Leto VII., šlev. 135. Celfe, četrtek 10. decembra 192$« Poštnino plačana v gotovinl- Narofiniitai Za Jugoslavljo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. Potamezna številka I Din. Izliafa v torek, fcetrtek tn soboto. Redakcija in upravai Strossmagerjeva ulica 1, pritl Tel. 65.— Rač. p.-č. zavoda 10.666. Oglasl po stalnem ceniku. Davčna preobreinenitov Slovenije. (Konec.) Ali je vsa navedena dejstva pre- zrla le finančna delegacija za Slovenijo, ali se je ista napaka pripetila tudi finančni delegaciji za Dalrr.acijo? Ne ! Ali je finančni minister namigni! vsem prečanskim delegatom, osobito dele- gatom za Slovenijo in Dslmacijo, naj pridno in marljivo pustita pobirati vojno doklado, pa naj bi to bilo za vse večne case? Ali pa so vsi all po- samezni Jdelegati finančnemu mini- strstvu ponudili v svojih referatih ta munificentni vojni dar prečanskih oblasti kar na krožniku? To so vprašanja, ki zanimajo naj- širše kroge, na katere pa se ne ve točnega odgovora! Vojna doklada se od leta 1920. dalje ni strinjala in se tern manj da- nes strinja z veljavnim zakonom o osebni dohodnini, kateri zakon izklju- čuje doklade in se ne strinja z dj- ločbami naSe ustave. Slovenija je z vojno doklado na dohodninski davek protizakonito in protiustavno prizadeta; na ta način je prispevek Slovenije k neposrednim državnim davkom tako nerazmerno visok (povprečno eno 5e- stino skupnih plaČ/II), ministrski pro- račun dohodkov iz Slovenije pa že več let za desetice milijonov dinarjev pre- koračen. Prvi pogled kaže nekako, da !tu- kaj prizadeti prečanski delegatje niso Ukrenili ničesar, kar bi morala pra- vična in uvidevna fmančna uprava iz lastnega nagiba storiti, marveč da se je postopalo s preveliko uslulnostjo in jorečnostjo v fiskalne svrhe: doseči na leljo finančnega ministrstva čim- večje dohodke. Domnevamo celo, da je g. delegat za Slovenijo vojno do- klado §e nadalje pridržati odredil, go- tovo pa se ustalitvi vojne doklade ni uprl. Vojna doklada pa je rodila pri nas v Sloveniji Se nadaljno zlo, ki prct! zopet le davkoplačevalcem iz Slovenije izžeti letno nekaj milijonov dinarjev. Vojna doklada se v obsegu finančne delegacije za Slovenijo pri- Števa namreč temeljnemu dohodnin- skemu davku in od skupne svote se predpisuje in pobira invalidski in ko- morni davek. Tudi državna 300/° line- arna doklada se pobira od vojne do- klade. To je povsem nezakonito in proti- ustavno postopanje, katero finančna delegacija za Slovenijo niti uvesti ne bi smela, tudi ako bi bil fin. minister sam tako fiskalno krivico zahteval, kar pa niti ni verjetno. — Tudi tukaj se vidi dosti preveč uslužnosti in dosti premalo uvidevnosti zaposledicesstrani odgovornih finančnih organov. — Saj je naš g. delegat dosegel s to zauka- zano proceduro nov rekord za Slove- nijo. Glasom v časopisju objavljenih podatktv, plača mala Slovenija na teh davkih še dosti več kot celo Sestino vseh državnih prispevkov ! Vsemu temu je treba napraviti konec. To postopanje ogroža še tisto malo blagostanja, ki je v Sloveniji preostalo, ker naSim davkonlnčevalcem podvoji in celo potroji davčno breme v primeri z drugimi. Ni vscer.o, ako r.icra plačati davkoplačevalec n. pr. namesto 10 000 Din davka kar 20.000 Din; to je ogromna razlika ne le za doiično osebo, marveč pomnožene v neštete slučaje — za splošno slovensko go- spodarstvo. Ni sebičnost, marveč je zdrava narodna samoobramba, ako je v celi slovenski javnosti zavrSalo, da tako ne gre dalje. To izmozgavanje in izžemanje slovenskih davkoplačevalcev pa tudi eminentno Škoduje davčni morali, ne morebiti davčnih uradnikov, marveč prebivalstva. Ako slovenski davko- plačevalec vidi, da ne more prenašati pretežkega davčnega bremena in ako je podučen, da bi imel (ne glede na visok prispevek na posrednih davkih!) plačati v enakih razmerah vsaj 100% več kot plača sodržavljan drugje, potem je gotovo, da mora prenehati vsaka primerna napoved davkoplačevalca. Nasprotno pa se bodo gotovo zavedle cenilne komisije (in morebiti tudi pra- vični predsedniki teh komisij!) svoje pravice in dolžnosti, ščititi tudi dav- koplačevalce — proti neprimernemu Izžemanju. Med ljudstvom si ne želi kmalu kdo sramotnega spomenika, da je bil neiskren pomočnik pri odiranju svojih lastnih ljudi f V tern zgolj narodno-gospodar- skem pravičnem vprašanju je pač pri- čakovati strnjene fronte naše javnosti, našega časopisja in naših narodnih predstavnikov v Beogradu, da se z združenimi močmi odpravi vojna do- klada sploh, na osebno dohodnino pa še posebej in da se davČno vprašanje reši enotno za vso državo. Poliiika« p Prvi kongres SDS v Beogradu. V dneh 6. in 7. decembra 1.1. se je vržil v Beogradu ob udeležbi 545 de- legatov iz vseh delov države prvi kongres samostalne demokratske stran- ke pod vodstvom g. Svetozarja Pribi- čeviča. Kongres je imel nalogo, da poda sliko dosedanjega dela stranke ter da na podlagi temeljnjih progra- matskih točk ostro začrta smernice strankine politiki. Voditelji stranke so podali sledeče referate: l.O. Sveto- zar Pribičevič o sploSnem notranje po- litičnem položaju; 2. poslanec dr. Gri- sogono o zunanji politiki: 3. dr. Gre- gor Žerjav o državni upravi ter o iz- gradnji samouprave potom oblasti in srezov; 4. g. Gligorije Bozovič o Južni Srbiji; 5. g. Juraj Demetrovič* o go- spodarskih in socialnih vprašanjih; 6. g. dr. Hinko Krizman o agrami poli- tiki in kolonizaciji na severni in južni granici države; 7. g. dr. Svetislav Po- povič o finančnem problemu države, o naSi tarifni politiki, o monopolski u- pravi, o valutnem problemu in o ure- ditvi davčnega sistema. K vsem refe- ratom se je razvila stvarna debata ter so bile sprejete tozadevne resolueije. Kongres je preäel na to na vpraSanje organizacije in na strankin Statut ter izvolitev glavnega odbora stranke, ko- jemu predseduje g. Svetozar Pribičevič, ta veliki in nepremagljivi borec do- sledne jugoslovenske politike. V vseh vprašanjih načelnega značaja se je po- kazalo polno soglasje, dasi se kon- gres ni gibal v splošnih frazah temveč je obravnaval vsa vprašanja, s kojimi se mora baviti stranka, ki ji ni dovolj, da reče, česa noče, ampak mora tudi znati in si upa reči, kaj hoče. V tem leži največja moralna in idejna sila stranke SDS. Kongres je to polno ma- nifestiral na znotraj in na ono poli- tično javnost na ven, ki danes v tako- zvani politiki sporazuma tiči pred vsakim vpraSanjem in ne more dalje na pozitivno delo, ker manjka resni- čnega zaupanja podgodbenikov in ker manjka one moralna snage, ki je predpogoj vsemu javnemu delu. —š— p Pot finančnega mlnistra v Ame- rlko. Minister financ g. dr. Stojadinovič je v torek posetil g. Pašiča, da raz- pravlja ž njim o svojem potu v Ame- r!!>oo**;a> > > o o Dečman Ferdinand-----1-----23-------------51 - - - - "" Esih Matija ....-------2-------2 1— — —|— 47 — — — — Friedrich Ivan ...---------------111_ — __ _ ____ Gorenjak Joslp ..-------— 1— 1-------— — — — — — — _ Hohnjec Viktor . .------------------------2----------------46— — — — Janžek Marija ...-------------------21----------------_____ Junger Ludvik . .-----------2-------------------— — — — — — — Kroflič Alojz . . . .------2---------------------------------172— — — — Lapornik Ivan ...------1-----32------— — — — — — — Rebeuscliegs Franc------5 9— 3 2 —— _ 70 512— — — — Senica Karol ...-------------111------______________________ Urbančič Adolf ..------2----------1------_____101 — — — — Vo-sk Rozalija . . .-------------2----------—-------— — — _ — Zany Viktor ....----------2------2 - — — — — 120 — — — Zavodnik Alojzija------2------2------------------51 37 — _ - Kus Miha . . . .---------------------1 — ~ — — — - — _ — Bernard! Drago . .-------------— 2_- —-------— — — — — Robek Anton . . .-----------------1____—-------_ _. _ — — Rebei šak Anton . .--------------— — \ — — _ _ _ _ _ — _ Trškan Alojzija ..-------------—------_—__ . 61_ — _ sianjna Potekal Ludvik . .-------------— 1 1 — — _ 92 — — — — — Plešivčnik Ana . .-----------------— _ — —____280 210— — — Žumer Josip . ..----------------------------------- _ _ 39 — — — Reiher Ivan . . . .----------1 — __--------------— 56 — — I — Leskošek Ivan ...—----------!__._ j-------_ _ _ — _ Otorepec Ivan . .------_----------2----------— — — — — — Skoberne Fric ..------_ - — 1'_____________79____ Pojavnik . .-------------- \\-J--------__ _ ___ Stegu Franc .----------------'_'------------— 85 — — — Skupno . . . I------115 15 5|22|22|—| 1-116211260,6871 — | - |-| Sfraa * »NOVA DOBA« Štev. 135. Telefon Stev.75 In 76 Podružnica PoštniČek, rač. 10.598 Ljubljanske kreditne banke v Celju Delniška glavnica in rezerve CdltPfllSI V Ljllbl jcUli DelniSka glavnica in rczerve Din 60,000 000 - * * Din 60,000.000- Ustanovljena leta 1900 Agencija Logaiec. I*oclx»iaŽJnLlC!© Agencija Logatec. Brežlce, Črnomelj, Gorlca, fCranJ, Marfbor, Melkovfič, Novl Sad, Piuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprefema Vloge na Knftžlce III leROČi JKSR Kupuje In prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račasi protl ugodnemu obres to van jit 3>W8 valut in dovoljuje VSaHovrstne Kredite. F»r»ocl»j& specke dpžavne x>a.z;z»ecl]ae lote»x>ije. Otvarja akredilive in izdaja kred&tna pisma za *u- in inozemsfvo. Telefon 434 Popravila plsalnln In raCunsklb strojov. Specitalnl mehaink IVAN LEGAT. Marlbor. VETRINJSKA UL 30. Račni voviček štirikolesni,za težodo200 kg, dobro okovan, se radi pomanjkanja prostora poceni proda. Poizve se v upravi. „IN-KRA" indLusti^Jrja, kpavat D. (Derlini & Oornp* Celje. Velika izbira vseh vrst kravat. Vedno no- vosti od najcenejših do 60 najfinejših kvalitet. 52 Cene konkurenčne! Kupujemo za tovarno porclana v Jugoslaviji modele io oblike (kalupe) (tudi tokovne oblike), pripravne za izdelovanje porcelanastih pred- metcv kakor skodslic za kavo, krožnikov, podstavkov, servisov, skied itd. Ponudbe je poslati pod značko „Tovarna porcelana SHS 1247 ( na upravništvo ..MOVE DOBE v Celju. Delaj, nabiraj in hrani! Marljtvost, treznost in varčnost, so predpogoj nravnosti 1 Popolnoma varno naložite denarne prihranke prl zadrugi LRSTKI DOP stavb. in kreditnl zadr. % om. zavczo v Gaberju prl Celju Obrestuje hranilne vloge po 6%. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. ggg- Pri naložbl zneska po 20 Din se dobi ¦¦T- nablralnik na dom. ~9~~ Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Plsarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. 2L OR & c? VI < Čas je denar! Cenj. občinstvu vljudno naznanjava, da sva otvorila skupno vsak v svoji stroki trgovino s pchišivom v CeBjUj, Glavni trg 12. Potrudila se bodeva stranke vsestransko zadovoljiti z najboljšimi izdelki kakortudi z umetniSko izpeljavo po najmodernejših vzorcih. Se priporočava z odličnim spoštovanjem Franjo Vehovar, tovarna pohlštva, Celje, Kersnikova ulica. Ivan Sfrelec. tapetarsko podjetje, Celje, Samostanska ul. Pozor, trgovci! Ne zamudite si ogledati pri nasza bližajočo sezono; Velikansko izbiro okraskov za božiČno drevo, lameta, zlaia pena, čapobne sveče, svileni papir, krep papia«, barvasii papii* eno in dvostpanoki, zlati in srebrni papi^, Kasete in ntape za darila. Albumi za dopisnice in poezčje. Božične in novoletne razlednice. Goričar & beskousek, Celje veletrgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami. 9—5 Kleparstvo, vodovodne inšta- laclje ln naprava strelwodov Franio oolžaii CEUE - Kralja Petra cesta - CELJE 5prcicmaVsadclazgorai omcnienih stroK HaHor tudi popraVila f ostrežba točna. (ene zmernc. Solidna izVršitcv. 401 100-73 Srajce za gospode številke od 36 — 43, fini cefir z 2 ovratnikoma, prodaja samo za Miklavža in Božiš dokler traia zaloga po Din 90" — (drugače je dnevna cena Din 150'—) kakor tud' drugo zimsko perilo po nizkih cenah manufaklurna m modna trgovlua Nliloš Pšeničnik, GeBje Reklamne cene! Kralja Petra c. 5. Ne zamndite! [ Pupilarnowaren in javnokortsten denarni zavod celjskega mesta iMestna Hranilnica celjsfea Ust&novlfena let* 1864, - Pod trajnim drštivnim uadzorstvom. '¦¦"" "" -------------¦--------------¦------------------------------------------------------ TT lastni palaol pri kolodxop«. Vrednost rezervnth z&kladov n&d Kron 2S.OOO.OOO--. Za hranilne vloge JamH mesto Celje 8 celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno moSjo. T^, in .zdaia Z...» ti^r... - O^ni' So, za izdajate.ja P.W Zabuk.Sek, za üskarno M,„n öetin« , za redakcijo V.nk. V. Babero. - Vsi v Celju.