so rtiu bile zagotovljene takrat, ko je bil še bolj revolucionarno razpoložen...
Isto je z novim volilnim redom za narodno skupščino. Tudi ta volilni red hočejo vladajoči prikrojiti tako, da jim prinese ugodne volilne rezultate. Nikogar izmed vladajočih ne moti potvorba ljudskega hotenja, samo da je zadoščeno strankarskim težnjam na državno moč, ki je predpogoj za postavljanje ministrov in podobne vrste sinekur.
Vsaka struna enkrat poči. Tako bo tudi demokratom gotovo enkrat odpovedala izumetničena premoč v državi. Odpovedala bo, ker fraze niso ideje in ker materialistično hlastanje po udobnem življenju še nikdar ni prineslo trajne moči.
Polom se bliža. Počasi, marsikomu veliko prepočasi! Ampak gotov polom, kajti vsaka sila do vremena!
mh brambnih četah zasedeni. Danes dopoldne se je zasedba . nadaljevala vzhodno Nižiderskega jezera. Zasedba Burske ob štajerski meji se še ni pričela, ker razpolaga Avstrija s premajhnim številom vojaštva, radi česar se bo zasedba vršila v etapah. Na štajersko - burski meji se nahaja kot dosedaj le obmejna bramba. Vsled krize, v kateri se sedaj nahaja madžarska vlaefa, se pogajanja radi glasovanja v Šopronju in okolici še niso mogla zapričeti, vendar je pričakovati, da se bo to zgodilo takoj po rekonstrukciji madžarskega kabineta Upa se, da bodo tozadevna pogajanja dovedla do obojestransko zadovoljivega uspeha. Glasovanje, ki se bi v smislu beneškega dogovora moralo izvršiti 8 dni po avstrijski zasedbi, se bo najbrže pričelo šele začetkom decembra t. 1.
VTIS DEMISIJE MADŽARSKEGA KABINETA V AVSTRIJI.
Dunaj, 15. nov. (Izv.) Od parlamentarne strani se poroča Vašemu dopisniku, da je napoved demisije madžarskega kabineta tukajšnje kroge tembolj presenetila, ker se je pričakovalo, da bo madžarska vlada že sedaj z vso energijo začela izvajati določbe tako trianpnske mirovne pogodbe kakor tudi beneškega sporazuma. Vsled demisije pa so vsi dosedanji projekti padli v vodo in se ni mogoče ubraniti utiša, da išče madžarska vlada lq izhoda, kako bi se mogla potom raznih mahinacij izogniti glasovanju v Sopronju in okolici ali na bodoče glasovanje vsaj za Avstrijo neugodno uplivati. Ni dvoma, da se je madžarska vlada s svojim pokroviteljskim zadržanjem napram raznim vstaškim tolpam v Burški zapletla v neprijeten položaj, is katerega išče sedaj izhoda.
VEČLETNI MORATORIJ ZA NEM-ČUO.
Berlin, 14. nov. (Izv.) V tukajšnjih vpdilnih bančnih krogih se, upa, da bo reparaciiska komisiia morda vendar la
dovolila Nemčiji večletni moratorij kot je bilo predlagano od zastopnika angleške vlade. Povod temu domnevanju j priobčevanje tozadevnih vesti inozemskih listov, pri čemur je značilno, da prihajajo te vesti ponajveč iz Češkoslovaške. Vprašanje je sedaj le, če bo mogoče premagati ovire, ki jih stavi zastopnik Francije. Vendar pa se pričakuje, da bo navsezadnje tudi Franclja morala priznati velik pomen moratorija za svetovno gospodarstvp,
DEFICIT V ČEŠKOSLOVAŠKEM BUDGETU.
Praga, 13. nov. »Bohemia« poroča, da je predložila vlada parlamentu naknadni proračun k državnemu proračunu za leto 1921. Skupni primanjkljaj za leto. 1921 bo znašal z naknadnim proračunom vred okroglo 2627 milijonov češkoslovaških kron.
ZNI2ANJE ŠTEVILA URADNIKOV V FRANCIJI.
Pariz. 15. nov. Finančni odsek zbornice je sprejel predlog, da se v letu 19^2 zniža število uradnikov za 5(J 000.
Borzna poročila.
Zagreb, 15. nov. Devize: Dunaj 4.60 —4.70, Berlin 109—110.50, Budimpešta 29—30, Italija 1045—1090, London izplačilo 1040—1055, ček 1035—1047, New Vork 260-270, Pariz 1930—1950, Praga 299—300, Švica 4950—5150. Valute: Dolarji 260—270, avstrijske krone 6-*-
6.50, carski rublji 15—0, nemške marke 115—116, rom. leji 0—200, italijanske lire 1050—0.	1
Praga, valute: marke 3660, švic. franki 1762.50, lire 387, franc, franki
681.50, funti 373, dolarji 9275, dinarji 130.75, leji 57.55, levi 49.25, avstrijske krone 1.15, poljske marke 2.10.
Curih, devize:	Berlin 207, Nev
York 529, London 2105, Pariz 3870, Milan 2240, Praga 570, Budimpešta 0.55, Zagreb 1.90, Varšava 0.16, Dunaj 020, avatrUaka krone <UA
Država, to so onil
(Dokumenti o zaplenjeni »Epohi«.)
Pred dvema dnevoma je uredništvo »Epohe« prejelo od uprave mesta Beograd sledeči odlok:
V	številki 894 lista »Epohe« z dne
10.	novembra 1921. natisnjen je uvodnik »Ministrska kriza«, ki vsebuje med ostalini tudi sledeče: »Narod v resnici ne more pojmiti, da Krona ne čuti te-tine položaja v notranjosti države in v njenih odnosih do inostranstva. Vsaki polnopravni državljan, ako bi bil kralj, bi sprejel to vladno ostavko, da poizkuša pomiriti plemena in sestaviti vlado, ki bi z zaupanjem parlamenta upo-stavila red v državi, v financah, v ino-stramh odnosih. Toda kralj Aleksander prosi g. Pasiča, da z gg. Kumanu-Uljem, Krstom Miletičem, generalom Zečevičem in drugimi podaljša ta slabi in gnili režim, ki sam sebe izpodjeda in vlači tudi državo v propast.« Zgoraj inkriminirani izrazi vsebujejo vse znake predpisa čl. 138. Državne ustave, ker izživljajo mržnjo državljana nasproti državi izpostavljajoč državljanski mržnji predstavnike dižave aktivne člane vlade g. Pašiča, predsednika vlade; g. Ku-manudija, ministra financ; Krsto Miletiča, ministra agrarne reforme in generala Žečeviča, vojnega ministra.
Vsled tega in na temelju Čl. 11. tiskovnega zakona in čl, 138. Državne ustave Uprava mesta Beograd rešuje:
Da se vsled inkriminiranih izrazov navednih v referatu tega odloka in natiskanih v članku »Ministrska kriza« v 894. številki lista »Epohe«, s katerim se država izpostavlja državljanski mrž-nji, zabrani razširjanje številke 894. lista »Epohe«.
Ta odlok je dostaviti odgovornemu uredniku, da postopa dalje po zakonu.
Upravnik, mesta Beograd Manojlo lozarevič, l. r.
Istega dne je Dopisni urad objavil »pregled srbskega tiska«, v katerem je bil zabranjeni odstavek iz »Epohe« poslan v vse kraje naše zemlje. Ta »pregled« Dopisnega urada se glasi tako le:
»Epoha«. Na uvodnem mestu prinaša list povodom ministrske krize med ostalim: »Predvsem bi narod popolnoma upravičeno želel zaznati, kaj nagiblje Kralja, da prosi, da še nadalje ostane na upravi države vlada, ki je po objektivnem mišljenju absolutno vseh glasovalcev v državi pretrpela polom tako v notranji kakor v zunanji politiki. Vsak državljan, ako bi bil Kralj, bi sprejel to vladno ostavko, da poizkuša pomiriti plemena in sestaviti vlado, ki k j v državi, v financah, v inost ranih odnosih upostavila red. Toda kralj prosi g. Pašiča, da s svojim dosedanjim kabinetom podaljša slabi in gnili režim, ki sam sebe izpodjeda in vlači državo v propast.«
Medtem je predvčerajšnjim isti Dopisni urad objavil sledeči komunike:
Od časa do časa imajo v naši državi listi običaj, da ob priliki diskusije ali z željo, da s svojimi informacijamt dajo večp pomen, vlačijo v diskusijo tudi Krono ali pa se pozivajo na Krono. Toda v monarhističnih državah ni običajno, da se Krona uvaja v dnevno politiko. V interesu Krone bi bilo, da se ta običaj popusti, ki v nobenem slučaju ni v skladu z načeli monarhije.
Šel Dopisn. urada ima očividno slab spomin, kadar pozabi, da je prvi uve* del Krono v dnevno politiko, ker Je dva dneva prej objavil znani komunike o vladni ostavki. Ravno tako se dela g. Taletov nevednega, da je »Epoha« bila Vsled tega zabranjena, ker je komentirala ta njegov priloženi komunike. Da ga na to spomnimo, ponatiskujemo ta famozni komunike na tem mestu. Torej, evo, kako se je glasil:
Beograd, 9. novembra.
Danes ob 9. je bil predsednik ministrskega sveta, minister inostranskih del, gospod Nikola Pašič sprejet v av-dijenci od njegovega veličanstva Kralja. Ob tej priliki se je predsednik ministrskega sveta, gospod Nikola Pašič v lastnem in v imenu kraljevske vlade zahvalil njegovemu veličanstvu Kralju za dosedanje zaupanje in Mu izročil ostavko; proseč Ga, da jo sprejme.
Njegovo veličanstvo Kralj imajoč polno zaupanje v delo kraljevske vlade je zaprosil gospoda Pašiča, da z vsemi člani kraljevske vlade še nadalje ostane na čelu državne uprave.
Ko ie »Epoha« popolnoma, upravičeno izrazila začudenje vsled vsebine te službene Izjave, to je uprava mesta Beograd prepovedala, ker izpostavlja predstavnike države in aktivne člane vlade g. Pašiča državljanski mržnji!
Država, torej, to so — oni : g. Krsta Miletič in g. Žečevič.
Takoj se je moglo videti, da ima v tem slučaju »Epoha« opraviti z ljudmi, ki ne znajo, kaj delajo. Dejansko smo včeraj prejeli od sodišča sledeči odlok:
»Po razmotrivanju akta tega predmeta je sodišče našlo:
Da inkriminirani izrazi navedeni v referatu tega odloka ne vsebujejo elemente predvidevanih v čl. 138. ustave, ker se z njimi m izziva v narodu mrž-nja proti državi kot celoti nego se samo kritizira delo vlade.
Vsled tega se ima uničiti odlok Uprave mesta Beograd Št. 5878 o zabrani številki: 894' lista »Epohe« od
10.	novembra t. I.
Na temelju čl. 13 in 138 ustave in čl. 11. tiskovnega zakona sodišče I. j stopnje na mesto Beograd rešuje: da se odlok Uprave mesta Beograda Št.: 5878, s katerim se prepoveduje številka 894 lista »Epohe« od 10. novembra t. I. uniči. O tem odloku je obvestiti Upravo mesta Beograda in odgovornega urednika lista »Epohe«. Beograd-skt pošti se piše, da je zabrana dvignjena.«
Ta članek prinašamo v doslovnem prevodu iz beogradske »Epohe« z dne 13. nov. 1921. Prosimo, da ga naši cenzorji in sodniki pazljivo in po možnosti vestno prečitajo, da morebiti vendarle spoznajo višino demokratizma in svobodnega tiska, katerega so vajeni v Beogradu in pa staroavstrijsko mentaliteto, ki še vedno plaši po Ljubljani.
Naše dijaštvo v Pragi.
Sledeče vrste naj veljajo na naslov našega občinstva, ki je več ali manj, posredno ali neposredno inte-resirano na našem dijaškem vprašanju. Le malokomu je sploh znano, da se šola danes preko 300 dijakov samo iz Slovenije v inozemstvu. Od vseh inozemskih vseučilišč pridejo za nas v poštev predvsem praško, dunajsko in brnsko. Graška univerza, ki je bila od slovenskega dijaštva svojčas dobro posečena, je izgubila danes za nas vso pomembnost. Praška vseučilišča pose-ča danes okrog 150 visokošolcev; so to večino medicinci in tehniki, pa tudi slušatelji drugih visokošolskih strok.
V	Pragi se naša mladina ne šola samo eksaktno v smeri znanosti, ampak tudi v neposrednem stiku s češkim svetom mnogo dobrega praktičnega duha ter se vzgaja v čisto slovanskem smislu. O življenju teh naših pionirjev na čeških tleh je le malokdo poučen; da ni ravno rožnato vedo oni, ki poznajo življenje slovenskega vi-sokošolca iz predvojne dobe. Razven ideoloških in strokovnih društev, katere ima mladina skupno s češkimi visokošolci in pripadniki drugih jugoslovanskih pokrajin, se je pokazala že zdavnaj potreba ekonomske organizacije, ki si jo je ustvarila v »Sloven-
ski dijaški zadrugi«. Je to društvo, ki je v teku svojega dvoletnega obstoja pokazalo, da stoji na trezni in zdravi podlagi. Svrha društva je v glavnem, da podpira našega siromašnega dijaka; sredstva, iz katerih črpa’, so podpore naše vlade in med občinstvom nabrani prispevki. Da doseže svoj cilj vodi društvo točno evid. gmotn. stanja vsakega poedinca. V presojo društva naj služi samo sklep članov, na podlagi katerega je dolžan vsak poe-dinec po dokončanem študiju tekom 10 let vrniti od društva izplačani denar, tako da bo društvo razpolagalo svojčas s stalno imovino. Vendar ta sklep še ni aktualen, ker obstoja društvo komaj dve leti. Prošnje za štipendije, ki jih je vlada razpisala pred četrt leta in za katere je prosilo preko 80 praških revnih visokošolcev še danes niso rešene. Vsed tega, radi nizkega stanja naše valdte in podra-ženja življenja samega, je društvo danes v težavnem,, skoro obupnem položaju. Le dejstvo, da visokošolec' iz zasedenih ozemelj ne more biti de-ldžen kot tuj državljan podpore naše vlade, je za društvo že velik problem. Vse te okolnosti imajo pa posledico, da se odpravlja okoli 100 teh siromakov zopet v domovino. V tem trerot-ku se obrača društvo na našo javnost in upamo, da se ta v dobrem umevanju težavnega položaja ne bo odtegnila od sodelovanja.
Praznovanje 10. okt. In 11. novembra.
Maribor, 13. nov. 1921.
S	prazniki nimamo sreče. Posebno naša dva praznika, ko se spominjamo izgube Koroške in Primorja, spadata časovno mnogo preblizu skupaj ter prideta že v pozno jesen, oziroma kakor raVtao letos 11. november, že v tiho zimo. S tem' oškodujeta drug drugega moralno in gmotno. Ali bi ne kazalo, da bi praznovali vsako ,leto oba žalostna spomina na en dan? Saj nas enako bolita oba. Morda bi se v praznovanju vrstila recimo: eno leto 10. okt., drugo leto pa 11. november. Sicer imata pa oba. žalostna praznika toliko skupnega za nas in sama na sebi, da bi se prav lahko praznovala skupno. Pri 10. okt. in pri 11. novembru je igral glavno vlogo Italijan. Oziroma on je bil pravzaprav režiser, igrali so pa drugi. Vloga trpina in mučenika je bila prisojena nam samim.
Sicer je pa o tem skoro eno leta časa za razmišljanje. Uverjen sem, da bomo drugo leto praznovali ta dva spomina povsem drugače kakor pa letos. Misliti Je tudi na to, da prepogosto javno nabiranje rodi pri občinstvu odpor. Sicer marsikdo da radevolje svoj obulus; mnogo pa jih je, ki dajo težko in bi radi dali več, pa ne morejo. Koliko je pa takih, ki dajo z veliko nevoljo, a dati morajo vendar, ker so moralično prisiljeni.
Pri praznovanju teh praznikov pa ne smemo pozabiti na glavno. Glavno namreč ni denar, kakor se navadno misli. Brez dvoma so gmotna sredstva potrebna in morajo biti tu, da lajšajo bedo in nudijo trenotno pomoč. Vendar se mi zdi, da je moralna stran še važnejša in pomembnejša od gmotne. Zasužnjenim bratom pomagamo z gmotnimi sredstvi za hip in jim lajšamo bedo. Rešili jih pa ne bomo z gmotnimi sredstvi, ampak s srcem in ljubeznijo. Zakaj le takrat bo padla meja med nami za vedno, kadar bo naša ljubav do zasužnjenih bratov In sester prikipela do vrhunca in bomo zanje pripravljeni žrtvovati ne samo denar, ampak tudi življenje. In le takrat bodo imela naša obrambna društva dovolj gmotnih sredstev za lajšanje bede trpinčenim
bratom, ko bo v naših srcih in dušah 1 ljubezen do njih ne samo živa, ampak ko bo rastla od leta do leta, od roda do roda, dokler ne doseže viška in plani kakor orkan in reši zasužnjene.
Zato je treba pri praznovanju teh spominov uvaževati poleg gmotne tudi moralno stran. V nas samih še tli iskra, še zeva zasekana rana. A to iskro je treba razpihati, rano osvežiti vsaj enkrat na leto, da iskra ne ugasne, da zevajoča rana ne zaceli, ampak zopet razboli. In če je to potrebno. pri nas odraslih, ki smo vse to sami doživeli in izkusili, koliko bolj potrebno je pri naši mladini. Zakaj ne ml, ampak naša mladina bo osvobodila zasužnjene kraje. In samo radi tega jih mora ljubiti. Da pa jih bo ljubila, jih mora predvsem poznati vsaj po besedi, če že ne po sliki ali pa v naravi. In naša dolžnost je da damo mlademu rodu priliko, da spozna in vzljubi našo neodrešeno domovino.
Iz tega vzroka ni bilo prav v Mariboru, da se je praznovanje omejilo samo na pobiranje do trnih prispevkov. Primernejše je b j vsekakor v Ljubljani, kjer so imeli predavanje s skioptičnimi slikami za mladino. Treba bi pa tudi bilo na vsak način prireditev za širše sloje, da ne ostane živ spomin samo pri inteligenci, ampak da spoznajo in se zavedo tudi mase, kaj je nam Primorje, solnčna Goriška in zibelka Koroška. Vzbuditi je treba čustvo in sočutje do teh krajev in ljudi v ljudstvu. To se pa ne doseže z nabiranjem denarja, ki rodi pri navadnem človeku še večji odpor kakor pri inteligentu.
Nekdo pa je v Mariboru vendarle praznoval Rapallo na zelo primeren način. Žal, da je bilo to praznovanje v ozkem društvenem krogu, o katerem ni občinstvo zvedelo ničesar. To so napravili dijaki učiteljiščniki v soboto ob 5. uri popoldne na učiteljišču med seboj. Kakor mi je pravil moj dober prijatelj, ki je bil slučajno navzoč pri tej prireditvi, je bilo tako primerno, da si lepšega in primernejšega praznovanja ni mogel misliti. Neki dijak je predaval svojim tovarišem in tovarišicam o Primorski. Podal je tri slike: Kako je vplivalo zasužnjenje naše Primorske na pesništvo, na kulturni in znanstveni tisk ter na društveno življenje. Nato je drugi dijak recitiral najlepše pesmi naših zatiranih bratov, katere je zložil Igo Gruden, tako živo in dobro, da se je marsikomu zasvetila solza v očeh.
To navajam namenoma, ker bi se dalo na podoben način praznovati v večjem obsegu povsod. In tako praznovanje je velikega vzgojnega pomena ne samo za mladino, ampak prav tako za vse plasti ljudstva. In vzgoje v ljubezni do zasužnjenih bratov in sester smo potrebni mi vsi bolj nego si mislimo.	-	—ski.
mmmmmmmm—■!	■	    -.......
II. redni občni zbor izobr. dr. »Bratstva
V	soboto 12. t. m, se je vršil
II.	redni občni zbor izbr. društva »Bratstvo« v restavracijskih prostorih »Zlatoroga«. Gosposka ulica 3. Točno ob 8. uri je otvoril predsednik prof. dr. Peterlin občni zbor, pozdravil navzoče in podal na kratko precej točno sliko o delovanju »Bratstva« v tnino-lem letu. Spominjal , se je posebno ustanoviteljev in velezaslužnega zborovodje br. Mikoliča, ki je v tako kratkem času izvežbal tambur. odsek, ki je s svojo požrtvovalnostjo dosegel, da je eden najboljših v Ljubljani. Po poročilu predsednika je predlagal tov. Juvan, naj se pošlje brzojavni pozdrav bratski Češko - slovaški narodno soc. omladini v Prago, kar so navzoči z navdušenjem pozdravili.
Nato je sledilo tajnikovo poročilo, ki je na dolgo orisal cel razvoj in napredek društva.
<(
V	krntkrh besedah je tudi blagajnik podal svoje poročilo in stanie obeh odsekov.
Sledila so potem natančnejša poročila odsekov. Za tambur. odsek je poročal br. Šimnovec, ki je tudi v kratkih besedah poročal in orisal po* men zborovanja po delegatih v Pragi. Za dramatični odsek je poročal br. Rebec. Po kratkih debatah izreče občni zbor odboru absolutorij na kar se je prešlo na volitev novega odbora. Izvolil se je sledeči odbor: predsednikom Branko Kozina, I- podpred. Rud. Velepič, II. podpredsed. Hra-broslav Sever, tajnikom Rudolf Šimnovec, ta j. namest. Fr. Kavčič, blagajnik Jeras, namest. blag. Setzer, odbor Fr, Gruden in Zaletel, namestnik Em. Paškulin in Fr. Kerne, pregledovalci računov Janko Kogovšek in Alfred Erbežnik.
Po izvolitvi odbora je v lepih be* sedah bodril mladino in novi odbor tov. Tavčar v imenu kluba ljubi j. občinskih svetovalcev na smotreno delo za boljšo bodočnost. Tov. Juvan je pozdravil v imenu vodstva NSS spominjal se je posebno zaslug prejšnjega odbora in zaslužnega zborovodje Fr. Mikoliča, kateremu naj se izreče zahvala. V lepih besedah j* podal tudi tov. Fakin idealni pomen besede bratstva. Br. Rebec se spominja obletnice smrti Simona Gregorčiča na kar ,se je zaključil občni 2bot s pozivom na smotreno delo in napredek.
S tem občnim 2borom je poteklo eno leto, ko se je izbral odsek naših rodoljubov in ljubiteljev naše mladine t, je. iz tov. prof. dr. Peterlina, učitelja Vend. Sadarja in Jos. Ambrožiča, ki so organizirali nekaj naše trgov, in Obrtne mladine. Težak je bil začetek toda iz ljubezni do naše mladine se niso strašili dela in truda v prospeh mladine, katera še toliko rabi izobrazbe. Kajti izobrazba je predpogoj človeškemu življenju. Zato se bo mladina vedno s hvaležnostjo spominjala naših prvih delavcev ter upamo, da nas ne zapuste, da pridejo večkrat t našo sredo, kajti spominjati se mora-
S, da je to njihovo delo in njih trud. i mlajši pa zagotavljamo, da bodemo vestno vršili vojo nalogo in hodili po isti poti naprej, za istimi cilji in ideali.
Gopttnei
4- Dobava mesa. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se sklenejo dne 06. novembra 1921 predpoldne v inten-danturi komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani pismene neposredne pogodbe zaradi osiguranja mesa za čas od 1. januarja do 30. junija 1922 zg Garnizije v Mariboru, Celju, Ptuju in Slovenski Bistrici. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, pri vojnem okrugu v Celju in Mariboru ter pri komandi mesta v Slovenski Bistrici in Ptuju interesentom na vpogled.
'-f- Proizvajanje sodavice in limo* nade je proglasilo ministrstvo za. trgovinski obrti.
4- Obrtno ravnateljstvo južne 'Železnice, Ljubljana bo nabavilo za svoje uslužbence ca 800 dolgih in 1500 kratkih kožuhov s sukneno prevleko. Interesentje naj predložijo svoje ofer-te obratnemu ravnateljstvu odd. III/4, Ljubljana, kjer. dobijo potrebna navodila.
UmilMlJHKUMr
Michčl Zevaco;
„ NOSTRADAMUS."
Tik preden se je zgenila odpravil i četa, ki je čakala na Iouvrskem dvorišču, se je izmuznil skozi stranska vrata eden izmed dvornih uslužbencev in stekel proti Froidmantel-skl ulici, kar so mu dale noge. Na vogalu te ulice je izvlekel piščalko in rezko zapiskal nanjo, jz dalje mu je odgovoril podobni žvižg, človek je zadovoljno pokimal In krenil po ovinku nazaj v kraljevski grad.
Ko je policijski častnik začul povelje, da naj zatrobi v rog, je takoj odredil vse potrebno. Na njegov mig je pristopilo dvajset vojnlkov z butarami, da bi ž njimi zasuli jarek. Dve skupini po deset mož sta pograbili dvoje brun, s katerima sta imeli razbiti most in vrata. Se drugi so se bližali z drogovi, kleščami in podobnim vlomilnim orodjem. Štirideset vojnikov, razpostavljenih v treh vrstah, je pripravilo arkebuze in. za-palilo netila. ...	,
Vsi ti ljudje so bili prepričani, da se obleganca ne bosta pokorila klicu z rogom. Bili so prepričani, da se most ne^bo spustil sam od sebe; zato so hoteli taktii udariti s silo«
Ukrepi so bili preudarjeni in pripravljeni do najmanjše podrobnosti.
V	dveh minutah je bilo vse gotovo.
Policijski častnik je pogledal okrog sebe in je vedel, da je vojska v redu. —* Nastavil je rog... In
tedaj —---------
Preden je utegnil zatrobiti, so zarožljale verige; most se je spustil sam od sebe! Kralj, Montgomery, Roland, Lagarde, vsa visoka rokov-njaščina je odskočila. Srca so jim ledenela. Vrata onkraj spuščenega mostu so se bila odprla na stežaj. Iž njih je dihala groza.
Treba je, da se tu prekinemo in stopimo v čarodejevo trdnjavo. Tisto uro, preden so dospeli oblego-valci, sta govorila Nostradamus In Beaurevers besede, ki jih bo dobro zabeležiti. Bila sta v sobi mladega moža, tam, kjer mu je Nostradamus stregel in lečil njegovo rano- Nič v tem elegantnem prostoru ni pričevalo o skrivnostnem početju, ki se mu je udajai domačin.
Nostradamus je bil miren, če smemo tako imenovati inrklo brezčutnost njegovega okamenelega obraza, pod cigar, mrtvaško poltjo
se ni prelivala —• vsaj na videz! — niti kaplja krvi. Royal de Beaurevers se je zdel ves vročičen od misli, ki jih je le s težavo ohranjal zase.
Čuden razgovor je tekel med njima; brez zveze in zmiselne urejenosti, raztrgan v odlomke, med katerimi so nastopali dolgi premolku Nostradamus je smehljaje sedet v naslanjaču. Beaurevers je dirjal burno semtertje. Baš sta molčala že nekaj minut...
»Z eno besedo,« je zdajci gnevno povzel Royal, »zacelili ste ml rano in ozdravili vročino; morda vam dolgujem življenje...«
»Pomirite se, vaša rana ni bila smrtna. Ne dolgujete ml ničesar.«
*V malo dneh ste izbrisali udarec, zaradi katerega bi ležal brez vas morda mesec ali še delj.«
»Oh, lehko bi vas ozdravil v nekaj urah; toda hotel sem vas zadržati vsaj ta teden, da ne bi počenjali neumnosti, ki bi lahko nasprotovali mojim računom.«
Royal je nadaljeval svoj razjarjeni beg po sobi, godrnjaje pri tem vso kitico kletvic, ki jih je bil podedoval po Barbantu Brabansonu; čitatelj nam lahko veruje, da je bila dolga i« «l|n jna.
»Vidim,« je zarenčal mahoma, »da še imate moje bodalo...«
»Tisto, s katerim me zakoljete, kadar me ne boste več potrebovali. Takrat ste prisegli staremu Bra-bantu v noči najinega srečanja na Melunski cesti. Prisega vas veže, ne morete se je ogniti.«
Nostradamus je govoril smehljaje, toda njegov nasmeh je bil podoben odsevu peklenskega ognja. Ro-val je prebledel. Skril je pesti/ In besno se je sklonil k Nostradamu:
»Ne mislim se je ogniti, tako mi duše, da ne!«
Mrkla radost se je zablisnlla v črnem magovem očesu.
»Ubijem vas,« je škrtnil Beaurevers. »Zato, ker ste ubili mojega ubogega Brabanta in ker ste me primorali, da sem se vam umaknil. Ce vas sploh more ugonobiti človeška moč, vas pogazim jaz! — Nu,« je povzel z zloveščim glasom, »ali je Že blizu čas, da mi razodenete, kar veste?«
»Blizu je...« Nostradamov glas Je bil poln pretnje. »Vaša ura prihaja. še malo dni, in vedeli boste, kdo je bil vaš oče in kdo vaša mati. Obljubim vam!«
Ta beseda le izrekel z grozečim
veličanstvom. Royal je vztrepetal A zdajci je povzel Nostradamus: »Ali Še kaj mislite nanj o?« »Na koga?« je zajecljal mladi
mož.
»Na Florlzo Roncherollsko — če moram povedati njeno imel« je dejal Nostradamus; oči so se zalile s krvjo. Royai de Beaurevers je pobesil glavo. Nekaj težkega mu je napelo prsi. Zamrmral je:
»Prisegla mi je, da se pride poslovit na mojo smrtno uro, pa najsi bi morala na morišče. Rekla mil leda bi umrla, če poginem Jaz. Odkar poznam njo, mi je težko spo2nati sebe... Ali me ljubi, mi m P°v®da"; Toda nekega dne nii je povedala, da je moj posel strašan. In res: od ti-stihdob me je groza, če le pomislim nanj. Kako sem mogel živeti takšno življenje?« je dodal potegnivSi si * z roko po čelu. »Povejte mi vi, » veste: ali res nisem delal na svetu drugega nega zlo? In če jo U«Mm. kako naj si drznem odkriti temu angelu svoje grešno srce? Ona »tui visoko, sarna luč je okoli nje; i®* R tonem v blatu In brezčastju. KW> kaj se godi z menoj!...«	...
(Dali*
Dnevne vesli.
. »■* fcesuncll Oddelek za socijalno skrb opozana s tem vse bfcgunce, da ugodnost J'f0xplačnc2a prevoza zanje in njihovo selitveno blago v staro domovino preneha **epi eklicno z 31. decembrom 1921. Kdor ss totej še namerava Izseliti, nai se požuri in ut zaumd' te zadnje prilike, ker se poznejšim pivšnjara nikakor ne bo moglo ugoditi. Ptipominla se tudi, da se mora odslej vsak begunec, ki je italijanski državljan, Pismeno obrniti na italijanski konzulat za Wtni list, ki ga naše oblasti potem le vidi-rajo, ker dosedanjih propustnic ne smejo 'ef izdajati. Uradni list št. 127 z dne 22, oktobra 1921, naredba 315, čl. 28.
— Imenovanje. Za carinike 4. razreda so Imenovani gg. Anton Pečnik in Fr. Jek-ner v Ocr. Cmureku ter Fr. Pavlovič v 21-leh. — Za sodnega podttradnika pri okrožnem sodišču v Celju je imenovan g. Ivan Saksida Iz Uubljane.
— Poštni čekovni zavod v Ljubljani objavlja vsem svojim računolmetnikom In vsemu občinstvu, da je gospod minister za pofto in brzojav s svojim odlokom z dne 5. novembra 1921, br. 69.496 dovolil, da imelo čekovni zavodi in poštna hranilnica izstavljati čekovne nakaznice za zasebne stranke do 20.000 dinarjev, za drž. oblastva pa do 130000 dinarjev. Na podlagi cit. od-lOKa smejo zasebni računoimetniki Izstavljati čeke za izplačila v gotovini, kateri se Izvrše potoni čekovnih nakaznic, odslej naprej dr zneska 20.00P dinarjev, drž. oblastva pa do zneska 100.000 dinarjev. Na dom se bodo pa kakor doslej dostavljale čekovne nakaznice z denarjem le do 1000 dinarjev.
— Pokojnine častnikom, ki so bili prevzeti Iz bivše avstrijske armade, nato pa upokojeni, se začno kmalu izplačevati, ker ministrski svet dovolil v ta namen na-knaani kredit.
— Odvetniške vesti. O. dr. Smodlaka, bi vil Zupan in poslanec v Splitu, se je naselil v Maiiboru. Odvetnik g. dr. Slokar
K ministrski svet dovolil v ta namen na-udermana v Mariboru.
— Promet z Madžarsko je zopet redno obnovljen po železnicah in po Donavi. Sim-plon ensprts za Rumunijo pa ne bo več vozil pieko Madžarske, temveč preko VLn-Kovcev po našem ozemlju.
— Štiridesetletnica dela. Mizarski mojster Iguacii Šimnovec, stan. Pri Brvi 1, pra/:nule danes štiridesetletnico dela svoje iiilzarske obrti. Jubilantu, ki Je še krepak in Čil iskieno čestitamo, želeč mu še mnogo srečnih let!
— Kaznovani denarni zavodi. Ministrstvo financ je kaznovalo dva večja denarna zavoda, ker sta se pregrešila zoper navedbo o prometu z devizami in valutami. Neva naredba o deviznem in valutnem prometu, katera se sedaj izdeluje v finančnem ministrstvu predvideva poleg stroge kazni tudi izkubo državljanskih pravic in odvzetje konctslje prestopnikom.
— Poostrena kontrola nad potniki, ki potujejo V Avstrijo. Ministrstvo notranjih zadev je izdalo naredbo, vsled katere Je izdajanje potnih listov na Dunai In v Avstrijo sploh, podvrženo najstrožji kontroli. Posebne se bo pazilo na ženske. Potni listi se bodo izdajali samo onim osebam, ki dokažejo neodložljivo potrebo potovanja, da se tako omeji potovanje naših državljanov na Dunaj radi nabave razneg^ K 'a, vsled tesar se kršijo carinski predpisi in oškoduje naša valuta- Vodila se bo najstrožja kontrola blaga, katerega prinašajo potniki s seboj ali pa na sebi z Dunaja.
— Razld društva. Trgovsko ln obrtno društvo za Kranjsko se je prostovollno razilo.
— V tiotederiici se je kmet Ivan Vavken začel na cesti prepirati z vojakom, ki je bil v službi. Vojak Je na Vavkena streljal tei ga zadel smrtno.
— Našim žrtvam v Primorja izkažemo sočutje in pomoč, ako kupujemo žalni kolek CIAL*. Komad velja 25 para.
— Iz carinske službe. Za upravitelje carinarnic so nameščeni: V Radgoni Adam Marič, revizor v Mariboru, na Rakeku Kost« Lukič, revizor v Skoplju, v Doiranu pa Ivan Furlani, revizor v Ljubljani.
— Velika tatvina. V Zagrebu Je bil 10. t m. Izvršen velik vlom. Tatovi so vdrli v stanovanje gostilničarke Kutnjak ter odnesli za 400.000 kron vrednosti. Za izsleditev; tatov je policija razpisala 10.000 kron.
Uubliana.
•m Oratorll »Assumptio«, zložil P. Hu-tottn Sattner, se bo izvajal v nedeljo 20. tm. ob 5. pop. in v pondeljek 21. tm. ob pol 8. zvečer v frančišk. cerkvi. Vstopnice se prodajajo od četrtka naprej v trafiki Sever v Selenburgovl ulici, na večer koncerta v lopi samostanskega vhoda. Cene: sedeži po 12,
10.	8, 6 ln 5 Din, stojišča 3 D.; za dijake J D. — Prebitek Je prisojen župnemu Cecl-Ujnemu društvu.
** Društvo za zgradbo tehniški takul-t*tt univerze v Ljubljani služečih poslopij« ima 1. (ustanovni) občni zbor v četrtek dne 34. nov. 1921 ob 17. url (ob petih pop.) v ®ovl društveni zgradbi na Aškerčevi cesti (na Mirju, poleg obrtne šole) v dvorani It 20.-L nadstropje. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika Gradbenega komiteta za nastanitev tehniške fakultete v Ljubljani. 2. Volitev predsednika, 6 odbornikov ln 2 računskih preglednikov. 3. Predlogi pripravljalnega odbora. 4. Predlogi. članov. S. Slučajnosti.
■» Načelstvo bolniške blagajne v Ljub-liani razpuščeno. Minister za socijalno politiko je odredil razpust načelstva bolniške blagajne v Ljubljani. Za upravitelja je imenovan nadkomisar gj Cigoj pri oddelku za socijalno skrb v Ljubljani. Pridejan mu bo posvet 12 članov. Upravitelj ima nalog, da ■zdela nov Statut za volitve, ki se bodo člm-Dreje razpisale.
= Avstrijski častnik — trafikant v Ljubljani. Neki vojni Invalid nam piše, da {• neki trafiki v Kolodvorski ulici prideljen kut vojni invalid neki častnik, ki je bil še za časa Avstrije vpokojen. Mož baje sedi v trafiki v stari avstrijski uniformi. Slučaj se nam zdi skoraj neverjeten.
~ Nekaj stare obleke za moške razdeli fnestni magistrat med najrevnejše reflek-®nte. V Ljubljano pristojni reveži naj se :8lase pri inagistratnem ubožnem referatu
*	tetrtek, dne 17. nov., v petek, dne 18. “Ov. in v soboto, dne 19. nov. 1921 popoldne od K—2.
,	~ G las iz občinstva. Dan za dnem ču-
'P1® pritožbe o razmerah, ki vladajo na SNa dramskem, kakor tudi opernem lu 1'eistvo je, da se naše gledali-j"r. 'dejno ne more dvigniti ter da stoji ie v 'V* r°ku K1,10tne*a propada. O tem se Javnosti ie mnogo govorilo ia Dišalo
kar pa ugled gledališča nikakor ni dvignilo. Vedno češče prihajajo med občinstvo vesti o šibki roki v upravi, o nepremišljenem trošenju denarnih sredstev, o pristranskem nameščanju igralskih moči, o šikaniranju, bagateliziranju in briskiranju ljudi, ki so se Žrtvovali ln posvetili vse svoje moči našemu gledališču Itd, Te dni je razburil, gledališke nameščence, kakor tudi javnost slučaj, ki kriči do neba. Tukaj nameščeni baletni plesalec g. Strešnjev je bil odpuščen, potem ko je njegov predstojnik nastopil zoper njega z brahijalno silo! Na zadnjem-kongresu UJl se je mnogo govorilo o možnosti konsolidacije razmer pri našem gledališču, zlasti pa o zaščiti interesov igralskega osobja. Vse Je kazalo, da se obrne na bolje. Čudimo pa se, da do tega še ni prišlo in da se gode stvari, o katerih bi človek mislil, da so nemogoče. V interesu igralske umetnosti se obračamo na Udruženje jugoslovanskih igralcev, da stvar preišče In jo javnosti pojasni!
—	Ušel je pes čuvaj, lovske pasme sivo, črno, rjavo lisast z znamko št. 552. Sliši na ime »Flora«. Vrnitve prosimo proti nagradi v Slomškovo ulico 16. Binder.
Maribor.
Koncert »Glasbene Matice* je uspel v soboto prav povoljno. Prostorna Gfltzova dvorana se je bila primerno napolnila, dasi je ostalo nekaj sedežev praznih. Bati se je bilo namreč, da se bode koncert našega najboljšega pevskega društva moral vršiti pri napol prazni dvorani. Zakaj vstopnic se Je oddalo v predprodaji jako malo. Razun tega je še sredi meseca, pomanjkanje denarja, pobiralo se je po ulicah v spomin
11.	dec. 1920 in še ples uradniške obednice, ki se je vršil Istočasno. Gledališče je bilo predstavo Nušičevega »Sveta« odpovedalo, kar je bilo docela umestno. In tako je vendar se odzvalo občinstvo 5e v zadostnem številu ter pokazalo, da zna ceniti resno stremljenje marljivega pevovodje, svetnika Deva, ki vodi pevski zbor s svojo veščo roko.
Posečajte »Ljudsko knjižnico»Ljudska knjižnica« v Narodnem domu« se Je zelo Izpopolnila in na novo preuredila tako, da ima prebivalstvo od nje lahko veliko koristi, ako Jo uporablja. Zlasti Je sedaj knjižnica velike važnosti, ker so knjige dostopne malokomu radi visokih cen. Nastopili so dolgi zimski večeri, katere nam lahko skrajšajo dobre khjige, pri katerih imamo več užitka in haska, kakor pa, če posedamo po zakajenih gostilnah in kavarnah. Posebno naši mladini bi priporočali, da vzljubi knjigo. Pa tud! inteligenci In delavskim slojem! Knjižnica se pritožuje, da bi bilo ravno od strani inteligence pričakovati več izposojanja. Zdi se nam, da se presoja knjižnica kot Izrazito strankarska naprava stranke, ki nam ni simpatična in se je raditega mnogi izogibajo. A knjižnica je namenjena vsem brez razlike strankarske pripadnosti. In marljivi knjižničar bode prav tako postregel vsakogar, kakor lastnega političnega pristaša. Knjižnica je odprta vsako nedelio od pol 10. do pol 11. in vsak četrtek od pol 19. 'do pol 20. ure. Našim somišljenikom priporočamo, da pridno uporabljajo to kulturno Institucijo.
O	dekliškem zavodu »Vesna* se Je potožil oče Dalmatinec, ki je prišel obiskat svojo hčerko. Začudil se je, da Je ta za/od obenem »vojašnica«, kjer je nastanjena razmejitvena komisija, in hodi vojaštvo ven in noter kakor v kako — kasarno. Kdo Je imel tako malo naravnega čuta In takta, da ni uvidet že sam neumestnost nastanitve vojaštva v dekliškem zavodu, nam ni znano. Vsekakor pa je značilno za razmere v Mariboru, da mora še le naš brat Iz tujine nas opozoriti na ta madež našega mesta.
Obrtno gibanje v Mariboru je bilo v oktobru živahnejše nego druge mesece. Okrajno glavarstvo je Izdalo v minuiem mesecu 38 obrtnih dovoljenj med temi 7 koncesij. Črtalo Jih Je pa 15, vštevši 2 koncesiji.
V	izpraševalno komisijo za ljudske in meščanske šole v Mariboru je imenovan za angleščino prof. v pok. g. Fr. Jerovšek.
Na živinski sejm v Maribor 8. tm. se Je prignalo 126 volov, 344 krav, 7 telet, 7 konj in 10 bikov. Cene volom po kakovosti od 11-20, kravam od 7-16, biki od 9-11, telela od 14-16 kron kg žive teže. Na svinjski trg pa se je prignalo 11. tm. samo 20 prašičev. Varok: slabo vreme.
Ptui.
Celje.
Dve predavanji o zasedenem ozemlju s skioptičnimi slikami priredi v kratksm podružnica »Jugosl. Matice« v Celju. Eno predavanje bo za dljaštvo, eno pa za ostalo občinstvo.
Državna cinkarna v Celju se baje ne namerava prodati in ni s tem v zvezi potovanje rudarskega svetnika Baeblerja na Dunaj. Njegovo potovanje ima zgolj trgov ski značaj. — Obratovanje v cinkarni Je postalo v zadnjem času živahnejše. Peči zo pet gorijo in vodstvo si sploh prizadeva dvigniti obrat na prejšnjo višino in tovarno modernizirati. Izdelani so že načrti za razširjenje tovarne ža modro galico, nameravajo se postaviti nove mehanične peči za praženje itd. Za Investicije bo potreba kakih 15 miljonov kron.
Iz službe finančne kontrole. (Premeščen je podpreglednlk finančne kontrole Fr. Jeki iz Gornje Radgone v Celje.
Umor. V Koprivnici so našli ob okrajni cesti umorjeno 70 let staro užitkarico Žl-bertovo Iz Lokve. Postala je žrtev zverinske pohotnosti. Kozjansko orožnistvo !»• ni izsledilo zločinca. *
Podružnici Jugoslov. Matice v Celju je podaril g. Ant. Lečnik, urar ln draguljar v Celju 200 kron.
Cene sladkorju so se v Celju dvignile za 2 kroni pri kilogramu.
Cene kruhu bo tudi v Celju treba urediti. Tudi bo treba malo paziti na težo Občinsko sodišče bo glede tega stopilo v dogovor s peki.
Poročil se je v pondeljek 14. nov. gosp. Ferdo Sentjurc, ravnatelj meščanske šole v Slovenigradcu z gdč. Milo Plohl, meščan-skošolsko učiteljico v Celju.
Stavka v tovarni »Zlatarka« traja naprej, ker podjetje Se ni ugodilo zahtevam delavstva.
Aleksandrova ulica je radi poprave kanala za promet za nekaj dni zaprta. -
Zahtevajte
JUGOSLAVIJO*
V	uradniškem glasilu »Naš glas« z dne 27. okt. je g. ravnatelj Vajda čutii potrebo in dolžnost vzeti v obrambo in zagJvor dr. Pirkmaierja, ker je on proti vsem različnim očitanjem popolnoma brez zafčite. O brezmiselnosti celega tega članka K 5'<oda pisati, ker vsak, kdor pozna dr. P., lil je čital dotični članek, bode rekel, da niti dr. P. sam se ne bi upal napisati toliko v lastno obrambo. Vsa poštena javnost bi odobravala sličen obrambni članek, ki bi bil bolj na mestu, če bi bil napisan v obamoo tistih uradnikov, kateri so faktično brez moči, ker so podrejeni, eden celo samemu dr. P. In katere on iz hudobije in maščevanja radi nasprotnega političnega prepričanta sod-nljsko toži, da bi jih na ta način uničil. — To Je namreč metoda demokratov, če ne morejo koga politično premagati, sotun pa ga skušajo eksistenčno uničiti. — S tem pa ni rečeno, da tl rellektirajo na gosp. ravnatelja zagovor in branitev!
Dramatično društvo bo Igralo v soboto dne 19. tm. Igro »Testament«.
Vkljub večkratnemu pozivu potom časopisja, da se zaukaže odstranitev napisov z nemškimi Imeni, se dosedaj v tem oziru ni še nič ukrenilo. — Merodajni faktorji hočejo res pritirati zavedne Slovence, da sežejo po samopomoči!
Zoper Vinkota Pernat, veleposestnika in gostilničarja pri Sv. Vidu pri Ptuju se je vložila dne 7. junija tl. od orožniške postaje na Bregu pri okrajnem sodišču v Ptuju kazenska ovadba, v kateri se ga Je obdolžilo velike tatvine lesa Iz gozdov graščine Tut.14. Ta ovadba Je dala povod, da je bilo objavljenih tudi v našem iislu par člankoV, ki so omenjali v orožniški <>vadbl navedeno tatvino. Na podlagi te ovadbe se je uvedlo zoper Vinkota Pernat kazensko postopanje radi hudodelstva- tatvine In Je bila zadeva od državnega pravdnlštva odstopljena okrajnemu sodišču v Ptuiu. Dne 9. novembra tl. se je vršila pri okrajni sodniji v Ptuju glavna obravnava zoper Vinkota Pernat In je bil Isti s sodbo U VI 7. 11.-21. popplnoma oproščen.
Prekmurje.
izpremembe v osobju. G. Ivan Bračko, začasni ravnatelj gimnazije v Murski Sj-botl je prideljen kot profesor realni gimnaziji v Celju; g. Rudolf Pregelj, profesor na drž, realni gimnaziji v Zemunu je prideljen drž. gimnaziji v Murski Soboti; g. Fr. Flnž-gar.^blvšl okrajni šolski nadzornik In profesor na učiteljišču v Gorici je prideljen meščanski šoli v Dol. Lendavi; lstotja Je prideljen tudi g. Al. Spanger, dosedaj zač. učitelj na drž. gimnaziji v Murski Soboti.
UtonU je v neki mlaki pri Budašlnl posestnik Štefan Tarček, ki se je vračal nekoliko vinjen domov.
Madžarska grofica Ernestina Batthv-dny Je obrekovala dva Jugoslovanska uradnika. Pri sodniji je vse preklicala, plačala vse stroške, 1000 K za Jugoslovansko Matico ter dala dve pitani gosi za veselico tega društva.
H in
Izšla je v hrvatskem Jeziku	»Mala
elektrotehnika« I. In II. zvezek. Spisal prof. Anton Vukasovič. Cena posameznemu zvezku je 6.80 din. s poštnino 7 din. Prodaiaici dobe 25 odstotkov popusta. Naroča se pri tvrdki M. Vukasovič, Split, Brankov prilaz št. 5. Toplo priporočamo!
Letošnje kn]lge Družbe sv. Mohor la so s« začele razpošiljati. Letos dobijo člani sledeče tri knjige:	1. V boj za srečno In
veselo krščansko življenje (III. knjiga). Spisal ljubljanski škof dr. Ant. Bonaventura Jeglič. 2. Koledar za leto 1922, ki obsega pole* običajnega koledarskega dela sledeče sestavke: Mirovna konferenca ln Jugoslavija. (Spisal dr. Lambert Ehrlich), Sv. Frančišek In gobavec. (Spisal Ksaverij Meško). Fran Praprotnik. (K 70 letni;! spisal Fr. Hribernik), Hoja v šolo (Ivan Cau-kar), Luka Svetec (Dr. Fr. Detela), Dva naša pisatelja jubilanta. Dr. Fr. Detela In Fr. Finžgar (Spisal dr. Pregelj). Svetovni dogodki. — 3. Slov. večernic 74. zvezek obsega dr. Detelovo zgodovinsko pove3t »Takšni so!« In dramo »Begunka«. — Za prihodnje leto se Je treba prijaviti do 5. marca 1922, Družbi Ima svoj sedež v Prevaljah.	,
Gledališče in glasba.
Repertoar Narodnega gledališča:
Drama.
Sreda, 16. nov.: Komedija zmešnjav. B.
Četrtek, 17. nov.: Revizor. Izven.
Petek, 18. nov.: Komedija zmešnjav. D.
Opera:
Sreda, 16. nov.: Evangeljnlk. D.
Četrtek, 17. nov.: Carmen. E.
Petek, 18. nov.: zaprto.
Pevclt Dve pesmi za moški osmero-spev (moški zbor) Zorka Prelovca »Zapoj ml pesem dekle« fn »Škrjančkl« ste Izšli v založbi Zvezne tiskarne. Naprodaj so v Zvezni knjigarni na Marijinem trgu.
■■■■Hun)! *	aanaaaaBaaBnMHMM
Pokrajina.
Litija. Narodno socljalna zveza Je imela v pondeljek, 14. t. m. svoj redni občni zbor. Občnemu zboru je predsedoval tov. Prebil. Osrednje vodstvo je zastopal tov. Kravos, kateri Je dal tudi jako obširno in tehtno poročilo. Na občnem zboru ie je konstatlralo veliko umevanje tamošuiega delavstva za prepotrebno strokovno organizacijo. Pri voiltvah se Je Izbral sledeči novi odbor: Predsednik tov. Prebil, tajnica tov. Turmwald; blagajnik tov. Zupančič; odborniki: tovarišice Zajc, Jošt In Mandelj ter tovariši Boštjančič, Adlek, Murzga, Janežič In Habič. Pozdravljamo novi odbor ffl tun želimo obilo uspehov pri narodno-socijainem delu. Tovariši! Le tako naprej, bodočnost, lepa bodočnost Vam je zasigurana.
smer lista. Odgovorni uredniki vplivajo na tendenco listov le, če 'so glavni uredniki zaspani in za nič.
Republikansko gibanje me ne zanima. Republikanski prapor prepuščam v varstvo kakemu bivšemu zastavonoši, če se kdo oglasi.
Podatki glede moje osebe so točni in Jasni. Nai dodam Še:
Dr. Šušteršiču pišem trikrat na dan rekomandirano. Dokaz: vpisna knjiga na ljubljanski glavni pošti. V Zaireb se peliem trikrat na teden. Ali k Radiču, ali v kak hotel v bližini tvornlce usnja, je za iav-nost postranska stvar. Od Karla Habsburškega pričakujem te dni nov naslov. Svojega sem že odposlal, naslov namreč. Bratu v Ameriko pišem enkrat na leto po dolarje. Pa jih ne da. On nima prav.
V	Moste pri Ljubljani hodim dvakrat dnevno. Tam me čaka žena. Ali s črno kavo, ali pa z metlo. Večkrat z metlo. Toda ljubezen vse prenese.
Za slovensko politiko se ne brigam. Skrbim samo za svojega petelina.
Poklon, gospodje, in čast in spoštovanje.
/. Petrič.
Presldent de la Rčpub!ique Indžpendante des Slovčnes de tous les pays.
Drobiž.
Poslano*.
»Slov. Narodu« (od torka) v pojasnilo.
I	Sem odgovorni urednik »Avtonomista«. Kjer ie izdajatelj lista agilen in svež, odgovorni urednik nima vpliva na pravec ln
*	Za poslano odgovarja uredništvo ie
v okvirju zakona-
* Ukraden ruciljin. Tz Mttnclicna poročajo, da sta v predmestju Schvvabin-ga ukradla dva človeka radium v vrednosti za pol railjona mark. Ker je radium zelo 1; o skriti, bo policija, lopova težko zasačila.
* Potvorjeni švicarski bankovcL V neko dunajsko banko Je prišla priprosto oblečena ženska in hotela izmenjati bankovec za 50 švicarskih frankov. Uradnik Je takoj sumil, da je bankovec neveljaven, kar se je po temeljiti preiskavi tudi dokazalo. Žena je povedala, da Je dobila bankovec od zaročenca svoje hčere, nekega Hubra, ki Je prišel iz Švice. Hubra so aretirali in dobili pri njem poln kovček ponarejenih bankovcev.
* Število brezposelnih v Angliji. Iz Londona poročajo da je bilo v celi Angleški 1,800.900 brezposelnih judi, dočim jih je bilo v pretečenem tednu le 1,420.790, torej je v teku enega tedna naraslo število brezposelnih za 380.n0 oseb.
* Zdravnikova tajnost. Pred kratkim se je v Aixen Provenceau izvršil proces proti nekemu Wiesniwskiju, ki je v svojem okolišu zdravi na skrivnosten način vse mogoče bolezni. Kazen je bila zelo mila, ker je le-čil z uspehom. V preiskavi so hoteli odkriti tajnost njegovega zdravljenja, toda on jo je sam odkril na dan razprave. Uspešna njegova metoda je sledeča: Ko pride bolnik k njemu, in mu razloži bolezen, ki ga tare, ga on najpreje prekriža, potem ga do golega sleče in mu celo telo masira z nekim zdravilnim oljem, katerega sestavine pa ne pove. V celi praksi ni imel ni enega smrtnega slučaja in povsod se je pokazala njegova metoda kot učinkovita.
Zabavni kotiček.
Žena že ve . ..
Zdravnik se Je vrnil z lova praznih rok in potožil ženi: »Danes sem Imel nesrečo. Ničesar nisem usmrtil.« — »Doma bi bil ostal, pa bi bil imel več uspeha . . .<
Po ovinkih.
»Kam Vas je ugriznil pes?«
»O moj Bog, tri dni nisem mogel sedeti.«
Vedno logično mlslL
»Naša kokoš ne nese več jajc. Zaklali Jo bomo,« reče gospodinja.
»Ali mislite, da bo potem kaj pomagalo,« skrbno vpraša profesor.
Časi se Izpremlnjajo.
V davnih časih je Imela vsaka družina svojega hišnega sužnja. Moderna družina ima tudi svojega sužnja: družinskega očeta,
Kaj je zakon?
Po mojem mnenju je zakon za moškega konec, za žensko pa začetek prostosti
Račun iz Salomonovih časov.
Neki ameriški duhovnik Je izračunal, da Je potrošil kralj Saiomon štiri milijarde dolarjev za svoj tempelj. Izračunal pa Je tudi, da je za svilene nogavice svojih sedemsto žena potrošil še mnogo več.
Kdo Je odgovoren za žensko modo?
Ženske pravijo, da one niso odgovorne za žensko modo, ker vzorce rišejo moški. — No da, moški že vedo, kaj da delajo.
Otroške mlslL
»Kaj je koristnejše: luna ali solnce,« vpraša učitelj. Mala deklica: »Luna.«
—	»Zakaj?« — »Ker luna sveti ponoči, ko je tema, solnce pa podnevi, ko je 2e itak svetlo.«
Z železnice.
tCastno besedo vam dam, da sem
v resnic^ kupil karto,« toži potnik železniškemu sprevodniku. »Saj vam verjamem, toda vaše častne besede ne morem preščipniti.«
Besedna zveza.
V Ameriki so začeli izdelovati nove vrste cigare, ki so jih krstili z imenom
laškega diplomata Orlando. Ta cigara pa baje zelo smrdi.
Merjenje učinkovitosti.
Ce pride mož, ki je prej nosil brado, z obrito brado med žensko družbo, se mu čudijo tako, kakor če bi prišel brez
— hlač.
Beseda po novem slovenskem pravo-plsju.
Dolgo je profesor slovenščine študiral in prišel končno do tele nove besede: »Karnajsikolisibodisimogoče.«
Prijatelj prijatelju.
Prijatelj sreča prijatelja, vsega Izmučenega in slabotnega. »Pa pridi k meni nocoj na večerjo.« — »Hvala, rajši jutri.« — »Zakaj pa?« — »Za danes me je že Tvoja žena povabila.«
Zagovor.
»VI ste torej kradli,« vpraša sodnik.
— »Ne, nisem kradel. Sami so me pozvali.« — »Kako to?« — »V izložbenem oknu je bilo napisano: JPoslužite se te lepe prilike’!«
Novo!
Novo!
Helena.
Povest Marije Kmetove. Cena vezani knjižici 28 K, Broširani 24 K» Naroči se:
Zvezna knjigarna
Ljubljana, Marijin trg štev. 8.
Trafike in tpgovine!
Naročite najnovejše žalne koleke D. C M. ter jih priporočajte v nakupI
Zelo prijetno
pri ribanju hrbta, rok, nog ln celega telesa, kot kesmetikum za negovanje ko-;e, zob in ust deluje lekarnarja Fellerja prijetno dišeči »Elsafluld«. Mnogo Je močnejši In boljši kakor francosko žganje ln že 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali l Špe-cijalnu steklenlcu skupaj z zamotom in poštnino za 48 kron, pošilja Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsa tri 357, Hrovaško.	aa.
Proda se:
LEP DAMSKI PLAŠČ
se ceno proda. Ogleda se prt B. Hellel Emonska cesta 2, Ljubljana.
PISALNA MIZA
Iz > trdega lesa, Jako dobro ohranjena, pri* pravna za vsako pisarno, se ceno proda. Naslov v upravi.
PIANINO
se proda. Poizve se pri Verčič, Stari tr* 26 ŠTIRI STAVBENE PARCELE
se proda. Poizve se pri E. Černe, zidarski mojster, Dravlje pri LJublJanL	2296
STARE OBLEKE čevlje, pohištvo Itd. se proda. Izve se pri Drame Martin, Sv. Jakoba nabrežje 29.
STEREOAPARAT
format 45X107 dobro ohranjen se proda. Naslov pove uprava lista.	2288.
RADI OPUSTITVE TRGOVINE
▼ najboljiem stanju se nahajoča regi* strlrna blagajna se proda. Ogleda se lahko vsaki dan pri tvrdki Pr. Bar, Cankarjevo oabr.	2289.
NOVOZIDANA fflSA
na Hajdini pri Ptuju, tik župne hiše s tremi sobami, spodnjo kletjo Itd., vse zidano ln t opeko krito. Zraven je tudi lep vrt. Oglasiti se je tako] na Spodnji Hajdini št. 62. 2291.
TRGOVSKI LOKAL
z vsem Inventarjem v bližini Ljubljane se proda. Več se poizve Krakovski nasip It. H L nadst. Ljubljana.	2294.
Kupi se:
OKROGLI LES
od 25 cm debelosti, se kupi od postale Celje; prevzame se vsak kvantum po nal-vlijl ceni. Prva Jugoslovanska lesna Industrie (Karl Teppy).	2285.
Službe:
ZOBOTEHNIK
perfekten v delih na zlato In kavčuk Uče službe. Nastop takoj, Cen|. ponudbe pod SL »2290« na upravo tega lista.
DVA DOBRA MIZARJA
za pohištvo sprejme v trajno delo proti dobri plači tvrdka Andrej Kurent, ViSnla-gora.	2204.
Razno:
ODDAM 17-LETNEGA MOČNEGA DEČKA
v uk, najraje v kako trgovino z mešano ail manufakturno trgovino. Fant Je poltenih starišev, oz. sirota In ima 4 gimnazije. Najraje k trgovcu z vso oskrbo v hiši. CenJ. ponudbe prosim na upravo Usta pod it »2293«.	3293
Stran 4.
Lesžia industrija na Štajerskem
SMT sprejme takoj
= praktikanta =
ki se ne boji dela. Ponudbe z vsemi potrebnimi podatki se naj pošljejo na anončni zavod DRAGO BESELJAK IN DRUG, Ljubljana, Sodna ulica št 5.
Razpis.
Pisalne stroje »MERCEDES"
nove iz tovarne s premenjevalnimi črknim sistemom za slovensko, hrvaško, cirilsko pisavo ima na prodaj
Ant. Rud. Legat,
snedialria trgovina s pisalnimi stroji in pisar-
niškimi P^OtrGibŠCsnanii, lastna delavnica za popravila pisalnih strojev, zastopstvo pisalnega stroja »Continental41 za celo Slovenijo. Zaloga že rabljenih pisalnih strojev in registrirnih blagajn.
flAKiBOR, Slovenska ulica 7. TelefoH iutenirbaa 100.
Tvomica klobas
z električnim obratom, delikatesna trgovina in gostilna v velikem mestu v Sloveniji se proda. Naslov pove uprava   „Jugoslavije“.
TESASRSTV©!	TESARSTVO!
Franc Martinec
mestni tesarski mojster
izvršuje vsa tesarska in v to stroko spadajoča dela solidno m v najkrajšem času po dnevnih cenah. — Kupuje tudi cele gozdne parcele, okrogli les po najvišjih cenah.
Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode in okrajna bolniška blagajna za Slovenijo v Ljubljani nameravata zgraditi v Ljubljani na stavbišču ob »Miklošičevi cesti nasproti justične palače skupno uradno poslopje in razpisujeta za pridobitev načrtov
javen natečaj,
ki je omejen na arhitekte prebivajoče v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Udeležiti se morejo natečaja tudi inozemski arhitekti, morajo pa biti jugoslovanske narodnosti.
Osnutki, ki jih je v smislu razpisanega programa in pogojev izdelati v merilu 1 :200, morajo biti izročeni do dne 15 januarja 1922 ob dvanajstih gradbenemu odseku v Ljubljani, Šolski drevored 2, l. nadstropje v zapečatenih ovojih z geslom.
V presojevalno komisijo so izvoljeni sledeči gg.:
Ing. Anton Klinar, gradbeni direktor kot predsednik, dr. Demeter Bleiweis, šefzdravnik okr. bol. blagajne, ing. Jaroslav Foerster, namestnik ravnatelja tehnične
srednje šole,
ing. Ciril Koch, mestni gradbeni svetnik,
Ivan Kocmur, ravnatelj okr. bol blagajne, dr. ing. Alojzij Kral, univerzitetni profesor, ing. Matko Prelovšek, mestni višji gradbeni svetnik, dr. Anton Sagadin, ravnatelj delavske zavarovalnice in ing. Viktor Skaberne, višji gradbeni svetnik vsi stanujoči v Ljubljani.
Za osnutke, ki Jih bo presojevalna komisija spoznala za najboljše, so določene tri nagrade in sicer:
1.	nagrada v znesku 10.000 din.
IL nagrada v znesku 7 000 din.
III.	nagrada v znesku 5.000 din.
Za eventualni nakup nadaljnih treh osnutkov, ki sicer ne bi bili odlikovani, pač pa od presojevalne komisije v nakup priporočeni, je določenih trikrat po 2.000 din.
Za izgotovitev konkurenčnih načrtov potrebne pripomočke, razpisane pogoje in druge podatke dobijo interesenti poštnine prosto pri podpisanem gradbenemu odseku.
V Ljubljani, dne 14. novembra 1921.
Gradbeni odsek Delavske zavarovalnice zoper nezgode In okrajne bolniške blagajne.
razmnoževalni aparat kupim Ponudbe z navedbo velikosti in cene, na poštni predal 7^ v Ljubljani pod „Opalograf“.
LEPOTA
kože, obraza, vratu, rok, kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Kellerja:
Elsa lllljno mlečno milo
najbolje blago, na finejše „miIo-lepote 4 kosi z molom in poštnino 98 Kr „Elsau obrazna pomada
odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, za-jedance, nabore, itd., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; dva porcelanasta lončka z zamotom .in poštnino 52 kron.
Elsa" Tanochina pomada za rast las
krapi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost itd. 2 poreelansta lončka t zamotom in poštnino 52 kron.
Prodajalci
ako naročijo najmanj 12 kosov od jed-nega predmeta dobijo popust v naravi.
Razno: Ulijno mleko 15 K; Brkomoz 8 K; I1RJ-flnejSi Hega-puder Dr. Klucrera v velikih originalnih škatuljah 30 K; najfinejši Hega zobni
prašek v patent ikatljaii 39 K; puder 'zn gospe v vrečicah 5 K; zobni prašek v škatljah 7 K; v vrečicah S K; Sachet diševa n perilo 8 K; Schtmpoon za Use 5 K; rumenilo 12 listkov
24 K; najfinejfti parfem po 40 in 50 K; Močna voda za lase 58 K. Za t« razne predmete w zamot In poštnina posebaj zaračuna.
T. FELIER. lekarnar SIOBICA donji.
Hrvatsko.
Na prodaj je hiša blizu tobačne tovarne pod jako ugodnimi pogoji. Naslov v upravi lista.
Mnogo časa In denarja sl pri* hranite ako takoj naročite
„Expres“
kotno računarieo.
»Ekspres*1 je zakonito zavarovana e najmodernejša in najboljša računska tabela za množenje in delenje.
»Ekspres" je zakonito zavarovana tabela ter stane s-poštnino vred vzorec A 5 din., vzorec B 7 din,
Naroča se pri
ZVEZNI TISKARNI
V	UUBDANI.
PEVCI!
D>ve pesmi Zorka Prelovca ta moški zbor z bariton • solom
»Zapoj mi pesem dekle"
t<f
»Skrjančki1
sta izšli. Prodaja uprava »Jugoslavije*
************************* 3w 111 IfJ f	■	j	m	a	■	■	i	■■	-	Jfcr
Obrestovanje vlog, nakup irv prodaja vsakovrstnih vred- w
nostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter ku-ponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits i. t d.
*
i Kreditni zsral za trgovino in industrijo
* LJUBLJANA Prešernova ulca št. 50, v lastnem poslopju. LJUBLJANA
:=:::r' 	Brzojavni	naslov:	KREDIT	LJUBLJANA.	—	Telefon	it	40	In	467.	===================	.	_____________________
«BB
SMS
1
lil
Dobra knjiga je najboljši prijatelj!
Najprimernejše darilo znancem in prijateljem so knjige iz Zvezne knjigarne v Ljubljani, Marijin trg 8. Vsebinsko prvovrstne so tudi lepe zunanje oblike, tako da so v kras in prid vsaki hiši. Cena je vsaki knjigi ob današnji splošni draginji tako nizka, da jo zmore prav vsak.
Založba:
Albreht Ivan: Slutnje, pesmi Glaser Janko: Pohorske poti, pesmi ......
Golar Cvetko: Kmečke povesti ........
Komanova Marica: Šopek samotarke, novele . . .
Štuhec Janez Ev.,: Slovenska narodna mladina. . .
Seidel Ferdo: Rastlinstvo naših Alp  .......
Kurentov Album, humorističen almanah s karikaturami
Zbirka rudarskih in fužinarskih izrazov.....
Machiavelli N.: Vladar......................
Stefanovič Emil: Moji zapiski z Dunaja......
Gruden Igo: Narcis..........................
„	„ Primorske pesmi..............
Albreht — Gaspari: Mlada Greda..............
A. H. & O. F.: Moj zverinjak...........<. .
Knjižnica ,.Jugoslavije
I. zv. Larisch: Razkrinkani Habsburžani II. izd. . . . broš. K 16—
II. in III. zv. Levstik VI.: Višnjeva repatica, satiričen
roman v dveh delih.................. J}	40-_
IV.	zv. Waldova O.: Vera, roman ........ broš. K^24—
v platno
*	• ••••••»•«•* broš. K 28—
broš.	K12'—	vez.	K	16—
n	n 12-		D	16—
		n	rt	20—
n	» 14'—	fl	>y	20—
tl	» 20—			
		M	M	20—
1»	„ 10—			
1»	.. 4—			
II	U 24—	1»	I)	SO-
		11	»	lO—
•t	„ 26—	II	H	32—
	„ 26*—			32—•
navadna 50 —		finejša		70—
			K	20—
iuISa<s		■		
15 snopič Cankar Ivan: Moje življenje snopič Albreht Iv.: Paberki iz Koža,
koroške pravljice
24
-18 snopič Kmetova Marija: Bilke, novele . . .
-23 snopič Anatol France: Kuhinja pri Kraljici Gosji Nožiči, prevel Oton Zupančič .... snopič Puškin A: Pikova dama, prevel Dr. V.
Borštnik.............................
-26 snopič Glaser J.: Slovenska narodna lirika .
-28 snopič Albreht Iv. Malenkosti ......	„	__
-30 snopič Kmetova; Helena ........	„	„	24'—
Brofyro:
Carantanus: Koroška
»f	II	18—	*»	ii	24—
t)	II	12 —			
II	%l	14—			
l>	II	34—	II	ii	40—
I?	1)	12—			
		28—	1»		32—
V		20—			
		24—	rt	d	28—
»	•	• 1 •	•	. K 10-	
					6—
Naša Istra, spisal Fr. Erjavec  ..............................................."	4'-
Abditus: Problemi malega naroda	......
Aire: Jugoslovanska žena za narodno	svobodo.............................„	« —
V	teh brošurah se obravnavajo naša	življenska	vprašanja, ki bi jih moral poznati
vsak zaveden Slovenec!
V.	zv. Za miljoni
vez. K 60— „ „ 80 — »i » 30'— „ „ 36— u n 34' —
Hala pesmarica
st
Narodna knjižnica:
K tej knjižnici lakko vsak pristopi kot naročnik s tem, da iavi „Zvezni kniieami“ da se ga vpiše Kot naročnika ,,Narodne knjižnice''. Kot tak dobi™atoTj"go „Narodne knjižnice z 10 L popustom in še poštnine proste ter se mu pošlje Vsaka novo izšla knjiga ,,Narodne knjižnice1* brez posebnega naročila. Tudi vse ostale knjige iz založbe „Zvezne knjigarne*1 dobi dotičnik poštnine prosto. Ker vrši Narodna knjižnica41 velevažno kulturno nalogo s tem, da izdaja najboljša izvirna in prevodna dela, je vsestransko priporočljiva in podpore vredna. Doslei ie bšio v
„Narodni knjižnici14 28 snopičev:
1—2 snopič Val. Vodnika izbrani spisi................broš.	K 8—
6	— 9 snopič Levstik VI.: Gadje gnezdo, povest iz dni
trpljenja in nad................................  is—	vez K 24—
10 — 12 snopič Dostojevski F.: Bele noči, Mali junak,
posl. dr. Borštnik V. . j..............broš.	K	14'— vez. K 20—
1 Jenko Dav.: Šlo čutiš Srbine tfižni ............ K 8'—
2	pl. Zajc	Iv.:	Zrinsko - Frankopanska  ...........................„	8-—
„	3	Hajdrih	A.:	Slabo .sveča	je	brlela  .........................  „	8'—
„	4	„	„	Pod oknom	 ........................................ „	4'—
„ 5	„	»V sladkih sanjah.................................................. 4'—
i, 6	n	>. Jadransko morje . .  .............................................8—
„7 t. •, Pri oknu sva molče slonela.................................,	„	8'—
ti	^	d	Slovo	............t««..,,	8 —
„ 9 P. Hug. Sattner: Pogled	v nedolžno oko  ..........................4'—
i< 10 „	„	„	Na planine.........................................„	8—
„11 Hrabroslav Volarič: Zvečer (moški zbor z bariton solom).  ...........8'—
Pevci, pevski zbori! Z izdajo	„Male pesmarice" je „Zvezna knjigarna11	odpomogla
pomanjkanju po primerni in	priročni žepni obliki najpriljubljenejših	pesmi.	Naj ne
bo slovenskega pevca brez „Male pesmarice11. *
Vse te knjige se naročajo pri „Zvezni knjigarni" v Ljubljani, Marijin trg 8, dobe pa se tudi v vseh podružnicah „Jugoslavije“ v Mariboru, Celju in Ptuju.
..ZVEZNA KNJIGARNA V LJUBLJANI" Marin trg 8.
Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin,
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«,
Tiska »Zvezna tiskarna« v Uubiianl