Šiev. 265. NaroCnlna za državo SHS: do preklica: •) po polti mesečno Oia 14 bj dostavljen j na dom mesečno , „ 12 ca inozemstvo: meseino ..... Oto 23 s Sobotna izdaja: ~ v Jugoslaviji.....Oin 20 v inozemstvo...... 40 Posamezna številka stane 1 Din. V Ufliriani, v čelrleK Poštnina plačana v SotovinL • fient tns*r«tna • fl Bnoitolpaa p elitna vrsti ma0 iiuiaaJ o« ata i«M> la Ott S'—t VaUk) uglasi nad ts u vlila« po Dla. i 40, poslana 1UL po Oia. 4 —. Pri več|em naroČilo popnst Izb al b vsak dan Izviemtl ponedeljka tn dnsvs pu pias« nlfco ob 3. ort zjutraj. Uredništvo |« v Kopitarjevi olioi fttev 6/ia Rokopisi se ae vračajo; netrankirana pismi' se na sprejemajo. Oredn. telet. štv. 50, npravn. štv. 328. Političen list n slovenski narod. Oprava |e v Kopitarjev! nI. 6. — Račun poštne uran. ljubljauske it. S50 za naročnino tn št. 349 z« »glase, sagreb 39.011, sarsiev. 75B3. prašK« In dnnai 24.787. Razprava 0 prosvetnem proračunu. Nov atentat. Srbski centralizem, ki' so ga zredili »jugosl o venski« demokrati in samostojneži, se v radikalnih rokah razvija do svojega viška. Ni dovolj, da nam je pobral že prav vse pridobitve prvih mesecev po prevratu, on uničuje že pravice, ki smo si jih priborili tekom desetletnih žilavih borb že v Avstriji in očividno gre njegova tendenca za tem, da nas vrže šo podnivo avstrijske predmarčne dobe, obenem pa opljačka do golega. Pobrali sc nam do malega že vse, kar smo imeli. Uničili so nam deželno politično samoupravo, uničili kulturno samoupravo, pobrali najprej z relacijo 3 : 4 in nato z vandalskimi davki vse saciove našega desetletnega trdega dela, uničili s svojo gospodarsko politiko vse slovensko gospodarsko življenje itd. itd. Z eno besedo:* iz evropskih razmer, v katerih smo živeli do vojne, drvimo s polno paro v azijatske. Samo ena trohica nekdanjega pravnega stanja nam je še ostala, to je naša občinska samouprava. Sedaj je pa zamahnil belgrajski rahel j tudi po tej korenini najprimitiv-nejšili političnih ir državljanskih pravic, ki jih imajo državljani po zadnjih afriških in azijatskih despoti,-'ah. V Bel-eradu se namreč pripravljata zakona o Kmetskih in mestnih občinah. Od teh smo že dobili v roke »Osnovo zakona o samoupravnim gradskim o p -štinama u kraljevini SHS«, zakon o ureditvi kmetskih občin je pa baje tudi že gotov. Če prebiramo ta škandalozni uestvor in se nam do § 155., kolikor jih šteje, ne razlije žolč, občutimo na koncu le še gnus. Ne spuščamo se že danes v deta; \ le toliko smo si aa jasnem, da uničuje ta zakon še zadnio trohico naše občint-ke samouprave in da bo tudi po naših občinskih uradih vladal odslej belgrajski pandur, po »samoupravnih« mestnih občinah v osebi posebnega mestnega velikega župana, po kmetskih ob-5iuah pa v osebi občinskega, »sekretara«, ki ga bo smela občina plačevati, država pa — nastavljati. Državni policaj, ki bo vihtel odslej svoj centralistični in režimski bič nad našimi občinami, bo lahko po mili volji razveljavljal sklepe občinskih svetov in diktiral županom, kar bo hotel belgrajski minister, občinsko urad-cištvo, ki je glasom § 153 postavljeno za eno leto na razpoloženje, bo pa povsem izenačeno s poniževalnim položajem državnega uradništva, a za bodoče bo pa tudi veliki župan diktiral, koga smejo in koga ne smejo nastaviti. Pa, to so že detajli tega škandaloznega absurda, ki ga je zmožen roditi le azijatski Belgrad, ki je izgubil že prav vsak čut sramote ter se menda resno poteguje za »čast« najreakcijonarnejšega državnega stvora v XX. stoletju. Ali bomo na ta nesramni belgrajski itentat molčali? Ce se je že proti balkanskemu kuluku dvignilo vse, mora •roti temu novemu nameravanemu aten-1 štu završati tako, da se bo zavedel tudi ielgrad. Dvigniti se morajo kakor en nož vse prečanske občine, doslej avto-lomne mestne občine morajo nemudoma topiti v stik ter se z vso vehemenco ■proti, a tudi uradništvo vseh mest, ki e doslej vendarle še uživalo nekaj člo-fcŠkili pravic, je poklicano, da energično ove svoje mnenje. Ta škandalozni ne-tvor ne sme postati nikdar zakon, kajti |'cer ue bomo več govorili o osvobojenih [ugoslovanih, marveč o velesrbski despoti, ki ogroža kulturo, red in mir v celi j\'ropi in se mora v interesu, člove&m-*va streti. Diktatura na Reki. Reka, 21. nov. (Izv.) General Giardino ! konfiniral člane reške konstituante, ki 5 se bili udeležili seje konstituante v Kratici. Najprej so bili postavljeni pred so-lsče, ki jih je pa oprostilo. Zdaj jim je pa fepovedal general Giardino. <1» ne smejo 0 šesti uri zvečer na ulico. Belgrad, 21. (Izv.) Druga sekcija ie danes dovršila proračun za ministrstvo prosvete. Na dnevnem redu je bila razprava o številu rednih in izrednih profesorjev na ljubljanski, zagrebški in belgrajski univerzi. Na zahtevo poslanca dr. Hohnjeca je bilo število profesorjev na ljubljanski univerzi zvišano za 7 rednih in 8 izrednih profesorjev. — Na za-piebški univerzi je zvišano število za G rednih in 5 izrednih, na belgraiski univerzi pa 11 rednih in 13 izrednih profesorjev. — Na Narodnem muzeju v Ljubljani je na novo ustanovljeno mesto kori- Eelgrad, 21. nov. (Izv.) Ministrstvo notranjih zadev je izdalo odlok, da sme pokrajinska uprava do preklica postavljati in Pariz, 21. (Izv.) Angleški poslanik Crew je dobil danes navodila od svoje vlade glede sankcij v zadevi bivšega nemškega prestolonaslednika in vojaške kontrole nad Nemčijo. Francija je popustila v toliko, da se od nemške vlade ne bo zahteval izgon prestolonaslednika, pač pa se bodo zahtevale garancije, da se mirno zadrži. Anglija pa privoljuje, da se zopet uvede vojaška kontrola, ki ji bo načeloval general Nollet Vsled tega je upati, da po- servatorja s 4000 dinarji letne plače. — Ustanovil se je tudi nov fond za vzdrže-—nje kulturnih zvez z inostranstvor.. v n esku 100.000 dinarjev. S tem fondom disponira minister prosvete sporazumno z rektorji vseučilišč. V proračunu je oil sprejet tudi znesek 154.000 dinarjev za pokritje dolga, ki ga je napravila uprava od Pribičeviča ustanovljenega mladinskega glasila >Naš list«. Ministrstvo prosvete bo tudi pokrilo dolg bivše jugoslovanske j ~Ške meaze v Pragi v znesku 154.000 dinarjev. penzionirati uradnike do 9. plačilnega razreda. daniška konferenca še danes zvečer stori tozadevne soglasne sklepe. Neki francoski list trdi, da je ta kompromis pripisovati .prizadevanju češkoslovaškega ministra za zunanje zadeve dr. B e n e š u, ki da je odpotoval nalašč v London, da posreduje med Anglijo in Francijo. V splošnem znači kompromis zmago angleškega stališča, ki je topot trdneje kot doslej vztrajalo na svojem, da oslabi volivno agitacijo liberalcev, 1 ' ji očitajo slabotno zunanjo politiko. Naši parlamentarci ¥ Poljski. Včeraj se je vrnila iz Poljske delegacija narodne skupščine, ki je obiskala Poljsko na povabilo poljskega sejma povodom trgovske konvencije, ki se je sklenila med Poljsko in Jugoslavijo. V delegaciji so bili zastopani vsi parlamentarni klubi. Poljaki so našo delegacijo prisrčno sprejeli. Na obmejni postaji v Dziedzicah jo je sprejela deputacija poljskega sejma s poslancem Londzinom na čelu, znanem šo iz avstrijskega parlamenta. V Dziedzicah so našo delegacijo že čakali komodni poljski salonski vozovi, v katerih je prevozila vso Poljsko, od mejne postaje do Varšave, Vilna, Lvova, Krakova, Katovic. Poljaki so našo parlamentarno delegacijo prav prisrčno sprejeli. Posebno prisrčen je bil pozdrav v Vilnu, Krakovu in Katovicah. Poljski sejm je ob navzočnosti naše delegacije z viharnim aplavzom celega parlamenia sprejel konvencijo z Jugoslavijo, naslednji dan pa senat. Naši poslanci so si ogledali zname-nitejša mesta Poljske in odnesli iz mlade Poljske, v kateri še vse vre, najboljše vtise. Najbolj jih je prijetno presenetilo staro kulturno mesto Vilno. Da je Krakov znamenit po svojih zgodovinskih spominih, kjer te vsak kamen spominja na slavno preteklost poljskega naroda, da je Varšava poljski Pariz, Lvov veliko moderno mesto, da poljska kultura v vseh panogah dosegla visoko višino, vse to nam je bilo več ali manj znano, da pa je tudi Vilno mesto stare poljske kulture, lepo kakor šopek cvetlic, obrobljeno z gričevjem, za naše oko tako prijetnim, nam ni bilo znano. Občudovanja vredna je nacionalna zavest Poljakov. Je pa tudi razumljivo. Narod, ki je imel svojo državnost, pa so mu jo drugi nasilno uničili, narod z visoko razvito kulturo po mestih, narod, ld takorekoč ob vsakem svojem koraku vidi spomine svoje slavne in žalostne preteklosti v vsej svoji veličini, tak narod mora biti zaveden. Poljska nacionalna zavest je tako silna, da internacionalizma sploh nc prenese. Tudi socialna demokracija poljska je nacionalna. Drug, integralen moment za poljsko čuv-stvovanje je katoliška zavest, zasidrana v poljski zgodovini. Strankarstvo jc v Poljski zelo razvito, saj je v sejmu zastopanih celih 11 strank, vključivši narodne manjšine. Nacionalna zavest narodnih manjšin pa ni nič manj razvita kakor pri Poljakih in prava umetnost bo rešiti v Poljski vprašanje narodnih manjšin. Poljaki so nas često izpraševali kake vtise smo dobili o Poljski. V naslednjih poročilih bomo skušali na to vprašanje odgovoriti, v kolikor je to sploh mogoče. Videli in občudovali smo spomenike poljske zgodovine in središča poljske kulture, toda za objektivno sodbo bi bilo treba nekaj več nego ogledati si mesta, kjer smo občudovali tako poljske znamenitosti kakor prijetno družabnost poljskega meščanstva. Zato moremo govoriti pač samo o vtisih, ki smo jih dobili na Poljskem. Obisk naših parlamentarcev na Poljskem je obe državi močno približal in medsebojne vezi utrdil. Te vezi se bodo še oja-čile, ko vnie poljski parlament obisk naši narodni skupščini. Vsekako je zbliževanje in medsebojno spoznavanje severnih in južnih Slovanov, ki so se do svetovne vojne vse premalo poznali, ako izvzamemo Slovane v bivši Avstriji, zelo potrebno. Saj se niti jugoslovanski narodi nismo dejansko prav poznali. Ko so došli naši poslanci v Belgrad, jih je tamošnje prebivalstvo smatralo za — Čehe. Je-li potem čudno, da so tudi na Poljskem neoficielni krogi često zamenjavali Jugoslavijo s Češkoslovakijo? To medsebojno resnično sjjoznavanje in zbliževanje je omogočil še-le svetovni vojni prevrat. Amerika hoče izterjati dolgove. Pariš, 21. (Izv.) Državni sekretarijat /a zunanje zadeve v Washinglonu namerava začeti izterjevati vsote, ki so jih Ameriki dolžne evropske države, ker je Amerika izgubila upanje, da bi se separacijsko vprašanje uredilo. ija se zatika. Belgrad, 21. (Izv.) Parcelacija Hrvatske in Slovenije nikakor ne napreduje, kakor bi to želeli hrvatski in slovenski centralisti, ki potom svojih somišljenikov neprestano drogajo na posamezne ministre in jim dopovedujejo, kako koristna bi taka parcelacija bila. Jako čudna parcelacija se je pač izvršila na otoku Krku, kojega en del pride pod splitsko, drugi del pa pod zagrebško oblast. Minister Vujičič vztraja na tem, da se parcelacija v tem smislu nadaljuje tudi na Hrvatskem in v Sloveniji. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je predlagal, da mariborski veliki župan prevzame v svojo upravo tudi M e d j i m u r -j e , ljubljanski veliki župan pa K a s t a v S svojimi zahtevami je pa minister notranjih zadev zaenkrat pogorel. Vprašanje nameravanega ukinjanja občinske avtonomije, Belgrad, 21. nov. (Izv.) Glede zakona o preustrojitvi avtonomnih občin, po katerem bi imela vlada pravico postaviti nad občine svoje >male župane«, je nastal zanimiv spor. Minister za izenačenje zakonov odbija rešitev te zadeve in jo skuša prevaliti na ministrstvo, notranjih zadev, minister notranjih zadev pa skuša zadevo prevaliti na ministrstvo za izenačenje zakonov. Ii Belgrad, 21. nov. (Izv.) V občinskem zakonu in v zakonu o volivnih imenikih so bili doslej popolnoma prezrti gospodarski odbori na Kranjskem, ki samostojno upravljajo imovino podobčin in sosesk. Pokrajinska uprava je bila zaradi teh odborov v nemali zadregi in je vprašala, če naj ta zakon razširi tudi na bivšo Štajersko ali pa ga naj ukine tudi na Kranjskem. Minister je odločil, da bo predložil skupščini zakon, da so gospodarski odbori ukinejo in da naj upravljajo občine svoje premoženje oddvo-jeno. Minister dr Kojič o neobdav-čenju hranilnih vlog. Zagreb, 21. nov. (Izv.) Minister dr. Kojič je, kakor javljajo tukajšnji listi, izjavil, da je vlada sklenila, da se osvobodijo vsakega davka obresti od hranilnih vlog, ako ne presegajo vsote letnih 5000 Din. Dr. Kojič upa, da bodo denarni zavodi zvišali vlagateljem obresti za toliko, kolikor znaša odpadajoči davek in da se bodo vsled tega vloge znatno pomnožile. Pojasnjen napad na našega atašeja v Sofiji, London, 21. nov. (Izv ^ Tukajšnji listi pišejo: Atentat na vojaškega atašeja SHS v Sofiji, Kratica, ni bil politične narave, niti so ga uprizorili »makedonstvujuči«, marveč je ljubezenskega karakte-ra. Atašejev sluga je namreč imel neko ljubavno razmerje. Zato ga je njegov tekmec v družbi z drugimi v poslaništvu počakal in napadel, nakar je prihitel slugi na pomoč sam ataše Krstič, pa je bil od napadalcev premagan. VPRAŠANJE KONKORDATA. Zagreb, 21. nov. (Izv.) Včeraj je nadškof dr. Bauer posetil ministra za vere, dr. Janiča, ter se z njim dalj časa razgovarjal o vprašanjih, katera se tičejo konkordala. Paisley (Škotsko), 27. (Izv.) Asquith je kot leader liberalne stranke otvoril tu volivno kaznpanjo in v svojem govoru izjavil, da hočejo liberalci, če zmagajo, sklicati mednarodno konferenco s sodelovanjem Francije ali pa tudi brez nje, da se položaj Evrope vnovič pretrese in verza,j-ska pogodba revidira. Volivna parola liberalne stranke je v tem oziru enaka oni delavske stranke. Budimpešta, 21. nov. (Izv.) V parlamentu je Szackasz od opozicije interpeliral vlado radi legitimistične propagando ob priliki rojstnega dne nadvojvode Otona. Ministrski predsednik Bethlen je izjavil, da ni v interesu dežele sprožiti vprašanje kralja. Najboljša taktika je, če se obstoječa nasprotja skušajo omiliti. — Nadvojvoda po obstoječih državnopravnih principih ne more postati kralj ogrski, toda služba bežja za njegovo zdravje ne pomeni nobene propagand«. Pač pa bo vlada postopala proti raznim člankom, ki so ob tej priliki izšli in ki propagirajo nasilni državni prevrat. Pridobivajte novih naročnikov! letni proračun in ga predloži ministrstvu prosvete, to pa finančnemu odboru, oziroma narodni skupščini v odobritev. Tako se je tudi letos setavil proračun o minimalnih potrebah tehniške fakultete v Ljubljani, ki Izgleda takole: R e d n i k r e d i t i: t. j. za nabavo pe-rjodičnih znanstvenih publikacij in v proračunskem letu izšlih novih del, vezava časopisov, knjig, modelov, nabava potrebnega in tekočega materijala, izpopolnitev zbirk in predlog pri risalnih predmetih, tiskarske potrebščine, računske in inventarne knjigo v minimalno proračunanem skupnem znesku 655.165.— Din. Izrednikrediti: t. j. za nabavo inventarjev, ureditev seminarjev, institutov, biblijotek itd. tehniške fakultete: I. Splošni predmeti: (matematika, opisna geom. tehnična mehanika, fizika, mineralogija, meh. tehnologija, strojno risanje, splošno strojeslovje, enciklopedija stavbin-stva, knjigovodstvo, zdravstvo) v skupnem znesku Din 1,045.000. II. Elektrotehnika (ureditev in spopol-nitev instituta, t. j. nabava velike stikalne plošče, akomulatorskih baterij, aparatov za fotometriranje, adaptacija prostorov za foto-metriranjo in potrebnih predavalnic): v skupnem znesku Din 1,660.547. III. Gradbeni oddelek (za stavbeno mehaniko in železobeton, gradbene konstrukcije, železniške in cestne zgradbe, vodne stavbe, mostne stavbe): v skupnem znesku Din 360.000. IV. Geodezija (nižja geodezija, geodetsko risanje, višja geodezija in astronomija, zeinljedelstvo) v skupnem znesku 238.000 dinarjev. V. Montanistika (rudarstvo in trebljo-nje rud, železarstvo, splošno fužinarstvo, rud. strojeslovje, jamomerstvo): v skupnem znesku Din 248.000. VI. Arhitektura in umetnostna zgodovina: v skupnem znesku Din 54.000. VII. Kemija (izpopolnjenje institutov, knjižnice etc.): v skupnem znesku 700.000 dinarjev. VIII. Razni nepredvideni izdatki 150 tisoč dinarjev. To jo skupno izrednih kreditov Din 4,455.647. —. Torej je skupni predlagani kredit za tehniško fakulteto Din 5,110.812.—. Od tega je finančni odbor odobril za redni kredit Din 250.000, za izredni kredit Din 250.000, torej za skupno vsoto 500.000 dinarjev, kar ne znaša niti 10% predlagane vsote. S tem denarjem je seveda popolnoma onemogočen razvoj ljubljanske tehniko., Kako krivična je bila vlada pri odobritvi kreditov, je najbolj razvidno iz dejstva, dn je odobrila i univerzo v Belgradu 40,000.000 Din, za ono v Zagrebu Din 34.000.000, za ljubljansko univerzo pa reci in piši 7,000.000 Din, a samo tehniška fakulteta potrebuje nujuo nad 5,000.000 dinarjev. Krediti za univerze Belgrad, Zagreb, Ljubljana so v razmerju 40 : 34 : 7. Kako in odkod se je prišlo na to relacijo, naj skuša presoditi naša javnost, ki je na obstoju in razvoju ljubljanske univerze pač najbolj zainteresirana. Mi pa si ne moremo misliti druzega ko, da je to tendenca gotovih vladnih krogov, da se uniči tako dobro zasnovana in s težkim trudom pridobljena, po vidovdanski ustavi zajamčena najvišja kulturna institucija Slovenije. Obračamo se na vsakega posameznika, predvsem pa na vse naše parlamentarne klube, da zastavijo svojo odločilno besedo v to, da se predlogi finančnega odbora glede kreditov ljubljanski univerzi v narodni skupščini, odklonijo in se odobro samo s strani univerze predlagani krediti. Ako pa naš poziv ne bi našel na pristojnih mestih odmeva, delamo vse, ki bi zamudili in zanemarili svojo dolžnost, odgovorne za vse posledico. Akademsko društvo judoslovauskih tehnikov, kot zastopnik vseh slušateljev tehniške fakultete univerze v Ljubljani. -f »Slovenski Narod« ima jako ko-modno metodo, kadar hoče braniti srbski centralizem. Mesto stvarnega odgovora na grozne številke, ki smo jih te dni iz najbolj avtentičnega vira priobčili, koliko slovenskih milijard belgrajska porodica pogoltne, privleče »Narod« iz svoje ropotarnice na dan rajno Avstrijo. Kakšna velika ljubezen do staro Avstrije mora še tleti v »Narodovem« srcu, ko jo imajo vsak dan desetkrat na jeziku! To je čisto razumljivo; kajti srbski centralizem, za katerega »Narod« tako gori, jo popolnoma istoveten z nemškim v bivši monarhiji, s to edino razliko, da so avstrijski hofratl bili vzgojeni v tradicio-nelni upravniški poštenosti, dočim jo belgrajska porodica hodila k Turkom v šolo. Odtod to, da pobira zdaj Belgrad v Sloveniji vsako leto šest milijard kron harača, kar bi »Narod« rad utajil, češ, da so to le »domnevanja«. Mi smo »Narodu« že rekli, naj se gre informirat glede direktnih davkov na pristojno finančno oblast, glede monopola, carine in taks pa v Belgrad. Seveda »Narod« dobro ve, da imamo prav, saj si njegovi lastni somišljeniki zdaj, ko zborujejo davčne komisije, pulijo lase z glave, ko jim davčni vijak stiska kri iz nohtov. Zato »Narod« vlači na dan svojo staro nevesto, rajno Avstrijo, češ, tudi avstrijski ministri so imeli dispozicijske fonde. Drugega pa ne ve povedati, ker tudi ne more. Dispozicijski fond avstrijskega ministrskega predsednika je znašal okoli sto tisoč kron, Pašičev pa par milijonov v zlatu; vrhtega pa ima vseh 18 ministrov vsak svoj fond. Kar pa se tiče davkov, so bili pravično reparlirani, dočlrn Belgrad naroči, da naj se iz Slovenije iztisne kolikor več mogoče, tako da plačamo dvakrat več nego je preračunano, kar je preje bilo čisto izključeno. <3e se konšta-tira ta resnica, pa ni rečeno, da kdo »zdi-huje po Avstriji«. To vsak butec danes ve, da je avstrijski ali nemški ali mažarski monarhiji enkrat za vselej konec in da se Evropa razvija v demokratične narodne države, ki bodo medseboj živele v prijateljskih odnošajih, čim najtesnejši gospodarski zvezi in tudi kulturn: skupnosti. Ako »Narod« tega ne ve, pa naj si naroči kakšno Masarykovo delo ali pa naj prebere vsaj kakšen Benešev govor. V tako urejeni Evropi pa srbskem« centralizma ravnotako ni mesta kakor ni bilo mesta avstrijskemu, ki je moral izginiti, da se uveljavi v srednji Evropi nov pravičen red. Kar - Narod« kvasi o »katoliški dinastiji«, za katero da žalujemo, pa je tako prismojeno, kakor je prismojen »Narod« sploh. Gledo »Flotten-vereinar naj pa »Narod« kar molči, ker jo sam najbolj delal zanj reklamo in prav liberalni matadorji in Sokoli so bili tisti, ki so se prvi vanj vpisali in nosili po I 'ubijanj moi^r 2 "cnico z .rva rijs'-o krono, dočim ni bilo naših somišljenikov skoro nič v »Flottenvereinu« ali »Trottelvereinu«, kakor so ga nekateri imenovali. -f Shod SLS v Žirek. Dne 18. t. m. je imel g. nar. poslanec Stanovnik v Ž.i-reh prav dobro obiskan shod. G. poslanca so številni zborovalci ves čas pozorno poslušali. G. govornik so je dotaknil tudi zad-| njih občinskih volitev v Žireh (11. nov.). 1 »Jutro« in »Domovina«, ki sta nasedla po- Brezuspešne režimske intrige med Bunjevci, Belgrad, 21. (Izv.) Zadnji čas bo mnogi listi na dolgo in široko pisali o razcepu v bunjevačko-šokački stranki, v kateri da so prevladali inteligenti, ki so odločno proti nadaljnemu sodelovanju z Jugoslovanskim klubom. Dalje so ti listi trdili, da bodo v tem smislu storjeni sklepi na kongresu stranke, ki bi se po njih vesteh imel vršiti 18. t. m. Vaš dopisnik jo obiskal voditelja Bunjevcev in Šokcev poslanca Blažka Rajiča in ga vprašal, koliko resnice je ua teh vesteh. Rajič je izjavil: V nedeljo 18. t. m. se niti v Somboru niti drugje ni vršil nikak kongres naše stranke iz enostavnega razloga, ker sploh ni bil sklican, niti ni bila sklicana sploh nobena seja ali konferenca naše stranke. Vse te vesti so gola izmišljotina naših nasprotnikov demokratov in radikalov, ki jih naša eno-dušnost zelo bode in bi med nami radi napravili razdor. Dosedaj so bile vse njihove intrige brezuspešne in bodite prepričani, da tudi v bodoče ne bodo uspeli. Mi stojimo na svojem programu in bomo vztrajali skupno z našimi zavezniki, dokler avtonomistična ideja ne zmaga. Proti nam radikali zadnji čas razvijajo hud teror. Ustavili so naš list »Subotičke Novinec brez razloga. Istotako nam konfinirajo vsako številko »Hrvatskih Subotičkih Novin«, ki smo jih ustanovili. Ali tudi ta teror jim ne bo pomagal, o čemur se bodo najlažje prepričali pri prvih volitvah. Kar so tiče inteligenco, je stvar sledeča: Kolikor je inteligence, ki čuti z narodom, ta je z nami. Je pa nekaj takozvano napredna inteligence, ki nikdar ni vpoštevala i. dstva, temveč jo uganjala petolizništvo napram vsakemu režimu za par drobtin. Vsaka akcija take inteligence je že vnaprej obsojena na neuspeh, ker je protiljudska in protinarodna. Mi popolnoma soglašamo s sklepi zaupnikov SLS v Ljubljani. Tn naša soglasnost bo tudi prišla do izraza na našem kongresu, ki bo sklican, kadar l> mo hoteli mi, ne pa naši nasprotniki. Tolikokrat zaželjena in težko pričakovana najvišja naša kulturna institucija, naša univerza, se je v letu osvobojenja zbudila v življenje. Upali in pričakovali smo njen hiter in popoln razvoj ter vsestransko podporo od strani vlade; mesio tega pa čujemo vsak dan o ukinitvah in kršilvah te nam svete in po vidovdanski uslavi zajamčene najvišje kulturne institucije. Vsako leto se od univerze predlagani krediti črtajo in zreducirajo, tako n. pr. lelos na 10% predlaganega zneska, s katero vsoto je nemogoče kriti tekočih izdatkov, kaj še opremiti institute, knjižnice itd. z najpotrebnejšim. Posebno je vzeta elektrotehniškem institutu, ki je na najboljši poti razvoja, z nedovoljenim kreditom v letošnjem letu življenska možnost, ker je nemogoče nabaviti srce instituta, veliko stikalno ploščo, ki bi sama veljala Din 400.000. In to ga zadene letos, ko se je otvoril IV. in zadnji letnik oddelka in bodo v polejtu 1924 ab-solvirali prvi elektroinženirji-Jugoslovani svoj domači zavod. Po vd ar jamo, da je naš institut od vseh najboljše izpeljan in široko zasnovan, medtem ko sta instituta v Zagrebu in Belgradu šele v povojih. Oziraje se na vsakoletne potrebe univerze, seslavija vsaka posamezna fakulteta Dr, A, B. Jeglič: Po moji vrnitvi iz Rima. (Dalje.) Mi verno, da hipna izpreobrnitev tako zagrizenega človeka in hipno spoznanje krščanstva ni prlrodcn, ampak čudežen ogodek. Ko se je v puščavi pripravil za misijonsko delo in ga je v Jeruzalemu sprejel prvak Peter v apostolski zbor, je začel vršiti svoje delo med pogani po mali Aziji, še bolj po mestih grških in laških. Prišel je celo na Špansko. Spisal jc 14 po vsebini čudovito bogatih in globokih listov, katerih pristnosti ne upa nikdo tajiti, niti najhujši nasprotniki krščanstva. V njih razvija nauke Gospodove, izpričuje glavne dogodke njegovega življenja, posebno njegovo š®irt in čudežno vstajenje, kakor so to vstajenje izpričevali tudi apostoli, ki jih je s svojim prikazovanjem in poučevanjem tekom 40 dni po vstajenju sam Gospod nekako prisilil, da so morali verovati. Resničnost svojega nauka jo zapečatil s svojo smrtjo. Obglavili šo ga na kraju treh studencev, kjer jc sedaj čedna kapelica. Pobožna krščanska žena ga jo n-l.nvuiwuoiu .ia aenujjBCU OIJ cesti ostijenški nekoliko bliže mesta. Tudi nad tem grobom jo cesar Konštantifi sezidal cerkvico. Namesto nje so pa cesarji Valeutinijan II., Teodozij in Arka- dij 1. 386 postavili veliko krasno baziliko, ki jo jc cesarica Gala Placidija z čudovito lepimi mozaik slikami okinčala. Nešteti •omarji so tudi v to baziliko hodili molit. Po nemarnosti nekega kleparja je pa 1. 1823 pogorela; le svetišče z omenjenimi mozaik - slikami je ostalo. Leta 1854. je bila dozidana prebogato opremljena nova bazilika, ki jo je posvetil Pij IX. mod mnogoštevilnimi škofi o priliki proglasitve brezmadežnega spočetja Device Marije kot verski nauk. Na grobu sv. Pavla som maševal. Ni pa moč popisati misli, želja in čustev, ki se človeku na tem kraju hude, ko kleči, moli in mašuje na grobu takega apostola, ki sam zadostuje za popolnoma zadosten dokaz, da jc Cerkev katoliška naprava. c) Pri sv. Očetu. Razun teh dveh svetovno imenitnih bazilik mora vsak vsako peto leto tudi sv. Očeta osebno obiskati. No, pa bližnji škofje ga obiskujemo skoraj vsako leto, ker no moro biti dober škof, ki ni v vodnem stiku, v vedni tesni zvezi s papežem. In hvala Bogu, da že mnogo desetletij žive vsi škofje s papežem v prav tesnih zvezah, se mu pridružujejo in so srečni, če morejo z njim ne le pismeno, ampak tudi osebno občevati. Škofe imenuje in jim dodeljuje, škofije papež; brez njegove volje ne more škof biti zakonit pastir svoje črede. Vendar pa škof ni le upravitelj škofije kot namestnik papežev. Ne, škofovska oblast je dana in za upravo Cerkve določena od samega Gospoda Jezusa, torej od Boga. Število škofov sicer določuje pajiež, vendar pa ne bi smel namesto škofov postaviti upravitelje, ker bi bilo to zoper cerkveno ustavo. Papež more obseg škofovske oblasti omejiti ali razširiti, toda ne more je preklicati popohloma, kar bi bilo zopet zoper cerkveno ustavo. Škof je sicer vezan na splošne cerkvene postave, v njihovih mejah pa ima silno mnogo prilike za lastno inicijativo in za lastno za-konodajslvo. Spomnim samo na sinode, namreč na zborovanje duhovnikov v škofiji. Obravnave so vrše na temelju splošnih cerkvenih postav, toda večina določb je popolnoma samostojnih, škof pa se o njih posvetuje z duhovniki, dobe pa veljavo in obvezno moč, ko jih jx>trdi škof. Kaj ne, kako se centralna cerkvena in avtonomna škofijska zakonodaja in uprava čudovito primerno prepletata in izpopolnjujeta. Nikjer nimajo posamezniki toliko prostosti in toliko možnosti za inicijativo, za svojo individuelno delovanje, kakor škofje v katoliški Cerkvi. Zato se je še bolj veselimo in z večjo navdušenostjo delamo v Njej za prid vseh vernikov. Kaj ne, kako človeški naravi primerno je razmerje med škofi in papežem? Ni čuda, da papeži škofe radi z vso ljubeznijo in z vso očetovsko dobrotljivostjo sprejemajo. In kaki velikani so papeži zadnjih desetletij! Kar nekako ustvarjeni so za pretežke naloge v upravi Cerkve v sedanjih burnih j ča8ibl i računani na 100 milijonov dinarjev. —Iz Strug. Dne 18. t. m. je imel tuka poslanec škulj zelo dobro obiskan shod Zbrano občinstvo jo z napeto pozornostjo po slu Salo, kar je pripovedoval o delovanju na šili poslancev v par. amen tu in priredilo na ti ovacijo poslancu za negov trud, laži nasprot r l'..ov pa obsodilo. G. župau Pogorele je nat< predlagal, da se izreče zaupnica Jugoslovan skemu klubu in še posebej poslancu Škulju Trelog je bil soglasno sprejet. — V kratken dobimo po zaslugi poslanca škulja pošli urad, ki bo posebno povzdignil našo občino katera postane zato nekako središče za vsi okolico. — Ustanovili nameravamo izobraže valno društvo in Orla, da se obvaruje naš; mladina moralnega propadanja. — Poročil si jo tukaj g. Anton Nose, posestnik iz Podla bra z gospodično Marijo Rus iz Čateža. 3iii srečno! — Imeli smo tudi precej dobro letino tako da smo lahko Bogu hvaležni, zlasti sini nenavadno veliko pridelali krme za prašiča pa tudi za živino. — X. — Pod vlado gospoda Mussolinija. 1 četrtek 22. t. m. prido z viakom zvečer i Trsta v Ljubljano g. kanonik Matej Š k e r b e c, župnik-dekan v Kerkavcili in bivš deželni poslanec v Istri, izgnan z dekret« ministrskega predsednika Mussolinija 7 vselej iz Italije, in spremljan od karabinjei jev do jugoslovanske meje, ker je baje ko Jugoslovan nevaren javnemu redu. To j menda zadnji prizor njegove politične iuk igre. ko so nad njim izvršili ze vsa mogcf nasilstva. Kaj lacega je mogoče le v velik državi svobode kot jo Italija I — Protest tirolskih Nemcev proti ein! nem zakonu. Nemška ljudska stranka na Jui nem Tirolskem je sklenila oster protest proi uvedbi necerkvenegn zakona na Trentinsken — Doktorski naslov — luksus. Tudi IL' lija navija davke pod vsemi mogočnimi imen Tako je uvedla ludi redno letno takso 20 li na doktorski naslov kot na — luksus. — Poročena sla bila 19. t. m. pri Mari Pomagaj na Brezjah na Gorenjskem g. Iva Dolinšek, znani drevesničar in trsničar z gd Josipino Glinšek, oba iz št. Ilja pri Velenjt Bilo srečno 1 — Zakon o državnem prometnem osebju o JSeloznifarska pragmatika bo priobčen v celoti 107. kosu Uradnega lista, ki izide v soboto dn 24. novembra. Posamezni izvodi so bodo dobival dokler zaloga ne poide, po 2 Din 50 p. Na to i' teresento ž« fedaj opozarjamo. — Samomor 15 letnega ruskega dečka. — Belgradu se je vstrelil 15 letni Viktor Kolaski, «! ruskega begunca, bivšega uglednega ruskega o vetnika. Deček je kazal velik pesniški dar. Ustr lil so je zaradi bede. — Ponarejeni koleki. Ir. Relgrai\i ; ~ razSI jajo v zadnjem času prav filabo ponarejeni kole po 100 Din. Koleke laliko spozna, kdor pozna pra r.a prvi hip. — Huila krava. Pri krmljenju je nabodla p sesUiikovega sinu Jožef- r'idni'" ja v Podlukov pri Logu doinnča k-ava — prM'iila k steni. D bil je težke' poškodbe in so ga morali prepel|i ■ v bolnico. — Razne tatvino in vlomi. V V oii matu je b ukradeno iz odprtega hodnika Josipu Boletu nel zimskega perila in rjuha iz domačega platna, skupni vrednosti preko 4000 K. — V Pleterju ukradla neka brezposelna delavka Mariji Planini vi več ženske obleko in perila in je pobegnila. V Gor. Ponikvah je bilo vlomljeno pri posestni Jožefu Florjončiču. Tat je ukradel 6000 K denar — Marjeti Stanc.arjevi je ukradel njen soprog K' nekaj posteljnine in nekaj žensko obleke, sladki ja, masti in sveče ter je neznano kam pobegr Orkoslikarpkn delavnica Štrukelj Ludvig priporoča, Ciosposka ul. 4, dvorišče, desno. — Svarilo pred nakupom manulakturnega l> ga za damo in gospode, preden si ne ogledate i liko zalogo po najnižjih ccnah v Specialni trgov Josip Bedrač (hiša Pokojninskega zavoda), Lju Ijana, Aleksandrova cesta 12. <' novice. k Borba koroških Slovencev. »Koroš Slovonec« opisuje težave politične bor slovenskega prebivalstva na Koroškem začrtava pot za bodočnost. List nag!a; proti kakšni moralni, gospodarski in P° lični premoči so se morali boriti Slover ob zadniih volitvah. Zato ie na tisočo al venskih volivcev, ki se slovensko voliti ni- I so upali, a nemško, oziroma socialdemo- ' kraticno voliti niso hoteli, je ostalo doma. To velja posebno za Celovec in sicer ne samo za domače Slovence, ampak tudi za druge slovenske ljudi. Veliko Slovencev je požrla socialna demokracija s svojo ostro izvedeno organizacijo Razen tega so nasprotne volivne skupine razvilo topot tako silno volivno agilacijo, kakor še nikdar doslej. -Slovencem je manjkalo govornikov in opore v duhovščini, ki je mnogokje nemška. A še tisti govorniki, kar jih je bilo, niso bili nikjer varni pred orgešovci. Zato so se Slovenci oprli v glavnem na zaupnike hi na agitacijo od osebe do osebe. Ako se upoštevajo vse težkoče, uspeh pri volitvah ni bil majhen; vsekakor je Nemce ogoljufal za njihove nade, da bo slovenskih glasov tako malo, da bodo poslej Slovence nasproti inozemstvu lahko zanikali. Kar tiče bodočnosti, naglaša K. S., da je treba politično delo tudi po volitvah vztrajno nadaljevati in izvesti organizacijo kmetskih delavcev v posebnih strokovnih društvih, ker sama izobraževalna društva nikakor ne zadoščajo. Dalje se mora poleg Marijinih družb ustanoviti splošna ženska organizacija. Glavna zahteva pa morp biti, da se na slovenske župnije vrne slovenska duhovščina, ki mora biti ljudstvu hrbtenica. Koroški krvavo manjka tistih 25 najboljših slovenskih duhovnikov, ki so jo zapustili prisiljeni ali pa prostovoljno. štajerske novice. š Prva carinska konferenca v Celju se ho Drlila dno 28. novembra t. 1. ob 20. url v mali dvorani Narodnega doma. Nadaljne carinske konference se bodo še pravočasno objavile. š Posojilo celjsko občine. Pokrajinska oprava je dovolila celjski občini najetje posojila v znesku 2,373.000 Diu. Posojilo bo olčina rabila za razširjenje električnega omrežja, /a nabavo novih transformatorjev ter za unifici-ranje že obstoječih dolgov iz prejšnjih let. Primorske novice, p Kaj je doiivel župnik Vrbka. Zadnjič Smo poročali, da so orožniki župnika Vrbko, ki se je po 83 letnem službovanju v Istri odpravljal v svojo rojstno češkoslovaško domovino, ker mu je Italija odrekla državljanstvo. Orožniki so Vrbko iz Buzeta gnali na postajo Lupoglava m potem v Trst. Tu so osivelega duhovnika vrgli v policijsko zapore, kjer je moral v družbi tatov in podobnih ljudi prebiti dva dni. Vsled posredovanja neke osebe so rudo župnika Vrbko v spremstvu orožnikov odpravili preko meje. Zakaj vse to? Enostavno zato, ker je bil Vrbka fašistom iz političnih razlogov nesimpatičen. Upajmo, da bo župnik Vrbka o svojih doživljajih obvestil širšo češkoslovaško javnost. p Osebna vesI. Za knezonadškofijskega duhovnega svetnika je imenovan župnik v Črnem vrhu nad Idrijo gosp. Ivan A b r a m. p htdeževa nagrada. Začetkom tekočega Šolskega leta je šolski nadzornik Rubbia ob navzočnosti šolskega skrbnika (poverjenika za šolstvo v Julijski krajini) sklical v št. Peter vse beneške slovenske učiteljice, ki so pravkar dovršilo svoje nauke in bile imenovane w učiteljice, ter jih v daljšem nagovora po-tval, naj uapno vse moči, da čimprej poitali-jančijo slovenske otroke ua Goriškem. Tista, ki bo imela v tein največ uspeha, dobi koncem leta 1000 lir nagrade. St^S|f Jf5 r^r2 "K"IPJf lj Razmere v Šiiki. Podžupan dr. Stanovnik, občinski svetniki Anton K e r č, Miha Moškerc Jože Pirc,Orehek iu Raj ner so vložili v občinskem svetu sledeči predlog: Že dne 25. junija t. 1. je v imenu prebivalcev v Šiški vložil šišenski občan prošnjo glede grajenja in vzdrževanja cest v Spod. Šiški. Do danes pa se na žalost za Spod. Šiško v tem oziru ni prav ničesa. storilo ter smo zopet pustili toku časa, cla morajo šiškarji, kateri so notabeno istotako občani mestno občino ljubljanske, katerim se nakladajo enaki davki kot vsem meščanom, hoditi v največjem blatu po cestah, katerih se ni moglo niti vsaj nekoliko z gramozom posuti, kljub opetovaniin prošnjam. V katerih predalih se gornji clopis nahaja, nam ni znano, vendar naprošamo g. ži'; ana, da . reskrbi, da se na omenjeno prošnjo vsaj po preteku petih mesecev nekaj odgovori, oziroma se jo da v pretres tozadevnim odsekom. Vsi prebivalci Spod. Šiške živijo v trdnem prepričanju, da vlada ua magistratu Se vedno stara buržuazija, ki se briga le za Poia okoli magistrata, za vnanje delo mesta pa nima prav nikakega smisla, oziroma sočutja za revne otroke, ki morajo s strganimi čevlji gaziti blato v šolo. Istočasno naprošamo g. župana, da ukrene vse potrebno iu dovoli kredit za napeljavo električne luči pred cerkvijo v Spod. Šiški, ki se sedaj nahaja v neki baraki za ljudsko šolo. Pred to barako, kjer se 1 !ra vedno polno vernikov, ni daleč nobene »uči ter neigodc skoraj gotove, ako sc čim-P'"" ne montira niti ena cestna žarnica od Šišensko električno zadruge, katero pa naj bi ""Saj so se tudi.drugi že vpisali«. Na ta način je žo mnogo lahkovernih uslužbencev pregovoril, da so se podpisali in pristopili k radikalni stranki, samo par so jih je izgovorilo, da sedaj še ne mislijo na to. Co pa bodo ti radikali svoječasno tudi volili radikalno listo, je drugo vpršanje. Moža bo treba vsekako natančneje si ogledati, ker to vendar ne gre, da so v službi dela nedopustna propaganda za vstop v proslulo radikalijo! Če se bo to ponavljalo, bomo brez obzira navedli kraj in ime tega možakarja. lj O. Z. javnih nameščencev in v pokoj en-cev ima nujno sejo širšega odbora v četitek, dne 22. t. m. ob 20. uri v salonu restavracijo »Mrak« nn Rimski cesti. Dnevni red: Poročilo predsednika Lillega o uspehih zadnje belgrajske konference pokrajinskih delegatov in o nadaljnih ukrepih za zboljšanje našega gmotnega stanja. Polnoštevilna udeležba delegatov dolžnost! Pristop prost tudi za ostale organizirance! — Predsedstvo. lj Zveza jugoslovanskih železničarjev je sklicala snoči javen shod v Mestni dom. Zborovanje je otvoril predsednik Zveze g. Finž-gar, ki jc po pozdravih in kratkem pojasnilu namena shoda pozval glavnega govorni!;a gen. tajnika centralnega odbora v Beogradu Rado Jankoviča. Govornik jo pojasnil v kratkem zgodovino železniške pragmatike in ugotovil razne pomanjkljivosti, ki niso na mostu. Posebno je kritiziral 3 letni provizorij, disciplinsko predpise in posebno pa delavsko vprašanje pri železnici. Govorniku so je zahvalil g. Finžgar za njegova izvajanja m je bodril vse železničarje k strokovnemu izven-političnemu zveznemu ojačenju. Gosp. Sovre je obdelaval nato strogo strokovno razne določbo novo pragmatike, ki ne odgovarjajo času in socijalnemu položaju železničarjev. Končno je* bila sprejeta primerna resolucija, ki zahteva, da se razmero železničarjev ure-de v smislu pravičnosti iu odgovorno njihovemu delu in soeijalr-mu cfaležu. lj Predavanjo o proporcionalnih volilvah v društvu >SoČa< v Ljubljani. V soboto dne 24. novembra 1923 predava v salonu pri >Levu < "univ. profesor g. dr. Leonid Pitani i c o gornjem predmetu. Odbor opozarja svoje člane, prijatelje in drugo cenjeno občinstvo, da ne zamudi te lepe prilike, da so pouči o tem veleaktualnem predmetu, ki je zlasti v sedanjem času važen za vsakega državljana. Začetek ob pol osmih zveč«r. Vstop vsem prost. lj Carinske konference v Ljubljani. V smislu razpisa uprave glavne carinarnice številka 316 se bodo vršilo vsakih 15 dni v prostorih trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani caiinske konference. K tem konferencam imajo pristop vsi trgovski in obrtniški krogi ter podjetja. Prva taka konferenca so bode vršila v ponedeljek, dne 26. t. m. ob šesti uri popoldne v prostorih trgovsko zbornice. Vsi interesenti se vabijo, da se te konference kar v največjem številu udeleže. lj Gremij trgovcev naznanja, da bodo trgovine dno 1. decerbra t 1. vsled praznovanja narodnega praznika cel dan zaprte, na kar se občinstvo opozarja. lj Ljubljanski dijušH in ljudski kuhinji so poslale raznih živil — med drugim štiri vreče ajde — župnije: Sv. Jakob ob Savi, Dol, Vodice. Iskreno so zahvaljujemo nabirateljem in darovalcem. Bog povrni stotero! Vivant sequentes 1 Sv. Miklavž se bliža; upamo, da ne pride prazen. lj Razpis mestnih dol. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo težaških, zidarskih in ključavničarskih del za napravo čistilno greznico pri hiši Mestnega dohodarstvenega urada na Dunajski cesti. Načrt, proračun in pcjasnila so na razpolago med uradnimi urami nri mostnem stavbnem uradu. Zapečatene ponudbe se morajo oddati istotam do 12. ure dne 28. novembra 1923. lj Seja Stolno Prosveto danes zvečer ob ti Prosim, polnoštevilno. -— Predsednik. lj Šentpeterski Orel r Ljnbljani priredi v sredo, dne 5. decembra ob 7. zvečer »Miklavžev večer« v veliki dvorani hotela Unton s pestrim sporedom prekrasnih dekoracijah in ob spremljevanju godbe. P. n. občinstvo opozarjamo žo danes na to, da poseti to prireditev, ki bo gotovo najlepša in naj-znbavnejša to vrste v celi Ljubljani. lj Oder Krakovo-Trnovo, Kolezijska ulica 1. V nedeljo, dne 25. t. m ob pol S. zvečer se vprizori F. Finžgarjova zalo igra v tr«>h dejanjih: »Razvalina življenja«. K številni udeležbi vljudno vabi odbor. lj Miklova Zala na Ljndftkom odru. Krekova mladina priredi dne 25. novembra v Ljudskem domu narodno igro v osmih slikah izza turških časov. Ker je pri zadnji predstavi odšlo veliko ljudi brez vstopnic in jo sedaj io veliko povpraševanje po vstopnicah, se cenj. občinstvo vljudno proai, da si iste preskrbi v predprodaji, ki jo od danes naprej v pisarni Jug. strokovno zvezo ua Starem trgu in nn dan predstavo eno uro proj pri blagajni v Ljudskem domu. lj Dve oljnati sliki pesnika A. Medveda in L. N. Tolstega je izdelala gospa Tina Staut iz Ljubljane. Razstavljeni sta v izložbenem oknu Jugoslov. knjigarne. Medved je izdelan po zadnji svoji fotografiji, Tolstoj pa tudi po portretih iz zadnje dobe. lj V ljubljansko bolnico so pripeljali: Hlapca pri mestnih vožnjah Josipa Andrejčiča, ki so jo poškodoval na mestni pristavi na glavi. Kako jo dobil poškodbo, še ni ugotovljeno. — Hlapca Cirila Skočirja, katerega so napadli zvečer neznani napadalci in ga nevarno obrezali po obeh rokah, in pa pastirja Franca Makovca, ki jo našel na pašniku v Prevaljah vojaško pationo, katero jo razstrelil in se pri tem nevarno poškodoval po levi roki. lj Umrli so v Ljubljani: Vinko Ruinpret, krojač, 50 let. — Ana Pohleven, posestnikova žena, 88 let. — Leopold Berčič, delavec, 25 let. — Katarina Mlbelič, čevljar jeva vdova, 76 let. — Ladislav Koleno, gostačev sin, 11 let. — Marija škraba, delavčeva žena. 27 let. — Arzenij lloholin, tov. delavec, 31 let. — Marija Sedej, modistkina hči, 2 dni. — Marija Rozman, bančna uradnica, 21 let. — Terezija Ackman, zasebnica, 75 let. — Jurij Pribov-štč, zasebnik. 75 let. — M. Luitgarda Rozalija Rihar, uršulinka, 61 let. tj Cevbarsku obrtna zadruga za sodni okra] Ljubljana in okolico naznanja svojim članom, da sc prične v nedeljo, 2. decembra t. 1. obrtna nadaljevalna stila Vpisovanje se vrši v nedeljo, 25. novembra od 9. do 11. ure dopoldne in sicer v vodstveni pisarni IV. mestne de" a Sole na Prulah. Obisk obrtne nadaljevalno šole jo za vse vajence obvezen. Vajenci morajo prinesli a seboj izpuofni-co — Načelstvo. 'j Steklon' o rivcge srebra pol kilograma je ukr del neznan vlomilec v ljubljanskem muzeju. lj Laži-dctektir. Nn Viču je prišel k gostilničarju Jos. Straku neznan, čedno oblečen človek, star okrog 30 let, elegantnega nastopa in so mu predstavil za policijskega detektiva. Nagovarjal jo gostilničarja, naj mu da 400 K, če no pa ga bo ovadil radi nekega policijskega prestopka. Ker mu gostilničar ni hotel dati denarja, jo je detektiv hitro odkuril in ni hotel čakati stražnika. g Bolgarska zunanja trgovina. Po podatkih glavne direkcije carin je imel uvoz v Bolgarijo v preteklem letu vrednost 4038 milijonov levov. Izvoz pa je znašal 4330 milijonov levov. Trgovska bilanca izkazuje torej aktiv nost 292 milijonov levov, medtem ko je izkazovala v letu 1921 pasivnost v znesku 704 milijone. V primeri z našo državo je bilanca bolgarsko trgovine znatno boljša. — Prvi dobavitelj Bolgarije je bila v preteklem letu Nemčija, kateri je sledila Anglija, potem Italija, Avstrija itd. V izvozu bolgarskih produktov pa je zavzemala prvo mesto Italija. Za njo je prišla Nemčija, Anglija, Francija, itd. g Obtok bankovcev v Nemčiji. Po izkazu državno banke je dosegel obtok bankovcev koncem preteklega meseca ogromno vsoto 7.7 triljonov mark. g Denarna pisma v inozomstro. Kakor poročajo iz Belgrada, se bodo mogla od 1. januarja naprej pošiljati v inozemstvo denarna pisma z največjim zneskom 500 dinarjev. g Vojni dolg Angliji. Srbski vojni dolg Angliji je končno določen na znesek 23.6 milijona funtov šterlingov. BORZA. Zagreb, 21. uov. (Izv.) Pešta 0.46—0.47, Italija 3.83—3..%, London 384—a$8.50, Newyork 88 do S0; dolar 85.25- 88, Praga 2.58—2.61, Dunaj 0.1250 do 012675, Curih 15.50—15.57. Curih, 21. nov. (Izv.) Pešta 0.302, Italija 24.75, London 24.97, Nowyork 576, Pariz 30.80, Praga 16.70, Dunaj 0.815, Sofija 4.75, Belgrad 6.40. Dijaški vestnlk, d Prvi sestanek informativnega tečaja so vrši v petek, dno 23. t m. ob 14. v društveui sobi Zarje. Za tov. novince Zarjo sestanek strogo obvezen. Prosveta. pr »Socialna M^sel«, št. 51, november, prinese sledečo vsebino: O potrebi uove socialnoetične orientacije (prof. Karel Ozvald) — Komunistična internacionala o veri (Janko Kralj) — Jezuitske redukcije v Paragunyu (Ivan Bukovnik), v Pregledu pa Etični momenti v svetovni politiki anglosaških držav (Franc Terseglav) in Pomen novih volitev v Angliji (Cosmo-polita), kjer se zagovarja angleška orientacija v mednarodni politiki. Številka je, kakor sc vidi, zelo zanimiva in aktualna. Razpošlje sc začetkom prihodnjega tedna. pr Kaj bomo izbrali svojim dragim za Miklavževo ali božično darilo? Najkoristnejše in najtrajnejže darilo je lepa knjiga, polna plemenito vsebino. Med take knjigo spadajo po soglasni sodbi govori dr. Mihaela Opeko, ki so izšli in ne dobivajo v Prodajalni KTD H. N i č m a n v Ljubljani. »Socialna misel« jc pisala v slavnostni številki o priliki V. katoliškega shoda: Govori dr. Mihaela Opeko morajo najti častno mesto v knjižnici vsakega izobraženega Slovenca, ker so v času ver-skoobnovitvenega gibanja najboljše, kar v tem oziru imamo Dozdaj Je izšlo 5 knjig teh vsebinsko tn formalno dovršenih govorov. Rrez vero (cena 5 Din, po pošti 6, po povzetju 8 Din) odkriva isti-nitost božjega bivanja, slika bogoiskaleljstvo človeške duše in navaja modernega človeka nazaj k Bogu. — Za rcsnico (cena 8, ozir. 9, ozir. 12 Din) vsebuje 18 govorov, v katerih se branijo najvišjo versko resnice proti blodnim mislim našega ?nsn. — O dveh grehih (cena 10, ozir. 11, ozir. 14 Din) predočuje nečistost in lakomnost, ki najbolj trajata sodobno človeško družbo ln ovirat« zdrav razvoj posameznika in celokupno družbe. — Začetek in kuuoc (cena 14, ozir. 15, ozir. 18 Din) nam tako lepo kot doslej nobena verska knjiga v slovenskem slovstvu slika podobo Jezusa Kristusa kot vzor kr-ščauskoga življenja. — Velika skrivnost (cena 16, ozir. 37.50, ozir. 20 Din) je knjiga za zakonce, pre-tražna za našo dobo, ko v odnosih med moškim ln žensko prevladuje mesenost ali pa ozir na denar. — Po Opekovih knjigah segajo tudi taki, ki so s kato-ličanstvom v prav rahli zvezi, ker iščejo vendarle Boga, da osmislijo svoje življenje; tembolj naj katoličani iz njih črpajo poživitve svoje vere.« — Za temi potimi sta izšli šo dve knjižici: O ljubezni 10 Din, po pošti 17.50), o kateri je dejal »Sloven-čew kritik, da jo »najdovršenejše izmed vseh Opekovih duhovnih del«, in Kam greš? (10 Din, po pošli 11.50), ki podaja sedem govorov o božjih klicih, t. j. o poklicih v življenju. »Kakor vse Opokove govore, pravi kritika, diči tudi to zvočni, krepki, markaiitni jezik, realizem, živahnost ter plastičnost primer, ki kažejo silo lastnega opazovanja in poznavanja dejanskega življonja, pa tudi visoko ras-vito lapočulje.« — Miklavž in Jezušček bosta naredila mnogo idealnega veselja, če bosta zlasti izobražence prinesla dosti tega berila I pr K. D. D. na Jesenicah vabi na Prosv< večer, ki so vrši v četrtek 22. nov. ob osmih zvečer. Spored: Sv. Cecilija, St. Premrl, mešati zbor s spremi j evanjem orkestra. St. Ce-cilia, S. Sardenko, Alegorija. Venček narodnih, mešan zbor. Ilirija oživljena: Alegorija. Na-poleon, 50 skioptičnih slik, predavanje. Za nameček, nekaj smešnega. Vstopnine nL — V nedeljo 25. nov. ob osmih zvečer se po< novi lepa igra »Dom«, spisal J. Jalen, ki j« v nedeljo kljub nagajivosti električne luči izborno izpadla. Večer, kakor igra so vrši V Kat. Delavskem domu. pr Tržič. Prosvetni večer J. D. vabi nst X. prosvetni večer. Vrši se v > Našem domu« v pondeljek 26. nov. ob osmih zvečer pod predsedstvom g. L. Kurnika. Spored: 1. L. Peonik igra koračnico: Vivat Jugoslavial 2. Gdč. Josipina Grom predava: Kako piši pisma! 3. Kvartet poje: Marolt, Ko ptičica na tuje gre... 4. Martin Slapar poroča: Zanimivosti tega tedna. 5. Pevski zbor poje: Kiino-v Marko skače. 6. Gdč. Anita Premru govori o ženskem svetu. 7. Gdč. T. Slabč in M. Ahačič predstavljata šaljiv prizor: Pogačnik-F8rster, Kavarica. — Pridite! Vstopnine nil Narodno gledišče. Dijaška predstava v drami. Vse gojene« ljubljanskih srednjih iu strokovnih šol opozarjamo na dijaško predstavo, ki se vrši jutri v .četrtek popoldno' ob 4. uri in pri kateri se vprizori znana Sekspirjeva komedija, ki je dosegla pri vseh dosedanjih svojih vprizoritvah najlepši uspeh. S to dijaško predstavo želi uprava podati našemu dijaštvu znamenito Šekspirjevo delo v klasičnem prevodu najboljšega slovenskega pesnika Otona Zupančiča. Za dijaško predstavo veljajo znižane cene. >A.ida<, Jutri v petek se vprizori za red A Verdijeva >Aida«, pri kateri nastopi prvikrat v večji vlogi ga. Olga Borova-Valouškova. Poje namreč vlogo Ammeris, katero je gospa naštu-dirala v kratkem času v slovenskem jeziku. Prepričani smo, da bode ga. Borova dosegla v tej vlogi oni veliki uspeh, katerega je dosedaj še vedno dosegla s svojimi kreacijami na Narodnem divadlu v Pragi. Za to predstavo 30 tudi na novo naftudiram vsi plesi, katere pleše baletni zbor pod vodstvom svojega baletnega pojstra g. A .Trobiša. Ostala zasedba jo sledeča: Aida — Zikova, Radames — Šimenc, Ramfis — Zathey, Amonasro — Cvejič, Kralj — Pugelj in sel — Mohorič. V soboto, dne 24. t m. se vprizori >Pro« dana nevesta« z g. Betettom kot Kecalom, Vstopnice za to predstavo so že v predprodaji pri dnevni blagajni. Dramska predstava po znižanih cenah bo v dramskem gledališču v četrtek, dne 22. L m. ob štirih popoldne. Vprizori se kratkočasna in zabavna Sekspirjeva veseloigra >Kar hočeteSlovenca< je izgubila 20. t. m. fcjutraj na poti od Tesarsko ulice do Židovske ulice večjo vsoto denarja. PoSten najditelj naj jo Izroči proti nagradi na policiji ali v kol por lažnem oddelku »Slovenca« v Jug. tiskarni. Izgnbila so je v opndeljek od Privoza do Rakovnika usnjata ročna torbica z vsebino: rokavice, 100 Din bankovec in zlat prstan, ki je izgublteljici drag spomin. Pošten najditelj se prosi, da najdeno odda proti dobri nagradi v tovarni Franzl na Pri-vozu. Lorsld pes brak, visok, belornmenkasto pikast le je zatekeL Dobi se proti povrnitvi stroškov pri lovcu Alojziju Skubicu, Bičje št. 9, pošta Grosuplje. Kot učenec k dobremu krojaškemu mojstru želi vstopiti 14-letni fant pojt. staršev. Ponudbe na: V. I., Kranj, župnišče. 7434 Gozdarja IŠČE graščina NEGOVA, pošta Ivanjci pri Gornji Radgoni. 7411 Kupimo srednje veliko BLAGAJNO. Že za malč denarja' dobite novo NaHvno-pero Priporočilo. z lahko izmenljfvim jeklenim peresom. Enkrat na teden s tankim črnilom napolnjeno, pbo čisto in zanesljivo knkor zlato nalivno pero. Patentirano v vseh državah. Izdelek iz lesa, s napoinfMkom in 2 peresoma Din 17-50 Izdelat; Iz kavčuka, sSsttm avtomat, polnjenja z 2 peresoma Din 33 Poslužujte sc enkala svinčnika! - To je prvi vedno oSpičent in za pisanje pripravljeni Krajon. Piše tanko z grafitom in v barvah. — Dobi se v vseh trgovinah s papirjem. Ponudbe na tvrdko MILAVC in DRUG, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 28. RIBJE OLJE rajam čeno pristno, najboljše norveške znamke, dospelo. - Lekarna BAKARČIČ, Ljnbljana, Karlovska cesta 2. — Direktni import iz Krlstijanije! 7130 NAJVEČJA ZALOGA elektro-motorjev ftakrenc žice v vsaki debelini, Bergman-novih covij, ter vsakovrstnega instalacijskega materijala po najnižjih tovarniških cenah, dobavljata takoj O. N. MAZURAN in COMP.. Ljubljana, Dunajska cesta 33. Telelon štev. 13, 223, 366, 534. USTANOVLJENA LETA 1869. TVRDKA R. MIKLAUC Ljubljana — Lingarjeva - Medena ulica in Pred škofijo priporoča svojo bogato zalogo v moškem kakor SUKNU, SEVIJOTU za površnike in raglane, KAMGARNU za obleke in modne hlače, DOUBLE-itolu za zimske suknjiče in površnike. Solidna postrežba! Znižane cenel Dva gospoda "3K sprejmem na stanovanje z zajutrkom. Soba z 2 posteljama. — Naslov sc izve v upravništvu .Slovenca, pod štev. 7432 Vezllja za belo vezenje sprejme delo na dom. —GUNCt S t. 80. Svarilo! Ne kupujte KAMGARN, SUKNO in dr* go modno BLAGO, preden si ne ogledat« najdovršenejiih ČEŠKIH in ANGLEŠKIH izdelkov pri: Lenasi & Gerkman Z veseljem sporočam, da je patentirani aparat Toplodar, katerega sem naročil za mojo restavracijo, nadvse pričakovanje dober, prihrani mnogo kuriva in nesnage in greje popolnoma lokal, tako da sera ž njim zelo zadovoljen in ga vsakomur najtopleje priporočam. - Adolf Spatzek, re-stavrater pri »Grozdu.. — Naroča se: Jugometalija, Ljubljana, Kolodvorska ul. 18, ali R. Nipič in drug, Maribor. 7190 »Kanderer« auto trisedežni, moderno opremljen, naprodaj. Naslov pri upravi pod štev. 7385. [oicaMščem v sredini mesta za novo TRGOVINO. — Pismene ponudbe na upravo lista pod »DOBRA TRGOVINA 7436«. Spalna oprava kompl. za zakonski par, nova, iz mehke« ga lesa, UGODNO NAPRODAJ. — Na ogled in pojasnila; GLI^CE 10. 7433 Stanovanje ki zna likati, proti dobri hrani in plači,v novi vili — 2 sobi in pritiklin« za boljšo hišo v Beograd. — Predsta- — takoj na razpolago. Podrobno-viti se: SP. ŠIŠKA, Kauškova cesta 158, ' * pri g. Anici KLAMPFER. ' s ti pove samo ustno uprava lista, Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni, nepozabni soprog oziroma očfe, stari oče, brat in stric, gospod MARTIN 0R02IM posestnik in lastnik valjčnega mlina, gerent okrajnega zastopa Vranskega, predsednik krajnega Šolskega sveta, član okrajnega Šolskega sveta, bivSi mnogoletni župan in občinski odbornik v torek dne 20. novembra ob 9. uri dopoldne po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti v 67. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika sc vrši v četrtek, dne 22. novembra ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti, na tukajšnje farno pokopališče. Priporočamo ga v molitev in blag spomin. Gomilsko, dne 20. novembra 1923, Ana Orožim roj. Blatnik, soproga. — Franc Orofim, dr. Josip Orožim, vladni koncipist, Ivan OroSm, lastnik valjčnega mlina v Št. Pavlu, Ferdinand Orožim, sinovi — Antonija Kovča roj. Orožim, sestra. — Justina Sirie, rejenka. — Marija Orožim roj. PrivSek, sinaha, — Ivan, Verica, vnuka. DIPL. INŽ. KURT O R O S Z Y PIPSI O R O S Z Y ROJ. KLINAR POROČENA APLERBECK PRI DORTMUNDU LJUBLJANA 21. NOVEMBRA 1923 POZOR! Kupujem po najvišjih cenah stare olileke, čevlje, ' POHIŠTVO itd. Na željo stranke pridem na dom. Dopisnica zadostuje. - DRAME ! MARTIN, Ljubljana, Sv. Jakoba nabr. 29 ' ŠIVILJA, katera zna dobro šivati na-i vadno moško perilo. — Oglasiti sc je pri NOVAK, Kongresni trg štev. 15. Kupujemo vseko količino HRASTOVIH io bukovih hlodov za žaganje. — Ponudba z navedbo cenc pod »DRAGA., lesna trgovska in industrijska družba z o. z., Ljubljana, Jera-nova ulica šlev. 14. 7423 zmožnega češkega in slovenskega jezika z nekollkoletao bančne prakso na likvidaturi in pri deviznih poslih sprejme ČEŠKA INDU-STRI J A LN A IN GOSPODARSKA BANKA, podružnica v Ljubljani Lastnoročne ponudbe z curriculum vitae, navedbo zahtev in referenc na ravnateljstvo zavoda. Zahvala. Povodom smrti naše iskreno ljubljene matere, stare matere ta tete, gospe Franje Pickove roj. Pauser se najtopleje zahvaljujemo za izraženo sožalf« ln izkazano ji časti na njeni zadnji poti ter poklonjeno prekrasno cvetje. Iskrena zahvala častiti duhovščini, g. dr. Schiilerju za skrbne zdravniške obiske ob času njeno bolezni,'vsem sorodnikom in znancem, ki so med boleznijo z obiski lajšali niej in nam trpljenje ter prihiteli iz Kočevja, VeL Lašč, Dobrepolj, Sodražice itd., da |o spremijo na njeni zadnji poti, dalje »Sokolu. in Gasilnemu društvu za častno spremstvo pevskemu zboru za v srce segajoče žalostinke, končno vsem onim, ki so nam na ta ali oni način skušali lajšati nenadomestljivo izgubo. V Ribnici, meseca novembra 1923. ŽALUJOČA RODBINA PICKOVA. ZA MIKLAVŽA. Velik. Izbira bonbonov, čokolade, ke isov, ieeta od najpripro-stejših vrst do najfinejših spec alitet. Ka debslo Ha debelo JOSIP VITEK | J06LJAHA Krakov tm 8 (zraven Ml doma) «♦»♦♦♦♦........................ Jedilna soba srSjs ŽfS 13. uro. — Ljubljana, Blelweisova cesta Itev. 7, pritličje, desno, 7396 GENERAAKA. novih in predelavanje starih iakiran;e in tapeciranje la-sirokovno In po solidnih cenah MW d. 1 0. Z., UVDUAM DUNAJSKA CESTA STEV. 36. V USNJARNI KAROL POLLAK, KRANJ, se PRODAs EMer enciltsiclrsi&i 3s:oxicleii25^cU$l€i patrnl si roj od SS MP Se popolnoma novo ohranjen z PARNIM KOTLOM, katerega go« rilna ploskva (Heizflache) meri 26 m2 in ima 8'A atmosfer pritiska. Ogleda se ta stroj lahko v tovarni v Kranju, kjer se izve tudi z« prodajno ceno. ♦ ♦ * ♦ S %o I A s % 2 ♦ s ♦ s ♦ Zahtevajte samo I M^diclnal-Konjak ft$r z Jamalca-Riiim por z Ronjak-Rum if* pr z Cifrone-Rum gigjp w z M^dicinal-Peiinkovac z Najfinejše krem likerje z Sllvovko irt brinje vec z Zahtevajte samo I modrim križcem modrim križcem modrim križcem modrim križcem modrim križcem modrim križcem modrim križcem § & ** ..........................................................A Mčdtclnal-Konidlf i ALKO" LJUBLJANA I 4 4 4 S' <8