•J GLAS NARODA l^šSZTI jell«tVii\ \ je. Skušajta I ^ ^^ 1 A " \/X^ X JL \ff ro poŠti sabavnost na dom | tmett n»ročt\ pi^.. || VU-OttmMk »lelavcerv Ameriki. feiTil ——__■■«!■■< m Btwrf O— mttff Hrpiffc« tat*. W »l Um fw< om«, rt WW tit, N. u Art «f C«n«w t Maftfc U+. 117». , 1.== No. 61. - Štev. 61. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 31, 1942. — SR EDA, 31. MARCA, 1942 VOLUME IX — LETNIK LL ROMMELU PRETI UNIČENJE Angleška osma armada generala Montgomeryja je včeraj vkorakala v zelo važno pristanišče v južni Tuniziji Gab es in v oazo E1 Hamma na drugi strani 16 milj Širokega pasa, po katerem se umika armada feldmaršala Rommela proti severu.--------- Louis Adamič bo nastopil mesto pri LaGuardiovi misiji v Afriki nisi, pomočnik generalnega pravdnika Rddela in velik prijatelj newyorakega županau. La Guardia bo dobil čin bri-gadnega generala, p redno bo odpotoval v Afriko. Ze več mesecev oddaja La Gnartlia svojo govore po kratkovulnd radijski postaji itn govori v Italjanskeon jeziku italijanskemu narodu, kateremu je že ipogosto obljubil, da ga ibodo Amerikanci osvobodili izpod MussoMnijevega tiranstva. Adamič je bil rojen v v«asi Blato blizu Velikih Lašč 1. 1899. V Ameriko je prišel leta 1913 in je bil nekaj časa urednik "Glasa Naroda", leta 1016 pa je vstopil v ameriško armado. Predsednik Roosevelt, je določil newyorskega župana Fio-rello La Gu!a rdia, da bo šel na važno mesto v severni Afriki, kjer bo nojbrže governor, ko bo Tunizija zavzeta, pozneje pa bo tudi najbrže go verne r Italije, ko si jo bodo osvojile za-veonške armade, tki bodo vpadih na evropsko celino iz Afrike. La Guardia je bil letalec v ameriški armadi v Italiji že leta 191$ in se je vrn i kot letalski major. Kot njegova pomočnika in svetovalca so bili določeni {Slovenec in pisatelj Louis Adamič, vijolmiist Albert Spalding, ki je z La Guard io služil že v prvi svetovni vojm in U^o Ca- Slovenija pod nemškim jarmom UPOR JUGOSLOVANSKIH PATRIOTOV PODPIRA ZAVEZNIŠKO OFENZIVO V SEVERNI AFRIKI Nemška divizija na potu v Afriko krene na Balkan vali uporabiti v Tuniziji—tako poroča danes angleški radio. 4 'Nemci so imeli v teh srditih bojih z jugoslovanskimi partizani težke izgube in so morali Jugoslovanom celo prepustiti nekaj ozemlja." Londonski radio navaja poročila iz Carigrada, ki trde, da so zdaj tudi albanski gnerilci bolje organizirani in oboroženi. New York Post poroča sledečo veat: >—i Po dveh mesecih o-fenzivnih operacij proti jugoslovanskim patriotom na Hrvaškem in v Bosni, je naloga, katero so Nemci prevzeli, fee vedno nedovršena rn je videti čedalje bolj težka in neizvedljiva. Ker ne morejo popolnoma zaupati hrvatskim pomožnim četam, -so morali poslati na balkansko bojišče 36. gre nad irsko divizijo, katero so bili namera- UNIJSKI RAKETIR SE JE PREDAL ZVEZNIM OBLASTIM Koncem prejšnjega tedna je bilo poročano, da se je unijsžki uradnik, katerega je imela policija že dalj česa zaznamovanega in je bil njegov kriminalni rekord spravljen pri policiji v Newarku, se je končno predal zveznim oblastim, ki so ga na podlagi protinaketi rskega zakona obtožile, da je p režal na linijske delavce in na delodajalce v filmski industriji in sicer v zvezi s staro Caponijevo gan-go, ki se je pečala s takimi posli. Obtoženi umijski uradnik je Louis A. Kaufman, poslovni agent unijskega lokala št, 244, v katerem so organizirani filmski operatorji v Newftrku, New-Jersey. Oblasti ga adaj držijo pod kavcijo 25 tisoč dolarjev in državni pravdmik Mathias F. Correa. je indirektno izrazil bojazen, da je mogoče, da Kaufman izgme preden bo prišel pred sodišče. Pri tem se ni izrazil jasno ali mifeli s tem na morebitni samomor gangsterja ali na možnost, da ga njegova lastna gamsa spravi s pota. — (Frank Ni-tti, bivši osebni telesni stražnik Al Oaponejfc- si je vzel življenje pred več dnevu Kaufman je bil že prej obtožen zaradi izsiljevanja in sleparij in v sedanji obtožbi stoji zapisano, da je hotel izsiliti z nekaterimi drugimi gangeži vred en milijon dolarjev iz filmskih družb in ^'cer z grožnjo, d« bodo poklicni na stavko vsi operatorji v filmski industriji. Či-kaška skupina gangežev je isto-tako hotela izsiliti milijon in pol od International Alliance organizacije. Kaufman je hotel pred zasli-I sevalno komisijo utajiti dejstvo, j da je bil aretiran zaradi vloma in roparskega najpada na javni cesti že v letu 1913-14, toda rekordi v policijskem arhivu v Newariku so pokazali drugače. jp>iT.o rtv^'o angleška '.jmja Tr«i-ma, angleške može pa italijanska ladja Gradi-sca, Talina je bila kraT-lu po izmenjavi ujetnikov napadena iz zraka in je komaj rtšla bomlbam. Napad se je izvršil, ko je bila ladja komaj 35 milj od Mersina. Letala niso mogS indentificirati. Storite:to še danes! To ni nevarnosti za inflacijo Washington, 25. marca. — Medtem, ko se vse križem krega zaradi delavskih plač oziroma zaradi beraških povi-škov, ki jih delavci in posebno premogarji zahtevajo za-10, da bi mogli pošteno preživeti sebe in svoje družine, je pa opaziti, da plače industrijskih visokih vodij in upraviteljev tako naraščajo, da izgleda vse skupaj skoraj neverjetno. ----:-— Izmenjava vojnih ujetnikov Mersin, Turčija. — Angleški vojni ujetniki, kateri so bili zamenjani za S63 osiščnih ujetnikov, so časnikarjem povedali, da so Američani, ki so bili zajeti v Severni Afriki, internirani v pogorju Abruzzi pri Chieti blizu Rima. Britski vojaki so dejali da ?o razmere v tistem taborišču enake kot v taborišču v Bari, kjer so bili oni internirani. Dejali so, da tam vlada veliko pomanjkanje liigjeničnih naprav in potrebščin in hrana je slaba in pičla. Vsega skupaj je b lo izmenjanih dva tisoč ujetnikov, ki so bili silno veseli, "teko britski vojaiki, kot osiščni. Izmenjani so bili v skurpinali, ki so štele po sto mož vsaka. Osiščne ujetnike je pripeljala na dogovor- Tcda^TOTifcl plač j« točuo zabeležen v kongresnem seznamu in je iz tega razvidno, da je naprimer samo Benjamin F. Fairless, pred?ed-l nrk United States Steel Co. ta-l ko narasla plača, da, je že v le-tn 1941 dobival čez 156 tisoč dolarjev na leto, d očim je dobival leta 1939 samo nekaj čez 138 tisoč dolarjev. In 'boš ta dobro plačani predsednik ni vedel kaj se godi v tovarni njegove družbe, ko je bilo te dni odkrito, da je družba dostavila kvalitetno slabe je&lene oklopne plošče za ' izdelavo ladij—plačana. je seveda 'bila za prvovrstni mater jat. • Tudi plača predsednika Be-thiehem Steel Corp. se je podvojila, tako da zdaj prejema čez 537 tisoč dolarjev letne plače. Predsedniki drugrih velikih korporacij ravnotako prejemajo ogrotmne plače, a ni vkljub temu nikjer nobenega krika, da o b s t o j a nevarnost inflacije, ker družbe mastno plačujejo svoje predsednike in druge vi- i soke upravitelje in uradnike. Senat je dal sedkj predsedniku Rooseveltu moč, da stabilizira plače, toda ne pod točko, ki je bila že v veljavi od 1. januarja do 15. septembra, 1942. To pomeni, da ibodo plače najboljše plačanih gospodov ostale kot. so, drucr. ki so morda u-pali, da prHeaejo malo višje na lestvici mastnih plač. so pa se-vedai nekoliko prizadeti, a hudega jim nikakor nič ni, kakor je razvidno ja številk njihovih plač. je Collins- napadel njega in se je on z nožem le ibran-il. Seveda mu ni pritiskajo na reko, da bi jo premostili. Polnočno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva naznanja, * konferenco, v kateri je izrasdl željo, da se zade. i va mirno in raizsodno za vrši. .1 soč vojakov in moderno orožje. Ta močna armada pa je sedlaj v . veliki zagati, kajti zavezniki pritiskajo na njo z vseh stra-[ nL iZavezniški vrhovni po vel j-i.nik v Aifriki, general Eisenhower je sporočili, da je trdno J odločen, da ne glede irta to, kje se (bo postavil v bran, mora .bi-J ■Iti Rommel uničen. KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS Darujte po Vaši možnosti v ta dobrodel ni Kot pravi alžirski radio, je | angleška vojna mornarica izkr- 4 cjula vojaštvo v Sfaxu, s«verno od Galbesa, toda uradni London 1 te vesti ni niti potrdil, niti za- ' nikal. 1'ristanišče v Sfaxu je globoko š^aimo 21 čevljev in v njem ne morejo pristati večje ; ladje kot po 1000 ton. -Nemška " časnikarska agentura pa je že J pred nekaj dnevi naznanila, da ne je v Gibraltarju zopet zbra- '1 lo veliko število bojnih trans- 1 portnih ladij in da je med njimi 1 tudi mnogo motornih ladij, ki so 1 posefbno zgrajene za plitve vode ' in morejo voziti po 400 mož. Navzlic se vedno močnemu 6 odporu umikajoče se armade i general sir Bernard C. Frev- i berg, ki je obšel Mareth Črto na jusru,.stalno prodira proti seve- i "ru v osrednjo Tunizijo, kjer jih } bodo prestregli Amerikanci, ki i prodirajo od Gaifse, iflaknassv. '1 ja ijn Fondouka proti morju. ] Kje in alko se 'bo feldmaršal Okušal vstaviti, je težko reči, to-1 < da. kot ves čas, zelo skrbi, da s1 svojo armado odpelje čhn več vojnega m«terjaln vsled če«ar ' za dc4»o>j vedno poati dovolj močno armado, ki SČiti umik glavne armade. Tudi pri tem umikanju, kot v Egiptu, je za sM*iin» Oonpanj, (▲ Gorpntki) Pruk Baknr, Praaidant; IfMt Hade, Ttoumer; Joseph ^t*". 8«e. PUm of be*we» at tbe oorporatlon and MMtmw of »bor« officers: 21« W18T ISO) 3TBBIDT, K2&W YORK, N. Z. 50th Year " ■■ tt-----n. ^^—, ■ -Trr1 ■ •— 1 1 ------ -Glaa Naroda" Is lsned erery day except Batordajs, Sundays and Holldaya. Subscription. Xeaxly H Adrerttawnaat m Syrrmmt it otlo lato »*JJ» Hat m Ameriko in Kanado $6.—i aa »M tata t*.—J m totrt lata ILflO- - Za Ne« York n oak> lato $7.— ; aa pol late fSJfr Ca InnwiKiu aa celo lato 97.—; aa pol leu »SJSO. ■HHaa Naroda" iahaja saald dan laraa— aobot, nadeU In prasalkcer HUB NAHODA". Sli WKST IStfc STREET, NEW YORK, N. TL Tilnjhinm CHaIm S—U41 Slovenski sklad ARK hitro narašča WEDNESDAY, MARCH 31, 1942 ' ...i __L RAZGLEDNIH Pile Ann* P» Krasot " TBTANOVLJEH L. MW EH LEP VEČElt VO "iffigetmer". Ta mladenka poseduje močan in dramatičen sopran, ki meji pravzaprav na melodičen in gicibok kontrait. •Mi bi jo bild radi spet spravili na oder, ko je odpela,, ali pojavil se je zopet neizogibni pro-gramwodja Mr. Mutz iu je rekel: "Kar lepo potrpežljivi bodite, pa ibosta nastopili ker dve | dušici naenkrat M Tako je tudi 'biLo in ta nastop Kepicove ki Turkovičeve je nudil nekaj tako lepega in nepozabnega, da smo biiK zar«s> začarani v prelestnoat dveh dekli -šBcih gfcsov, ki sta polnila dvorano in szvenela kakor najlepše ubitem akordi v izrednih spevov. Skupno sta v dtietu podali pesem "Domovini" in pa "Za je-| dan časek radosti" (narodna.) Pevki je spremljala na kk- - virj-u Miss Florence Winselman ' ki se ns peli a deklet vedno tako ■ veseli, kaikor, da je njih lastna ■ mati. Pa učitelj iir. Emil Bla-. že violi tudi pazi na mlade raz-t vijajoče se glasove svojihučenk ia za njegovo skrb in. njegov - trud v tem oziru, smo ga vsi - sfrupag primerno pozdravili v ? naši s rodi. — Učitelj Blaževich ani jo povedal, da «o tisto po- . poldne preden so prisE vsi sku-i, pa j na priredbo '4 Domovine' s rekordi r»li nekaj pesmš in se u- - -čili in vabili za nadal jne nasto-i pe. Petje pač zahteva mnogo j truda in vaje. Petje pa ni bilo vse česa r s mc " /bili deležni na priredbi — kc I so utihnili ljubki gfasovi pevk, 1 se jo ogiasfta od nekod liarmo-n2ka in sredi dvorane se je po-" javil krog plesalcev in plesali; v narodnih nošah. In da ste vi-1 defi, kako so n>aši mladi -plesali in se vrteli v narodnih plesih-—-Bilo je zarosc nekaj pestrega i in tako prisrčno domačega da . ni prav nič čudno izgledalo, kc r sta Te vrstice sem napisala zato, ! da data nekoliko skromnega priznanja onim, ki se trudijo, da oibdrže našo pesem in . kulturne stvari pri življenju in . pa zato, da bomo vsi vedno po . možnosti podpirali naše kultnr-. ne skupine s item, da se bomo . udeleževali njihovih priredb v j večjem številu ter tako dali na-i ši: mladini še več veselja do u-. dejstvovtanja na našem kultur. t nem polju. Sad moramo biti vendar ponos-m na našo tu ro-, jeno mladino, ko jo vidimo ka-1 ko s« trudi- z našimi stvarmi in " jih tudi ponaša med -širši ameri-' ški svet. Nerada zapišem tudi to, d® bi . morali skrbeti, da se ib&ra loči i od odra kadar je v teku pro-L grama—nekaj časa Ibi bila vrata i pač lahko zaprt«, ker pevce in ,| droge moti vsafc neanir, 'ki pri- > ihaja od bare, kjer se vedno naj-.' de kdo, 'ki ga je že spravil malo preveč pod kapo, pa poštam« zato glasen v bas napačnem sm omenta. Rojake prosimo, ko pošljejo xa naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL HONE? ORDER, akfl je vam le priročno Ko sem zadnjič radi izredno stejbega vremena zamudila pevsko prireditev moškega zbora ' "Slovanasean ?r obljubila, da gotovo poeetkn prvo našo pevafeo priredbo, ki bo prišla to pomlad na vrsto. In v nedeljo večer se mi je ponudila taka prilika, Hu> je imel« 'Domovina' svojo doanačo feili družinsko za-bavo v (Slovenskem domu vi Brookljmn. Pevsko društvo 'Domovina', kakor ni i je povedfa la ena od članic, ona svoje potežkoče, I kajti Stric Sam je vzel v svojo službo vee mladih fantov, kar j Qfjiibi sabor za moške glasove, dalje so ittvno sedaj člani in cla^ ntoe zelo zaposljeni in niso sko-' no mogli misliti na to, da bi podali kak poseben program, vrh vsega pa je zbor pretekli teden "Bgiibi-l svoj*> pevovodskmjo, Pavlino šuibelj, katera se sedaj haj» v Hunter kolegiju v New Yonkn pri takoswianih WAVES. Ali Slovenci smo na svoj na-Sn žilavi in iznajdljivi ljudje, če ne gre drugače, zapoje eden -bbl dva, zavriskata dva za tri, ter zaipleše pet ali sest pterov, kakor cela ohcet ... če smo mag- hni, smo pa ene-rgioni . . . oe le bočemo . . . 5 Tako nekako je bilo v nedeljo večer. "Domovina" je šla na oder, h (klavirju je sedel naš znani godbenik Jerry Kopriv-šefc in po dvorani je zaorila lepk slovenska pesem. Praiv odlično j so pevci in pevke podali tri pesmi, med katerimi je bila ne po-selbno lahka skladba Gregorčičeve pesmi '4 Nazaj v planinski raj", ki je trite zapeta mehko-bno in milo, da so se poslušalcu razgrnile pred očmi duha naše solnčne primorske planine in ravni, katere so nam že po zadnji vojni ugrabili tujci. Po nastopu "Domovine" je naznanil vodja progiiama, Mr. LrtJdvig Mirte, da bo zapela par pesmi Ainn Kepic. Seveda ni bilo tretoa teisca dvakrat povedati, vsi smo bili takoj zato. da gre rojak rojak Mute; z odrta, dol, Ann pa gor. Kako se je vendar io dekle priljdbilo naši tukajšnji publiki \ In ne brez vzroka, ker že njen nastop sam je tako preprosto neprisiljen, da ve vsak, da ima pred seboj na o. dm rojeno pevko. Amn je zapela slovensko pesem "Bastaxioa", (Jože Ipa-vac) in "Aman djevojka", narodna pesem, potem pa je podala še miaio težjo skladbo, "Car-menia," (Wilson). Njen glas se je prelival igraje, kakor bistri potoček v strugi in za vsako podano pesem je žeta prisrčno in toplo odobravanje. In ko smo hoteli, da nastopi še, je prieel Mr. Muffcz in je de-jal, naj kar lepo malo potrpimo, ker tukaj imamo se eno pevko, ki nas bo tudi presenetila s svojim lepim glasom. Zatem je prišla n» oder Olga Tnrkovich Christie, iki je hrwasko-grekega izvora i-n je predivno zapela pesem "Lasrtavicaan", (Zaje),! potem "Kje so mode rožice", (narodna) in pa Noel Cowardo- REKORDI' Lepe Melodije! ; Št M571—Na Marijane«, polka Kje to moje rosice pegJa—polka Daaueane Unlver«lty tamburica orkester 8t M575—Tereeioka polka Na pl anlncaii—valček Jerry KoprivSek in orkester Za toa tn plose aa obrnite na: JOHN SfARSTCH, ht. m W. St. New Yerfc Najboljša Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vaiim Otrokom KRANJSKOSLaVENSKA KATOLIŠKA gfejEDNOT A Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 48. leto Članstvo 37.800 Premoženje $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAflA 127.24% amJta drmdm, nranj » M naJtaljU, tteni ia siii frentail podporni erganltaHJt kramihko SLAVEN SKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer aa lahka nnniH aa aarUuoet ratne pettedbe, eperadje. proti Meni io aoeaMtlaatL K. S. K. JEDNOTA apreJcM« noMce In ienake ed U. da M. leta; ateaka pa takoj pe rajatro bi 4o 1* lato ped svoje skrflK ' i K. & K. JEDNOTA Izdata aaji—iiwujuj vrste eertUBnta se* daatfe dobe od I2H.M da ID.Ha.aa. I r & & K. JKDNOTA Je prava Mati rdar ia sirat 6b la alai Haa ali Mc« to opate ta bogato katetUke padpama ertariadK pa> K. a K. Jefcoto, sB J2T SLAVNI URAD 361-3S3 Ho, CUcago Street, Joliet. Dlinoia INVESTIRAJTE T \MERlKO Konm UNITED STATES WAR SAVING* BQN09 to STAMPS i" Co. v Kearny, N. J., je tudi rekel, da se ženske branijo nositi rame varnostne obleke, pokrivala, ibd., ker se jim zdi, da ogledajo oodno, kadar imajo na sebi take varnostne naprave ali obleke. Kij ob pritožbam pa so abo-rovaloi sklenili da je tretoa zeti-1 skim delavkam ustreči z vidika modne delovne obleke m zato so bile ob zaključku konvencije, kazane različne delovne obleke za žensko delavko. Možakarji so todi prizn»H, da so ti kroji Edni in varni, obenem ia tako bodo ženske prinesle v tovarne nekoliko več modernosti v oblaki in varttoetn& .napravali, ki naj varnjejo delavca aH delavko pred nevarnostjo poškodovanj* pri »trojfe in drugače. New York. — D. i Eobin&on, uposljevahii nadzornik Sperry Gyroscope Co., je dejal pred konvencijo organizacije za in-dnatrijalno varnost, da je ženskim deJiwkam veliko več do tega, da pri delu izgledajo čedno m modno, kakor pa za varnost, ki jo nudi delavcem in delavkam pametna m delti primerna obleka. Mož je tudi dejal, da v tovarnah, kjer zdaj uposlujejo ženske, ne morejo rabiti pred-delavcev in nadzornikov stare-' ga kova, ker so ženske zelo ob-i čutne in se jih sploh ne sme na-, h ni liti, kakor na pr. moškega delavca, ki ne porajta nič, če boss mak) zakolne fcn zrogoviji nad kako nepravilnostjo. Inženir W. P. Weber, ki je uposljeo pri* Western Electric i ŽENSKE SO RAJE LEPE .. Bes je, da vzame nekaj časa, 1 predno se naši rojaki resno za- j vzamejo za kako stvar, toda ko i sprevidi'jo, da je stvar dobra i in potrebna in da jo je res tre-iba izvršiti, potem se pa lotijo 1 dane jim naloge z vso nsneno. j To velja tudi za našo sloven- ' gko akcijo v korist Ameriške- f ga Bdečega Krim. Ka podla- i gi zadnji teden vrnjenih nalbr ] ralnih pol je Odfbcr rainenja, ] da ibo uspeh te akcije nepri- , čakovauo lep. Sieer še niso i vse pole vrnjene, a gotevo je i že sedaj, da nase new vonške i inašelbinie ne bo treba biti i eraon pred drngimi narodno- 1 atimi, ker jih ibo v polni meri dosegala, Če že ne presagala, Vteku zadnjega tedna je Odbor prejel devet nadaljnih pol, kojih prispevki skupno < anasajo $217.75. Prvo od teh pol je prva prišla od Miss Joan V. Saiili, ki je med onimi tn T0iič»imi slovenskimi nfladen- ' komi, ki se pridno udeležujejo • našega društvenega življenja] in pri njem sodelujejo. Zato ■ je Odfbor toliko bolj vesel nje-'1 nega sodeilovanjžC Nabrala je ■ $8.25. Prispevali pa so: John Slauli $5, Mary Seaili in Eiv Saali no $1. Joan Sanli in Hilda Small po 50 in Frank Poje ' , 25 centov. j i « Druga pola je prišla od Mre.! Prank Voje, ki pa je, na žatast,1, potean, ko je polo sprejela, obo- . lela in za»to ni ino^la toliko storiti kot bi rada. Pripomnje-no naj tudi bo, da so člani njene družine udeleženi pri raznih dragih polah ter da zato njena ( pola ne izraža sent: men ta njene družina. Pola iTlkaotuje $5, in sieer bo prispevali po $1.: L Deitohman, Tessie Arčnl, E. Hranibejg, Joe Osolin ki Pvt. Frank Osolin. . Tretjo polo je vrnil Mr. Jack Piahkur, tajnik Slovenskega doana v Brooklynn, li jte dtfbro poznan z na&ga odra in društvenega življenja. Skupni znesek pole je $14-. Prispevali pa so in sicer vsak po $1.: Vincent Walker, Jack Pfehkur, Mary Pishkur, Mary Ann Pish-knr, Jae/k Pisfebur Jr., Urania Tassotti, Carol Gewite, Ritchie Osborne, Rudolf Semen, Vat Mlakar, Dorothy Werkman. And. Ivaraek, Joe Pesel in J. Majetich. ; ^ Četrta pola je prišla od novega tajnika 11 Bratske Zveae" št 140 SNIPJ, Mr. Frank K3u-sharja, ki se tudi pridno udej-stvuje v našem društev enem življenju in je zato dobro poznan v naselbini. Njegova pola izkazuje skupno $23, od katerih je imenovano društvo prispe vajo $15 a po $1. so prispevali: Helen Colverd, Mary Kuehar, Prances Knsfear, Fr. Knshar, Mrs. R. Hoffman, Th. Jakovac, Frank Voje in Henry Swanson. . Peto polo je Odibor prejel1 od delavne, požrtvovalni in dol-gol tne tajnice društva "Sv. Ane" št 105 KSKJ, Mrs. Jennie Toncich, kateri je pri na-Ibiranjp pridno pomagala njena PRESELJEVANJE NARODOV Niti v času, ko so razni narodi pred več kot tisoč leti pričeli prihajati iz Azije in se naseljevati po evropskih pokrajinami, ni bilo preseljenega toliko ljudstva kot ▼ sedanji vojni. Zavezniški ikrogi v Londonu sodijo, da je bil, odfcar se je pričela spanja vojni3, pognan iz svojega doma vs4t deseti člou vek m si je moral vstanoviti svoj dom kje drugje. Predsednik Roo&evett je v nekem govoru rekei, da bo sedanja vojna imela -za pos>kd:isco najmaoij 22,000,000 vojnih be-ffmioev. To število pa je bilo že preseženo. Samo na Kitajskem in v- Rusiji je moralo i*a krajše ali daljše razda1"« oditi do 100,000,000 ljudi. Zaradi uničenja industrijskih krajev m vojnih dogodkov se je moralo v Nemo ji preseliti približno ena četrtina prebivalstva. Tekom Hitlerjeve kampanje v zaipadni Evropi se je preselilo do 15,000,000 iz Holamdske in Belgije, Luksentourga in severne Francije. Ko je -bila postavljena francoska vlada v Yi-chvju, je pribežaio v nezasedeno Francijo do 7,000,000 ljudi. Nemške oiblasti, ki pričakujejo zavezniški vpad na konti-, rent, so odredile, da se moi*sjo prebivalci od obali Holand&ke, kjer so najbolj obljndeni kraji, preseliti v notranjost dežele. — Radio pa je tudi danes sporočil, da so angleške oblasti odredile, da se angleški prebivalci izšel'jo iz 10 milj širokega pasu ob obrežju. To najbrže pomeni, da se zavezniške armade v Angliji pripravljajo na vpad na evropsko celino. Koliko stotisočev ljudi se ibo moralo vsled tega preseliti, si ne moremo n*ti misliti « Od maja leta 1940 se je v Be1giji, ki je štela 2,500,000 prebivalcev, -preselila četrtina naroda, vkljwno polj miljona delavcev ki so bilj poslani v Nemčijo, kjer delajo v raznih tovarnah. Tz Holandske, ki šteje 9,000,000 prebivalcev, jir je bilo i? svojih domov pregnanih 900,000 ljudi; nekateri delajo v Nemčiji, nekater1 pa umirajo -po koncentracijskih taborisKh. Poljska* ki je imela 32.000,000 prebivalcev, je med vsemi deželami menda najbolj trpela. V vojni jih je bilo ubitih okoli po^rug miljon, drugače pa so jih Nemci iztrebili okoli šest mil ionov. En miljon Poljakov dela v nemških tovarnah, poldrag miljon jih je pobegnilo v Rusiio. Ena četrtima miljona Poljakov je raztresenih po raznih deželah, kakor na B-Tžnjem Vzhodu, v Angliji v Švici in drugod. V notranjosti Poljske so Nemci preselili najmanj en miljon ljudi, pol miljona poljskih vojakov pa je vjetih v Nemčiji. Na Norveškem je bilo preseljenih okoli 300,000 ljudi, ki največ de1« jo v fovarnnh na utrdbah. V Italiji se je vs'ed mnogih zavezniških zračnih napadov moralo iz mest preseliti okoli dva miljona ljudi. Kako so Nemci takoj pričeli preseljevati Slovence iz Gorenjske in Štajerske v Srbijo in v Nemčijo, smo brali že mnogokrat Ravno tako srno slišali, da so Nemce v tem oziru pričeli posnemati tudi Ttaljani in so preselili mnogo ljudi iz Dolenjske in Notranjske v razne kraje Italije. * Koliko Slovencev ali sploh Jugoslovanov je bilo preseljenih in koliko- postreljenih in obešenih, pač nikdo ne ve, toda število seže v visoke stotisooe. Po mnenju veščakov je bilo po vsem svetu zaradi vojne preseljenih okoli 160,000,000 mož. žena in otrok. Koliko teh ljudi se bo vrnilo na svoje domove? Mnogo jih bo všled trpljenja pomrlo. mnogi, ki se bodo vrnili, pa bodo našli svoje domove porušene. Po vojni bodo posamezne vlade imele veliko m težko nalogo, da bodo raztresena prebivalstva zopet preselile v njihove domače kraje. hčenka Mias Etmmv Toncich. , Pola idkafcu je $3^ h kateri vso- | ti je imenovano druStvo pri- i spevalo $5. Po $2. so prispe- ' vale: Sophie Brezac, Anna Vlacioh, iki Paula Petek, in po $1.50 Jennie Tončkih in Enfcma , Tomfich, Po $1.00: Rudolph\ Tončkih, Florence Toncich, An- ■ na Zafefei, K in M. U»tik Fanny Hblešek, Mary Zevnik, Pauline Vesel, Barbara Mirik, Joanna Bruner, Mary Sti-nmta, Francis J. PogaČar, Mary Valetič, Jennie Pire, Louise Grasso, Veronika Rupipe,. Mary Schuster in Franc« P«er-ka. (Nadaljevanje prihodnjič.) —t—__ GROZODEJSTVA V SRBIJI. (JIO.) — Iz aaneslgivib virov jima dobili naslednje po-da-tike o postopanju okupatorjev v Srbiji: I Bolgari so se zopet lotili svojega starega posla, mučenja in 1 uničevanja mirnega srbskega prcbivaistva, predvsem izo-bralžemik eftojev, V Kosovski ifitrovici so bolgarski policijski organi vrgli v zapor veliko število nedolžnih ljudi in jih i tako mučili, da jih je mnogo ! znorelo . iz j (Po zadnjem obisku Himlerja v Srbiji, je divjaško nmčenje prebivalstva dosegto svoj vrhunec. Nemška gestapo je v niskih zaporih nabada na stotine ljudi v male oelitee, v katerih ni mogoče niti leči, niti ■sesti, temveč le pokoncu stati. Hrane dobivajo skozi okno in sicer le toliko, da ostanejo živi. Množična streljanja se vrie vsak dan brea sodbe; imen ustreljenih oseb ne omenjajo VfČ. Okrožnega načelnifea majorja Kalabiča so Nemci obdolžili ' «=odetovaiiQa 'a getaeraJbm Mj- ' hajlovičem, ker ni hotef izvršiti neusmiljenih reprisalij nad nee nalovil 800 čisto nedolžnih domačinov, kmetov iz Podgo- rine, Valjeva in Kolubare, ter jih adaj drži kot talce. ve se, kaj bo ž njim L, kajti talce streljajo na vsem srbskem o-zenilju kar brw prestanlka v cilju, da hi strahovali ljudstvo. V Srbiji danes nikdo ni na vannem,. - Dne 15. decembra so v Kru-išenrcu ustrelili 10 nedaBžtnrib oseb pod pretvecso, da so pri-t-taiša. generala Mihajloviča. V Trsteniku in okolici so ponovili 200 nedolžnih domačmov in jih zadržali kot talce, češ, da so "smrtiji Vi" nodelo vanja z generalbm MihajloviSean. V znak maščevanja za uboj nerrtškega vojaka, je bilo v jPte-ti-ovcu ustreljenih dne 15. de cemolbra 50 takoavanih pristašev generala Mihajloviča. Med 9. in 13. decembrom % bilo v Beogradu aretiraniii pr«ko 3.000 nedoižudh oseb, obtoženih istega "zločina". V j Beogradu je zavBadal teror, ka-. kršnega s vet ne pomni. . Od tisooev žrtev so Nemci! objavili do .sedaj samo 350 lju- ■ di. Streljanje taksev v masah pa s© vrše brez pres tanka po imiestih in vaiseh Srbije od meseca s^ptemibra naprej. General Baxter iavrSu je svoje gležnje, da bo dal ustreliti, po i 100 talcev m vsak uničeni ob-( jekt — žrtve so mirno kmečko prebivalstvo, največ možje od ; 18 do 40 let. Kot prvi padajo izobraženi in ugledni domačini. Da bi si nabrali cim več žr-' tev, podobno med srbsko mladino, pošiljajo Nemci od 10. r januarja naprej v mesta in po deželi tajne agente provolksu1 terje, ki nayidazno nabirajo j narodni davek za generala Mihajloviča, a vsakogar, ki pri-" speva, takoj ovadijo. Vse, ki jim nasedejo, ustreJe brez sod- >■• i Neka žena v Mtadenovcu je ranila dvojico nemških oficirjev, od katerih ja eden umrl. Zato je bilo docsdaj ustreljeno v Mtadenovcu 50 talcev. 1 V bližini Niša je prASo do ljutih spopadov med" srbskima , rodoljubi in bolgarskimi četa-( mL V sofijskem listu "Utro", je objavljena vest o smrti voj-| * nega poročevalca tega lista, po' imenu Rumen Jankov, ki je bil uftrit, ko je spremljal vojaš&e r sile okupatorjev, o katerih de- • iovanju je poročal. Njegova ► r=A Po t5r komad;_ Zvezek 10 slovenskih pesmi za piano harmo-_niko za $1.— NanWtre pn H.VIHi.1K!W SI.OVENIC PUHLUWINU CO. 21« Wot Wh 8C Htm I«* THE VOLGA &OATTME/V Prisiljeni "zavezniki" se zelo napenjajo in vlečejo Hitlerjevo ladjo, pa ves trud je zaman—ladjo in njenega poveljnika vlečejo v gotovo propast. Stojusmci u JimriadjL DRUŠTVENO SPOROČILO Čudna bolezen Karolina Erdman, 11 stara šolarca. je nekega dne pričela v šculi kihtati in ?e je to kihanje potem kar neprenehoma nadalje-valo, tako, da traja sedaj že sfcoro tri tedne. Včasih se kiha-I nje ponavlja v presledkih petnajst sekund, včasih pa je napad karanja tako hud, da je o-^trok od tega ves izmučen. Zdravniki posamezniki, o-trokovi stariši m sorodniki poizkušajo vse mogoče, da bi kihanje ustavili, a ne pomaga nobena stvar. Stariši dobivajo od • vseh strani pisma in izraze sočustvovanja ter sugestije, toda j vse škripaj ne pomaga nič, dekletce kar naprej neprestano, noč in dan kiha in to zelo račr-pnje njeno telesno moč. zaplenjene imovine upornikov. V zadnjih poročilih m Slovenije ee javlja, da. so bite zaplenjene vse premične in nepremične imovine brez izjema, sledečim.: ^ H'rrbernflca Priča, v Koroški Beli in biva jooega prej v Lorib-ljani, Celovška cesta 50. (Upornika Medvešgfea Rudolfa,, roj. v Gorici 21. febr. 1908 in Ibivajočega prej v Ljubljani. 'Upornika Eenavha Pfetra, roj. v Admjoutu 2CL (maja 1898 j m bivajočega prej v Ljufc^jwii, , Podi iiriberštkega ulica M. 27. T^pornke Kos LeopcMine,, roj. 6. novemibra 1899 in bivajoče preg v Ljubljani. takozvani Harmony Hall, 4th Avenue, Hi moiling, vsako prvo uudeljo v mesecu. Torej pr»-s an vas, da so vdekaujete kolikor največ mogoče. V silica ju, da se član ne more vde-k-žiti seje, pa lahko primere mesečni as.-^stircenI na moj dom do 28. vsakega meseca. H 'konca pozdrav vsem članom dru&tva "Krka" in vsemu članstvu V. P. Z. "Bled" Frank Anzedc, tajnik Timimins, Ont. Can. •Glanctvo tukajšnjega odise!ka "Kilka" št. 3. v Timaninsu, je priixxir.Jo Jožetovo veselico v mestu So. Porcupine, katera je zelo dobro uspela. Torejj najl.pša hvala za veliko ttde-Še posebej pa našim članom in lanicam v So. Porcupine, ker so se toliko trudili v prid našega odseka. Torej ,sobratje, se vam priporočan«} še za naprej. Obt -mfiif pa obveščam vse naše članstvo, da se bodo društvene seje vršile v novih prostorih. ti so pa res prizadeti. Vancouver. — Povprečen državljani, ki meni, da je močno prikrajša« na uporabi sirovega masla, odkar je isto racijo-niranc*, naj pomisli na imdijan-fckii rod Siikih, Iki živi v teh kra-jh in o "katerem je rečeno, da takorekoč živi od sirovega masla. . IFo ulicah Vanoouverja eo Slilkilisi ka j dobro poznan .pojav ,kar ho slfcoro da mocicipoli-ziraili lesno industrijo v mestu in je izato labko vedno videti te bradat« in 6 t urbana pokrite Indijance ka!ko dovažajo v mesto les/ nazaj pa vozijo svoje prilnibljeno sircivo maslo — to se pravi, so ga vozili, dokler ni bilo odmerjeno. Zdaj jim trda prede, ker je vsak izmed njih upravičen samo do pol funta sirovega masla tedensko, a osni so bili navajeni, da «0 ga pojedli po en fant dnevno." OcGpodtnje tega indijanskega plemena navadno kuhajo perutnino, katera je njih naj-l juibaa jed, v sirovem maslu in ttnldi solčrvje napravijo na te način. Razumjpvo je torej, da so se zaradi racijoniranja talko ujezili, da so apelirali na vlado v Ottawri. nai jim dovoli več sirovega masla, ker oni brez tega ne morejci živeti tam gori v tistih ruralih krajih. Vlada na njih apel šo ni dala? odterovo-ra. nove znamke za kanado. Ivaaada bo izdala novo štdri-oecitne znanike rdeoe barve. Xa aaairfkd bo slika kralja Jurija. za novo znaniko je povišanje poštniaie na štiri cente za pismo navadne teze. Lokalna piatnia pa sc* bodo od 1. aprila napre j mogla pošilja ti za tri oento. Prej je bibt poštnina za navadna pisma 2 im 3 cente za eno unčo teže. Poeltne oblasti v Ottawi mislijo, (kmalu iusdaii tudi sedem-oemtaio znamko za zračno pi-se(n|sfco pošta Dozdaj so ibile j v rabi 730. to poeto 6 cemtino znamke. Nova 14 centra znam ka bo na*kxaoestiio prejšnja 13 oentne znam&e in 17 cent»a aniam-ka za 16 centno za "sp>e-cial delivery" po zraku. institut za rekonstrukcijo vzgoje v v centralni in vzhodni evropi V začetku meseca aprila bo prirejena na newyoralki univerzi skupščina, na kateri se bo razpravljalo o rekonstrukciji vzgoje v centralni in vzhodni Evropi. Dnienovala se bo "Institut o n Educat ional Reoosi-strucstion in Central & Eastern Europe" in trorL'a bo prvo •^eejie konferenco programa med komitejem Združ. držav in odborom za planiranje za centralno in vzhodno Evropo. V odboru za planiranje za centralno in vzhodno Evropo so zastopisne naslednje države: Oehcu&Sovaška Grška, Poljska in Jugoslavija. Predsednik odbora je ju gaslorv. minister na razpoloženju Sava Kosanovič. Program Lostkuta za vzgojno retoon&trukcijo je razdeljen na dva dni, sredo 7. in. četrtek 9. aprila 1943. Obsega šest sej na katerih bo nastopilo velifco števttk* uglednih go^voirmkioiv. Na zaključni seji bo naslovljena preko radia poslanica narodom pod okupacijo osiSča. tDfva zaključna govora Mr. potovanja za USO. Adelaide Joy je jjila iz Lomg Islanda in je bila izibvežbana za vo&izi|jo aboroega petja; Kristima Street vs Barbertona, O., je bila bar-nsanikarica, Marine March pa plesalka. Imena letalcev nisc 1 navedena. . . Sumner Weilesa, državnega I ped tajnika, in Ev anketi osa Sake risa, grškega mimiistra pro-sw te, bosta prenesena na o-mrežje ameriScega radia, triko da bo ameriška javnost poučena o rezultatih te konference., Jugoelovan^ki delegati na' tvj konferenci bodo: bivši mi-nisatrski predsednik Bogo ljulb f Jevtič, minister na razpoloženju Savo Kbsanovič, minister I na razpoloženju Franc Snoj, 'minister na razpoloženju Bran-. ko Ouhrilovič ban Hrvaške dr. .Ivam Šubašič, prof. Boris Fur-; lan, Louis Adamič, prof. Pavle Raddsasvljenič, prof. John Zvo-| tina, prof. Paulina Albala, rev. dr. At. Popovi«, dr. Milan Hjet-zag, dr. Nikola Mirkavič. Va3o Trivamovič, Mrs. Ivan MoAek, Borislav Bogdanovič, Milorad MSovamovič, Theresa Ke-rje, j V. Vučinič, A. Vučiinic, prof. Nikaixlar StreLsky, dr. Dragan FBamenac. — JIC. iz londonskega radia.1 (JIG.) — V svojih, oddajah j za Evropo, je javil londonski radio, da se nahajajo gnerilske sile še vedno v težkih bojih t; dkupaci jskimi čatami oeisca na i jugoslovanskem ozarrfljn. Nem-ici in Italijani napenjajo vse ! svoje sile, da bi zadušili partizanski upor, ki ogroža njihovo z&Jedje zdaj, ko "se pojavljajo vedno dploenejse grožnje proti mehfeenra trefcuSnemu delu crvropfske trdnjave.'* V tehi velikih bogih uporabljata obal' nasprotnika artkerije. « I OČIVIDEC PRIPOVEDUJE O RAZMERAH V DOMOVINI PRED NACIFAŠISTlCNIM VPADOM IN POZNEJE "Ko smo šli v morje bridkosti" Spisal Rev. K. Zakrajšek Knjiga "Ko smo šli v morje bridkosti" pripoveduje, kak* Je' Hitler nastavljal Umanlee in zanjke" In priptmrtjal "strup" n Jugoslovane in njihovo državo io dolgo prej kot Jo Je ni|>M Z napadom Je odprl zatvornlce. skozi katere se je pitfelo razHv»> ti "morje bridkosti" na $k>venlje in ostalo Jucoslavijo. Kakw strašni " lintvernT so Nenee, Italijan in Madiar plaoDt na nafte ljudi in njihovo zemljo. Pisatelj pravi: — Prepričan sem, da son svojim amerir Sitim rojakom zelo ustregel s. tem,, da sem to popisal, kako je do vsega tega prišlo In kako se je sodilo. Kjer po Ameriki sem o tem predaval, so mi bili poslušalci-hvaležni za ta pojasnila. Ta knjiga pa omogoCoje, da bodo ta pojasnila prišla v vse naselbine. Knjiga je fino ixdelana, ima 207 strani in je vezana v platnu. Stane $2.50 Poštnina In zavarovalnina plačana. _ Naročite knjigo — "KO SMO &LL V MORJE BRIDKOSTI". — Vsak Slovenecbi moki čitati to žalostno zgodovinsko zgodbo slovenskega n*> roda. — Naročite jo lahko pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street New, York City LETALCI UBFH BLIZU AL ABftlf. Vancouver. — V letalski ner sreči, ki se j© p ripetila na morju bliszu Alaeike, je bila ubitih šest oseb, od katerih, so bili trije letalci BCAF in tri anrteržska O George W. Barnwell —« oiHiiwi^MMMHHM^^BHa Podlago sa meha- ■ nično nanje si morete dobiU a to knjigo. Ta voUka ** knjig« popisaje la 2 ijštžjiiž o vse natanko, h« —« U> ujm aifeuft* im Pojasnoje vpora- * bo raakega stro- pl Ja, orodje in me- ^ ril, načrte (Woo print*) 1000 Slik in risb. (SW aftr. ^ ^ < Cen* $1.98 N 2 Ne glede na U, ali sle Me poMaft. Tam bo ta knjiga * "h koristna in ■■oc» vrednn. NABOČITIE JO DANES! C ..... ^L, OVE^IC J^UBLISHING COMPANY lignit bo kmat.u v rabi za kurivo. Torcirtto. — Ontarijfeka upra-' va je .storila zaak> potreben iaai važen korak, ko je začete, raziskovati poija lignita v Onaka-wamii v severnem Ontarijo. W. J. X ix'on je v svojem go-"\x>rn pred oiitvrijsko legigla-tuno dMjal, da ljudje zdaj potrpežljivo čakajo tam gor na severu, da se pniOaie s pravo produkcijo na polju lignita . "Vzpostaviti je treba seveda sušilnice in druge potrebne čistilne in s lične naprave. Vse to (bo mogoče v redu do meseca septembra. Za sedaj pa čo £e 'Zim i ram v teku jjoisibtesi z| lignitom m z načini oišloenja in sušenja. IZanmlv je bil poiskus kurjie-nja loikcimotve z lignitom. Lig- ( nit je bil najprej posušen pod j 200 fxurtovkn pritiskam in v ne. kartterrh poizkusih so lignit po-| mešati s premogom. V o^beh ehačajih se je nzkazal kot dober nadoirteprtek za premog1 in dra-kurivo. . V laboratartfitrih paiskrnsifa so dagnaH ,da je najboljši za kurivo ligimt, ki je posušen, pod 400 funtarmr pitutisfeofn. ne dmdete, knede4joe) rog^jičke itd, LVni'Sina, ki uživa mnogo krompirja, je zdrava družina. imajo radi krompir. K:r kixMrtpirja ni treba uva-l žii t i v deželo po morju, a^ripak' se ga pridela dopia, je naravno, da so ži vezne oblasti zelo zainttiresirane v to, da kronir pir čemi kot. lirami), kakor tudi, da se to hramo pmvihio uporablja in kuha. Sioer je krompir v Kanada priljubljena jed, toda taki, ki se razumejo na vittawiine, in druge redilne in moč obnavljajoče snovi, pravijo, da v marsikateri družimi krompirja ajjloh ne znajo prav pripraviti. Pravijo, da js najboljše skuhati krom(pir v olupkih, ker ee tako ohrani največ vitaminov in drugih kastnih snovi. Ce mogoče, maj ise poje tudi oiup-ke, to je kaj lahko ■storiti pri pečenem kroortpkju. ki je zelo zdrava jed. S krompirjem se da pripra-' viti nesteviino okusnih jedi, ako s« gospodlaaja le koliSkaj potrudi, da napravi vedno kaj novega in različnega. To je tudi važno radi tega, ker se družina ko?j kmalu naveliča krompirja, ki je f*ervira«i v vedno enaki obliki . Fino zmečkan krompir se da uporatoiti pri pečenju kolačkov in krompirjevih aenrfjic in pri-meša se lahko k moki za rae- V Miciutnualu, ki je navtčji center vojne produkcije v Kanadi, so šli na stavko vozniki pouličnih aelt-zniic in busov, kar je z«ipet opravilo na svetlo av-tionw>bile, ki *»o izdaj bolj mak) rabljeni. Toda radi pičlih odmerkov gasejina, delavci tudi z avti ne bodo doJgo vozili na d-alo asko stavka kaj časa traja. Večina, delavcev in drugih prebivalcev s eveda nima avtov in mora hoditi peš na delo iin po dnevnih opravkih.. « . Kakor je razvidno iz dosedanjih poriičil, je bila stavka oklkjaina v prated prati druiž-ki je dovam «i ležal na golih skalnatih tleh v daljni stepi, nego doma v Lopatinu. na bregu iotpatinske reke. P.4 so mu lizal i rjk legali na hrbet, mahali z repi. Eden izmed njih je vprašal s človeškim glasom, 41 Si se že vrnil iz Taškenta?" Pogledal je psa natančneje. Bil je (konj. Pokleknil je pivdenj in govoril z človeškim glasom: "ZajaM me — pone^em te.'* Miška je za jahal. .Jezdil je. Toda hipoma se vzpne konj na zadnji nogi im vrže- Miško s sebe ter ga udari s kopitom na čelo. Neko se je dotaknil Miškovih nog in rekel: '1 Vstani dečko, ali si mrtev?" Nobenih psov ni bile. Nobenega človeka daleč naokrog. Samo slaba luč s p^taje mu je svetila v teforaz. Miška se je zdramil Obtipal nožič v žepu, tisoč rabljev, sko&il pokonci in zbežal. Postaja je bila majhna, brez ljudi. Med tračnicami so se valjali o kip 1:1 arbuz, 'ki so bile pogojene v prah. Nekdo je bil tukaj, nekdo se je odpeljal dalje, ostala so sanfti razdrta tgnji&ča, smieti in temba, n»olceca tišina Mimo sta šla dva Kirgiza. . Pogledala sta Miško. Tudi Miška ju je pogledal in je pobral dvoje kotiti. Tretji Kirgiz je stopil naravnost k Miški in je razširil roke. Miška ee je. umaknil k postajnim vratom, a Kirgiz je stopil za njiim. Miš-kove noge so drhtele, v glavi se mu je temnilo. Stisnil je v žepu nožič, tisoč rufbljev — zadn.io tsvojo radost —■ in se izmuznil za postajna vrata Zagledal je druga vrata v ozadju. Tiho jih je tu ni I, smjukni! v oizadju ven ter prišel do nekega vrta. Srce je utripalo, noge so se niu opletale, a tam na postaji je nekdo kričal gla>no. Kaj, tega ni mogt! razumeti. Nikoli se Miška poprej ni ustrašil ničesar. A sedaj je. bil vob plašen; glava se mu je povesila. Ni vedel, kaj naj naredi. Bog ne daj, da ga ubijejo, ali da mu vzamejo zadnjo -rajeo. Nikogar ni, ki bi ga branil, če zakriči, nikogar ni, ki bi ga slitšal. — Nekoliko se je oddahnil in splezal naprej. Sel jf« mimo postajnih pcikipij in obstal je pri majhni čuvajnici. čuvajnica je bila brez ljudi; imela je razbita okna,| raztrgano streho, podrto pni? in s tal so bile iztrgane deske. Skozi tkno je zletela nočna ptica. — Miškove noge so omahnila. Ko se je nekoliko' pomiril, je plašno stopil v prazna, strašno čuvajnico. Noč je minevala počasi Zadivjal je veter, trgal ostanke strehe, šumel, radbijal ob stene ,tulil s pasjimi glasovi. Grmel je. V čuvajnici je nenadoma postalo svetlo, kakor da požar. Blisk j?, kakor s škarjami švignil po stenah in kotih in zapet je v rabita okna^lezla črna, tuleča noč. Mil se je dež. Miška je sedel v 'kotu, zataknil je roke v rokave srajce, vztrepetava! je, se krčil in vse njegovo prejŠ-r.j življenje, ki je bilo pro *o ki brez veselja, se mu je zazdelo sedaj odtrgano od vsega izgubljeno za vselej. Kje sedi sedaj ' Bliže Lopatinu, ali bliže Taškeirtu? In ni vedel, kje bo prej. Morda ne pride nikdar, zaiblodi, olbnemiore. in ostane v tej stepi. Oster žvižg lokomotive je pretrgal njegove nemirne misli ;n dvigniPMiško na nogo, sunil ga je iz čuvajnice v mokro, -itmečo trave, na dež in v vihar, v grmečo noč. V slepeči svetlobi bliska je- stopil na majhno postajo. Na postaji sta goreli na lokomotivi dve svetilki, ki sta reizali temio. Padajoč, drsajoč z laptami po opoMri zemliji, spodtikajoč se tih pragt\ ne mislele ina dež in vihar,, ki ga je metal sem in tja, je bežal MJška k vlaku, ki je vozil v Taškecit. Ta vlak pelje na vsak način v Taškent ker gledajo svetilke v isto *tran. In če se Miška sedaj ne odipelje, propade v'stepah in ne oibeži pred smrtjo. Okrog lokomotive so se sukali ljudje in udarjali s kladivi. Zasukal se je Miška za njihovimi hrbti in je fcbežal ob vagonih, prask a je z rokami zaprta vrata. Še bolj se je ustrašil, da ne bo mogel vstopiti, in zopet se je znašel pri lokomotivi Nekdo je kriknil iz teme: "Ne motaj se mi tod,' Miška je stopil dva, tri koralke proč in se je odkril. Dež je lil, veter je pihal, a Miška je stal kakor berač pri stopnici lokomotive ter držal v rokah staro očetovo kapo. Ko se je približal strojevodja, z trore&a bdkljo in je rdeča svetloba trepetajoča na dežju, padla na Mjškov ofbraz m ga trgala iz teme, je rekel Miška glasno: (Nadaljevanje prihodnjič.) DR. MIHA KREK O razvoju jugoslovanske ideje ~^!WKPyESDAY; MARCH 31, 1942 so nam bila ugrabljena po prvi svetovni vojni, a so naše po svoji narodnosti in zavednosti. Interes Velike Britanije in na« jugoslovanski interes sta istovetna. Jugoslavija se bori proti svojim večnim sovražnikom in je v tem svojem boju tudi naravni zaveznik Velike Britanije. Naša skrodtfna jugoslovanska mornarica pomaga vzdrževati svobodo pomorskih zvez v Sredozemskem imorju. Zaupajmo, da bo Evropa zopet postala svobodna in da bo zmaga zedinila ves naš narod in vsa naša ozemlja." (Britanski n&nister kolonij Amery, se je po predavanju zahvailil dr. Kreku za izvrstno zgodovinsko razlago jugoslovanske ideje. "Obstoj Jugoslavije ni potreben le Jugoslovanom, temveč tudi Veliki Britaniji." je izjanal član britanskega kabineta in dodal nato: "Po vojni bodo morali Srbi, Hrvati in Slovenci zrasti v vejejo skupnost. Niti en sam del Jugoslavije ne sme ostati potzatbfjen. Toda Jugoslavija bo [morala biti ne le zedinjena, temveč tudi pripravljena, da zveže s svojimi sosedi in tako ustvari veliko skupnost, ki se bo Bazje upirati eventualnim sovražnikom." — JIC. [Preti kli teden je podpredsednik jugoslovanske vlade v Londonu, dr. Miha Krek, predaval v Jugoslovamskem doanu v Londonu o razvoju jugoslovanske ideje. Dr. Krek je dejal, da je mogoči gLedati na idejo Jugoslavije z dveh raadičnih stališč — kot na elementairno silo, ki je živela v zemlji in v narodu, ali kot na politično idejo z velikim jasno obrisanim ciljem. Govopiik ie razložil razvoj ideje jugoslovanske skupnosti nsa podlagi dbeh teh stališč. Vsi Srbi, Hrvati in Slovenci so kljub nesrečnim razmeram v svoji agodovini vedno čutili medsebojno sorodstvo in pripadnost. Od renesančne dobe najprej se je ta ideja razvijala in rasla, dokler ni našla svojega stvarnega izraza v državi Jngosliaviji. Na koncu Svojega predavanja, v katerem je obdelal zgodovinski nastanek in razvoj Jugoslavije, je dr. Krek dejal: "A zdaj se v današnji vojni nahaja ideja jugoslovanskega edinstva v svoji zadnji in najtežji borbi. Vsi prijatelji Jugoslavije morajo pripomoči k temu. da bo nova Jugoslavija vsebovala vsa naša narodna ozemlja, tudi ona, Ju fflANOTUn u 11 -NOVA IZDAJA Dobri Atlas je nujno potreben ..». in ravno v H AMMON DO VEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA Sestav sveta—abecedni seznam zemljepisni svetovalni odbor je ubrmi i«** j v . ret tisoč slik iuu najbolj&e barvane slike— dežel, provinc—navaja površino, u ib.ru. je uko popotna, dajcu vsakeca m-prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Bvropa (daws), osrednja Evropa (ob Ubru bo vojne), Angtrfko otočje, Francija, Nem-Seznam mest in trgov—navaja "i«. Italija. švka, uoundska, Beictja, Sved- . , . . , v N«ne£ka. Omnflka. Unija Mvjetakik wja- ime kraja, okraj, m državo, pre- n«tie» /| ■ ■ trh'XT reftiti marsikatera nasprotujoča si vprašanja. ■■■■ M m J U nastanejo r raanlb razgovorih. Strani ao . _ ___ ML skladišče sreCornefa cnanja ln podajajo ras- , sežnost zemlje, orvlne sončnega sestava, pokra- PO POŠTI Jlne ln globofloo oceanov ln j»er. dolgo« naj- daljsili rek ln prekopov, povrglno poplavltnlb V URADU — 35 CENTOV otokov In rlnnkost svetovnih jcora. Tu so odc» ___ vorl na mnoga danaSuja vpraRanJa "- 48 VELIKIH STRANI Naročite pil: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. SEJA SANS-a V DETROIT, MICH. dobro in sla'bo. Ne etiskajmo, kjer moramo biti velikodušni. Vse niime, le dobra dela so večna. Pono\"no apeliramo: pridite ved in ne pozabite " V^logi jo moč, v delu rešitev." L»ia Men-ton, tajnica. KAMPANJA ZA ARK. Od 1. aprila do 7. aprila bo 13.000 filmskih gledališč v Združenih državah yodbilo veliko kamfpaaijo aa nabiranje sikfada za- Arnerff&a Rdeči Križ. Kadar jErreste v gledališče, da jte svoj pritppevdk za Rdeči križ četudi ste že prej kaj prispevali. . Ravno v času vojne je Rdeči krrž ustanova, ki pomaga ranjenim vojaikoan in tudi civilnemu prebivalstvu, ki mora prenašati grozote vojne. Filmska gledališča so ee za to pobiranje zavzela po kampanji v mareo, ki je imela napnen nalbrati $125,000,000. G-ledali-šča bodo ikamipajijo cadaljevala ne gl de na to, 5e je splosina kampanja v marcu dosegla nnoj oilj ali ne. Pomaigajfte po svoji moči Rldečemu križu, najbolj humanitarni ustanovi .na svetu! ■Podružnica št. 1. SANEa za Detroit in okolico ima svojo sejo v nedeljo 4. aprila ob 1.30 popoidiie v cerkveni dvoraoai na 386 Geneva Ave., Highland Park, Mich. Profei se, da je vsak točen, ker dvorana mora biti prosta ob 4. uri. Vabljeni ste vsi, vsa društva, Muibi in ustanove. Pošljite svoje zastopnike (posameaaia vabila se ne bodo peljala). Zadnje &e-je se jih je precej udeležilo po svojih zastopnikih. . Podružnica ima sedaj 85 članov, 80 posameznikov in pet društev.} Ojunacite se še drugi m pristopite v naše vrste, ne bo yam žal. Slovenski a; meri^ki ^vet potrebuje, veliko prijateljev in denarja, da bo kos svxxji nalogi. Pomagajmo dekle r je čae, dolžno«t nas ve-ž?. Vseh nas je približno 1500 v Dletroitu in okolici. $150.00 mio do sedaj prispevali mesečno v ibtaigajno SANSa t. j. povprečno 10 centov na posameznika. To je malenkcoten, prostovoljen davek za Slovence tako velopomenilbno in zgodovinsko akcijo. Podrrtanica iana velikodušne Člane, ki prispevajo po $20, $15,, $10 m $5, nrntv go jih je, ki prispevajo po dolarju mesečno. Tako je upanje da ibo naš mesečni prispevek ostal vtsaj na tej višini. (Brez naših žrtev ne bcwno rešili Slovenije in naših nesrečnih 'bratov, in sester narodnega pogina. Dajmo in zopet dajmo, da bo res kaj zaleglo. Ob času ae vse povrne — — — — — — — — — — - — — —- - » — m m m « KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO, 21« Wert 18th Stmt New York, N. Y, KUHARSKA KNJIGA: a Recipes §f All Nations RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo ■^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranici Recepti so napisani t angleikem jeziku; ponekod pa so tudi v jezika naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se sanimajo za kuhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj izveibati in izpopolniti. NEMŠKO POROČILO O POLOŽAJU NA HBVA&KEM Xem^ki časopis <4Neue Ord-■nuaig" prinaša dne 28. febr. naslednji pregled splgšuega po-ložaja na Hrvaškem: *4 Hrvaško časopisje objavlja podrobna poročila o velikih o-peraeijafa čiščenja, ki so se za-č.ie sredi januarja v predelih južne im jugoeapadne Hrvaške; eilj teh operacij je popolno in končno veljavno uničenje ka-iirafK ranih veliko-srb^kih komunističnih tolp. D očim so lani razfičuie teroristične skupine načrtoma zasedale in pustošile obširne okraje, v zadnjih mesecih ni bilo več govora o nobenih široko zasnovanih uporniških akcijah; uporniške tot-pe so oslabele in njihovi ostanki so se umaiknili v neprehodne tgorske okraje v Bosni in v velike tamošnje gozdove. Nerriška-hrvafcvke sile so prodrle že gSobciko v notranjost goratega oaemlja v zapad-tni Basni in zasedle va> Bosanski Petrovac tki je bila dolgo časa izhodišče napadov teh to-parrtkih tolp. Druge kolone prodirajo v jugozahodni Bosni. t" Večji del teh jugozahodnih predelov Bosne je že očiščen.; uporniki so se umaknili datje nazaj v gore in na svojem umi-'ku rušili vasi in prometna sredstva. V svofoojenh krajih! se je takoj začela refconstrak-! cija, d očim se prebivalstvo, katero so teroristične tolpe izgnale, počasi vrača v evoje porušene domo»veu Vojaške operacije, ki se vrse v oezrkem sodelovanju z letalstvom, so jako težke zaradi neprehodnosti ozemlja, v katerem, so vse prometne zvesuz pccinšene. Nemške čete so pro-dirle do mesteca iKfjuč oib Sani, 'ki je v razvalinah; s tem je sedaj sklenjen oibroč okoli Krajine in vsega liškega sektorja. Obe pokrajini sta zdaj oJbčko-ljteni od hrvaških, nemških in itali janskih čet Začelo se bo po načrtu čiščenje tega ogromnega kotla. . "(Partizani s(o doživeli uničujoč udarec, kajti odrezani so od svoje poglavitne oskrbovalne baze. Glavni stan partizanskega štaba je tudiiže v na-ših rokah." ' ! Nepotrebno trošenje denarja v vojnem ea&n je podzavestna sabotaža. Vojna produkcija potrebuje vaše dolarje, zato kupujte vojne bonde, namesto, da trosite denar po nepotrebnem. IZPRED VOJAŠKEGA SODIŠČA. List "Bazovica" izhajajoči v Cairo, poroča 14. febr. 1943: Vojaško sodišče vrhovneiga poveljništva oboroženih sil za Slovenijo in .Dalmacijo, odsek v LJubljani, je izreklo naslednje sodibe proti: Vofjčkaku Josipu, očeta Jakoba in matter e Neže Gazvoda, rojenemu 12. dec. 1922 v Brusnicah in taimkaj bivajooeanu železničarju; Zupančiču August inu, očeta Franceta iai matere Kos Fran-čiiške4 rojenenra 28. aprila 1922 v Miali Dobrovi pri Stični in tamkaj bivajočemu železničarju; Eifeljnu Francetu, očeta Fr. in matere Eajer Marije, rojenemu v Št. Petru 14. julija 1903 in tamkaj bivajočemu železničarju, proti vsem v begstvu Vidmatrju Alojzu, neznanega očeta in majtere Nt že Vidmar, rv jenemu L junija 1914 v Vrtači pri S«miču in tanikaj bivajočemu delavcu, v zaporih; Skuškru SlsSvku, neznanega očeta in matere Skušek Frančiške, rojenemu v Gornjem La-kancu 9. oktobra 1925 in tamkaj bivajočemu v beg?tvu; Verdniku Karlu, očeta Valentina in matere Marije Verd nik, roj. 12. dec. 1905 v Sla-pem, bivšemu juge slovanskemu orožniku v begstvu. Iz teh razlogov je vojašikjoi sodišče proglasilo za krive pripisanih jim zločinov in jih kot taksno obeodilo v dosmrtno ječo. . "SPANISH In re liSSONS" — Mina v 20-tih nalogah. — Špansfco-an-Sleška slovnica. — Spisal jo je R. D. L' Cortina. Ta knjiga Je popolna ln' prar nič prikrajšana. Od prve do zadnje strani je je popolnoma Ista, kot Jo je pisatelj napisal in kot je bila prvotno Izdana ssa vigjo ceno. Cena Je zato nizka, ker 8so ee porabile prvotne tiskarske forme, in ker je pisatelj sprejel nižjo ceno. Po tej prlproetl stopnjevalnl metodi vam Coriiita pomaga, da se lahko na-aiHte SpanS*ine. To praktično učenje ima kar najmanj nezanimivih in zapletenih slovničnih pravil ter vas nfi brati, govoriti ln ra-someti Špansko, - Corintovo kratko metodo bo odobrUl učitelji, profesorji. Bole, poslaništva in eksportne tvrdke po celem svetu. Je praktično, priproeto in nspefino. Prodanih je bilo še nad 2.000000 Cortinovib knjig. Če vas ta knjiga zanimiva, jo lahko naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY. 216 West 18th Street, New Tork, N. X. Gena 1e ti^« SL—