Kranjsko - Slrrenska KatoliSka Jednota
Je prvm in najetarejia slovenska bratska pod* parna arganlgoeljm p
Posluje ie 48. leto
LETOS
GESLO KSKJ. JKs "Vse m vere, deti la
p a o, o ]OmCIAKpGAN[
OF THE GRAND CARNIOLLAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
NO. 25 — STEV. 25
CLEVELAND, O., 25. JUNIJA (JUNE), 1941
VOLUME XXVII. — LETO XXVU.
UBOGO NASE LJUDSTVO!
priliki so prijeli tudi dva tajnika, in sicer Kokošineka in Logarja. Takisto so bili prijeti tudi trije kanoniki, in sicer dr. Franc Cukale, dr. Alojzij Ošte-rač in Jožef Mirt. Vsi omenje-, ni so morali zapustiti svoja stanovanja ter pustiti vse svoje imetje. Vse druge duhovnike, ki so bili v škofiji, so Nemci se-gnali v škofijske pisarne, med tem ko so zase zavzeli najboljše in najudobnejše prostore. — Vsi duhovniki mariborske škofije hodijo oblečeni v civilni obleki, da tako ne obračajo pozornosti nemških oblasti nase. — V Mariboru so bili prijeti tudi vsi gimnazijski profesorji in vsi kateheti ljudskih šol. — Frančiškanski samostan so zaprli in izpremenili v glavni stan ženskega Gestapa. Samo trem frančiškanom so dovolili ostati in bivati n % samostanskem hodniku, med tem ko so bili vsi drugi izgnani. Ujetih je bilo tudi veliko število jezuitov, pa čeprav je bilo med njimi tudi nekaj starcev, ki so že prekoračili osemdeseto leto svoje starosti.
Ceni se, da je bilo v mariborski škofiji prijetih 350 do 400 duhovnikov. V Celju je puščen samo en župnik. V Trbovljah tudi samo eden. V Brežicah, pri Sveti Trojici in na Slovenski Gorici so bili zaprti frančiškanski samostani, potem kapucinski v Celju pa Ptuju in oni lazaristov v Celju pa malih bratov v Ptuju. Vsa njihova posestva so bila zaplenjena.
Poleg duhovnikov so Nemci zaprli veliko število učiteljev, profesorjev in narodnih delavcev. Prijemanje se vrši med deseto uro zvečer do štirih zjutraj tako, da svet ne vidi žrtev, ki jih nemudoma odvedejo. Žrtve vzamejo lahko s sabo le tisto obleko, ki jo imajo na sebi, eno odejo, en krožnik z žlico in hrane za tri dni.
Nemška okupacijska oblast postopa z duhovniki na najhujši način. Kanoniki morajo skozi mesta spremljati vojaško kuhinjo, pometfeti ceste, umivati okna po vojašnicah in čistiti uniforme nemških oficirjev. — Frpnčiškanje, prijeti v Mariboru, so bili prisiljeni kar v ku-tah podirati pravoslavno cerkev v Mariboru. Ker je tedaj besnelo strašno neurje, so mnogi izmed duhovnikov, nenava-jeni takemu poslu, omedleli, nakar so jih prepeljali v bolnišnico. Mnogi duhovniki morajo snažiti stranišča v hišah, v katerih bivajo nemški vojaki. Vse to se dogaja v navzočnosti članov Gestapa, ki psujejo nesrečne žrtve, kričijo nad njimi ter jih pretepajo kakor navadno živino.
Po isti metodi se uganjajo nasilstva tudi nad duhovniki v ljubljanski oblasti. Veliko število duhovnikov je bilo prijetih v Zagorju, med njimi tudi Mar-kež, Kalan, Stoničar, Kočevar, Benedik, Zidar in Križaj. Potem so jih prijeli v Radečah, čemšeniku, šent Lambertu, Izlakah, Kolovratu, Blagovici, Svetem Gotardu, Cešnjicah, Sv.
(D»Ue na 5 strani)
(Centralni tiskovni urad pri jugoslovanskem poslaništvu v Washingtonu je prejel od svojih poročevalcev in objavil sledeče poročilo.)
Wa«hmffton, D. C. — Ta dokument je dopisništvo Centralnega tiskovnega urada dobilo povsem verodostojnega in zanesljivega vira.
Na podlagi vseh podatkov, ki se morejo do sedaj dobiti iz Slovenije, zasedene pd^ nemški vojski, se doznava, da postopa nemška okupacijska oblast ob sodelovanju z Gestapom s Slovenci natanko tako, kakor to dela v čeških in poljskih krajih. Glavni nemški cilj je za-treti vsako sled slovenskega naroda, slovenske kulture in slovenske civilizacije.
Nemci so se polastili domala vse mariborske oblasti, med tem ko so si je prisvojili Madžari le en majhen del. V ljubljanski oblasti so .Nemci pograbili Radovljico, Kranj, škof j o Loko, Kamnik, Moravče, Litijo, Zagorje in nekatere dele ljubljanske okolice z Leskov-cem. Tako imajo Nemci okoli 850,000 Slovencev pod svojo oblastjo. Italijani so zasedli vse, kar je ostalo od Ljubljane in tako je pod Italijo 32»,000 Slovencev. Nemčija je pripojila ozemlje mariborske Oblasti južni štajerski, h kateri je priklopljen tudi en del ljubljanske oblasti, med tem ko je drugi del pripojen Koroški s Celovcem.
. Italijanska in nemška okupacija sta se takoj lotili grdega dela ter začele zapirati zname-nitejše narodne delavce kar na debelo. Italijani so prijeli Filipa Terčlja, profesorja verske zgodovine na ljubljanskem vseučilišču.
Za nemško okupacijsko oblastjo so prišli v zasedene kraje Gestapo, S. S. in S. A. — Nemci so nemudoma izjavili, da jim je prvi cilj izgnati iz slovenskih krajev vse narodne ljudi, predvsem pa rimskokatoliške duhovnike, ki jih izmenjavajo z nemškimi. Neki visok nemški uradnik je izjavil, da se ne bo mogel nihče v zasedenih slovenskih krajih imeti za Slovenca; nasprotno, ves svet da se bo moral okleniti nacionalnega socializma in priznati firerja pa njegovo ideologijo za edino politično veroizpove-danje. Tu je treba poudariti, da živi v vseh teh čisto slovenskih krajih samo 16,000 Nemcev in 8,000 Madžarov.
Nemške oblasti prijemajo mahoma vse slovenske duhovnike in intelektualce iz katoliškega prebivalstva, ki se je naselilo na štajerskem od januarja 1918 zato, da bodo med prvimi izgnani ti ljudje. Ti so morali zapustiti vse hiše, pohištvo, blago, orodje. Na njihova mesta se dovajajo Nemci.
Nemci so v Mariboru takoj prve dni, ko so dospeli tjakaj, vdrli ponoči ob pol treh v škofijo. Tam so napadli škofa drja. Ivana Tomažiča, ki so ga po selo mučnem izpraševanju , odvedli neznano kam. 0b tej
FORDOVA KOMPANIJA PRIZNALA UNIJO
Washington, D. C., 20. junija.—Po daljšem posvetovanju in pogajanju med zastopniki znane Fordove motorne kom-panije in vodji CIO se je danes naredilo pogodbo, da so vsi Fordovi avtomobilski delavci pristopili v CIO unijo; vseh takih delavcev se računa na 120,-000. Delavci bodo po zatrdilu predsednika te unije dobili nekaj povišanja plače; od iste bo kar kompanija jemala prispevke za unijsko članarino, kar bo to prvi sličen slučaj v avtomobilski industriji, da iste na bo treba delavcem samim direktno unije plačevati.	r-
Dr. Konstantin Fotič, poslanik.
K 5Mma
s?.
,1LL .
PODATKI
JOHN NEMANICH I
Bližajoči se zlati jubilej ali ški Jednoti (v t isti 50-letnica našega Aruštva me je
zlati . fa Aru
napotila, da napilem nekoliko zgodovine * ozirom na to, da se javnosti in mlajšim članom društva Vitezov sv. Jurija ter obenem tudi članstvu naše dič-ne K. S. K. Jednote vsaj deloma predstavi 60-ktaio delovanje društva, katero je kakor njega zgodovina priča, igralo veliko vlogo v zgodnjih družabnih razmerah naših pionirjev društvenem polju in sploh v stremljenju delati za blagor svojih rojakov v tedanji dobi mlade ameriške Slovenije. Pronašel sem v zapisnikih od začetka do danee marsikaj, kar bi delalo v sedanjih razmerah še večjim organizacijam kakor je naš jubilant gotovo veliko čast in občno priznanje.
Dasiravno je bila zgodovina našega društva deloma že opisana ob 25-letnici, tako tudi v Jednotini Spominski knijgi in ob 35-letnem jubileju društva, bom vsekakor tudi za zlati jubilej nekoliko opisal tako pomembno preteklost, katero ima to društvo za seboj v priznanje
naših pionirjev-ustanoviteljev in vsem članom, ki so skozi to dolgo dobo neumorno in požrtvovalno delovali na našem društvenem polju, da društvo lahko s ponosom praznuje svoj zlati jubilej, ker ima še lepo bodočnost pred seboj.
Naše društvo se je ustanovilo dne 8. novembra, 1891. Po zaslugi, kot ustanovitelj je bil
________________članstvo
. ljudno vabljeno, da se te seje gotovo udeleži. Ve« važnih reči
pride na dnevni rad, ki potrebujejo potrdilo in zaključek
društva.
Seja se prične ob 10 uri dopoldne, to je takoj po deveti
venci še nismo Imeli note). Prve se;
sledeči: Anton Nemarne*, Mihael Wardjan, John Zupančič Anton Omarzu, John Fajon, Joseph Težak, Jakob Simoni«,
Joseph Rapiuta, John Rogina, Anton Fir, John Kočevar, John
Zmajč, Peter Rogina, Martin
Konda, Štefan Vertin, Alojz —	^ ygi Pozdrav,
Zaletel, Štefan Forton, Mihael	yo/m Germ> tajnik.
Kral, Martin Verhovšek, Andrej Kolman, Tomaž Barle,. ^^ ^	57, Anton Golobič, John Meteš, Brooklyn, N. Y. Mihael Staudohar, Anton Ter- društva umrl | dič, Leo Vesel Peter Klobučar, ^ ^ ft m ialo8tno Štefan SUnfel, George Plev-1 flb nik, John Kren, Štefan Kral, Jakob Bluth, Joseph Strukel, Martin Mušič, Joseph Kompa-re, Anton kompare, Joseph Panian, George Rogina.
Martin Terlep Nikolaj Kle-pec, John Sukle, John Težak, Martin Kukar, Anton Verščaj, John Butala, Nikolaj Balkovec
Parijo« O., koji su poaj^tlU ovi dan. Ujtpa hvala sestri A. Delač, koja nam jo pomogla i radila najviše za nM banket, da smo mogli istog li-jepše izvršiti. Sa pozdravom MM ; predsjednica.
vest, da je umrl naš sobrat
Alois Rupnik Sr., dob«* član našega -društva; lahko rečem dober član, ker pokojni je ma-lokatero sejo zamudil in pa tudi se udeležil prireditev in vedno rad skrbel za društvo. Pokojni je umrl v petek, dne 13. junija v Bushwlck bolnišnici,
Pfepesh, še edino živeči član, kateri se še vedno
pokojni brat Anton Nemanich. Društvo se je ustanovilo po načinu tedanjih vitežkih čeških spolkov. To je bilo v onih časih, ko še ni bilo našim pionirjem na razpolago toliko ugodnosti, kakor jih imamo danes. Gotovo je marsikateremu članu neznano, da so ustanovitelji društva, kateri so razun enega —ta je še živeči brat Leo Pa-pesh (Bog ga živi) že vsi drugi odšli v večnost, veliko žrtvovali in pretrpeli v oranju celine pustih društvenih preri
na
,jah in da ravno pot trdega dela na društvenem polju je prinesel nam, mlajSim članom toliko sadov, na katere bi moral biti sleherni član ponosen.
Da, žulji naših ustanoviteljev so nam pripravili in ugla-dili društvena pota, po katerih sedaj lahko hodimo in napredujemo.
Kmalu ko je bilo društvo ustanovljeno, so nastopili jako slabi časi: leto 1892-1893. Kakor so bili težko prizadeti vsled tega tedanji rojaki, tako so tudi trpela tedanja mlada naša društva. A društvo Vitezov sv Jurija je bilo ustanovljeno na trdni podlagi bratstva in od krepkih slovenskih korenin, ter je s težko borbo njegovega članstva za vsakdanji kruh mogočno in zmagoslavno izšlo in napredovalo, na kar smo danes toliko ponosni. Gotovo bo ohranjen trajen blag spomin vsem pionirjem pri našem društvu.
Prva ali ustanovna seja je bila sklicana na dan 8. novem-
in pokopan je bil s sv., mašo za-John Rozman, Anton Plesko- ^ ^^ 16 junija
vič, Anton Grahek m LeopolcII	P^^ ^neIftu
J!n ndpl«! počitku na pokopališče sv. Tro-redno udele- p	^ mnogo na_
žuje društvenih sej. Na usta- J ' > v novni seji je bilo torej navzočih	'bn doma iz vasi
50 članov.	KanomLie okraj Idrija in je
"TA^* si .et prvih 15
Rogina, tajn.k.M« Ward	dv» sina, dve
{7 bh^jnflt John^upančič, j hčerki in nečakinjo. kaUro J.
delegkt -John Mete, ko,*£rU -^g^tt"Stt Anton Omerzu, pu«r Jota Cl«u	„ ttdnjič
Kren.	poslovili od sobrat. in je bil
fe!.'n/r::PTerdiT	spremljani« groba po druit-
telj Anton Terd.č.	Frank Peterka,
Posebna seja je bila skl.ca	P Kukavca, Frank Ku-
na na dan 15. novembra, na tej	p red seči-
ste	~ U -8e .<*« p^.
Jurija; dalje je bilo določeno, ba
da se piača za umrl^ <£» J^ftL^ » pred-
za pogreb »75 in ako članu |	^ „„r<J1, umre soproga, se "plača
?25. V blagajni se je mh-,-.;,,	sporočati $116.50. Člani so tud, sklemh ba vei^a U eg P. ^
da si preskrbe	fzguMU dobrega člana, je izgu-
najprej mogoče zato Je »« «	prijatelja in
tem takoj na delo ter se tudi Da	»	...
takoj pričelo z vajami za na- ne samo ™ojegaampaklahko
s. •	7« i,Ait»l ia	rečem vseh Slovencev v oreater
stop m korakanje. Za učitelja
ali stotnika pri vajah je bil	lorKU' ™ * " ' ;
zbran brat Mihael Wardjan,	™al in to se je » po-
x-i	kazalo, ker še ne pomnim, aa
vaje so se vršile po štirikrat	kaza	ljudiPkropilo ka-
mesec. Na tretji seji dne	udeležbe
13. decembra so bili izbrani za kega člana m pa iu i sestaviti društvena pravila sle-1 P" «v. »ah m pn pogrebu, deči člani: Anton Nemanič, Peter Klobučar, Anton Omerzu in Joseph Kompare.
Ko so bila pravila sprejeta in potrjena, naj tukaj omenim, da so bila jako stroga, različne denarne kazni so bile določene zlasti za nepravilno obnašanje na sejah in za neudeležitev vaj. Predstavljam si, da si ti naši junaki imeli jako dosti dobre volje. Na seji dne 13. marca,
Društvo sr. Jožefa, H. HO, Barberton, O. gabilo na piknik Dodatno se naznanja vsem članom našega društva glede piknika, kateri se vrši 28. junija, da Je sklenilo članstvo na zadnji seji,glede članov, kateri se nočajo udeležiti društvenih prireditev, da se vsem takim (lanom razpiše poseben asesment $1 za kritje društvenih rednih stroškov. Torej pomnite, da za vse tiste, kateri se ne bodo udeležili našega društvenega piknika 28. junija bo razpisan posebni asesment v svoti $1, pri tem so izvzeti samo bolni člani in pa mladoletni člani, ki ne delajo. Tisti člani in članice, ki se bodo udeležili pikni ka, so priraorani, da vzamejo najmanj za 50 centov tiketov.
Toliko torej v naznanilo glede sklepa zadnje društvene seje. S sobratskim pozdravom,ji Joseph Lekšan, tajnik.
okrevanj« ter da se ji« kaj kmalu povrne
ljubo zdravje.
pred nedavnim so se poročile sledeče naše društvene stre: Misa'Verna Belčič i Mr B«dy Petrich, Slovenec; Miss Molly Lukežič z Mr. Glyan, nemške narodnosti; Miss Mary Uenik z Mr. Louis Obreaa, Slovenec, in Miss Mary Znidaršič z Mr. Martin Kumše, Slovenec Obilo sreče in blagoslova mladim slovenskim parom v vašem zakonskem življenju.
VABILO NA PIKNIK
Joliet, Mr-Dan. 29. junija bo zopet pomenljiv dan za naša društva, katera so združena pod našo Zvezo slovenskih društev v Jolietu. Ta dan namreč priredi naša Zveza običajen ali vsakoletni sestanek ali piknik v St. Joseph parku na Raynor Ave. in Theodore St. Ker je namen naše Zve* gojiti pravo bratstvo med društvi, neozira-je se, v katero Jednoto ali Zvezo društvo spada, delujemo vsi le za eno stvar in to je: gojiti ideje pravega bratstva med na
Družini Rupnik naše sožalje in pokojnemu naj pa večna luč sveti in naj v miru počiva.
Za društvo sv. Jožefa, št. 57 KSKJ:
Joseph J. Klun, predsednik..
Društvo sv. Barbare, odsjek 92, Pittsburgh, Pa. Zahvala
Nate društvo slavilo je svoju 35-godišnjicu na 27. aprila
1892 je društvo sklenilo, Ta I	U ^ *** 'V^Tn
prične plačevati bolniško pod- čest, u večer svečani banket u poro in sicer pO $5 na teden, PO^t sUrim pionirkama ko-
toda ako je član bolan man j Jesu to društvo^gamzirale kakor sedem dni, ne dobi nobe- . Odbor se najlepše zahvalju
ne podpore. " 'Je članlcam' da SU 8Ve pn" (Dalje sledi) -o-
stupile sv, pričesti toga dana, a navečer bile prisutne na ban
PR/A IZDAJA POVESTI	U>T ^ ^ ^
"STRIC TOMOVA KOČA"	Rel'*cu' d*	ll,epo 7?!
Mrs. Harriet Beecher Stowe je	dio program kao stoloravnatelj
izdala v marcu leta 1852 svojo	takodjer i našim govormcima,
občeznano povest "Uncle Tom's	to jest Rev. Father Žagai% koji
Cabin" (Stric Tomova koča) v Ue	««voril »
6,000 izvodih. Izšla je v Jewet- društva, jer da je to dri^tvo, tovi tiskarni v Bostonu, Mass. Me uvijek pomažeicrkvi. Hva-Ker je ta povest zbudila sploš-	Lončaru istom na nje-
no pozornost med ljudstvom, *°vi» luepom govoru, dalje je morala tiskarna noč in dan bratu Math Brozemču i bratu obratovati, da je vršila številna ^• Frankovichu. Ne možem naročila. Pisateljica je dobila ®vih imena spomenut nego
čez štiri mesece že $10,000 za svim govornicima i prisutnic svoje književno delo, tekom ™a ponovna iskrena hvala! enega leta se je te knjige raz- Dalje lijepa hvala predsjed pečalo že nad 305,000 izvodov; niku društva sv. Petar i Pava od tedaj pa do danes pa že v M* Etna, Pa. i njegovoj suprogi več milijonskih iztisih, kajti I koji su nSm donesli lijepi^dar vsaki leto se je pokupi približ-1 takodjer svemu članstvu. Hva no poldrugi milijon tako, da je la lijepa društvu Majke Božje
bra 1891 in ime društva so iz-j to književno delo tretja naj-1 Lurdške Jz Etna, koje su nas brali Vile" sv Jurija, ter se I bolj znana in priljubljena knji-1 isto n^e z^rom i više^čla priklopili k Češki Rimokatoli- ga za sv. pismom.
iidi ,jte
nira prisostvovale na banketu.
Društvo »v. Srca Marife, U. 111 Barberton, O.
' Sporočati imam našim dru štvenim članicam, da bo društvo imelo svoj letni piknik dne julija, na nedeljo popoldne Hopocan Garden. Sklenjeno je bilo še na decembrski seji, da za ta piknik dobi ali prispeva v društveno »lagajno vsaka za 50 centov unch tiketov za okrepčilo. a sklep je narejen, po previdnosti in le zato, da bomo vse nako prispevale v svojo društveno blagajno.
Dobro veste, da ima društvo redne in izvanredne stroške, kar pa ni prav, da bi samo ne-catere članice v tem oziru trpe-e. Da boste vedele: vsaka članica mora vzeti za SO centov tiketov. Katere jih še niste dobite pri meni na domu, tu na pikniku 6. julija.; vprašaj po njih pri meni, ne bom jih pa nosila nobeni po hišah, ker to delo je odveč in tudi ni moja dolžnost. Zapomnite si, ako si ne preskitoite, oziroma dobite tiketov do 6. julija, bo vseeno dotična članica morala prispevek 50 centov plačati v društveno blagajno.
Zdaj pa novice glede naših društvenih članic. Pred par meseci nazaj se je podala na operacijo sestra Miss Anna Otoničar, sedaj ko to pišem je že na svojem delu kot strežnica v Citizens Hospital. Dne 20. maja sta se morali podati v bolnišnico kar dve naši članici na en dan. Prva je naša marljiva in aktivna društvena blagajničarka sosestra Mary Spe-tich, ki se je pa šele sedaj vrnila iz bolnišnice in ki se nahaja na svojem domu. Članice našega društva ji želimo kot uradnici, da bi se kaj kmalu povrnila med nas, ter nam pomagala pri društvenem delu; jo jako pogrešamo, posebno jaz, ki mi je pomagala kot tajnici, saj sva se zmiraj dobro razumele. Na njeno mesto je bila izvoljena na zadnji mesečni seji kot začasna (ali pomožna) blagajničarka sosestra Mary Tancek. Članice, kar se tiče blagajniškega posla, se dbračajte sedaj na omenjeno sosestro. 1
Druga bolana je pa sosestra Miss Pauline Zeleznikar, prejšnja društvena nadzornica in jako aktivna članica "Dri 11 teama," St. Mary Cadets No 111 KSKJ. Ista se nahaja na svojem domu.
Pet dni kasneje se je tudi podala na operacijo sosestra
V naraščaju je pa bolj sla- Uimi slovenskimi bratskimi bo; tetica štorklja se je nekam podpornimi društvi. Iz tega polenila, morda se je zbala vzroka se pričakuje veliko ude-umetnih letajočih ptičev (ae- i^bo na tem pikniku. ropl*nov). ' Upajmo, da se iz y naa0 Zvezo spadajo slede-skritega kota, kamor se*je po- \u drustva: St. 8, 8, 29, 87 od tuhnila, kaj kmalu zdrami, če K8KJ; 115, 18» od SNPJ, 1, ne, kako bomo pa proslavili in 12, 21 od DSD, 66 od ABZ, 66 počastili 25-obletnico mladin- ^ Zgz, Slovensko izobraževal-skega oddelka naše K. S. K- no podporno društvo Triglav, Jednote. V zadnjem času se je št 2o od SZZ in 534 od WCOF. pa naenkrat ustavila pri sose- Torej Um potom prav vljud-stri Anna Mezey (prej Skerl), |no vabjm Vse članstvo teh dru-pustila ji je zalega fantka, ki 4tev> kakor tudi ostalo slovenje drugi sinček v družini ter sko občinstvo iz Jolieta in bliž-tudi že član naše K. S. K. Jed- njih mest da nas ta dan v ve-note. Čestitamo! likem število posetite. Vas, Sosestrski pozdrav do vseh | g|avilj uradnike vseh teh organizacij iz Jolieta in bližnjih mest pa prav lepo vabim, udeležite se tega našega piknika kjer se boste srečali s član---------- - -	. stvom naše organizacije in se
Najprvo kažem, da je bila U njimi raive8elili v hladni sen- preje pismenim potom, da vam
prošla sjednica 8. juna slabo L	fza gotovo pripravilo lep pro-
posječena. Ne znam, koje po Naznanjam tudi, da bod9 stor v našem sprevodu ali pa strani od vas; uslijed toga je razdeljene lepe nagrade ta radi. Vsa pisma pišite na pred-članstvo malo uplatilo svoje dan namreč vsak udeleženec se sednika te proslave: Vincent asesmente, da ne bomo mogli ^ moral registrirati v kar bo- Lauter, 1067 Sutherland Ave., niti stroškov pokriti. Opet ni do razdeljene dve nagrade, na- Akron, Ohio. ta neznam, što je z vami? Do- dalje bodo še štiri nagrade v Z rodoljubnim pozaravom in bro se dela, a sve više ste dužni gotovini, namreč $25, dve po| na svidenje dne 4. julija, ha asesmentu; ali ova pomena in ena za $5. Torej pridite valja samo onima, koji se tiče. V8j po ^ lepe nagrade. Zato vas strogo opominjam, da Torej vam kličem: Na vese-do 29. juna avaki svoj ases- io 8Videnje 29. junija v našem ment podmirite, inače vas bu- farnem parku! Pozdrav
članic,
Frances Smrdel, U j niča
Društvo »v. Mihalja, broj 1*3 Pittsburgh, Pa.
datinja na prvem mestu in še
več kot 5,000 glasov naprej pred vsemi drugimi kandida-
tinjami.
Dne 4. julija, to je na praznik Neodvisnosti, bo velik sprevod ali parada skozi mesto; zbrali se bomo med 23. in 25. cesto na West Side (natančen prostor bo naznanjen pozneje), odkoder se bo sprevod pomikal skozi mesto do Norton Ave. na severni strani mesta pri stadionu. V ameriško-slo-venskem oddelku sprevoda bomo Slovenci pokazali dva Drill Teama, narodne noše, godbo ter mogoče še veliko floto.
Dolžnost vsakega Slovenca iz Barbertona in okolice je, da deluje zato, da se na tej slavnosti pokažemo, da smo tudi Slovenci vredni, da živimo v tako prijaznem in naprednem industrijskem mestu kakor je Barberton. Ako ne morete drugega, vsaj kupite vaše vstopnice od naše kandidatinje ali njenih zastopnikov, da tako pomagamo njej priti do zaželjenega cilja, kar bo v čast in ponos vsem Slovencem v državi Ohio.
Tem potom tudi vabimo vse slovenske vežbalne krožke ali godbe ter vse posameznike, da se na dan 4. julija udeleže tega sprevoda. Zakaj, če nas je več, večje je veselje. Res, da je to moje vabilo že malo pozno, vendar upam, da se bo saj kdo odzval našemu vabilu. Prosim, da nas obvestite par dni po-
Stanleg Lautar.
-o-
dem suspendirao. To si dobro zapamtite. To se ae bude uvijek oproščalo, moram vam pokazati, da se i vam more kraj napraviti.
Daklem ovaj mjesec bude zaključak polgodišnjog računa; stoga molim, da podmirite svaki svoj dug, da bude laglje račune složiti i odboru predati. Zapamtite si onda dobro to točko!
Drugo.—Od naše z^)ave 30. maja još imate na rukama tinte za ulas i druge tikete od nagrad. Članstvo je zaključilo na prošloj sjednici, da svaki
John Nemanich,
Zlata poroka
Cleveland, O.—Dne 15. juni-nija je preteklo 50 let, odkar , sta se poročila v češki cerkvi na tajnik Zveze. | Broadway Ave. v Clevelandu,
Mr. Anton Kmet in njegova žena Karolina, ki živita na 6206 Schade Ave. Kmetov oče je doma iz vasi Ajdovec pri Zužem-ste I berku na Dolenjskem ter je gotovo že slišali na radio ali pa j prišel v Ameriko leta 1889. brali v časopisih, bo naše mesto Njegova žena, Kmetova mati, Barberton, Ohio praznovalo od je doma iz vasi Veliki Lipovec, 29. junija do 5. julija svoj zla- blizu Ajdovca ter je prišla v ti jubilej ali 50-letnico, odkar Ameriko leta 1890. je bilo proglašeno za mesto. v zakonu se jima je rodilo Ker je precej Slovencev tukaj 12 otrok, izmed katerih je eden v Barbertonu, kateri se štejejo umrl v detinskih leti, a najsta-med pionirje, smo bili napro- rejši, Tone, je umrl pred dve-šeni, da sodelujemo kolikor mi jeti za posledicami bolezni,
Zlati jebilej mesta Barberton, Ohio
Barberton, O. —Kakor
vam budem priračbnal onu svo-tu tiketov k vašemu asesmentu. To si dobro zapamtite!
Dalje čujete, vidite i čitate kaj delajo druga društva u našo j kampanji; pak dajte i vi, da se pokažemo. Ja mislim, da bi svaki rad videl Chicago, koji iste još niste videli. A sada je
svoje preda tajniku 1^ to pri je nmjbolj mofože pri tej prosla- katero si je nakopal kot vojak prihodnje sjednice 13 JUlaja l . Rakor vidite zgoraj na da- v ameriški armadi v Franciji, o. g. da se do kraja računi slo- tumu ^ ^ progUva trajaia Najmlajši sin, Joe^pa se je leže. Ste li prodali tikete »1 me, I ^ teden ^ v(^er ^ y L megeca februarja pr08to-
svejedno predajte ili tikete 111 sUdionu velika predstava z voljno vpisal v ameriško arma-novce; ako to ne stvonte, onda | ZRodovinskimi prizori> pri kate- do in sedaj služi v Camp Shel-
ri bo sodelovalo in igralo čez • by> Mississippi. 700 oseb.	Kmetov oče je sedaj star 81
Za slovenske rojake v Bar- het; §e vedno zdrav in dobro bertonu in okolici bo to zelo razpoložen sedi ponavadi pri pomenljiv teden, zakaj v zgo- kuhinjskem oknu in kadi pipo dovini mesta je zapisano, da je tobaka. O njem je pred meseci bila naša rojakinja Uršula pisal v ««Saturday Evening Dormish prva izmed tujerod- post" naš rojak in znani pisalu i- jn, j -	1cev» ki si Je tuka-i' nakupila tcij intrig Adamič, pod naslo-najbolja prilika,^da si taj put l mljo in ^ postavila dom. 1 „The 01d Alien by the
naP?^Lra J	** to vros\svo se bo tudi iz- Kitchen Window;» istotak spis
mo *»,<KK> nove	volila kraljica Barbertona, O. mu je posvetil tudi v svoji novi
a/^r B Tn^ L ! 1V8ak narod- ali 0rganizacija je Nigi "From Many Lands;" :li toliko manje članova sa vec- LmeIa priHko d& pQŠlje SVojo torej je postal naš slovenski
ju zavarovalninom.	kandidatinjo. Na seji sloven- develandski pionir občeznan
Braco 1 sestre Mi 1 nase druitvcnih zastopnikov je širom vseh naših Združenih dr-društvo još nije nikdar bilo MU tu(J. ilvoljena naša kandi- žav
d^HJemo datinj& in Sicer Mi8S Margaret	preko 23 let dobiva me-
a* , V	n€ bUde Okolish, katera bo zastopala sečno p0k0jnin0 od American
zoonn.	'slovenski narod na tej prosla- steel & wire Co., kjer je delal
vi. Kraljica bo izvoljena po- preko 25 let. tom razprodanih vstopnic za Kmetova mama bo sUra 70 gori omenjeno proslavo, kate- jet v jeSeni. Tudi ona je še pri re dobite sedaj v predprodaji | moči( kajtj opravlja še vsa po zelo znižani ceni. Torej ku-jdnevria in hišna dela. pite te vstopnice za to proslavo » Dne 15 junija sta v krogu od Slovencev, ker s tem poma- Lvojih prijateljev in družine ?ate, da bo naše slovensko de- pra2novala 50-letnico svoje po-kle prišlo na vrh kot kraljica roke 0ba ^ obiskai tudi brat
sada ostali zodnji!
A naposlijed molim još one, koji niste oddali spovedne cedili je (listke), da mi je donese-te na dojduču sjednicu.
So pozdravom,
Matt Brozenič, tajnik. —-o
Darežljivi Američani Washington, D. C.—Državni department poroča, da je od začetka sedanje vojne (septembra, 1939) 823 raznih organizacij v Ameriki do 26. aprila tega leta nabralo že $80,303,833 za vojni relif onim državam, ki so vsled vojne prizadete.
Barbertona. Vstopnice lahko Kmetove matere. Mr. Feliks dobite od kandidatinje same Nwinc ki je bil kot tovariš na ter od drugih zastopnikov ali Uenit0vanju pred 50 leti. t pa pokličite po telefonu Sher- njim je prišla tudi njegr0Va že-wood 5018, da jih vam jaz pre- na Mrg Mary Novinc, ki pa je skrbim. Dozdaj je naša kandi-1	(Dam na s gtr&ni)
(Nadaljevanje z 2 strmnl)
bila tudi družica na omenjenem ženitovanju.
Mr. in Mrs. Novinc sta praznovala 50-letnico zakonskega življenja še lansko leto. Živita na Kewanee Ave.
Kmetov oče in mati imata danes 27 vnukov, in eno pra-vnukinjo. Obema slovenskim pionirjema, ki sta prišla v Cleveland med prvimi Slovenci, želimo še na mnoga leta prijetnega in mirnega življenja, da bi ostala pri trdnem zdravju in v dobrem razpoloženju vesela, zadovoljna in srečna. To sta zaslužila v trdnem in poštenem
enakega imena? 'Ti nagrobni spomenik je jako lep in pokazal mi ga je ondotni župnik, po rodu Ceh.
Ko sem prišel s tega obiska iz Wakefield, Mich., dobil sem vest o smrti dobrega brata ali člana društva Friderik Baraga, št. 93, Chisholm, Minn., 28-letnega mladeniča Frank Lav-rič-a. Zdaj že teče šesto leto, ko mu je padel neki utež na nogo ter mu zdrobilo kost v stopalu. Tedaj sem se mudil na Chisholmu in ga obiskal. Priden, dobri fant je delal nekje po mojem nasvetu, dovršil moje delo na nekem vrtu, pa mi je
življenju kot slovenska prise- vedno tožil, da bi rad dobil ka
ljenca v mesto Cleveland pred 50 leti. Naj na večer njihovega življenja uživata sadove dolgih let v tujini, katera jima je postala nova in vzljubljena druga domovina—Amerika Naj ostane ž njima sreča in blagostanje še mnogo, mnogo let!
—j-o-
DVOJNA POROKA
Brooklyn, N. T.—V nedeljo, dne 29. junija t. 1. bosla obhajala svojo biserno poroko ali 30-letnico zakona, tu živeča, Mr in Mrs. Stark; oba sta člana naše KSKJ in sicer slavije-nec spada k društvu sv. Jožefa, št. 57, njegova gospa soproga pa k društvu sv. Ane, št. 105.
.Zaradi tega so vsi člani in članice omenjenih društev prijazno vabljeni k poročni sv. maši označeni dan dopoldne ob 10. v slovenski cerkvi v Nevv Yorku. To vabilo prihaja od označenih; izkažimo jima torej našo naklonjenost in čast ob taki slavnosti, ki je pri družinah bolj redka.
Jože je doma iz Čepljan, št. 9, fara, Nemška Loka na Dolenjskem. Semkaj v Ameriko je prišel leta 1906, njegova žena Katarina je bili pa rojena v Dolenji Podgori, št. 15, fara Stari trg pri Kupi, ona se je podala v Ameriko' teta ip07'. Poročena sta bila leta 1911 V New Yorku po tedanjem župniku Anzelm Murnu OFM. Na-rodilo se jiiina je 11 otrok, od katerih živi še pet sinov in tri
ko delo, toda ga zastonj išče; zdaj mu ga pa ne bo treba nikdar več iskati.
Kakor sem čital v listih, se je ta blagi fant dne 12. junija v neki tovarni za aluminij v Clevelandu smrtno ponesrečil, ker se je dotaknil 11,500 voltov močne električne žice in je na mestu umrl. V Clevelandu je delal od lanske jeseni.. Njegovo truplo so prepeljali na Chisholm, in ga ondi pokopali dne 18. junija; pogreb je bil jako lep. Žal, istega se nisem mogel udeležiti.
Njegov oče, doma iz Kozaršč pri Ložu mi je pred par leti pisal, ko mu je umrla soproga, da je dokončal križev pot, da sicer ni osamljen, pač pa v tugi poto-lažen, ker ga je obiskal najmlajši sin, ki je šel kot 18-letni mladenič prostovoljno k mornarici v Honolulu, drugi Lav-ričev sin je pa tudi častnik v USA armadi, ena hčerka je v službi v bližini Minnesote, ena hčerka je pa redovnica (fran-čiškanka) v Nevv Yorku.
Vse to ipiu je kot v tolažbo za umrlim najstarejšim sinom j Frankom in na željo otrok do- | bil je tudi dobro gospodinjo, j Obitelji brata Lavricha moje sožalje, pokojnemu pa večno ! veselje nad zvezdami!
. . t Matija Pogorele. -o-
Pokojnemu prijatelju 1
spomin
Brooklyn, N. —Novica gle-hčere; drugI trije, dva sina in 1 de 3mrti mojega dobrega pri-ena hči so jima umrli.	j jatelja in vobče spoštovanega
K sklepu Vama kličem: Bog Vaju živi še mnogo let v zdravju in zadovoljnosti in Vama podeli dočakati še zlate poroke!
Ravno isti dan se bo tudi poročila gdč. ilary Stark, hčerka naših siavijencev z Mr. Frankom Vava iz Pennsylvanije. Poroka se vrši ob 4. popoldne tudi v slovenski cerkvi v Nevv Yorku; torej bo isti dan kar dvojna poroka: staršev in hčere. Tudi tema novoporočence-ma naj veljajo naše iskrene čestitke.
Naj še pri tem omenim, da hčere Mr. in Mrs. Stark, namreč bodoča Mrs. Mary Vava in Mrs. Catherine Bugle delate v Beauty parlorju v tem mestu, v slučaju, da je katera članica KSKJ bolana in želi imeti svoje lase počesane, umite in olepšane, prideta rade na dom takih bolanih članic.jim lase urediti in sicer za polovico navadne cene v lepotičnem parlorju.
S pozdravom, Joseph J. Klun, poročevalec. -o-
S POTA
..Odkar sem obiskal kraj pr-vaške Baragove dobe, gornji Michigan, kjer je v objezer-skem mestu Bessemer, Mich., grob nekega misijonarja, kateremu so drugorodci postavili sivobarni kameniti obelisk z napisom, da tam počiva misijonar Skole, rojen nekje pri Gorici na Primorskem itd., kar sem £e svoječasno bolj natančno pisal o tem misijonarju, pie je vprašal naš zgodovinar Rev. Hugo Bren o podrobnosti z opazko, da je misijonar Skole pokopan na Trsatu v Primorju, odgovoril sem mu, da v Bessemer, Mich., je njegov nagrobni spomenik in da mogoče sta bila dva naša slovenska misijonarja
rojaka Mr. Alojza Rupnika, me je zelo potrla, posebno še iz razloga, ker sem blagopokojni-ka osebno obiskal pred kratkim na njegovem lepem domu na 60-72—S9th Ave., RJdgevvood, Long Island, N. Y., kjer sva se tisto popoldne marsičesar pogovorila z ozirom na naše vsakdanje-življenje, kakor tudi sva razmotrivala glede sedanje evropske situacije, odnosno naše domovine—Jugoslavije, osobito Slovenije.
Med najnim razgovorom je pokojnik večkrat izrazil željo, rekoč: "Dal Bog, da bi dočakal še tistega časa, ko bi zopet za-mogel posfctiti z mamo (tako je namreč običajno nazival svojo gospo soprogo) svojo rodno grudo, našo krasno Slovenijo in Jugoslavijo v splošnem, katera sem trdno uverjen, da se (bo čimprej mogoče razvila še v večjo državo kot je bila pred upadom krvoločnih Nemcev in Lahov. "
Žal, Vsemogočni je hotel drugače, ter ga je poklical k sebi, predno se bi vresničile njegove tako vroče želje/ Pač taka je človeška usoda. Vsi, brez izjeme, smo na isti poti, eden poprej, drugi pozneje, kakor je namreč vsakemu usoda naklonjena.
V nedeljo, dne 15. junija sem šel pokojnika kropit, ki je ležal na mrtvaškem odru na svojem domu. Ko dospem tja, sem našel že pred pokojnikovo hišo veliko prijateljev, znak, da je bil med nami zelo priljubljen; kdorkoli ga je poznal, mi bo to gotovo potrdil. Bil je zares blaga duša dobrega značaja ter vedno svojemu bližnjemu pripravljen pomagati, bodisi v enem ali drugem oziru. Posebno uprava Slovenskega doma
ga bo prav gotovo ?elo pogrešala, kjer je vrštf precej časa službo izvrstnega kuharja ter je kot tak vsakemu gostu kar najbolje postregel z najokus-nejšimi jedili, bil je zares pravi mojster v tej stroki. Pri tem poslu mu je vedno, kadar je bila kakšna večja zabava ali prireditev, pridno pomagala njegova simpatična gospa soproga.
Pokojni je bil član podpornega društva sv. Jožefa, št. 57 KSKJ, od katerega se je članstvo v velikem ^številu poslovilo ta večer ter zmolilo par oeena-šev za pokoj njegove duše. Nadalje je bil pokojni svoj čas tudi član Slovenskega pevskega in dramskega društva "Domovina," katerega članstvo mu je prišlo zapet v priznanje in v zadnji, pozdrav tisto v srce se-gajočo žalostinko, "Vigred se povrne . - ." Med petjem te ža-lostinje je vsem. navzočim po-rosilo oko, posebno pa še njegovi gospej soprogi* sinom in hčeram ter ostalim navzočim sorodnikom.
. Mrs. Rupnik je celo postala histerična od prevelike žalosti ter le z težavo smo jo pripeljali v drugo sobo, kjer je zopet malo k sebi prišla, med ihtenjem je večkrat zaihtela rekoč: "Pa-pa,' zahvali se svojim prijateljem za izkazano Ti čast! Oh papa, kolikokrat si Ti sam tako rad prepeval to žalostinko. Sedaj Te ni več, za nas si izgubljen za vedno." Zares je bil to pretresljiv prizor, kateri bo podpisanemu ostal za vedno v spominu.
Gotovo je to zelo hud udarec za Vas, Mrs. Rupnik, kakor za Vaše spoštovane otroke ter Vašo cenjeno obitelj sploh. Kaj hočemo, usoda je taka in nejda se ničesar pomagati. Udajte se V božjo usodo ter pri tem pomislite, da kar Bog stori vse prav stori. Blagopokojniku pa kličem: Dragi sobrat Mr. Rupnik, odšli ste od nas, a spomin na Vas in	dgl.o bo os^a}
za vedno v najlepšem spominu med nami. Počivajte v miru v svobodni ameriški grudi ter pokoj Vaši plemeniti duši!
Pokojnik je umrl 13. junija, pokopan je bil ravno na svoj rojstni dan, 1*> bi imel izpolniti 60 letu svoje starosti, kar je še tembolj značilno.
Na tem mestu sprejmite vsa obitelj Rupnik moje in moje družine najiskrenejše sožal.ie.
Anthong Svet*in družina.
165 Montrose Ave.
SLIKE NA VRTU
Cleveland, O.—Za tiste, ki nimajo avtomobilov ali pa se ne marajo voziti z njimi v takih urah, ko se rinejo avtomobili poleg drugega, bomo prirejali tedensko na naših domačih vr-tih slikovne predstave. Te predstave se začno 2. in 3. ju-i lija, to je v sredo in v četrtek večer, ko se zmrači. V sredo se bo vršila taka predstava na 1053 E. 62nd St., druga pa večer zatem na 15303-07 Water-loo Rd. za našo trgovino s pohištvom.
Te predstave so takorekoč namenjene za naše odjemalce "zastonj," le za stole ali sedeže bomo pobirali po pet centov od vsakega. Vsaka predstava bo nad dve ure dolga in za vsako predstavo bodo zbrane druge slike. Tako-le bodo urejene te predstave:
Naj prvo bo slika za smeh, posebno za otroke, zatem slike naše firme, ki bodo obstojale iz najlepših vrtov in cvetlic, zatem bodo slike iz sedanje vojne, nekaterikrat pa tudi važni dogodki iz vsega sveta, zatem slike iz stare domovine, zatem družinski vrtovi, potem društvene slike; cerkvene in narodne parade; različna praznovanja in poroke. Vse slike bodo po vrsti pokazane, kar jih imamo posnetih iz vseh let in med tem bomo od časa do časa slike še najeli od važnih, po-> sebno poučnih vsebin.
Za slučaj dež j $ bo predsta-
va £a tisti teden izostala in se bo potem isti program vršil naslednji teden. Za vsako predstavo bo objavil jen program že v pondeljek poprej v naših lokalnih elevelandskih dnevnikih glede vsebine slik.- Pazite na poročila.
Slike se vršijo pod avspicijo firme Anton Grdina in Sinovi. -o--
Pismo neveste svoji materi
V zadnji številki Glasila je bilo na Our Page priobčeno jako zanimivo pismo neke mlade neveste svoji materi. To pismo nam je za objavo doposlala sestra Miss Frances Lokar, Pittsburgh, Pa.
Ker imamo v vrsti naših članic v tej dobi lepo število zaročenk, ali nevest, prinašamo njim v počast ter njih materam gornje pismo tudi v slovenski prestavi. Najdražja mi mati!
Jaz kar ne morem razumeti, da jutri ne bom več Vaša "mala deklica," ampak žena, katera ima popolnoma svojo novo bodočnost pred seboj. Zdi se mi, kakor bi bila zopet ali na novo rojena in sicer z novimi življenskimi načrti. To je eden izmed onih strašljivih trenot-kov, ko si želim, da bi bila zopet mlada ali majhna in bi se lahko k Vam zatekla v svrho tolažbe. Nikar ne mislite, da sem Vas trenotno morda požar bila, toda zadnja leta sem imela toliko sklepov v svojem srcu, da sem včasih pozabila iskati zopetne tolažbo v Vašem naročju. Vse, karkoli ste mi pripovedovali, mi prihaja zdaj v spomin; jaz se Vam ne morem zadostno zahvaliti za vse Vaše tolažbe.
O, da, jaz vem, da Vam je težko., ker ne morete'biti jutri ob moji strani; toda ne žalujte, draga mi mati. Dasiravno Vas jutri ne bom videla aH osebno slišala pripovedovati »mi kaj lepega, ?i Vaš bom	cerkvi pri poroki v duhu prisotno predstavljal^ in Vas zrla kakor druge. Mati, naj Vam ne bo hudo zaradi tega. kei* mi niste dali stvari, katero sem v resnici potrebovala in si želela. Vi ste me obdarovali z darilom, ka-koršne^a zmore samo kaka dobra mati—z Živi jenskim načrtom. Vi ste mi bili vodilen zgled k temu, kar si želim, da bi postala vzorna ženska in žena in Vi mi boste za vodilko tudi na moji bodoči Sivijenski poti. Vi ste mi dajala za zgled sv. Marijo in samo sebe in jaz Vam bom skušala slediti.
Spominjam se kakor bi bilo šele včeraj, s kakim veseljem j ste mi razlagali dolžnosti do-J bre katoliške žene; čeravno j sem bila tedaj komaj 14 let stara in še bolj slabotna za razumevanje. Smejala sem se Vam in smatrala to za šalo, ker mi. je manjkalo še toliko let do možitve. Pa to čakanje ni trajalo dolgo. Potem zopet, ko sem prišla nekega dne v joku domov; srce me je bolelo, ko je Dick prosil June naj gre ž njim h graduaciji namesto mene. Vi ste me tedaj objeli in mi nežno odstranili moje lase z objokanega in solznega obraza; tolažili ste me, da naj nikar ne žalujem in da naj se izročim Ma^ teri Božji, ki mi bo pomagala.
Ko se oziram v duhu nazaj, uvidevam, da je bil to načrt vsega Vašega in tudi mojega življenja, da naj častim Mater Božjo, ko bčm dorasla. Vi ste bila prva, ki mi je pokazala pot do Marijine strani, če bom kdaj v težavah. Vi ste bila ona, ki mi je dala na dan mojega prvega sv. obhajila za spomin lep biserni rožni venec in istega bom imela jutri seboj pri poroki. S tem darilcem ste mi razložili življenje Marije, njeno veliko ljubežen do Boga, njeno trpljenje in njene vrline. Spominjam se še dobro Vaših besed, da ima Marija ključ do božjega srca in da ji Bog ne
odklanja ničesar.
Od tedaj naprej je bila Marija moja zaupnica in moj ideal. Ko ste bili nekoč bolani, sem se nanjo obrnila ter ji omenila, da ste ji Vi tako iskreno vdani, zato naj prosi Boga, da bi ozdravili, ker Vas tako potrebujem. In uslišala me je še isti dan, česar se nisem nadejala in tako naglo pričakovala.
Ali se še spominjate, draga mati, ko sem bila stara 17 let? Prvič v življenju ste govorili z menoj kakor ženska ženski, ne pa kakor mati svojemu otroku. Vrnile smo se ravno z obiska pri moji prijateljici Betty,kjer smo Videle njenega novorojenčka in se pogovarjale o njem, ker je bil tako luštkan. Vi ste mi pravili o nepopisni sreči in veselju porodnice. Omenili ste: "Otroci so božji biseri,, katere prejemamo v dar, pa tudi v našo obveznost. Otrok ne smemo samo visoko ceniti, ampak moramo tudi paziti nanje in skrhati, da bodo tudi v božjih očeh lepi in Bogu dopadljivi."
To je bila v resnici lepa misel, draga mi mati; od istega dneva se teh Vaših besed še vedno spominjam. Vaše materinstvo znači Vašo krono slave v naši družinski sliki. Šestero nas otrok poveličuje Vaše življenje, zdaj jaz sama tudi spoznavam, kaj ste nam Vi, draga mati.
Kot žena ste bili vse ono, kar želim tudi jaz biti. Nikdar Vas nisem čula godrnjati, če je bilo kaj narobe ali neprav, ali da bi se bili kregali, ako je česa primanjkovalo. Ne, za kaj takega ste bili preveč velikodušni. Posebno ste se lepo zadržali v času kake večje neprilike.
Ko je našega očeta pri delu utilo, ste nas tolažili, da ga je Bog hotel pri sebi imeti, dasiravno ste vsled tega vedeli, da nas čakajo hudi časi. Nikdar se niste pritoževali, ampak ste v težavnih urah vzeli rožni ve-nec in prosili Marijo za pomoč; ona Vam ni mogla prošnje odbiti; ko je pa prišla denarna pomoč, ste zopet pokleknili in izvršflT^ahvalno molitev.
Zdi se mi, da so bili vsi resni trenutki Vašega življenja v tesni zvezi z mofitvijo; da vse Vaše življenje je bilo kakor dolg rožni venec. Dostojnost, ljubkost in prijaznost so bile vedno cvetlice Vašega življenja. Vi ste bila povsem drugačna kakor druge ženske, ker se niste nikdar vdali opravljanju ali blebetanju; zavedali ste se gotovo hib in napak Vaše lastne družine. Nikdar Vas nisem videla, da bi kaki osebi svojo pomoč odrekli, če je bila v potrebi. Vaše dobro srce je znalo vse stvari uravnati. | Nikdar se niste branili pomagati drugim, čeravno ste morali za šest svojih otrok skrbeti. Nikdar nam niste šli s kakim slabim zgledom naprej. O, če bi zamogla jaz biti samo za polovico tega ali toliko kakor ste Vi, draga mati, pa bi smatrala svoje življenje za popolno. Da, Vi ste v marsičem podobni Mariji.
Nikdar nisem bila bolj ponosna na Vas kot oni dan, ko je Vam naš gospod škof .poslal pohvalno ali priznalno pismo, da ste dobra katoliška delavka in mati. Vaša živa vera je bila tako važna in merodajna, da smo se iste tudi vsi mi, otroci, oklenili in da tudi mi ljubimo kato-ličanstvo. Kako nerada sem včasih zjutraj vstala, da bi šla k sv. maši. Pri tem ste me vedno opozarjali na velike milosti božje, katere prejemamo, ako se pobožno udeležujemo sv. daritve ali 3V. maše; pa ste imeli vedno prav; zdaj je moja vera podobna kaki trdnjavi, za kar moram biti Vam hvaležna.
Ako kdo izreče besedo "riia-ti," si takoj Vas predstavljam in si mislim, da je ta beseda za Vas primerna. Vi ste res mati v vsakem pomenu te besede. Vi ste se mi smejali, ako sem hotela kako stvar*pretiravati, to-
OSNOVNA NAČELA KRŠČANSKEGA SOCIALIZMA
DELAVSKA OKROŽNICA LEONA XIII.
Iz latinskega Izvirnika prevedel in » razlago opremil DR P. ANGELIH. TOMINEC O. F. M.
Razumljivo pa je seveda, da v nobenem podjetju ni mogoče izplačati celotnega dohodka, ker bi drugače manjkala sredstva za nadaljevanje, oziroma za spo-polnitev in razširitev obrata. Vsak udeležnik, to je delavec, bo le svojega plačila uporabil, en del pa pustil v podjetju kot nekak prihranek. To je najpametnejši način varčevanja, ker koristi ' neposredno gospodarstvu samemu, če pa podjetnik te prihranke izplačuje tistim, ki do tega nimajo pravice, se pregreši nad tujo lastnino in to je greh, ki se mu pravi odtrgovanje pravične plače. Praviloma bi naj torej bili delničarji podjetja le tisti, ki sami delajo v podjetju in ki podjetje smatrajo za koristno delo, ne pa samo kot vir dohodkov.
Gospodarstvo je namreč tu radi človeka in ne človek radi gospodarstva. Zato je gospodarstvo sicer lahko naravnano na dobiček, toda ta dobiček mora razdeljevati pravičnost.
8. Večnostna vzgoja.
?5. Ali ne bi mogla pokorščina do teh postav že sama uničiti jedrn in vzrokov spora?
36.	Vendar pa cerkev, ki ima za učenika in vodnika Jezusa Kristusa, skuša doseči več. Ukazujoč namreč nekaj popolnejšega, stremi za tem, da bi en razred z najbližnjim sosedstvom in prijateljstvom spravila z drugim.
37.	Mi namreč ne moremo nepristransko (odkritosrčno) razumeti in ceniti minljivih stvari, če se duh ni bil ozrl na drugo in sicer nesmrtno življenje; če namreč to odvzamemo, bi takoj prenehala oblika in pravi pojem nravnosti; da celo ta vesoljna stvarnost bi zginila v temo, .ter bi ne bila dostopna nobenemu raziskovanju ljudi. Zato je isto, kar smo se naučili po opominih narave same, tudi krščanska verska resnica, na katero se opira pamet in celi ustroj vere kot na glavni temelj, da bomo resnično živeli tedaj, ko.se bomo ločili cd tega življenja. Ni namreč Bog človeka ustvaril za te kratkotrajne in minljive stvari, ampak za nebeško in večno (življenje). In izročli nam je zemljo ket kraj pregnanstva, ne pa ket sedež bivanja. Nobenega pomena ni za pečeno blaženost, če imaš bogastvo in druge stvari, ki se imenujejo dobrine, ali če jih nimaš. Zelo velikega pomena pa je, kako jih uporabljaš. Raznih grenkosti, s katerimi je človeško življenje skoro prepleteno. Jezus Kristus s svojim "bogatim odrešenjem" nikakor ni odvzel, ampak jih je spremenil v spodbudo čednosti in v predmet zaslužen j a. In sicer tako, da noben človek ne more doseči večnega plačila, če ni hodil po krvavih stopinjah Jezusa Kristusa. "Ako bomo z njim trpeli, bomo tudi z njim kraljevali"
lažili ste me, če sem bila kdaj ranjena, bdeli ste poleg mene
v moji bolezni; res, Vi ste bila podlaga vsega mojega življenja. Nemogoče mi je vse to v besedah izraziti, kako dobra ste bili zame.
Ko sedim zdaj tukaj na predvečer moje poroke, me navdaja samo ena misel—kako zelo Vas pogrešam, da bi se Vam še enkrat osebno zahvalila za vse, meni izkazane dobrote. Morda ni prav, ali čudno, da Vam pišem to pismo, ka-teregaTitfe boste mogli videti, se manj pa čitati. S temi vrsticami Vam hočem vseeno povedati' kako visoko Vas cenim. Jutri, ko bom naredila zakonsko obljubo, prosim Vas, da se ozrite name iz nebes z molitvijo na Vaših ustnicah, da bi bila srečna v bodočnosti. Moj soprog in jaz Vas bova potrebovala.
Vaša ljubeča hči.
(2 Tim. 2, 12). S tem, da je on prostovoljno nase vzel trud in trpljenje, je čudovito ublažil silo (moč) trpljenja in truda. Ne samo z zgledom, ampak tudi s svojo milostjo in da nam stavi pred oči upanje večnega plačila, nam je olajšal prenašanje bolečin, "to namreč, kar je v sedanjem (življenju) našega trpljenja trenutno in lahko, nam pripravlja vse presegajoče večne množine slave v nadzemstvu (nebesih)" (2 Kor. 4, 17).
Resnice, ki jih tu poudarja papež, so tako jasne in same po sebi razumljive, da se človek mora čuditi, kako da kljub temu vidimo, da jih premnogi še vedno premalo upoštevajo, ali naravnost zanemarjajo. Lepe cilje imajo pred očmi razni materialistični socialni sistemi, kakor komunizem, socializem itd., toda oni pozabljajo, da imajo pred seboj človeka z vsemi njegovimi slabostmi, ne pa morda svetnika. Socialna revolucija, naj si bo že nasilna ali evolucijska (potom razvoja), sicer začasno res spremeni lastnike oblasti in denarja, toda trajne rešitve ne more prinesti, dokler ne zna trajno spreminjati ljudi in voditi njihovo vzgojo. Tako pa se sadovi revolucije najmanj tekom ene generacije izmaličijo, kajti oblast in denar imata tolik vpliv na človeško srce, da prejšnjega zati-ranca spremenita v novega samodržca, ki nujno povzroči nov upor.
Zato pravilno poudarja papež velikanski pomen večnostne vzgoje, rekoč: "Mi namreč ne moremo nepristransko razumeti in ceniti minljivih stvari, če se duh ni bil ozrl na drugo in sicer nesmrtno življenje; če namreč to odvzamemo, bi takoj prenehala oblika in pravi pojem nravnosti."
Kakor namreč človek ni enak drugemu po telesu, pravta-'<c si nista enaka tudi po duhu. Kakor so različni posamezni čuti pri človeku, tako so različni tudi njegovi čutno-telesni nagoni in duševna nagnenja, na katera^ močno vpliva fantazija in temperament. Ta razlika je v svojem temelju sicer del človeške narave, toda njena izobrazba in razvoj sta prepuščena zunanjim vtisem in razumu, ki naj jih vodi in ureja, človeški razum, oziroma njegova raba pa je odvisna od proste človekove volje. Res je sicer, da more razlika telesnih in duhovnih nagonov zeh) vplivati na človekovo prosto voljo, toda ne odstrani je. In če to stori, ne leži temu vzrok v človeški naravi, ampak v posameznem človeku. Res je, da iz čutov in nagonov človeka prihaja po strasteh, temperamentu in čuvstvih nesreča in poguba za človeka, toda nikakor ni nujno, da bi to moralo biti. Poleg teh nagonov ima namreč človek tudi um in voljo, ki imata nalogo da vodita človeške nagone in nagnenja, da so mu v korist in ne v škodo. Seveda pa je za to treba vzgoje, ne samo vzgoje človeške pameti, ampak večnostne vzgoje, ki izvira iz človekovega pogleda na onostransko življenje.
Prekrasen izraz pameti je podan v desetero božjih zapovedih, ki so kot naravna postava zapisane v vsakem človeškem srcu. Toda vsakdo, kdor pozna te zapovedi in pozna zgodovino človeških zablod, bo vedel, da je ni zapovedi, ki je ne bi bila že v poteku časa za-temnila človeška strast in sa-moljubje. Koliko strasti in nadlog, koliko skrbi in bolezni bi bilo človeštvu prihranjenih, če bi bilo ono spolnovalo te zapovedi.
(Dalje prihodnjič.)
Ali imate že svojega otroka zavarovanega pri naii Jednoti?
a
mikSftO L11.
mm
JU
8117 ST. CLAIR		GUTOKLAND. OHIO
TU hSdiiM ta oglad	morajo HM t našem wn4* aa a m Driobfittar ▼ StavUU takofia	ipome^ddpooddjka
		
lm Oaae u -----------------------------------------------~-----------tiJO		
mm iwiwn» mm niiwma Z* inozemstvo.......-.........		ts-oo
rut ORAKD CARNIOLIAN SLOVENIAN OATHOLIO UNION of tba U. S. A. in tbalstmtot tba Order		
Mri mtea Wednesdar		
OVTO0B: SUTR. OL	ara a v emu ji Phona: HEndenon 1013	CLEVELAND, OHIO
For mfiirtuM. yaarty_	TannsoC vubacrlptlan:	
Forei«n Oonntriea„.. .	...................<9.»	................... ........_$a.oo
Tozadevno se je obrnil poslanik Fotid na Jugoslovanski pomožni odbor za takojšno akcijo. Kot smo zvedeli, je slovenska sekcija tega odbora sklicala za «4. jtmija sefctanek odbora v glavnem uradu SNPJ v Chicagu, da se organizira pomožno akcijo. Takoj po tem sestanku bo ta odbor podal načrt za nabiranje prispevkov in upati je, da se bo prihodnji teden že lahko
pričelo z nabiranjem.
Kakor smo poučeni, se je Ameriški Rdeči Križ izrazil, da bo radevolje prevzel to človekoljubno delo. to je edini mogoči način, da se potom Rdečega Križa lahko kaj pomaga vojnim ujetnikom; pomagati svojcem, ki spadajo zdaj pod Nemčijo, Italijo, Ogrsko in Hrvatsko je težavno, ker se jim niti pisati ne more; to bomo lahko tedaj vršili, ko bo zopet poštna zveza odprta.
Marsikak Slovenec, bodisi mož ali fant mora danes prestajati gorje v kakem vojnem ujetništvu. Kako počenjajo z njimi, osobito Hitlerjevci, smo že lahko čitali v raznih ameriških listih. Življenje v koncentracijskih taboriščih je kakor življenje v peklu. Ubogi naši rojaki!
Ker je blagajnik naše slovenske sekcije omenjenega pomožnega odbora glavni tajnik naše Jednote brat Josip Zalar, naj se izvolli vse prispevke ali darove njemu pošiljati. Imena darovalcev bodo priobčena v našem Glasilu.
V zadnji številki je brat Zalar na peti strani zopat priobčil svoj apel za prostovoljne darove. Temu apelu se pridružuje tudi uredništvo našega lista z znanimi lepimi besedami našega goriškega slavčka Simona Gregorčiča:
"Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze!" Vsako naše krajevno društvo naj na svoji prihodnji seji skuša kaj prispevati v ta namen!
-o-
UGODEN IZLET V CHICAGO
Tekoni leta je mesec avgust najbolj prikladen za kak izlet ali počitnice. Izlet ima več svojih namenov: prvič vidimo nove kraje, nova mesta in zanimivosti istega, ob enem pa tudi lahko obiščemo naše sorodnike, domačine in znance če živijo slučajno tam.
Za ugoden izlet v splošno znano centralo osrednjega zapada, Chicago, 111. se vam nudi v sedanji naši kampanji lepa prilika zaslužiti pri naši
Jednoti od $150.00 do $100.00 ako boste do 31. marca 1942 pridobili predpisano kvoto nove zavarovalnine. Prečitajte lepe nagrade, priobčene v zadnji številki (24) Glasila na 5. strani. Zaeno boste tudi časten gost prihodnje konvencije KSKJ. v Chicagu.
DANES JE UDOBNA VOŽNJA NA VLAKIH
Leta 1831 je nekje v iztočnem delu naših Združenih držav tekel prvi vlak po železniškem tiru. Lokomotiva, ki je proizvajala paro, je bila bolj^pri-4 mitivna in vsa drugačna od današnjih modernih "Streamlined" strojev in vagonov. Tedaj so prevozili samo 10 milji na uro ; parni kotel so kurili še z drvmi; to se je haokrog kadilo! Dandanes pa vozijo brzovlaki na električni pogon ali na olje in drvijo od 90-100 milj na uro. Če bi se kdo vozil s takim starim vlakom leta 1831 iz Clevelanda v Chicago, bi zato potreboval 34 ur, dandanes pa lahko tja dospete v 6 urah. In pa udobnost na teh vlakih!
ODLOČITE SE ZA TA IZLET!
Dajte se torej že danes odločiti za izlet v Chicago prihodnje leto. Ako bi se slučajno istega ne mogli udeležiti, boste vseeno dobili denarno nagrado v celoti izplačano. Skušajte torej že za prihodnjo sejo par novih članov predlagati bodisi za odrasli ali pa za mladinski oddelek!
na 8. avgusta bo imel v newbur-ški cerkvi ponovitev nove maše. -o
Slovenska beseda prvič napisana
Slovenski jezik govori do 1,950,000 Slovencev, če štejemo še one izza naših meja. V tem ;eziku imamo že skoraj pred ,000 leti napisano prvič našo besedo. Prav to nam dokazuje, da smo že takrat zaživeli svoje astno narodno življenje, zlasti, če se oziramo na to, da je najvišja odlika in največja značilnost slovenskega naroda njegov jezik, slovenski jezik.
Ta naša prva beseda nam izpričuje naše pravo za obstoj med narodi, za tvorbo svoje astne kulture. Od tedaj do aa-nes je ravno jezik ona nepretrgana vez in notranja sila, pa tudi zunanji izraz ki nam dajejo pravico priznanja svoje astne samobitnosti, svoje lastne kulture, svojega lastnega jaza. Prvi so Brižinski spomeniki. Nastali so okoli leta 1000. Ta spomenik nas nehote zava-
SLOVENSKI DUHOVNIK REV. JOS. LEKAN OPISUJE POTOVANJE IZ DOMOVINE
ODPRITE SRCE, ODPRITE ROKE!
V zadnji številki Glasila smo na šesti strani priobčili kratko notico, da je Mr. Vincent Cainkar, predsednik slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora in podpredsednik Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki, je 10. junija prejel od državnega departmenta v Washingtonu dovoljenje za nabiranje denarnih prispekov po JPO za podporo prizadetim v stari domovini.
Kakor smo se pred 23 leti, kmalu po izbruhu minule prve svetovne vojne tudi ameriški Slovenci zavzeli za odpomoč našim dragim v stari domovini in isto tudi po naši najboljši moči izvršili, tako nas je zopet letošnji Veliki teden za enak namen navdušil. To je bil oni, usodepoln teden, ko sta kar dva pohlepna sovražnika vdrla v našo nezabno in lepo Slovenijo. Naše drage domovine ni torej več na zemljevidu, ker so jo moderni vojni roparji kar na štiri dele razkosali in si isto razdelili. To je nas navdalo, da se je taikoj po okupaciji naše Slovenije v bivši Jugoslaviji med našim narodom v Ameriki prva ustanovila naša slovenska sekcija Jugoslovanskega pomožnega odbora.
Ker še nismo imeli do 10. junija tozadevnega uradnega dovoljenja, je delovanje navedenega odbora bolj počivalo.. Vemo pač toliko, da je neka slovenska podporna organizacija v ta namen že nabrala približo $1,000. Od strani naše Jednote nismo dosedaj še nobenega prispevka izkazali, nekaj prispevkov je sicer že nabranih ali na rokah, ki bodo kmalu v Glasilu pri-občeni. Treba je pa sedaj, z združenimi močmi začeti in s to dobrodelno akcijo nadaljevati.
Te dni se je Mednarodni Rdeči križ iz Ženeve, Švica, obrnil na ameriški Rdeči križ za pomoč jugoslovanskim vojnim ujetnikom v Nemčiji in Italiji. Sodi se, da je kakh 90,000 teh ujetnikov v nemški in italijanski oblasti. Zlasti se prosi, naj bi se poslalo tem ujetnikom živeža, ker to sedaj najbolj potrebujejo
V nedeljo opoldne se je vrnil k svojim staršem v Cleveland Rev. Josip Lekan, sin Mr. in Mrs. Lekan, 3568 E. 81. St. Študiral je bogoslovpje v Friebour-gu v Švici in bil tam ordiniran. Predno se je vrnil nazaj v Ameriko, je hotel obiskati tudi rojstni kraj svojih staršev in tam še živečo svojo babico v Jugoslaviji.
Rev. Lekan pripoveduje, kakšne velike težave je imel, predno je dobil potni list iz Švice v Jugoslavija Največ neprilik so mu delale italijanske oblasti. Končno so bile listine v redu in proti Jugoslaviji je odpotoval 19. marca preko Italije.
Vseskozi je bil pod strogim policijskim nadzorstvom in pri vsakem koraku so mu bili za petami detektivi. V Milanu je moral prestopiti na drug vlak in čakal je več ur na železniško zvezo. Hotel je porabiti čas v to, da bi si ogledal mesto. Komaj je pa stopil s kolodvora na cesto, sta ga prijela dva detektiva ter ga v gladki aifgleščini vpra šala, kam je namenjen. Povedal j«, da bi si rad ogledal mesto in jima je pokazal svoj ameriški potni list. Detektiva pa sta ga odpeljala na glavno policijsko postajo, kjer ga je zaslišal šef policije — Nemec.
Tudi ta je govoril angleško in po kratkem zaslišanju je ta odločil, da Amerikanec ne sme po mestu, ker Amerika ni prijazna Nemčiji in Italiji. Moral je kar lepo nazaj na kolodvor in tam čakati na vlak, ki ga je odpeljal do Benetk, naprej do Trsta in do Postojne, kjer je moral zopet presesti na drug vlak, ki ga bo končno odpeljal v Jugoslavijo.
V Postojni je videl, da je pripeljal vlak polno ranjencev iz Grčije, toda bilo je strogo za-branjeno, da bi šel kdo blizu in govoril z ranjenci. Tudi tukaj je moral naš rojak ostati v čakalnici. Ker ni vedel, kaj bi počel, je vzel iz aktovke "Ameriško Domovino," ki jo je sicer že tolikokrat prebral, da je znal njeno vsebino* na pamet, vendar jo je zopet razgrnil in začel prebirati "newburške novice."
Kar ga nekdo nalahno potrep-lja po rami in mu šepne: "Vidim, da ste Slovenec, kam ste pa namenjeni?" Rev. Lekan je bil vesel, da je po dolgem času zopet zaslišal slovensko besedo, pa možaku pove, da je ameriški Slovenec in da potuje v Jugoslavijo na obisk k sorodnikom. Rojak mu svetuje, naj gre iz čakalnice pri stranskih vratih, kjer bo šel lahko takoj na vlak. Drugače bo moral še dolgo čakati, predno mu bodo odkazali prostor, ker ameriške potnike nalašč zadržujejo, da jih kolikor mogoče osku-bejo. Rev: Lekan se je prijazne mu rojaku lepo zahvalil za pri-
jazen nasvet in odhitel skozi stranska vrata in ravno še vjel vlak, ki ga je odpeljal preko Ra keka v Ljubljano. Bil je vesel, da mu je slovenski časopis iz Amerike pomagal iz zagate Ameriško Domovino so mu namreč starši redno pošiljali v Švico, da je vedno vedel, kaj se godi v našem slavnem Newburghu.
Nepopisno je bil srečen, ko je dospel v va^Krko na Dolenjskem v Zajčevo hišo, kjer je prvič pozdravil svojo staro mater Marijo Perko, mater njegove matere Mrs. Lekan. Vsa vas je prihitela skupaj, da vidi mladega ameriškega duhovnika, svojega rojaka. Pripovedovati jim je moral novice iz Amerike, kolikor jih je pač vedel.
Opomba uredništva: Kako je potoval Rev. Joseph Lekan iz Ljubljane v Krko, bo poro-čano v prihodnji številki.
štiri dni pred potekom dopusta je dobil pa brzojavno obvestilo od ameriškega konzula, da mora takoj odpotovati nazaj Švico. Tako je odpotoval na 28 marca, to je bilo ravno tisti dan ko je bil preobrat v Jugoslaviji ko je bila napovedana mobilizi jacija in je nastala splošna zmešnjava.
Iz ŠvicS je potem potoval naprej v Španijo 28. aprila in tam čakal skoro en mesec dni na la djo, Jri bi ga naj odpeljala v Ameriko. Končno je dobil pro stor na pol tovorniški, pol potni ški ladji, ki je vozila preko Ku be v New York. Na ladji je bilo 719 potnikov in 90% od teh je bilo Judov. Na 10. junija je la dja dospela v newyorško prista nišče.
Glede položaja v Jugoslaviji pripoveduje Rev. Lekan, da je bil takrat še precej povoljen. Toda boljše se jim je godilo na kmetih kot v mestih, kjer so bile uvede ne krušne karte. Kakšne so nove meje Slovenije mu ni znano ker dokler je bil v Evropi ni mogel ničesar zvedeti radi stroge nemške cenzure. yidel je, da je v Italiji veliko pomanjkanje ži veža (1 jajce stane 10 centov ameriške veljave), v Španiji je pa taka lakota, da ljudje po ce sti prosijo kruha zase in za svo je otroke. Denarja ne vzamejo samo kruha bi radi, ker ga niti za denar ne morejo kupiti.
Po Italiji je videl, da morajo nositi fašisti na svojih rokavih poleg fašističnega znaka tudi nemško svastiko, a Nemci nosijo samo svastiko brez fašistične-, ga znaka. To dovolj jasno kaže, koliko je Italija danes še samostojna.
Rev. Lekan je ostal en dan pri svojih starših, v pondeljek je pa že odpotoval v Dayton, O. k redu, kateremu pripada. Dne 2. avgusta pa pride zopet nazaj in
zlate. Zato se je povrnil k reki ob izlivu velepritoka Red River. Tam je de Soto zbolel in umrl in je bil pokopan pod vodo velere-ke, ki jo je odkril.
Tekom prihodnjih 125 let so drugi srečolovci iz Mehike prišli ogledat si veliko reko. šele leta 1673 pa je bil odkrit zgornji tok, ko sta francoska jezuita očeta Marquette in Joliet prodrla z jezera Michigan v južno smer. Devet let kasneje je drug podjetni duh, Francoz La Salle, sledil po poti začrtani od očetov jezuitov in nadaljeval pot dalje do izliva reke. On je bil prvi be-
lokožec, ki je prepotoval vso re-»
ko.
Tekom nadaljnih sto let so španjski conquistadores, francoski misijonarji, trgovci in Indijanci umikajoči se pred prodira-jočo belokožno civilizacijo, romali gor in dol vzdolž reke. Kasneje so prišli pionirji-naseljen-ci in začelo je naseljevanje in z njim obdelovanje zemlje in trgovina. Prevoz blaga se je vršil po reki in nastala je doba drznih rečnih roparjev. Ko so se naselbine razvile v bogatstvu, moči in
ja, da mislimo, da je moralo	... £1. ,
biti napisanega več v slovenj** okrasen, parčki so ploskem jeziku v oni dobi. Zob ča- li*>r in dol po reki. Civilna voj-
sa je moral uničiti in v toku zgodovine se je moralo mnogokrat izgubiti. Ti Brižinski spo meniki obsegajo:
1.—Obrazec	splošne izpovedi, kakršnega je duhovnik molil pred verniki po pridigi.
2.—Kratko	pridigo o grehu in pokori.
3.—Novo	obliko splošne izpovedi. Ti spomeniki Icažejo, da smo imeli še nekaj raznih starih staro-slovenskih oblik in da je bil naš jezik že takrat bogat in čist.
Drugi tak pomembnejši spomenik našega jezika je Stiški rokopis iz leta 1428, imenovani po stiškem samostanu. K temu rokopisu je pripisal še drugi stiški duhovnik v letu 1440 velikonočno pesem in obrazec za splošno izpoved, prvi pa obsega molitev pred pridigo in pesem Salve regina.
Tretji rokopis pa je Celovški iz leta 1430. Tu imamo v slovenskem jeziku očenaš ave-marijo in vero. Ti rokopisi so služili samo tujemu duhovniku, da je laže pripravljal in učil narod. Poleg teh imamo še nekaj drugih manjših pisanih dokumentov iz te dobe, kakor na primer: osnutke za pridige, osnutke za Marijino posem, o Beneški Sloveniji prvi zgled slovenskega pravnega spomenika, Seznamek ustanovnih maš v Črnjevu.
Ti trije rokopisi v tako zgodnji dobi slovenskega življenja so naša legitimacija za vstop v samostojno narodno življenje, so priča našega duha in naše biti, ki nam dajeta vso pravico za zavedno in odkrito priznanje našega slovenskega jezika. Jezik, ki ne raste, je mrtev, ta jezik slovenski pa raste, živi se dviga v svojem razvoju vedno višje tako, da je vedno bogatejši in lepši. Od začetka nje gove pismene izpričanosti raste do danes. Zato ne more nikdar umreti. Živel bo, dokler bo slovenski narod živel. D. Ž. «
-o-
na je doprinesla bitke na kopnem in po vodi. Razvoj indu strije, zgradba pristanišč, pomolov in jezov -je nadalje razvila promet po reki, tako je danes Mississippi ena izmed najbolj zaposlenih notranjih vodnih prog na svetu.
Jeklo, premog, ruda, les, petrolej in žito se prevaža po reki velikanskih količinah. Velike barke prenašajo bombaž, kavo, sadje, sladkor, gazolin. Velika trgovina po reki Mississippi je prispevala k razvoju velikih mestnih središč, kot so Minne-apolis, St. Paul, St. Louis, Nev. Orleans, Pittsburgh, Cincinnati, Louisville, Memphis, Vicksburg in Baton Rouge, ki so s svoje strani prispevala k čim večji arnosti je roparstvo zginilo ir» važnosti velereke.
Samo dve drugi reki na svetu moreta pokazati enako razdaljo od virov daljnih pritokov do izlila v morje? Amazon in Nil. Mississippi, ako vpoštevamo le reko, ki nosi to ime, teče 2,470 milj od svojega izvira blizu Lake Itasca, Minnesota, do delte ob Mehikan-skem zalivu; ako pa vpoštevamo največji pritok Missouri in na-daljni Mississippi kot eno samo reko, je dolgost od izvira do ustja 3,988 milj. Skupaj s svojimi pritoki in dotoki tvori 15,000 milj notranje vodne proge, ki je plovna
Reka prenaša s seboj ogromne količine blata. Samo v morje izliva približno 400 miljonov ton blata na leto. Zato je treba velikih rečnih naprav in neprestanega izkopavanja. Razne povod-nji so bile katastrofalne. Ob reki je zgrajen velikanski sistem jezov (levees), ki so skupaj mnogo daljši kot kitajski zid in tu-patam 25-krat širši.
FLIS.
Reka Mississippi je bila odkrita pred 400 leti
Tu in tam ob reki Mississippi prebivalci proslavljajo to spomlad 400-letnico, odkar je beli človek odkril ameriško velereko.
Algonquin Indijanci so jo na živali "Missi Sipi," kar pravilno pomen ja: velika dolga reka; pr vi evropski naseljenci so to ime nepravilno prevedli v "Oče vod.' "01' Man River" je moderni na ziv reke v pesmi in povesti.
Hernando de Soto, španjski
Krščanstvo v Pompejih
Skoro vsak, ki je gledal odkrite razvaline nekdanjega cve točega mesta Pompeji, ki ga je leta 79 po Kristusu zasul Vezuv, ali pa je morda samo pre biral poročila o novih odkritjih v Pompejih, se je vprašal, ali morda niso kje našli kakih sledov krščanstva. Znanstveno je to vprašanje postavil De Rossi, kateri je že leta 1862 na podlagi nekaterih znakov, ki jih je našel zarisane v zidovju, prišel do prepričanja, da so v nekdanjem mestu Pompeji že živeli kristjani. Toda pozneje so drugi znanstveniki skušali dokazati, da se je De Rossi temeljito zmotil. Vendar je vprašanje ostalo živo, dasi nihče na njega
raziskovalec, prodiral iz Floride proti zapadu, da bi našel ni znal odgovoriti. Sedaj pa so zlata, ko je sredi maja 1541 prišel do velikanske reke. Točka je bila baje nekje blizu današnjega Clarksville, Mississippi. Prebrodil je reko in nadaljeval pro-
novi dokazi vstali, ki potrjuje jo, da so v Pompejih res že živeli kristjani.
Dva italijanska archeologa sta namreč na raznih krajih
ti zapadu, ni pa našel nikakega mrtvega mesta našla dva zari-
sana napisa, tako zvana sgrafi-ta, iz katerih se v kriptogramu bere očenaš. Ta dva napisa sta
namreč nekaki besedni uganki, kakršni so učenjaki že večkrat kje zapazili skupaj z raznimi
nerazumljivimi znaki. Po dolgem študiju so nazadnje prišli do prepričanja, da je to od kristjanov narejena uganka, katera je potovala od zahoda proti vzhodu, kamor je prišla najbrž z rimskimi legijami. Toda, najsi so se učenjaki še tako pečali s temi ugankami, razložiti si jih niso znali, samo to so mogli soglasno ugotoviti, da vse te uganke niso starejše, kakor iz tretjega stoletja po Kristusu.
Blizu Evirata so odkrili dobro skrito domačo kapelo iz prvih časov krščanstva, katera je bila narejena leta 200 po Kristusu, ko so rimske legije prišle do bregov zgornjega Evfrata.
Sedaj pa so naenkrat dobili v roke nepobiten dokaz, da je ta besedna uganka bila znana že leta 79 po Kristusu, torej prej, preden je Vezuv pokončal Pom-peje, torej da je ta besedna uganka izvirala iz prvih časov krščanstva. Ta skrivni znak krščanstva je potem res popo-toval od zahoda na vzhod.
Ta besedna uganka je takale:
R O T A S OPERA TENET A R E P O S A T O R Ta besedna uganka je torej štirikot, čigar oba anagrama sta besedici "Rotas-Sator" in Opera-Arepo." Sredi med njima v križu pa je besedica "Tenet." Te besede sedaj lahko vsakdo bere, v kakršnem vrstnem redu hoče, vedno bo dobil črke "T" v srednji besedi "Tenet," ki se bereta tako od vrha navzdol in od leve na desno vodoravno, v obliki križa, torej pomenijo vse te besede po vr sti. S tem so si učenjaki belili glave, pa natančno še niso mogli razložiti". Najbolj verjetna je razlaga: Bog (Sator-Stvar-nik) vlada in vodi (Tenet—drži) neizmernost svojega stvarstva (Rotas), vsa dela (Opera) in izdelke (Arepo—plug).
M. della Corte, ravnatelj pompejanskih izkopavanj, se v posebni obravnavi peč a s to važno najdbo ter navaja, da je Feliks Grosser našel za to uganko drugo razlago. Grosser pravi, da je središče te uganke črka "N." Okoli te črke potem jemlje vse Črke iz besednih kvadratov ter nazadnje dobi to-le podobo križa:
A P A T E R
A PATERNOSTER O O S T E R O
Te besede v tem vrstnem redu pomenijo začetek očenaša. Crke A in O na začetku in na koncu pa pomenijo "Alfa" in "Ornega"—začetek in konec, kakor pravimo Bogu. Grosser izrecno pravi, da so prvi kristjani v to skrivno pisavo skrili svoj očenaš in svoj križ. Po tem pa so se med seboj spoznavali, ne da bi bil njihove znake mogel razumeti kdo drugi.
Pred 75 leti je že omenjeni de Rossi izjavil, da je hiša, v kateri je takrat našel to znamenje, bila prav gotovo "hiša kakega kristjana." Toda takrat njegove trditve niso vzeli za res. Danes pa je po vsem tem izpričano, da je to bil znak prvih kristjanov in da je ta znak že leta 79, torej komaj dobrih 40 let po Kristusovi smrti, bil doma že v Pompejih.
-o-
Ne jutri, ampak danes se odločite za prietop v našo Jed-noto!	— r
Ustanovljena t Jolietu. m, dne I. aprila« 1804. Inkorporlrana ▼ Jolietu. drtavl Illinois, dna 12. januarja, 1806.
GLAVNI URAD: 361 N. CHICAGO BTT., JOLEBfT, XXI* Telefon t glavnem uradu: Joliet 5448? stanovanje gl tajnika: MAS. Od ustanovitve do 31. maja. 1M1 znaša skupna izplačana podpora $7,933,881
Solventnost 125.19% ČASTNI PREDSEDNIK: FRANK OPEKA. NORTH CHICAGO, ILL. j j	GLAVNI ODBORNIKI
Glavni predsednik: JOHN PERM. 817 East "O" St, Pueblo, Colo. Prvi podpredsednik: JOHN ZEPRAN, 3728 W. 15th St, Chicago, HL Drugi podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH, 4715 Hatfteid St., PltttVfb. Pa. Tretji podpredsednik: JOSEPH LEKSAN, 196—22nd St, N. W, Barberton. O. Četrti podpredsednik: MIKE CERKOVNIK. P. O. Bok 987. Ely, Peta podpredsednica: JOHANA MOHAR, 1138 nifflngham Ave., Shsbofgu, WIaconsln.
Šesti podpredsednik: GEORGE PAVLAKOVICH, 4673 Pearl St, Denver. Colo. Olavnl tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St, Joliet, HL Pomotnl tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 351 N. Chicago, St, Joliet HL Glavni blagajnik: MATT F. SLANA, 351 N. Chicago St., JoUst HI. Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA, 416 N. Chicago St, Joliet. nn. Vrhovni adravnik: DR. M P. OMAN. 6411 St Clair Ave, Cleveland. O.
NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINCE. 716 Jonse St. Eveleth, L nadzornica: MART K POLUTNIK, 1711 E. 30th St, Lorain, O. H. nadzornik: FRANK LOKAR, 1352 Havrthorne St, Pittsburgh, Pa. m. nadzornik: JOHN PEZDIRTZ. 14904 Pepper Ave, Cleveland. O. IV. nadzornica: MART HOOHEVAR, 21241 Mlller Ave, Cleveland. O.
FINANČNI ODBOR FRANK J. GOSPODARIC, 300 Ruby St, Joliet, HI. MARTIN SHUKLE. 811 Avenue A, Eveleth, Minn. RUDOLPH O. RUD MAN, 400 Burlington Rd, WUklnsburg, Pa.
POROTNI ODBOR JOHN DEC MAN, 1102 Jancey St.. Pittsburgh, Pa. AGNES GORIŠEK, 5336 BuUer St„ Pittsburgh, Pa. JOSEPH RUSS, 1101 E. 6th St, Pueblo, Črto. JOHN OBLAK. 215 W. Walker St, Mllwaukee, Wls. wn.I,IAM F. KOMPARE, 9206 Commercial Ave, So. Chicago, HL
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN. 6117 St. Clair AYe„ Cleveland. O. »
VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave, North Chicago, HL
Vsa pisma tx denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se poftiljajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St, Joliet HL; dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K. B. K. JEDNOTE, 6117 St Clair Ave, Cleveland, Ohio.
Moj
oce
SPOMINSKA ČRTICA
Napisal za Glasilo Ivan Bukovinski, Pittsburgh, Pa.
Ker smo obhajali v nedeljo, 15. junija "Father's Day" ali praznik očetov, in obenem je približno 10-obletnica smrti mojega očeta, zategadelj hočem kot za spomin napisati par podatkov iz njegovega življenja.
Kajpak da to ne bo životo-pisna črtica v kronologičnem smislu besede, ker to bi ne imelo pomena in bi nikogar ne zanimalo, saj vsakdanje življenje navadnega kmetovalca ali delavca se razvija enakomerno, monotono ter sliČi drug drugemu j kakor jajce jajcu. Omejil se^om torej le na nekaj najbolj karakterističnih dejstev, ki ga osvetljujejo kot človeka, gospodarja in krščanskega očeta.
Luč belega dne je zagledal moj oče v letu 1859, med štirimi stenami borne, lesene koče v Spodnji Ribnici, fara Velika Dolina, na skrajnem vogalu vzhodnjega dela Dolenjske, ki meji na Štajersko in Hrvatsko, pet ur hoda do Zagreba, hrvatske ,prestolice.
Njegova mladost je potekla pač kakor drugih revnih otrok, namreč bolj v pomanjkanju, negb izobilju. Saj na majhnem posestvu ali kajži, ki je obstajala iz ene njive, nekaj senože ti, pašnika in po trtni uši opu-stošenega vinograda, so jedva pridelali najnujnejše za življenje kot koruzo, ječmen, krom pir in nekaj druge povrtnine ter redili kravico, par prešičev pa kokoši.
Ko mu je bilo okoli 26 let, je prevzel domačijo ter si izbral za družico življenja Marijo Burja, hčerko precej premožnega kmeta iz sosednje Nove Vasi. Priženil je nekaj denarja in eno njivico, glavno pa je bilo, da je našel v mladi nevesti ljubečo ženo, dobro gospodinjo in skrbno mater svojim bodočim otrokom.
Dober gospodar
Dom, ko je prešel v njegove roke, je bil v precej zanemarjenem stanju, kajti oče mu je umrl že za njegovih deških let, mati pa ni bila kdo ve kaj skrbna gospodinja, ali vrgel se je z jekleno voljo na delo ter tako polagoma spravil gospodarski voziček na lepši in gladkejši
tir. .	y .
Z velikim trudom je počasi prenovil vinograd, po katerem je rastla turšica in ga zasadil s takozvanim ameriškim
kom, katerega korenine so bile odporne proti trtni uši, ter ga cepil z mladikami domače žlahtne vrste, tako da mu je postalo trsjetpozneje glavni vir dohodkov.
Nabavil si je voz in potrebno poljsko orodje kot plug, brane in podobno, počel rediti več prašičev in po dve kravi, katere je izučil za vožnjo in oranje, da je lahko opravil z njimi vsa manjša dela na polju Popravil in prenovil je vsa gospodarska poslopja, katerim je zamertil gorljive slamnate strehe z opeko; slednjič pa, malo pred prvo svetovno vojno in mojim odhodom v to deželo se je djal na staro, iz polovičnih drevesnih hlodov od prednikov zgrajeno hišo, katere si- . _r , cer ni docela podrl, ker je-bil-S&e peč. les še nestrohnjen, toda jo je tako temeljito prenovil in tudi razširil, da je izgledala kot čisto nova.	^
Eden sosedov mi je dejal: Vaša hiša pa izgleda lepa kot bi jo iz škatljice potegnil; zdaj ji manjka še samo mlade neveste. Kaj imaš že katero izbrano, saj si dovolj star, ali ne?"
Star sem seveda bil zadosti, okrog 26 let, toda moj oče je bil še—premlad.
V našem kraju se namreč sin, navadno prvorojenec, ne oženi drugače na domu, nego da mu oče "čez da," češ ali naj bo še naprej za hlapca pri hiši in žena za deklo.
Ker so mi že takrat rojile misli po glavi oditi po svetu na lov za srečo, sem odvrnil sosedu : "Moja prva nevesta bo de žela z^ širokim morjem, Glede druge pa, nu o tem je še prezgodaj razmišljevati. Kakor je določila usoda ali višja Previdnost."-
Mnogo 4et pozneje je prive-del na dom mlado gospodinjo eden mojih mlajših bratov, Andreje, Amerika pa je ostala moja prva in tudi edina izvo-ljenka še do današnjega.
Pridnost in delavnost Čebelo nam stavijo za vzgled pridnosti in marljivosti, in ako kdo , je moj oče v največji meri posnemal to drobno živalico.
Cimhitro je bilo storjeno domače delo na polju, travniku in v vinogradu, zlasti še, ko smo že mi otrocj pomagali, si je šel prislužit kako krono k bogatejšim kmetom ali pa v bližnjo grajščino Mokrice, ki pa je že za časa prve svetovne vojne bankrotirala ter prešla v last zagrebške nadškofije.
Tudi v zimskem času in ob
brez posla. Vedno je kaj cim-pral ali tesaril, popravljal orodje, pletel koše, vezal metle, izdeloval grabi je in lesene vile ali roglje za seno in tako naprej, kdo bi vse našteval. Ce ni imel drugega posla, pa je stare žeblje ravnal. Djal je, da pri gospodarstvu, pa bodi še tako majhno, je vedno kaj za opravit in dostavil: "Delajmo kot bi večno živeli in molimo kot bi jutri umrli."
Delavnost pa je zahteval istotako od nas otrok, pa naši zmožnosti. Njegovo prvo vprašanje, kadar se je vrnil domov po svoji odsotnosti je bilo, kako in kaj smo delali.
Enkrat, bilo mi je kakih 14 let, sem ukradel celi dan s či-tanjem Ivan Tavčerjeve knjige "MrtvaSrca," katero mi je posodil tedanji župnik France Brulec. On me je namreč vedno zalagal s čtivom, ker je imel obilico knjig in bil naročen skoro na vse slovenske časnike in mesečnike, sam pa je zelo malo čital, češ; da nima časa.
Oče, vrnivši se zvečer domov, se je jezil nad mano, ker nisem učinil odkazanega mi opravila, jaz pa sem se delal nevednega in ga vprašal, zakaj me krega, saj vendar nisem nič naredil; nakar mi odvrne, da baš radi tega sem vreden ukora, ker nisem ničesar napravil.
Semtertja je tudi sam čital, čeprav počasi, ob nedeljah popoldne ali v zimskem času, zlasti Lesarjeve "Zgodbe sv. Pisma," in pa krajše spise, najraje gospodarske vsebine v Koledarju družbe sv. Mohorja, katere član je bil vsako leto. Varčnost in treznost Ne zadostuje pa, da človek samo dela, gara in se muči, ampak mora biti poleg tega varčen, če hoče imeti kaj koristi od svojega truda. Saj še tu v Ameriki pravijo, da ne šteje to, kaj kdo zasluži, ampak koliko prihrani.
Ne vem, če je bilo očeta nagnjenje >do skrajne varčnosti že prirojeno In v krvi, to pa vem, da je moral biti varčen radi nujne potrebe, zakaj številno družino preživeti na nfalem posestvu, je malo več nego hru-
divja-
Na našem domu se je pričen-ši od mojega rojstva približno vsaki dve leti oglasila radodarna štorklja in pomnožila hišno prebivalstvo za ena lačna usta več, dokler nas ni bila desetori-ca, za dva skednja mlatičev, če bi eden bratov, ne umrl še kot otrok in dve dekleti, Marija ali Micika, tretja za menoj in Terezija, dosti mlajša, ki je bila živa kot živo srebro in postala že vdova, še ne po enem letu zakona ter se znova poročila, dočim je prva mojega kova. ker je ostala sama—nepresaje-na cvetka. Pred 25. leti je namreč našla dobro službo kuharice pri neki odlični rodbini v Zagrebu (kjer je še dandanes) in je ni hotela tvegati za negotovo in dvomljivo srečo v za konskem življenju.
V gostilno ni šel do skrajne sile, kadil je malo, nove obleke pri njem so bile redke kot bele vrane, pri nakupovanju blaga pa je bil mojster v glihanju, da malo takih. Nekoč sva bila na semnju v Brežicah in ustavil se je pri stojnici za gotove obleke, kajti potreben je je Jbil kot sle pec pogleda. tJgajitoa__mu je neka pol volnena, sivozelenka-ste barve in vprašaje za ceno, mu trgovec odgovoril: 20 goldinarjev! On pa mu je na moje veliko začudenje obljubil samo pet, nakar je mož molče obleko spet obesil. Cimhitro pa se je moj oče odstranil, ga prodajalec pokliče nazaj, in meše-tarila sta tako dolgo, da je trgovec polagoma popustil celih, 13 goldinarjev, oče pa je pridal dva in tako je bil oblečen za sedem srebrnjakov; ko pa je to drugim pravil, mu ni ni-kdo verjel. Njegova varčnost je mejila
deževnem vremenu ni bil nikoli j včasih na pravo skopost. Mo-
ja stara mati Barbara, kateri sem bil zelo udan, me je kot najstarejšega dečka večkrat seboj vzela na kako bližnjo božjo pot ali iegnanje v drugo župnijo.' Ko sva se nekoč odpravljala k sv. Roku v Brežice (preko Save na Štajerskem), sem očeta prosil za nekaj denarja, in dal mi je—cel groš! Babica, razodevši ji to med potom, je zamrmrala: "O, ti preklemanski skopuh."
Tudi nas otroke je navajal k varčnosti, večkrat povdarja-joč: "Vsak vinar, ki ga brez potrebe zapraviš v mladosti, boš pogrešal v starosti." Skoda le, da nisem sledil njegovemu vzgledu in nasvetu. Ce bi bil napol tako varčen kot on, bi bil zdaj na drugačnem stališču.
Da je bil zmeren in trezen v vseh ozirih, je pač umevno, saj varčnost in treznost greste navadno roka v roki. Seveda so tudi izjeme, ki pa le potrjujejo pravilo. Ko je zasadil vinograd, je imel pijačo doma največkrat skozi celo leto, dočim so večinoma drugi kmetje hiteli posušit že čez zimo, kar jim je ostalo od prqdaje, ko pa je prišla spomlad in delo v vinogradu, ni bilo v sodih več niti kaplje božje tekočine in so se morali pri težkem delu le z vodo nacejati. Ravnali so se po reku: "Enkrat po volčje, drugikrat po pasje."
Ali ne tako moj oče. Pil je vsak dan kot mi družina, toda zmerno in v rožicah ga nisem ie nikoli videl. Enkrat me je učil: "Nikdar ne pij preobilo, toda kozarec vina je za zdravilo!"
Ljubezen do doma in reda
Vasovanječ tudi ob nedeljah in pri najbližnjih sosedih mu je bilo tuje, praga druge hiše ni drugače prekoračil, nego po opravkih. Deloma, ker se mu je zdelo škoda časa, in pa ker človek nikoli ni siguren, če je dobrodošel in končno, ker se na vasovanjih navadno o drugih ljudeh razpravlja, to se pravi, opravlja, kar pa je sovražil, zakaj varoval je svoje dobro ime, spoštoval ga je pa tudi pri drugih.
Vsled tega pa je imel časa, da je držal doma vse v najlepšem redu in čistoči. Djal je, da red in snaga zlato odvaga. Vsaka stvar je bila vedno na svojem mestu, bodisi v hiši, na dvorišču ali pa v gospodarskih poslopjih, k nedeljam in praznikom pa smo morali okoli hiše in drugih stavb še bolj pospraviti, pograbiti in pomesti tako, da so se sosedje spogledovali in djali: "Pri Ribičevih pa čistijo kot bi se na ohcet pripravljali."
Naše hiše se je držal pridevek "Pri Ribiču," ker so naši predniki nekoč ribarili po Savi za mokriško grajščino.
Stroga vzgoja
Pri naši vzgoji se oče ni do-iti posluževal jermena in bre-zovke, temveč je bilo njegovo lajbolj priljubljeno kaznovanje, da je nas fante pošiljal za pogreške in porednosti klečat tia oster pesek na dvorišču pred hišo.
In vrnivši se ob nedeljah od desete maše, smo mu morali gostokrat kaj iz pridige povedati, sicer smo ostali opoldne brez kosila.
Bilo je na praznik Svetega Rešnjega Telesa in ko smo prišli od procesije, nas je že z da-leka pozdravil prijetni duh na mizi kadečih se sirovih štruk-ljev. Ali prišla je ta nesrečna pridiga in zbogom slastno kosilo, kajti jaz in moj najstarejši brat "Martin nisva nič znala povedati, molčala sva kot bro-čen kip. Ko ni torej oče ničesar izvlekel iz naju, je velel, naj vsaj poveva prvo in zadnjo besedo v pridigi in seveda sva dala nagel odgovor: prva je bila "Dragi kristjani" in zadnja "Amen."
To razodetje pa nama na žalost ni zadostovalo za pristop k mizi in štrukljev sva bila de-
ležna po materini dobroti šele za večerjo. V prihodnje sva be sedo božjo v cerkvi bolj pazno poslušala.
Globoko veren
Naš oče je bil veren in praktičen kristja, ne sicer da bi vedno v cerkvi tičal, ali pa nas mu čil z molitvijo rožnega venca po trudapolnem delu ob polet nih večerih, toda opustil ni prav nikoli nedeljske dolžnosti brez jako tehtnega vzroka, kar pa se je pripetilo zelo redko-ma, včasi niti enkrat v letu ne.
Naj je bilo še tako slabo vremen in v zimi še tolik mraz in globok sneg, to ni zadržalo očeta in matere, da bi se ne udeležila ob nedeljah in praznikih rane službe božje ob 6. uri v 45 minut oddal jeni farni cerkvi, mi otroci pa smo šli pozneje k sv. maši v Mokriško grajsko kapelo, dokler nismo imeli kaplana.
Del nedeljske pobožnosti je bila skupna molitev rožnega venca ob večerih, molili pa smo ga tudi po zimi ob petkih. Slišal sem očeta o tem. "Bolj je Bogu prijetna kratka pa zbrana molitev, nego pa dolga in raztrešena ali zaspana. Sicer pa je naše vsakdanje opravilo neprestana molitev, ako napravimo dober namen."
Bil je usmiljen do revežev in beračev ter popotnikov v obče, nobenemu ni odrekel nočno streho, ki je zvečer privandral! Postrežen je bil z večerjo in prespal po leti v skednju na duhtečem senu, v zimi pa v družinski sobi na svežnju slame. To je bil naš oče.
Ko sem pred približno 10 leti prejel črno obrobljeno pismo iz stare domovine, sem precej slutil nesrečo in nisem se varal. Sporočili so mi, da očeta ni več med živimi. Misel: nikoli, nikoli več se bomo videli na tem svetu, mi je bila kot dvorezen, v srce zaboden nož.
Legel je zvečer k počitku še prilično zdrav, ali ni slutil, da je legel zadnjikrat in sicer k večnemu spanju; zjutraj so ga našli na postelji—brez življenja.
Naj Ti bodo te vrstice, nepozabni oče, kot skromen spomenik, ki Ti ga postavlja Tvoj hvaležni sin-prvorojenec Ivan.
KOLIKO ČUTOV IMA ČLOVEK
Doslej smo se učili, da ima človek pet čutov*»Po novem pa pravijo, da to ni res in dg, pri človeku novodobna znanost odkriva nove čute. Koliko pa ima človek čutov, tega nova znanost :udi še ni znala povedati.
Znanost pravi, da je en tak čut tisto, kar navadno imenujemo občutek. To pa ni tisti luševni občutek, ki ima svoj sedež v duši ali srcu. Tukaj se ?ovori o telesnem občutku. Tukaj imamo na primer občutek sa gorkoto ali za mraz, kar je pri raznih ljudeh različno. Konec jezika na primer ima veliko občutljivost za toploto, prav tako, kakor ima roženica v očeh občutek za mraz. Občutek za bolečine razni deli telesa različ no sporočajo možganom. Ce se kdo nekoliko oprasne ali zbode, to ne povzroča dosti bolečin Toda kaj drugega je, če nas začne boleti zob.
Imamo tudi občutek za čas, ki je pri raznih ljudeh različno razvit. Nekateri ljudje imajo uro tako rekoč kar v svoji gla vi. Celo ponoči. Tak človek se lahko ponoči zbudi takrat, kadar hoče sam ter se bo komaj za nekaj minut zmotil. . Tudi posluh je dobil nov občutek, katerega nekateri imajo, drugi pa ne. Ljudje s tako imenovanim absolutnim posluhom morejo takoj vsak glas spoznati in povedati, kako je visok. To pa z muzikalnostjo ni v rio beni zvezi. So celo muzikalični ljudje, ki takega čuta nimajo
Nadalje imamo občutek za ravnotežje, o katerem je znanost ugotovila, da nima svoje
r
ga sedeža v želodcu, čeprav se pri vožnjah prav tam najbolj oglaša, ampak v ušesni duplini. Ljudje, katerih se rada prime morska bolezen, imajo občutek za ravnotežje močno razvit. To pa je seveda le slaba tolažba za tistega, ki je dobil morsko bolezen.
Tudi občutek za lakoto in žejo je pri raznih ljudeh različno razvit. Doslej pa znanost še ni mogla ugotoviti, kje ima ta občutek svoj sedež. Poleg vseh teh je znanost sedaj odkrila še nov čut, ki ga je nazvala občutek za žarke. Splošno je znano, da se rdeča luč človeku zdi bolj gorka kakor pa modra, katera se človeku zdi kar hladna, čeprav med modro in rdečo žarnico v resnici ni nobenega razločka. Napravili pa so tale poskus : Človeka, kateremu so dobro zavezali oči, da ni vanje mogla prodreti nobena svetloba, so pustili v zaprtem prostoru, kjer je gorela električna luč, da je tam taval z iztegnjenima rokama. Kadar je njegovo roko zadel žarek modre luči, je človek roko nehote skrčil, kakor bi prijel nekaj hladnega. Kadar pa je njegovo roko zadel rdeč žarek, je roko še bolj iztegnil, kakor bi se hotel ogreti.
KSKJ NA ČASTNEM MESTU
Letošnja maj niš ka izdaja mesečnika "The Fra-ternal Monitor," ki izhaja že 51. leto v Rochester, N. Y., ima na 28-29 strani označenih 142 ameriških bratskih podpornih organizacij, katerih premoženje znaša nad $1J900J900.
V tej častni vrsti je kot 58. označena tudi naša K. S. K. Jednota, katera je imela koncem lanskega leta $4,803,006.18 čistega premoženja.
Skupno premoženje teh mUijonarskjh podpornih organizacij je znašalo $1,368,748,733.21.
Od začetka poslovanja teh organizacij do leta 1940 se je izplačalo zavarovancem že $5,552,-429,358 različnih podpor. V tej svoti je vštetih tudi sedem in trti četrt milijona dolarjev izplačane podpore naše Jednote.
TEROR NACIJEV V SLOVENIJI .
(Nadaljevanje s 1 sttani)
Ožboltu, Raki, Sv. Gori, Tržiču itd. Metodi germanizacije se prilagajo tudi v delih priklop-
1 j enih Koroški. — Nemci so za-
prli vse samostane v ljubljanski blasti. Zasegli so samostan
lazaristov v Brodu, onega ka-pucinov v Škof ji Loki, frančiškanskega v Kamniku in na Brezjah.
Nemci so tudi izgnali uršu-linke iz Škofje Loke in Kranja. Značilno je to, da so nemški vojaki ponoči vdrli v samostan uršulink, pa čeprav so bili opozorjeni, da je moškim zabra-njen vsak vstop v samostan. Takoj po vpadu Gestapa v samostan so bile uršulinke ponoči odpeljane iz samostana neznano kam. To postopanje je izzvalo upor med prebivalstvom, ker so bile uršulinke v tem kra-u priljubljene. Neki nemški •ojak je izjavil: "Naš firer ne mara samostanov, ker meni, da ne smejo ženske izgubljati časa pri molitvah in s tem, da se sprehajajo z evangelijem v roki."
V Mekinjah so morale nune gostiti nemške oficirje ter jim streči.' Neko noč pa so bile nenadoma iztirane iz samostana. Gestapo odnaša s sabo vse imetje iz škofij, župnij in cerkva.
Nemške okupacijske oblasti so zasegle tudi vsa semenišča, vse katoliške zavode in vse ka toliške organizacije.
Najstarejša katoliška gimna-
zija v Št. Vidu pri Ljubljani je bila najprej zavzeta od italijanske vojske,' potem pa od nemške. Gestapo je ukazal rektorju, ekonomu, profesorjem in prefektom, da morajo v teku ene ure zapustiti poslopje. Ničesar niso mogli vzeti s sabo. Obenem so bili izgnani vsi dijaki in najstarejši duhovniki, katerim je bila tako vzeta možnost obstanka. V vsem poslopju, v katerem stanuje lahko pet sto ljudi, so Nemci nastanili samo štirideset nemških oficirjev.
Iz vseh gornjih podatkov se jasno vidi, da nameravajo Nemci zatreti pri Slovencih vsako sled slovenskega čustvovanja. i Iztirali so iz vseh slovenskih cerkva, šol in zavodov slovenske duhovnike in izobražen-stvo ter se pripravljajo na to, da uvozijo v Slovenijo 300 nemških ljudskih učiteljev, ki so jih v ta namen posebej pripravili na štajerskem.
Iz najrazličnejših krajev Slovenije se odvaja slovenska mladina v Nemčijo na tako zvani 'Arbeit-Dienst," kjer se ima ponemčiti. Že takoj prve dni so dali Nemci izmenjati slovenske ulične napise z nemškimi. Ljudske šole pretvarjajo v "Volks-Schule."
Gestapovci, S.S. in S. A. ustavljajo na ulicah slovenskih mest vse ljudi, ki imajo biciklje, mo-tociklje ali avtomobile ter jemljejo na licu mesta brez vsakršnega pojasnila omenjena prometna sredstva. Kadar hočejo Nemci zapreti kakega Slovenca, mu navadno podtaknejo orožje v hiši, kakor so to storili o priliki, ko so prijeli mariborskega škofa Tomažiča.
Iz vseh teh zanesljivih dokazov o nezaslišanem nasilstvu, ki ga uganja nemška okupacijska oblast nad slovenskim narodom v njegovi domovini, se jasno vidi, da poskušajo Nemci popolnoma uničiti slovenski narod natanko tako, kakor delajo s Čehi in Poljaki. Vse to pomeni, da ne misli Hitler vzpostaviti "novega reda" v Evropi, nego da gre za tem, da vlada tamkaj zmešnjava, negacija vsake kulture in podiranje vsega tistega, kar je dobro in civilizirana
Jugoslovanski kralj in vlada so v Angliji
.London, 21. junija. — Jugoslovanski kralj Peter, ki je bil pregnan iz Belgrada skoro istočasno, ko je zasedel prestol, je dospel z letalom v London iz Jeruzalema. 2 njim je prišel tudi premier Dušan Simovič in ostali vladni kabinet.
V imenu kralja jih je pozdravil vojvoda Kentski, brat angleškega kralja. Razume se, da se bo uradna jugoslovanska vlada ustvarila zdaj v Londonu, ki bo poslovala polnomočno v imenu Jugoslavije.
Kraljica-vdova, Marija, je že od prej v Londonu s svojima sinovoma Tomislavom in Andrejem, prvi star 13, drugi 11 let.
Jugoslovanski kralj Peter in njegovi bratje so pravnuki bivše angleške kraljice Viktorije, po materini strani.
-o-
ITALIJANSKI KONZUL/ IZKLJUČENI IZ AMERIKE
Washington, D. C„ 21. junija.—Vlada je danes zaprla vse italijanske konzulate, 49 po številu, v Združenih državah. Italijanski konzuli in vsi nji-rovi uradniki morajo zapustiti Združene države najkasneje 15. julija.
Zaeno je moralo zapreti svoja vrata več tukajšnjih italijanskih propagandnih uradov.
-o-
L jubeženska
Junak na odru izkazuje junakinji svojo ljubezen. Gospa svojemu možu: "Zakaj pa ti nisi nikdar tak?"
On: "Ali ne veš, koliko možu vsak večer za to plačajo?"
Spisal P. P. "Svojo pevest naj vam pripovedujem; tako želite povest slepega moža—bogve, ali vas bo zanimala ali ne. Pa naj bol" ,Tako se je vdal slepi mož mojemu prigovarjanju in je nadaljeval:
"Tisto pomlad sem se bil poročil a Terezo. A še tisto leto, nekaj mesecev po poroki sem odšel v Ameriko. Veste gOspod, revščina je slaba tovar-šica. Gorje mu, kdor nima svoje strehe in mora biti svoj živ dsn odvisen od dobre ali slabe volje ljudi. S Terezo sva mislila, da bo v zakonu zadostovala le ljubezen; a bilo je premalo. Ljubezen je res bila, toda uboštvo in odvisnost sta bila breme. In rekel sem: *v Ameriko po/dem; dobim zaslužek, pišem po Terezo in v novi domovini si ustanoviva nov dom in novo srečo.' Sel sem.
Srečno sem dospel čez veliko "lužo" in naenkrat sem stal sam v tuji deželi, med tujimi ijudrhi. Hudo se mi je godilo izprva; toda imel sem zdravo telo in trdne mišice in čutil sem vsebi moč, da dosežem, kar sem si namenil.
Dobil sem delo. Delal sem trpel sem, varčeval sem in— verjemite — dolar k dolarju naposled se je nabralo precejšnje premoženje. Najel sem stanovanje in treba bilo le še Tereze, da bi kuhala in čedi la—in sam svoj gospod bom in bom imel še druge na hrani in stanovanju.
Pisal sem Terezi in rekel: "Pusti doma Vse in pridi. Stari Blažon ima sina v tem kraju in fiamerava odpotovati z doma. Ž njim pojdi. On ve za kraj, ker je že bil v Ameriki.
In tako sem čakal, da pride Tereza in potem—mislil sem— potem bo moja sreča popolna.
Delal*sem v tovarni pri veliki parni žagi. Moje opravilo je bilo; tia sem pomagal kurjaču prt parnem kotlu.
In bilo je v tistih dneh—računal sem, da mora imeti Tereza moje pismo že v rokah—v tistih dneh, ko sem stal ob kot lu in dovažal premog kurjaču. In kar naenkrat—dobro se spominjam—se je pobliskalo prec očmi, počilo strahovito in neka strašna moč me je zgrabila in me vrgla nazaj kakor smet Zašumelo je po glavi in zadnja misel, ki se je spominjam, je bila: kotel je počil . . . Potem je postala noč. Jaz sem se onesvestil--
Ko sem se zavedel, sem čuti grozne bolečine po vsem životu. Odprl sem oči, da bi videl, kje sem, toda bila je tema. Sliša sem človeške glasove in stopinje, a videl nisem žive duše . . . Moja roka je ležala na odeji; neka druga—mehka in gorka— je posegala po nje in poskušala, kako bije žila. Bil je zdravnik.
Skusil sem, da bi se dvignil. Ni šlo.
l'«je sem?" vprašam. Ma; glas je bil razkav in slaboten, da sem se čudil sam sebi.
"Kje sem vendar? Kdo je tukaj?"
"Jaz sem, zdravnik," je odgovoril nekdo.
"Ali sem v bolnišnici?"
"Da. Toda ostanite popolnoma mirni, prijatelj!"
"Ali je noč? Pa zakaj ne prižgete luči?"
Nič odgovora. —
"Kaj se je zgodilo z menoj? Prosim vas, povejte mi. Opominjam se ... Kako je že bilo? Počilo je strahovito in potem— (kako je že bilo?"
"Bili ste ranjeni," je pojasnil zdravtoik, "kurjača pa je usmrtilo poleg vas. In vas so pripeljali v bolnišnico; tega bo že kmalu mesec dni."
Sedaj se mi je začelo nekaj dozdevati... V grozni negotovosti sem poprosil:
-"Zdravnik, povejte mi in ničesar mi ne prikrivajte! Noč
je, in zame bo noč sa vedno ... Jelite."
Zopet isti odgovor: "Prijatelj, bodite mirni in nikar »e ne razburjajte/'
Dovolj. Vedel sem. da sem slep. Zaječal sem naglas "Noč! Noč sa vedno!" Ali veste, kaj je to pomenilo zame: slep za vedno? Kaj bom sedaj? Kaj bo s ženo Terezijo, ki ji moja nesreča zagreni vse njeno mlado življfcije? O, da sem moral iti sa denarjem po svetu; zakaj nisem ostal doma v uboštvu in odvisnosti; bil bi imel vsaj zdrave ude. Ali pa, zakaj me ni rešila smrt in me ugrabila na mestu. Ko bi bila izvedela Tereza za mojo smrt, bi bila pokala, pač; a bi ji bilo vsaj prihranjeno neko breme za vse življenje. Tako pa —.
Bil sem ves obupan in želel sem si le smrti, smrti .. .
Ne vem, koliko časa sem ležal v obupu in toposti. Nekega dne pa mi kar vstane neka čudna misel: Tereza, moja žena, ne sme izvedeti, kako je z menoj. Morda Še nI odšla od doma. Ona ne sme semkaj. Za njo naj Bom kakor da me ni na svetu. Ona naj me ima za mrtvega—Za takega, ki nima do njega več nobenih zves in nobenih dolžnosti . . .
Poklical sem strežnico in jo prosil: "Sestra!" "Tukaj sem."
Glas njen je bil tih in mehak.
"Prosim sestra, da bi mi pi sali."
"Z veseljem," je odgovorila in prinesla pisalno pripravo. "Pismo bi mi pisali." "In do koga?"
"Do nje—do Terese, ki je bila moja žena . .
Vem, da se je čudila. Toda razložil sem ji, da imam v stari domovini Tereso, ki ne sme nikdar izvedeti za mojo nesrečo. Njej ne sme kaliti lojene mladosti zavest, da je priklenjena na moža-slepca. Jaz sem zanjo kakor mrtev. Ona naj ostane v domovini in naj živi v prepričanju, da je mrtev tisti, ki je bila poročena ž njim ... Kaj naj ji torej pišem?" Pišite ji, sestra, da sem mrtev."
"Ampak," je ugovarjala — saj vendar niste mrtvi."
"Nisem mrtev ,toda za njo sem mrtev! Slišite: za Terezo sem mrtev . . . Pišite torej, da me je zadela nesreča pri par nem kotlu in da sem mrtev. Nič naj ne hodi v Ameriko; denar bo dobila po pošti in potem naj vživa, kar sem si prihranil."
Toda strežnic* se je branila in je ugovarjala, češ, ta novica jo bo potrla in ji napravila žalost, da je večje ne bo mogla.
"Vem, da bo jokala in obupovala, ko bo prebrala pismo. Vem to, sestra. Toda vi pišite, da sem jo imel v spominu do zadnjega ... In to jo bo tola žilo..." •
"Toda," je ugovarjala strežnica, "pomislite: Tereza je še mlada. In ko bo mislila, da je mrtev tisti, ki je bila poročena ž njim, potem . .
"Vem,' kaj mislite, sestra," sem se nasmehnil, "toda ne skrbite. Poznam Terezo in vem, da na drugo možitev ne bo mislila ..." v	•
Strežnica je nekaj pomišlje-vala. Potem je rekla:
"Ali bi ne bilo bolje, da ženi poveste, kako je z vami. Ona vas ljubi. Njena ljubezen, ker je resnična, se vsled tega ne bo zmanjšala. Ona vam bo stregla na vse načine in presedela noč in dan ob vaši bolniški postelji."
"Ne, ne! Vem, o dobro vem, da bi ona to. storila. Ona bi se žrtvovala zame, a ravno tega az nočem. Smili se mi njena mladost . . . Jaz kaj jaz! Jaz naj trpim in naj umrem na tujem. Ona! Ona naj se veseli življenja . . ."
Sedla je in slišal sem, kako je drsalo pero po papirju. Cez malo časa pa je spregovorila:
"Napisala sem. Ali naj vam preberem ?"
"Prosim, preberite!" In brala je:
"Uboga in nesrečna Tereza! Tvoj France—tvoj mož—je zate mrtev. Zadela ga je nesreča pri parnem kotlu in izgubil je pogled za vedno. To je nesre-iSa, res. Toda on ni le slep, ampak on Tebe noče pustiti blizu, on je zate mrtev. In to je največja nesreča. Ko bi bil on zate živ, bi ga smela, dasi slepega, ljubiti in mu streči. V temo njegovega življenja bi sija-a Tvoja zvesta ljubezen; zanj bi delala in skrbela, zanj bi se žrtvovala ... in v tem bi bila sreča Tvojega življenja. Tako pa on je zate mrtev—in Ti ne smeš biti deležna te sreče! O da bi mogla vsaj umreti in—' "Ženska!" sem zakričal, kolikor so mi dale moči, "kaj pi šete tukaj ? in ta glas ... To je znan glas ... To si ti—ti— čutil sem, kako se je dvoje
SBkovne predstave
Našim odjemalcem naznanjamo, da bomo tekom poletja in našega podjetja pri rejali
VRTNE SLIKOVNE PREDSTAVE NA PROSTEM
in sicer ob večerih dvakrat na teden, v sredo in četrtek, ko se zmrači.
Prva taka predstava se vrši v sredo, 2. julija na 1053 E. 62nd St., druga pa v četrtek, dne 3. julija na 165803-07 na Waterloo Rd., potem pa vsako sredo in četrtek zvečer na označenih prostorih. Podrobnosti glede kazanja teh slik so objavljene v dopisu v današnji izdaji Glasila.
A. GRDINA l* SINOVI trgovina $ pokiitvom in pogrebni zavod,
Cleveland, Ohio
rok vilo okrog mojega vratu. Terezino lice—s solzami namočeno—sem začutil ob svojem. Da, bila je Tereza, ki mi je šepetala:
"Jaz sem, Tereza. Tvoja žena, ki hočeš, da bi bil ti za njo mrtev. A jaz sem prišla, da bi s teboj živela in da bi s teboj srečna bila . . ." To, gospod, je moja povest. Vprašali boste, kako je prišlo, da se je Tereza tako nena doma znašla v bolnišnici. Cisto priprosto. V tem, ko sem ležal v omotici—irr to je trajalo par tednov—je bila dospela z Bla-žonom v Ameriko in me našla nezavestnega, boreČega se smrtjo. Ponudila se je sama za strežnico in čula ob moji postelji noč in dan ter tako dočaka la, da se je moje zdravje obrnilo na bolje. Zdravnik se je izprva bal povedati, da ji bo pač rešil moža, a da temu možu vida dati,ne bo mogel. Toda, ko ji je povedal, ali mislite, da jo je to spravilo v obup? Ne. Roke je povzdignila in zahvali la zdravnika, rekoč: "Da mi rešite le njega, do-
volj je to!"
Da, gospod, Tereza je blaga duša. Le poglejte, prosim, ali se niso odprla vrata in ali ni postavila kozarca na mizo in zopet odšla po poslih. Ne vidim, a čutim vse! In tako mi streže noč in dan in vedno je vesela in vedno mi ve povedati toliko novega v razvedrilo. Da, Tereza je biser! Bog bodi zahval jen za njo! "Močna" žena. o-
BRAT JOSEPH ZORC SE
VEDNO BOLAN Soproga vodje atletike naše KSKJ in tajnika društva sv. Jožefa, št. 53, Waukegan, 111., brata Josip-a Zorc-a nam naznanja, da se njen soprog po
prestani operaciji še vedno nahaja v tamošnji bolnišnici sv. Terezije in ne bo mogel vršiti svojih uradnih poslov še za več tednov. Vsi mu iskreno želimo, da bi se kmalu vrnil domov povsem okrevan.
o-
POZDRAV IZ KANSASA Dne 23. junija je uredništvo j našega lista iz missta Salina, Kans., prejelo lično razglednico s podpisom Ana in Anton Ljubi, ter Mr. in Mrs. Louis Judnich:
V LOČE
▼ tej poeojihM
Preizkušena zdravila proti glavobolu
MandeFs Headache Tabs
1.	Ustavi glavobol
2.	Uredi želodec
3.	Ojači živce
4.	Odpomoč ženskemu zdravju
CENA 50*
MANDEL DRUG STORE
SLOVENSKA LEKARNA
16702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O.
Pošiljamo po pošti
Lastnik te lekarne je član dru štva sv. Joiefa it 169 KSKJ
PUfeM obrati po 3%
St. Clair Savings k Loan Co.
CHS M. Oatr Am Bbl M OkU
NAZNANILO IN ZAHVALA
* V globoki ialostl naznanjamo vsem sorodnikom,	J"
znancem prebridko vhI, da Je nemila amrt sahtevala življenje In Je aa vednTsaspala nate preljubljena in nikdar pohabljena so-proga in maU
Anna Gustin
ki Je Izdihnila svojo blago in satisnila svoje trudne oii po dolgi S močni bole«* dne Z8. maja. 1M1 t Magl «Ur«*i 4« J*
Rojena je bila dne 19. aprila. 18* v vaai Zago«dac. fara StarJ trg ob Kolpi t BelokraJini, njeno deklttko trne je bilo Kare ali Matajceva; v Ameriki Je Uvela S4	.
Po opravljeni aadmtaici v cerkvi av. Dnakine JB»o Jo P*M*ui a večnemu^StZu dne Z8. maja. 19*1 na M«snt C^pokopaUi^
Iskreno ae ielimo sahvaliU nem, kateri so jo ob iasu bolemi obiskali in nam bili v pomoč te na tnali dragi način v tehto-lostnih in tedkiH dneh. Obenem lepa hvala vsem. ki so Jo priMi pdKcpit. vsem. ki so čiili ln molili ob njeni'krsti, se udeleiili sv. mafc ter Jo spremili k večnem« počitka.
Lep* nvala orranisUnji, časUti Seetri Sabina In pevcem aa
obrano tri1—"Blagor mu . .
Prisrčna hvala članicam draitva sv, Veronike, ki so Jo v lepem reda prfSakale pred cerkvijo a druktveno aastara.
Prisrčno hvalo naj prejmejo val. ki so t Mag spomin okraaUi krsto a krasnimi venci in sicer: Mr. Joe Kure in družina, Mr. Peter Kure in druilna, Mr. fci Mrs. Steve Basen, Mr. John in Miss Katie Locknar Mra. Margarete Veaelkh in družina, Mrs. Margarete Roakv Mr. in Mra. Peter Klincick, Mr. In Mrs. Martin Gec-Eari Dean, MT. ini Mi«. P«ter Veselich. Neigh-bers. Union Members Local S2, Mr. in Mrs. WiUiam Ruskey in Margarete. Bemis Friends. Swift and Co. Employees Asso-ciaUon. Mr. in Mrs. Frank Simonich.
Prisrčno se želimo zahvaliti tudi vsem sledečim, ki so darovali za sv. mate: EvangeUne Kure. Peter Kure. J». ln Mra. John Sut-llch, Mr. in Mrs. John Stine, Mra. Theresa Kure, Mrs. Stepancicli, Ann. Josephine in Francto Kurre.
Prisrčna hvala tudi vsem, ki so dali avtomobile bresptačno prt pogrebu na raspolago namreč: Mr. Peter Veaelkh In njegovi prijatelji
Posebno se želimo prisrčno aahvallU sorodnikom, ki ao prižli boU od daleč nas tolažH in spremit pokojno k večnemu počitku, namreč: Mr. Peter Kura is Chieagu. I1L; Mr. Joe Kure. Mr. John Kure. Mtas EvangeUne Kure in Miss Josie Kure is Eaat St. LouU. Mr. Frank Star in Mrs. Katie Rasen, tudi is East St Louis.
Slučajno, če smo kakino Ime pomotoma prezrli, prosimo opro-Menja ter se Jfcn ravno tako fakreno zahvaljujemo.
Predraga in nikdar pozabljena soproga ln skrbna mati! Globoko smo TI hvalednl sa vse. kar al storila ka nas; Tebe bomo sa, vedno ohranili v sladkem spominu ln naj TI bo Bog sedaj obilen plačnik. Počivaj v mhH v zasluženem počitku v ameriSki zemlji ln večna lač naj Ti svetli
Žalujoči ostali:
MARKO GUSTIN. soprog.
ANNA GUSTIN. hči; MARKO GUSTIN JK^ sln. Pokojna sapuiča tudi Peter Kureta. brsta v Chicagu. I1L; Joe Ku-retl^uVELt St. Louis, I1L; KaUe lUmen. se*ra v East SU Loulsauin Margarete Vesellch, sestra v Kansaa City. Kana, In veliko drugih ožjih sorodnikov. Kanaas Clty, Kanu. dne lt junija, 1M1.
Navedena družba, ki je na potu v Colorado, pošilja iz Kansasa vsemu Jednotinemu članstvu prav lepe pozdrave.
Norvežani zgubili mnogo ladij London,—Norveška vlada, ki se nahaja tukaj v izgnanstvu, je nedavno izdala uradno poročilo o izgubi svojih ladij v dobi sedanje vojne. Vseh norveških ladij je bilo potopljenih 159, zavzemajoč 562,521 ton. Z ladjami vred se je ponesrečilo tudi 997 morščakov.____

Ameriška Domovina
SLOVENSKI DNEVNIK
■i
ki izhaja
v Clevelandu vsak dan
. F "
razen ob nedeljah in praznikih
V njem dobite vse najnovejše svetovne novice, zanimive dopise in lepe romane. Naročite se na ta dnevnik, ki vam bot zvest tovariš ob dolgih večerih.
AMERIŠKA DOMOVINA
slovenska unijska tiskarna, ki izdeluje vsakovrstne tiskovine, točno in lično, pa po zmernih cenah.
6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio
I
H

ZLATA KNJIGA
ki smo jo izdali za petdesetletnico
"Amerikanskega Slovenca"
je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, 50C stane samo .....i .•......................
Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in sedanjo Zlato knjigo, obe za samo ....................
Naročila sprejema:
KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois


PIŠITE PO CENIK SLOVENSKIH KNJIG

. ^ ^ ^ ^ '

KUHARSKA KNJIGA:
Recipes §f Ali Nations
(V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo ^
^Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani*^!
Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so I tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj izvežbati in1 izpopolniti.
izpopo ^^^ .

NaroiSite pri
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West, 18th Street : : tfew York, N. Y.
"The Špirit of a *R*Jux>enaled K.SK.J'
—BOOST KSKJ SPORTS— —BOOST KSKJ SPORTS—
MALENSEK OIVES SMOLE HIT, FANS17 AS ST. VITUS BEATS PATS, 7-0
Cfcveland, O. — The St. Vitus Boosters traveled to Girard, . Ohio, to play the national šport of baseball. Their op-ponants were thoae big športa, the St. Pat Boosters. After waiting till almost 3:30 p. m. for the visitors to come to their fair city, the two teams finally started to play. Hank Malen-sek, St. Vitus pitcher, allowed the Pats just one hit and struck out 17 batters. The final score was 7-0 in St. Vitus' favor. The box score:
Geo. Mavracich, 3b .. 1
Wm. Sietel, 2b ........ 2
JoeLukz, re ............ 1
F. Kambic, p ............ 1
J. Gorenc, rf ........... 1
E. Umek, lf .............. 1
J. Pishkur, lb .......... 1
D. Rostan, rf ............ 0
0	0
0	1
0	0
0	0
0	0
0	0
0	0
0	0
St. Pata—O AB	R
Juvancic, lf ............. 1	0
Jim Mavracich, rs .. 3	0
Frank Lukz, lb ........ 3	0
Joe Mavracich, ss .... 3	0
Bili Ponigar, cf ........ 2	, 0
Alvin Ponigar, c ...... 2	0
22	0	1
St Vitu»—7 AB	R	H
T. Supancic, ss .......... 2 1	0
J. Zalnik, rs.............. 3	0	0
T. Turk, 3b............4	12
Babe Mismas, c ........ 3	2	1
V. Rhode, lb ............ 4	0	1
H F. Modic, 2b.............. 3	0	2
0 A. Pike, rf ................ 2	11
0 H. Malensek, p.......... 3	2	2
0 F. Zalnik, lf.............. 3	0	0
0 J. Orehek, cf ............ 3	0	1
o'
30 7 10
SET DATE FOR WEST PARK ANNUAL JU00SLAV DAY CELEBRATI0N
Cleveland, O. — The Jugo-1 Closing of this program will slav Workingmen's National ( be the *fighlight of the day, Home, 12912 McGowan Ave., crovvning of the "Queen of the We8t Park, will celebrate its Jugoslavs," elected by the Ju-annual "Jugoslav Day" on Sun- goslavs of Cleveland. The con
aay, June 29. The will start at 4 p. m.
program
testants are Josephine Gabriel, Dorothy Šinkovec and Mary Stevens. , This contest closes
JOLIET SODALITY PROUD OF GRADS
Joliet, 111. — St. Joseph's parish can be very proud of the Sodalists who graduated from the various schools this June.
St. Francis Academy is rep-resented by Josephine Zelko, Marie Maren, and Nancy Do-linshek. Incidentally, Josephine Zelko reigned as "Queen of Song" at the Academy Music Festival in May. She was sel-ected as the result of a music test in vvhich she ranked high-est.
Lillian Brulc, Ann Kunich, Margaret Starasinich, Bernardine Mutz and Lorraine Rogina graduated from Joliet Tovvnship High School. We are happy t^announce that Lillian Brulc received an Art Scholar-phip to one of the Chicago Art Schools.
Lorraine Kalcic received the Bachelor of Arts degree at the College of St. Francis. Lor-| raine was selected as class ora-tor to represent the graduates on Class Day.
—Hail Mary.! -o--|
HOW THE BOYS MAKE LOVE
NOTICE •
Bro. Joseph Zore, KSKJ Athletic Director, is stili a patient at the St. Therese Hospital in Waukegan, 111. and will be unable to an-swer any correspondence for several weeks.
-o-
MAGIC CITY LODGE TO HOLD ANNUAL SUMMER DANGE
Barberton, O. — On Satur-day, June 28, 1941, the St. Jo-seph's Society, No. 110, will hold its annual summer dance; at the Hopocan Gardens on Hopocan Ave.
Music will be furnished by the ever popular Taffy's or-chestra and a good time is in store for ali.
Ali the members who do not i attend this dance will be re-
SPECIAL MEETING
Pueblo, Colo. — St. Joseph's Society, No. 7, will hold a special meeting Juhe 29 at 10 a. m., immediately following the 9 o'clock Mass.
As the order of business will 'quired to pay $1.00. Of course, include important transaction, there are exceptions, namely, it is hoped ali members will at- those who are ili or any young tend.	! member that >s not workmg.
John Germ, sec'y. j Members who do attend, must
-o--;buy at least 50 cents worth of
ON TO CHICAGO! tickets. —Get on the KSKJ Special—	Joseph Leksan, sec'y.
BUCKEVE KSKJ BALL LEAGUE MAKES CHANGESIN SCHEDULE
Cleveland, O. — Due to un- ready played on June 22. foreseen circumstances there I	Juljr 20
will be a change in the sched-1 On this date there will be an ule of the 1941 Ohio KSKJ j Ohio KSKJ picnic for members Baseball League.	and their friends. Time and
WiU the baseball managers plače will be announced in a and players please note the fol-1 later issue of Our Page.
Speakers of the day will be c . T__oft.u . _ iOA
T y .	, .	. ~ |Sunday, June 29th, at 5:30 p
Jugoslav royal vice consul Dr. I
James W. Mally, Mr. Frank, ~	_	.._____
_ ,	.... „ , Dancmg at 7 p. m. to the mu-
Opaskar, Mrs. Albina Novak,' . - . ,	.. , , , .
_ , .„ ,	..	sic of Andrew Mirtich and his
Mr. Frank Mlakar actmg as
master of ceremon«es.
In years to come, those who study our way of living will probably say, "What oafs those lovers of 1941 vvere!"
How will they form their opinion? More likely than not there vvill be little to teli of our romancing other than the care-fully preserved sound strips of our, talkles, phonograph rec-feVA Aftern°0n Pr°gram | ordšr and som*? -af the better-
elling noyels.
i m.
orchestra. Admission is only
AMBRIDGE CH0RAL S0CIETT 0PENS DRIVE FOR NEW MFMBERS
Ambridge, Pa.—If you have a voice, come right along to Ambridge, Pa., where the Rožmarin Singing Society is spon-soring a membership campaign. Since our last concert, we have had many inquiries regarding membership in our singing so-ciety. We have now opened a drive for nevv members vvhich is coming along fine. If you have not already joined, you
THIS IS IT
The Glasilo KSKJ is pri-marily the official organ of the KSKJ, and as such it serves as a record of the pro-ceedings of the Union. Its main funetion is to publish records and official notices.
As for other activity, it is said that the main attraction is that of the nevvs published in Our Page. This is evidence that the young people of the organization are aetive in their support of the Union. This news is availabl e to readers because the Our Page has the good fortune of having dependable reporters vvho vvrite in an interesting, informative, and sometimes in an entertaining style.
So, here's the fohnula for an interesting seetion: Ac-tivity, ac?tivity, and more ac-tivity, and have someone to report it. There should be other things to write about other than notifying members of a meeting and urging them to pay assessmenta.
may avail yourself of the op-portunity until August 1. The benefits derived by being a member are both social and educational.
We have already begun work on a program that is to be pre-sented in the near future. This program will include our own Slovenian songs as well as songs from other nations. We r.re planning to have a promi-nant Slovenian artist as our guest soloist at this coming concert. This future event vvill be the largest concert vve have ever given.
We vvill vvelcome you with open arms until August 1, after vvhich date no additional members vvill be accepted. So hur-ry and get in touch with us all you vvho think yOu have any singing talent. Address aH in-quiries to Mr. Edward Rosen-berger, President, 147 Maple-wood Ave., Ambridge, Pa.; or telephone Ambridge 262 if you prefer.
Don't be backvvard novv but send in your inquiries as soon as it is convenient for you to do so! Remember, everyone is vvelcome and Rožmarin wants
Singing honors will go to is free. singing society "Zvon" under| Movies will be taken of the, ,n former a?eg ^ wftg i the able direetion of Mr. Ivan entire affair, both inside and;,ove; a beautiful> tender pas.
Zorman- i	i cutside.	' Ak £ion that inspired even natural-
ly dull people to speak in terms of beauty \vhenever they spoke cf love.
Today, hovvever, love-making is no longer an art. If it vvere, we should have some evidence of it in our music and literature.
It has been the smart thing for some years now to let ot^-ers make love for us. Boys' take their girls to the movies in j which the love-making hero j invariably calls his loved one' "baby," "angel," "cutie," and! other such terms of endear-j ment. Or they go to dances: and night clubs, vvhere the music is "hot" and the "lyrics" say:
Gimme, gimme what I cry for
You knovv you've got the
brand of kisses That I'd die for. Most lads think themselves veritable Romeos vvhen, in the middle of a rhumba or swing number, they can sing above the band sneh enrapturing words as:
You're my spicing, sugar i icing.
You're my favorite dish. Novv, were I making love, I shouldn't want to do so vvith another man's vvords. And I shouldn't be thrilled by a gin-and - cigarette - tainted breath making love to me vvith mass-produced lyrics screeched in 10,000 dance halls and night clubs.
Girls, it's up to you. If you prefer to be his cutie, the cream in hi^coffee, or the ice in his gin-sling, it's ali right with me.
—Catholic Digeat.
you!
Committee.
Once upon a time there was a young wife vvho didn't get a lot of instructions on how to raise her babies. (She had none.)
-o-
ON TO CHICAGO ! —Get on the KSKJ Special— ASK YOUR SECRETARY!
Oncc upon a time there wa3 a mother vvho sat down at the table without having to get up once to go after something. (She vvas eating jn a cafe.).
CAMPAIGN PRIZES AND AWARDS
Members who complete their guotas will board the KSKJ Limited in this "ON TO CHICAGO" Campaign, ac-cording to the length of time it takes them to reach their goal, and theg will receive prizes accordinglg.
In order to hecome eligibte for one of the prizes in this "ON TO CHICAGO" Campaign, a sponsor must wriie at least $25,000 of new insurance both adult and juvenile in-cluded, according to the follotoing schedule: Adult and
Juvenile	Juvenile 1
'CC' and 'FF' 'AA' and 4BB'	Total
$iojm	$15,000	$25jm
9J000	lSfiOO	27/m
sjooo	2i jooo	29 jm
7JOOO	24 M0	31J000
6,000	. 27#00	33/m
5 JO00 <	30J000	35J000
4J000	33,000	37jm
3J000	'I 36,000	39,000
2JOOO	; ' 39J000	. 41J000
1,000	42JOOO	,	43J000
45M0	V 45)000
In this connection it must be noted that neu> insurance written by one sponsor cannot be transferred to another sponsor.
INDIV1DUAL PRIZES	*
. Members who reach their guotas during the course of the campaign will be the honored guest s at the 20th K. S. K. J. General Convention held in Chicago, August 18,19 and 20, 1942.
As guests of the Convention these members will receive free transportation to and from their homes, as well as three dags accommodations in Chicago, lil., during ichich theg icill be feted at special parties given in their honor.
In the event the total expenses incurred by each guest are less than the cash value of his prize, he will receive that difference in cash.
In the event that the guest ivould be unable to go to General Convention, he ivili get the full cash amount. CASH VALUES
The cash value of these prizes icill be determined according to the lentgh o/ time U takes the winner to reach his quota, and become eligible to board on of the K. S. K. J. Limiteds.
These cash values are set up according to the schedule of the departure of the K. S. K. J. Limited as folloics:
June 30, 1941 .....................$150M
\ August 31, 1941............... • • • 140M
October 31, 1941 .................. 130 °° <•
December 31, 1941 ................ ^0.00 t
Februarg 28, 1942 .................. 110 00
March 31,1942 .......'......... • • • 100 00
Cash aivards to individuals will be paid onlg after the neiv member. has paid six months assessments.
CASH AJVARDS
In addition to the prize trips, cash aivards wdl be given to ali eligible members who stcure ang new members during the course of the campaign.
ADULT AIVARDS	' 'jjt1"
Cash aivards for neiv adult members will be paid as
folloics:	»ion
$ 250.00 Insurance .............$ L00
500.00 "	............. 200
1,000M " ................ 400
1J500.00 " ................ 600
2,000.00 " ................ 800
3J000.00 " ... • ............ 12 00
4M°D0 " ................
5JOOO.OO " ................. 20 00
JUVENILE A WARDS:	'	^ .
For each neiv juvenile member (AA and BB tgpes or ccrttficatc), $1.00 cash aivard ivill be given. In the čase of tiventg pagment life ("CC" certificate), and ticentg-gear endoivments ("FF" certificate), cash aicards mil be as fottcivs:
$ 250M0 Insurance ................ *
5G0.00 " ................. Tj?
lflOOM " ................ 44/0 ;
♦
lowing change of schedule: June 29
Lorain C. & M. vs. St. Vitus. St. Pats vs. St. Joes No. 169. i'	July 6
St. Joes vs. St. Vitus. Lorain C. A M. vs. St. Pats.
July 13 St. Joes vs. Lorain C. & M. St. Vitus vs. St. Pats — Al-
Juljr 27
St Vitus vs. Lorain C. & St. Joes vs. St. Pats.
M.
August 3
St. Vitus vs. St. Joes. St. Pats vs. Lorain C. & M.
August 10
Lorain C. & M. vs. St. Joes. St. Pate vs. St. Vitus.
KAV JAY ŠPIRIT PREVAILS IN H00SIER CITY; PREP FOR RAVIKINS DAY
Indianapolis, Ind. — apolis, home of the
Indian- genial host. There was Sky "Crazy Harbor (tvvo miles from Heav-Hoosiers," was the sight of an- en) awaiting those tired from other KSKJ get-together, that the grinding ordeal. Dreamy being Memorial Day and week-' waltzes, under starlit skies, to end. "Little Sammy" played the sweet music of Harold host to Kay Jay members from Cork's orchestra, was the satis-Joliet and Cleveland, and he fying medium of vveariness and spared no pains in making this (vivacity. A day of eagerness, affair an interesting one. Trne a night of indifferenc is the Kay. Jay špirit prev&iled thru- summary well deseribed. out and excitement ran high as J Need we to stop here in the the out-of-town guests were way of enjoyment of life? No, ever puzzled as to what would vve "Crazy Hoosiers" are look-happen next. The witnessing ing forward to another KSKJ of the 500 mile automobile | r e u n i o n, and again Hoosier raee, an annual affair. that(Town will act as host. I refer brings thousands of visitors to to Sadie Havvkins Day, a day Hoosier Town for this "elassic set aside each year for fun and of classics" is a treat iteelf. jlaughter. Again >ye in vi te Kay.
fhe aerid smeli of exhaust Jay members in Chicago, Jo-fumes, the pounding din of the liet, Cleveland, La Salle, Mil-.racing cars, the spills and waukee and Sheboygan to this |crack-ups of the daring com- funfest. The time is short as petitors, was ali blended into a the date of this event is July maelstrom of animation. Those 4th, so members, start planning members of La Salle, Wauke- for the trip South. Ali eyes gan, and Chicago missed an will be focused on one spot, In-opportunity worthwhile, when dianapolis, the most hospitable they did not* accept "Little'city in the KSKJ circuit. Come Sammy's'f invitation to "come'and get a bit of that Hoosier down for the races."	hospitalit^ you hear so much
But this was not ali that was about. You won't regret it. on the schedule planned by the'	Sillie Tillie.
---o-
"I'LL TAKE A THOUSAND FROM YOU"
"The last time you bought | chances are that although you gasoline, did you say to the fill-|didn't stop, you felt sorry for
ing station attendant:
" 'Just put in one gallon!'
"The chances are, especial-ly if you had a long trip ahead, that you said, 'Fill it up!'
"You know that one gallon of gas vvill not take you very far and that buying gasoline a gallon at a time simply means ^topping.at* pump every hour or so—and at the same time running the danger of being without gas when no pump is in sight.
"So you teli the boy, 'Fill it
"Isn't that a good deal the same way with buying $1,000 \\orth of life insurance at a time? A thousand-dollar pol-icy isn't going to take you very many miles along life's high-way after you reach age 65. It isn't going to take your family very far if the time comes when they have to travel the road alone.
"Some day the condition of your health may change and then you vvould be in the same fix as the 'one-gallon' driver vvho runs out of gas when he is miles from a filling station.
"Did you ever see a poor, miserable family, a vvoman and her children, standing along the road thumbing a ride? The
the family—wished you could do something to help!
"You don't want your farnih to go on a one-gallosn basis, and suddenly find themselves standing along the roadway of life, not knowing what to do or where, to turn. You take good care of yourself vvhen you teli the boy 'Fill it up!' Let's take just as good care of the family.
"Suppose we find out exact-ly how much 'gasoline' you and your family are going to nced to make the trip that lies ahead —And then let's fill up vvith that amount of 'gas.' "
—The Manhattan Life.
.ON TO
CHICAGO!
GET ON THE K. S. K. J. SPECIAL -A«k Your Secretary—
s
OUR PAGE COOKING
SCHOOL
mr
FRANCIS JANCER
1110 Third 8t_ U Salle, IIL
Mary Kausek, 60$ So. Court St., Eveleth, Minn.r a member of Mary Help of Christians So-ciety, No. 164, sends us the follovving tasty meat dish.
Banana Meat Loaf 2 pounds ground beef, 1 cup celery finely chopped, 1 cup bread erumbs, rteaspoon Mor-ton's salt, V6 cup milk, 1 tea-spoon Morton's seasoning, 3 bananas finely minced, 1 table-spoon lemon juice, Vi cup ap-plesauce, 4 slices bacon, 2 eggs, slightly beaten.
Mix ali ingredients in order given vvith the exception of the bacon. Place in loaf pan, lap strips of bacon over top and bake 1 to IV* hours in moder-ate oven 350 degrees.
i
Mrs. Mary Champa, . 1712 South 12th St., Sheboygan, Wis., a member of the Queen of May Society, No. 157, sends us the jfollovving three recipes. Apple Cheese Salad 1 cup shredded cabbage, 2/3 cup ^liced cheese, 1 cup diced apple, 1 cup shredded canned pineapple, pineh of salt, mayonnaise »dressing.
Combine ingredients. Mix lightly with 2 forks. Chill. Serve on erisp lettuce.
Almond Orange Cookies 1 cup butter, Vfc cup white sugar, Vi cup brown sugar, 1 egg, 3 or 2*4 tablespoons orange juice, 2Vi cups cake flour, mix flour to almonds, Vs teaspoon salt, Vfcj teespoon soda, 1 tablespoon orange rind, cup almonds. Mix together and form into rolls, and let stand overnight. Next day, slice and bake. Eake at 400 degrees F. for 8 minutes. Brown Angel Food Cake 10 to 12 egg yolks, 2 cups of sifted sugar, cup butter, 1 cup milk, 1 square meited Bak-er's Bitter chOcolate, 3 cups make flour, 4 teaspoons baking powder, and flavoring.
Cream butter, add sugar, cream well, add eggs, then milk and flour al^ernately. Then add meited chocolate. Bake in angel food cake pan. Be sure not to grease the pan. Bake in a moderate oven. . *
Frances Debevec, 514 Adams Ave., Eveleth, Minn., a member of Mary Help of Christians Society, No. 164, tells us how to make stuffed green peppers the Minnesota way.
Stuffed Green Peppers 5 peppers, 1 cup cooked corn, V£ cup soft bread erumbs; 2tablespoons chopped onions, 2 tablespoons chopped green peppers, 1 tablespoon minced par-sley, 1 egg yolk, Vi teaspoon sugar, Vi teaspoon paprika, Vi teaspoon celery seed, 1 tablespoon meited butter.
Remove tops from peppers, discard seeds and pulp, and rinse shells well. Mix *est of i n g r e d i e nts and accordingly and stuff peppers with this mix-ture. Place next to each other in a shallow baking pan. Add Vi ineh of boiling water and bake 35 minutes in moderate oven.
* •
Albenna Mockevicus, 811 Otis Ave., Rockdale, ,111., a member of St. Mary's Lodge, No. 119, 8ays this is picnic time, therefore she explains her picnic specialty.
t Picnic Casaerole 1 four oz. can pineapple gems, Vi teaspoon dry mustard, 1 No. 1 can of beans (the k>nd with molasses), 2 tablespoons syrup, pineh of salt, 2 tablespoons brown sugar, 4 slices ba-
FRITZIE ZIVIC - - -
(Publlshed with special permlssion from the author)
By Regia M. Welah, in The Pittsburgh Press
(Continuation)
Upon ^their return Moran started by knocking out Jim
Coffey to become the leading fight figure of New York. And Luke rose with him in popular-ity and affluence. From out of the West rose a ri|g freak, Jess Willard. They called him a "Pottavvattomie Giant," and the boom began by vvhich he was to outstrip ali other "vvhite hopes" for the shot at Johnson. Willard sneaked off to Havana, Cuba, on Easter Sun-day, April 5, 1915 — and end-ed the black mar>'s reign in 26 still-argued-about rounds. Saw Rickard's Gotham Debut
About the same time a dap-per, stringy little fellow, svving-ing a malacca cane and talking "box-car figures" in trying to land matehes, arrived in New York. Rickard's reputation of having staged the 2-round Joe Gans-Battling Nelson fight in Goldfield, Nev., Sept. 3, 1906, vvas stili being talked about. When Rickard offered Moran $25,000—cash and in sight— to fight Willard in Jess' first appearance as a champion, Moran j um ped at it—and Carney vvas right behind him. Willard and Moran met March 25, 1916, tvvo years after Willard had been punehed into a gory mess by Tom McMahon, the "old vvarhorse," in Youngs-town.
Moran took a beating — but got his dough — and he and Luke made merry, and a few other things. For tvvo years they rode high, wide and hand-some — until war once again crossed their path. Carney en-listed in the 16th Field Artil-lery, Fourth Division, and Moran vvent to Spartansburg, S. C., as physical instruetor for the 27th Division, Nevv York National Guard outfit, vvhere he tried to make a fighter out of the novv famous referee, Ar-thur Donovan.
After tvvo years, Luke came back to launch Moran on a "come-back" career, vvhich began here, upstairs in Duquesne Garden, and vvhich Bodkin ref-ereed vvith a tough guy named Jack Geyer. Moran kayoed him—and then vvent on to his doom vvith Fred Fulton in Nevv-ark, N. J., June 12, 1920. i Finally Meets Three Zivics
Knocking around Nevv York, looking for a spot to "connect, Carney, vvho had knovvn Jim-my Bronson in Europe, renevv-ed acquaintances — and there began his in ti mate contacts with the Zivics — Jack and Pete — and his acquaintance vvith Eddie and Fritzie. As matehmaker of the Cromwell A. C., a promotion of Jimmy Johnston, Carney had Jack on in the semi-final of the Leon-ard-Tendler title fight on July 24, 1923, and, through that, got better acquainted vvith the tvvo younger brothers.
Fritzie, although younger than Eddie, started boxing before him — and neither had any manager other than Car-ney, vvhose long knocking around the fight game has fi-nally been revvarded by "own-ing" the nevv vveltervveight champion of the vvorld — a fighter vvhose every move he has supervised since .Fritzie turned pro in Motor Square Garden in 1931 by beating Al 'Rettinger. Eddie started get-ting paid at Moose Temple, also under Jules Beck, vvhen he
deserted the amateur3 to fight title glory. Cowboy Hovvard Scott.	After Eddie and Pete had
made ratheireventful local de-buts, Carney. and the tvvo kids bundled into an automobile
Armstrong Kayoed Eddie So ) Fritzie Got Revenge— i	And Title #
Behind the scenes, *while his and vvent to the West Coast. brothers wrote ring history, j That vvas in early 193 and, be-was the most versatile of the fore they returned* Eddie and five Zivics, Joe. During the^Fritz had taken part in 32
fights, neither suffering a set-back. Fritz developed into a rough, willing, tvvo-fisted pun-cher.
Eddie caused a surprise ln Los, Angeles by beating Tom-my Paul, Buffalo, vvho, for a time, had been recognized as feathervveight champion in
slashing fight vvith Aldo Spol-di, recogn«zed Italian champ-.
ANY CHANCE FOR PEACE?
ion, and 7 months later repeat- By Rmv JamM Galis, C.S.P. .the question at l.east provision-ed vvith a spectacular show- In one iMUe 0f a Catholic j ally, theoretically, academical-ing against Enrico Venturi, an-' per dated May 17 th«*re ap- ly. What would we do, what other of the South American peared in neighboring columns should we do on the supposi-wildcats.	I on the front page no less than
Tragedy stalked Eddie's three statements on peace, one path three years ago as Fritzie iy a Cardinal, another by an lajTde8perately ili of pneumo-niaA At Hickey Park, on Aug.
a .'mar n J JI. _.i —— i^inavonf
amateur careers of Pete and Jack, Joe acted as their spar-ring partner as they primed themselves in the Willow Club. For diversion he sneaked out to play sandlot baseball; foot-ball vvith Lou Conley's Valley-Strip outfit, and independent basketball.
Entering Schenley High in j 1932 after Bat Battalino had 1922, Joe vvas a three-letter, given up the crovvn he had vvon
man in these sports — and, vvhile in school, engaged in his only pro fight. He had fought ene amateur bout, and one night in 1925 vvas lured to Fairmont, W. Va. There he
met Young Rafferty in a six-< vvas another of Eddie's coast
rounder.
After that bout Joe devoted his attention to baseball and got a tryout vvith Petersburg,
by defeating Andre Routis, hook-nosed Frenchman, vvho had caused a temporary halt in the vvonderful career of Tony Canzoneri by taking the title. Davey Abad, bounc«ng Syrian,
vietims, Eddie Deveiops K.O. Punch
•On the Coast, as Fritzie at-tracted attention by his super
in the Old Virginia League, as boxing and rugged endurance, a second baseman. An injury Eddie developed a kayo punch to his right arm, suffered in vvhich seemed destined to take football, cut short Joe's major him places among the feathers league bid and he finished up and lightvveights. On his return playing under the direetion of he seored three stunning knock-
2, 1937, Eddie met an itinerant tough guy—Johnny Page, Tex-as lightvveight. For eight gruel-ling rounds they traded right hand punehes to the chin. In the ninth Page vvent dovvn in a neutral corner, his eyes gl$ssy, his tongue lolling out of his mouth and his body jerky vvith gasps. He vvas rushed to a hospital—and d»ed the follovving morning.
Trying to shake off the ef-tects, Eddie pleaded to be al-lovved to continue his ring vvork, although there seemed little doubt that Page's death had unnerved him and made him fearful of further' conse-quences with his terrific right hand punehes. On Aug. 27, Eddie returned to the ring. He vvas not the same fighter he had been before and Charley Burns, Johnstovvn, gamester, beat him in 10 rounds, during vvhich Eddie did little or no punehing vvith his right. Armstrong K.O. Spurs Fritzie To prove that the fates some-times vveave an inexpUcable pattern, Burns, on the strength of having beaten Eddie, made
Archbishop, and the third by a Bishop, ali three being of the American hierarchy. The head-lines vvere challenging, some vvould say provocative: "Duty of Catholics to Bring Peace to the World, says Cardinal"; "Keep Out of War, Says Archbishop"; "People Ask Peace, Bishop Says."	.
A day later in one of the se-cular nevvspapers, under the tvvo - column caption f? 'Peace
tion that peace negotiations might be inaugurated?
There is the story of the preacher who got his meta-phors mixed and said, "If you find the slightest spark of di-vine love in your heart, water it!" If vve find the slightest spark of peace in our heart or in -the heart of an enemy, should vve douse it or should we fan it into flame?
To talk novv strictly as a Catholic and a priest, I confess that every day at the altar I find myself facing what seems
Feeler' Aimed at the United an anomally. In my diocese, as
Hans Wagner, vvhen that base- i outs here in his first three ap-ball "immortal" managed thejpearances—stiffening Joey Co-local Green Cab sandlot outfit. sta tvvice and Frank Marchese. Heinie Boli, Elmer Knetzer,'Although beaten by the crafty the first tangible contact ofthe and Dan Rooney vvere some of Tony Herrera vvhen the Mexi-,Zlvlcs wlth Armstrong. The his teammates.	I can dropped in here on his Pndestruetil.le ' black boy
Fundy 4Watches Zivics Grow» comeback tour, .Eddie seemed,came to "ickey Park two Retired from the fight game to reach his peak as he kayoed weeks Iater to meet Burn®' vvas a little Strip fellovv, John- Mike Barto, hard-punehing lo-,0nce before, as "Melody Jack-ny Fundy, vvho had vvon the cal southpaw, vvith one punch. 80n'" Armstrong had been beat-feathervveight championship of; During his career Eddie !en here And^ Irvino-the AEF. For years, his achieve- fought five recognized champ-; Burns vvas caught in the ments, along vvith those of Har-1 iens—Tony Canzoneri, Freddie >hirlwind vvhich, during the ry Palmer and the kids vvho 'Miller, Bushy Graham, Frankie follovving year vvas to make blossomed at the Willow, had Klick—and Henry Armstrong, ;"Hammerin' Henry" a triple kept The Strip in the athletic the latter from vvhom his bro- plated champion. The Johns-limelight. As he vvatched the ther later vvas to rip the last town kid 1 a ste d only four Zivics, one after the other, vestige of ring supremacy. Ed-i™unds, to be the seventeenth come to the front, Fundy be- die's punehing stvle vvas such|kayo vietim in Armstrongi came their biggest booster. The that, even though beaten in all.^treak of 23 that year. night Fritzie vvon his title, Fun- starts, he fought six times in j In 1938—on May 31—Henry dy, as the guest of Gene Tun- Madison Square Garden, vvhere (became vvelter champion by ney (no less another AEF cham- Fritzie rose to glory. Antl, in .beating Barne»y Ross in 15 pion) vvas a ringsider to be a great fight in the Old Hippo-'rounds—an Aug. 17—he took close up as the "Strip's" rise to drome in 1936, Eddie fought a Lou Ambers' lightvveight crovvn
States," there vvere two brief nevvs items, one from Vichy, the other from Moscovv. The Vichy despateh (United Press) an-nounced that the German-con-trolled press in occupied France had 8uddenly changed its tune trom abuse of President Roosevelt and of the United States to a concerted campaign urging us to mediate vvith a view to ending the vvar. The Vichy pa-pers, aeting obviously with German permission and probably by German command, stated that the United States was pow-erful enough virtually to dic-tate terms of peace to both bel-ligerents.
The Moscovv despateh (also United Press) said that Japan had asked the United States to mediate vvith a vievv of ending the vvar in China and settling the vvhole Far Eastern ques-tion.
Add the strange fantastic flight of Rudolph Hess to Scot-land, possibly for the purpose of suggesting some plan for peace, and you have a situa-tion that calls for considera-
tion.	•
* • •
Let me say that vvhen it comes to trusting Moscow or Tokio or Vichy, I am not more gullible than the next man. Nor can I fail to see that Moscow, Tokio and Vichy may be uti-lized by Berlin in the attempt to put over a Nazi trick. It re-quires not great sh^evvdness but only common sense to be suspicious of every movement made by Hitler. For the past seven or eight years he has out-vvitted as well as outfought the democratic povvers. He has no more seruple about a diploma-tic lie than he has about drop-ping bombs on civilians. We cannot afford to be unsuspi-cious about Nazi Peace Feelers.
Nevertheless, in vievv of those statements of three members, if not more, of the hierar-chy, and the news from the Ax-is capitals, it may be vvell to ask ourselves vvhat vvould be our attitude if there vvere to appear even the slightest sug-gestion of the possibility of peace.
It may seem absurd to talk or to think of peace just at this time but you never can teli. It cannot be foolish to consider
FAMOUS OHIO BATTLEFIELDS
Ohio's Ancient Fortress Protected Mound Builders
con.
Mix everything in casserole and put in oven for 25 to 30 minutes. When done, take out of oven and vvrap in plenty of nevvspaper and this Vvill keep hot until ready to serve at the picnic.
It was a erisp autumn evening hundreds, perhaps thousands, of years ago.
Inside the high earthen walls of the fortress which the Mound Builders had laboriously con-structed, warriors kept vigilant watch, trying to penetrate the gloom of the thick forests beyond.
Lurking among the trees, they knew, were enemy tribes seeking to wrest from them their fertile lands and game-filled woods.
Suddenly a shrill war whoop broke the evening calm and in-vaders dashed from their shelters for the Great Gateway.
With stone axes and other weapons, invaders and defenders met in a struggle to the very death.
There is no account of this bat-Ue in any history but scientists found at the Great Gateway at Fort Ancient, largest primiUve fortress in America, a great quan-
tity of bones. Here, perhaps, just such a battle was fought, one of many for the possession of the rich lands that are now Ohio.
Today, Fort Ancient is a state park, operated by the Ohio State Archaeological and Historical So-ciety for the benefit and interest of the citizens of Ohio and America. In prehistoric days it was a refuge for the Mound Builders in the Miami Valley, from the Ohio on the south, to Cedarville, about 18 miles s«uth of Springfleld, on the north. In times of danger they hurried through the unbroken forests to seek proteetion behind the three and a half miles of earthen walls which had been painstakingly raised, basketful by basketful, to a height of from 10 to 20 feet.
Within the 126-acre enclosure built on a high plateau overlook-ing the valley of the beautiful Miami River they built their huts of saplings interlaced vvith vines
and twigs and covered vvith a foot
of clay.
Scientists searching through the prehistoric fortress have found more than 100,000 artifacts—stone weapons, pottery, pipes, erude or-naments and other products made by those mysterious people.
The ancient walls of this mighty fort stand today as a relic of long. ago Ohioans, built to defend their homes from enemies.
Fort Ancient is now the objec-tive for thousands of modern-day Ohioans interested in the works of these early people or merely looking for a pleasant pisce to picnic.
Fort Ancient is on Route 350, approximately 35 miles north of Cincinnati and midway between Routes 42 and 22.
Next Week—How Old Britain. Indian Chlef, met hi> death la Um war between th« French sad th« Englith.
away, and — on Oct. 29 — re-duced to 126 pounds to belt Petey Sarron out to win the feathervveight crovvn, vvhich he proved he had no use for.
Eddie vvent from bad to vvorse after the Burns defeat. In November, a spindly, stiff-legged kid from Uniontovvn, vvho later vvas to become lightvveight champion of Pennsyl-vania, Tommy Speigal, gave Eddie a pnetty good lacing^
The spark vvhich fired Frit-zie's ambition to meet Armstrong flamed in Detroit on March 25, 1938, vvhen, sitting at the ringside, he saw Armstrong render his brother. Ed-
in most dioceses of the United States, vve have vvhat is called an "oratorio imperata" for peace, that is a prayer ordered by the Archbishop to be insert-ed in almost every Mass by evT ery priest. Also in many dioceses a prayer for peace is said by priest and congregation together after Mass. In the Li-tany of Loreto there comes, just before the first Agnus Dei, the invocation "Queen of Peace, pray for us." We have peace in our prayers, in our hearts, upon our lips incessantly.
And yet if we Ulk peace outside of Church or away from our bedside; if we men-tion peace to anyone except to God and the Blessed Virgin, there are some vvho fling an epithet at us, an epithet vvhich carries a connotation of covv-ardice, "Appeaser!" Not only people vvho recklessly throw around word3 of vituperation, but conscientious Catholics warn us "Bevvare of peace talk!"
There seems to be a contra-dietion between, our prayers and our conversations, between the desires of our heart and our aetions. This is dangerous. If a man prays one way and thinks another, if he says one thing to God and another to his neighbor, he may go so far as to become, as it vvere, a vietim of schizophrenia, split per-sonality.
• « *
So vvhat shall vve do? I ask the question, not to answer it— at least not to attempt to an-swer it dogmatically — but merely to suggest that every man ask it of himself and try to find the best ansvver.
One thing it may be vvell to remember — the Holy Father repeatedly speaks of peace. Some one who has counted savs that in recent months the Pope has spoken publicly of peace 42 times. Of course. he always says "just" peace, "lasting" peace; or uses some other qual-ifying adjeetive. Obviously, he does not vvant "peace at any priče"; but can anyone deny that the Pope vvould vvelcome peace at any time ?
I cannot of course profess to knovv the full mind of His Holi-ness on this matter, but I do think it safe to say that the Vicar of Christ, the Prince of Peace, would do anything at any moment to foster any hope or plan for peace. I doubt that he would reject the idea of a negotiated peace, and insist upon a "smashing victory" to be follovved by a dietated peace.
For myself, I do not hesitate to admit in public that I pray in private even for a miracle, if that be necessary, to change the hearts of those vvho vvant vvar—change their hearts not by reason and argument, but by Divine Grace. It vvould not be the first time that a man "breathing threats and slaugh-ter" vvas chastened and hum-bled under the mighty Hand of God. There is no dogma of faith that what the Lord did
die helpless in four rounds. That night, Zivic, vvhom Bar- before"He cannot do again. He
ney Ross had refused to meet a year earlier, determined that he would "get even" with Hen-ry.
(To Be Continued)
can interfere supernaturally to change the natural course of events. But it is Catholic doc-trine that vve can co-operate and must co-operate with God.