Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
=
? I
številka 101
-rOLItir, luLUOlS, 17. ^OVEORA 1914
LETNIK XXIII.
Pri Valjevu na Srbskem
se vrši huda bitka.
aj uradno naznanja, da so avstrijske čete po zmagovitem prodiranju v Srbijo zadele pri Valjevu ob izredno trdovraten odpor, tako da je izid bitke se dvomen. Neugodno vreme—dež in sneg—obte-žuje vojskovanje.
V Galiciji menda res prodirajo Rusi, ki so zavzeli spet tri mesta.
Berlin, 12. nov. — "Frankfurter Zei-je prejela sledečo brzojavko 8|ede naznanjenega poraza Rusov pri ,fnovicah, glavnem mestu Bukovine: Avstrijci so nepričakovano prebro-JH Prut, n^kaj kilometrov severno od ernovic, in potem nenadoma napadli *** desno krilo. Rusi so bili popolnoma presenečeni in so po kratkem °"Poru sklenili, da se umaknejo na Sv°je opirališče, ki je bilo videti pro-Toda avstrijsko topništvo jih je ^celo obstreljevati, tako da so Rusi u-trPeli strašne izgube. Bojišče je bilo p°sejano z mrtveci. 'Včeraj so bili Rusi poraženi in iod-111 v vzhodni Galiciji med krajema K°sniow in Jablonow." London, 12. nov. — Brzojavka Reu-
ers Telegram-družbi iz Petrograda Pravi:
Novice o pričetku bitke pri Krako-tek ^al5ci;!a' Pričakujemo vsak treno-
Nemci so napravili okope in nape-
rusk Zam°-e iz zobčaste žice ob ceIi o-nemški meji z namenom, da za-
^SgWSMMl*
fanjav Koenigsberg, Loetzen, Grau-?enz, Bromberg, Poznanj, Glogova, Bratislava in Neiss."
Niš, Srbija, 12. nov. — Šest bataljo-®0v nvstrijske pehote z brzostrelnimi *°Povi, ki so prebrodili Donavo blizu 111 ereva pod zaščito topovskega streljanja dne 9. nov., je bilo uničenih srbskem protinapadu, kakor uradno "^nanjajo v Nišu danes.
Vsi vojaki, ki niso bili usmrčeni, ®'eni ali niso utonili v Donavi, so v naše roke," pravi srbsko nagnilo. "Ujeli smo 2,000 mož in za-Penili dva brzostrelna topa."
Carigrad poroča ruski poraz.
.Berlin, 12. nov. — Danes iz Carigra-dospelo turško uradno poročilo pra-
vi, da so bili Rusi popolnoma poraženi ob kavkaški meji v dvodnevnem boju. Ruske postojanke so zavzeli Turki.
Turško brodovje je zasledovalo ruske ladje, ki so se udeležile bombardo-vanja luke Koslu ob Črnem morju, a Rusi so utekli v megli.
Junaštvo na prevozni ladji.
Petrograd, 12. nov. — Podroben o-pis je dospel semkaj o ruski prevozni ladji "Trut", ki so jo Rusi rajši potopili, nego bi se vdali turški križarki "Goeben",
Ko je bil pozvan k predaji, je kapitan ladje "Trut" odjadral naravnost do brežine, odprl zaklopnice in razstrelil ladijsko dno. Poročnik Ragov-skij je storil smrt, ko je poskušal razstreliti drugi raznesni naboj. Del moštva se je rešil v čolnih, dočim so drugi poskakali v vodo in bili rešeni po turških ladjah.
Ladijski kaplan in nekateri mornarji so ostali na krovu. Ko se je ladja potapljala, je bil kaplan videti na krovu blagoslavljajoč mornarje, ki so bili o-krpg njega j>a. so vzklikali "hura!" in peli "Bože carja hrani".
Pač izmiiljeno.
London, 12. nov. — List "Daily News" je izvedel od svojega petro-grajskega poročevavca, da je prišlo med avstrijskim generalorti Danklom in nemškim generalom von Hinden-burgom do razpora. General Danki,
ko pravi poročevavec, se je z "ostankom avstrijske armade" umeknil v južni del Galicije, da bo kar najdalje od Hindenburga. Next?
Avstrijska zmaga nad Srbi.
Berlin, 12. nov. — Dunajski glavni stan poroča, da je bilo v bitki za Mi-sarske višine v dneh od 6. do 11. nov. ujetih 4,300 Srbov.
Brzojavka iz Sarajeva pravi, da je
bosenski guverner naslovil na avstrijsko armado proglas, v katerem pravi, da morajo biti Srbi popolnoma poraženi pred zimo. V soglasju s tem so bili Srbi pognani nazaj v svojo lastno deželo, a po srbskem naznanilu so porazili Avstrijce, ki so jih poskušali zasledovati.
Rusko vojno poročilo.
Petrograd, 13. nov. — Sledeče poročilo je prejel štab ruskega vrhovnega poveljnika:
"Na Vzhodnem Pruskem se bojevanja nadaljuje v okrožju Stalluponena za posest skrajno vzhodne vrste Ma-zurskih jezer.
"Boji okrog Soldave se nadaljujejo. Nemška ofenziva je bila odbita v smeri Thorna na obeh bregih Vistule proti Ryfoinu in Wloclaveku in dalje za-padno. Sovražnik je poslal semkaj del svojih čet iz Lycka.
"V okrožju Czenstochowe se Nemci polagoma umikajo proti šlezijski meji.
"V Galiciji ni naša ofenziva proti Dunajecu zadela nikjer ob odpor. Zavzeli smo Krasno in prizadeli težke izgube avstrijski zadnji straži. V o-krožju Sanoka in Turke, kjer smo ponoči naskočili neko dobro utrjeno postojanko, so se Avstrijci v jutro 11 nov. začeli umikati.
"V Karpatih, na cesti iz Nadvorna
v Marmarosziget, blizu Pasieczne, smo porazili oddelek sovražnih Sokolov."
Avstrijsko vojno naznanilo.
Dunaj, 13. nov. — Uradno nazna njajo, da so Rusi zavzeli Tarnow, Jas lo in Krosno, tri mesta v Galiciji. U-radno poročilo pravi:
"Sovražnik je vmarširal v Tarnow, Jaslo in Krosno. L "Splošno rečeno, smo dgspeli do višin vzhodno od Cečine, "Miikutičanov in Novegasela ob reki Savi. Sovraž nik je v polnem umikanju v smeri Ko čalveje in Valjeva.
"V naše roke je prišlo štirinajst vozov streliva, več skladišč streliva in bolnjčnih potrebščin, šatorov itd. Ujeli smo1 številne Srbe, a natančno število še ni znano.
"Razun konjiškega bojevanja, v katerem smo bili uspešni pri Kosminsku proti vojnemu zboru ruskega konji štva, ni bilo včeraj nobenega važnega bojevanja na severovzhodnem bojišču. Odbili smo sovražnikov pozvedovalen oddelek, ki se je hotel poučiti o našem kretanju."
Bojevanje v Galiciji.
Berlin, 13. nov. (brezžično čez Say-ville). — Edino naznanilo o vojskova-
nju proti Rusom na severovzhodu, ki je danes dospelo iz Dunaja, pravi, da se Avstrijci bojujejo zelo uspešno in da je odpor sovražnikov tamkaj popolnoma : strt. Rusi, ki so prodrli dalje od osrednje Galicije (ko so jo Avstrijci prostovoljno zapustili) in šli čez Vislo, so zasedli Rzezow in okraj Li-sko. Trdnjavo Przemysl sovražnik iz-nova oblega, ali ruske čete v dolini reke Stryj iso bile prisiljene k umeknitvi ko so utrpele hud poraz. Sovražnika je tukaj presenetilo konjištvo.
Avstrijci prodirajo v Srbijo.
Berlin, 13. nov. — Med naznanili, danimi časopisju danes, je bilo sledeče: Dunaj poroča, da so umikajoči se Srbi zasledovani vsepovsod. Avstrijci so zasedli gorato ozemlje ob reki Savi in podijo Srbe v smeri proti Valjevu." Srbi se umikajo proti Valjevu. London, 13. nov. — Brzojavka Reu-ter's Telegram-družbi iz Dunaja pravi: "Uradna brzojavka z južnega bojišča naznanja, da so se naskoki na čar-dake (strelnice) in močne utrjene postojanke, obenem z zasledovanjem sovražnika, nadaljevali ob celi fronti v sredo. Do linije vzhodno od Nakuca-nov in Novegasela ob reki Savi so prodrle avstrijske čete.
"Srbi so v polnem umikanju proti Kocjetevi in Valjevu, kjer vlaki streliva in živeža onemogočajo vsak nadaljnji prevoz, kakor poročajo avstrijski zrakoplovci. Zaplenili smo štiri topove in 14 vozov streliva ter ujeli mnogo Srbov."
Avstrijci zavzemajo višine.
Druga uradna brzojavka iz Dunaja pristavlja:
"Misarske višine južno od Šabca so bile zavzete dne 10. nov., ko so Avstrijci prisilili Srbe, da so opustili svoje močno utrjene postojanke. Avstrijska linija je šla naprej vzhodno od Loznice in Krupanov ter prodira dalje. Višine vzhodno od Javjate so za-
Najsrditejše bojevanje ob roki Yser v Belgiji.
Nemci izgubili razne postojanke, vendar upajo, da kmalu prodro v Dunkirk.
Iz Dixmuda Nemci izgnani.
Lord Roberts, najslavnejši angleški general, umrl v starosti 84 let.
Severna Francija, 12. nov. — Bitka še besni od Dixmuda do Arrasa. Cerkve se podirajo in tvornice gorijo z vsakim novim razpokom bombe. Noben stolp, ki bi se lahko rabil za opazovanje, ne sme stati. Raznesni izstrelki frčijo na ta opazovališča in vži-galne bombe se mečejo na tvornice.
Bojevanje je še kritično. Zrakoplovi so nerabni vsled zapadnih pišev, ki so sledili megleni dobi. Armade pa prihajajo splošno bliže druga drugi, nego kdaj poprej.
Taktično bojevanje je pokazalo prav nepričakovano moč v posameznih o-poriščih. Malim oddelkom, v katere so čete razdeljene, nudi ozemlje naravna skrivališča, in pod zaščito hoste ali kakega kamenoloma je ta ali ona baterija skoro nepremagljiva.
Nemci niso nikdar pokazali večje spretnosti v odkrivanja takih pošto« jank, nego zadnje tedne. Njihovi napadi iz takih središč se vršijo z veliko hrabrostjo.
Da niso daleč napredovali, je najboljše znamenje, da tudi ne bodo. Vsakemu napadu sledi protinapad.
Vsa mesta strašno trpe od strani Nemcev in zaveznikov ter se rušijo, vzete. Zaplenili smo skupaj 28 topov Nieuport> Dixmude, Roulers, Ypres, in 18 strojnih pušk ter ujeli 4,300 Sr- ArmentiereSi Laventie in Arras, neka-bov v vojskovanju od dne 4. do dne tera izmed njih z neprecenljivimi zgo-
dovinskimi spominki, izgubivajo lepoto dan za dnem v tem bojevanju. Ali uteče Lille? To je središče današnjih bojev. Ali se reši Bruselj sredi teh groznih razvalin? Človek bi kar
U .nov."
Poročilo iz Cetinja.
Uradna brzojavka iz Cetinja pravi: " .' d zadnjimi tremi dnevi so Avstrijci z močnimi pomočnimi oddelki i obupal nad varnostjo zidarskih umo-napadali celo našo fronto pri Gena- j tvorov po bogatih tvornicah, v kate-hevi (Grahovu?), trudeč se zavzeti va-1 rih se Francozi in Flamci v Flandriji žni postojanki pri Klebouku (pač Klo-1 odlikujejo, buku) in Timeru, ali dasi so bili znatno močnejši po številu od nas, so bili	Nemci Poročajo uspehe, odbiti po hudem bojevanju, tako da Berlin) čez LondoIli 12. nov.—Nem-je naša armada popolnoma obdržala šk; veliki glavni stan je danes naznanil
sledeče:
Sovražnik je prodrl od Nieuporta
svoje postojanke."
Turki napadajo Ruse.
KAŽOČA OZEMLJE V BELGIJI IN NA FRANCOSKEM, KJER SE ZAVEZNIKI IN NEMCI NAJ-
HUJE BOJUJEJO.
Ta mapa kaže približno razvrstitev zaveznikov in Nemcev v tistem delu 325 milj dolge bojne fronte, ki zdaj *ouja pozornost sveta. Največje zanimanje je osredotočeno v prizadevah zaveznikov, da zadržijo Nemce od *v*etja pristanišč Dunkirk in Calais ter pohoda ob brežini navzdol proti Parizu.
Berlin, 13. nov. — Med naznanili, danimi časopisju danes iz uradnih stanov, je sledeče:
"Poročila iz Carigrada naznanjajo, da turška armada v Kavkazu napada Ruse na njihovi drugi obrambni liniji. Spopad topništva blizu Koepryoryja dne 9. nov. je trajal ves dan .
"Perzijski, afganski, egiptovski, indijski in mohamedanski življi v Carigradu so proglasili vkupnost svojih koristi. Suniti in šiiti (dva nasprotna verska razkola) so zdaj prvikrat pripravljeni za skupen nastop.
" 'Vossische Zeitung' poroča, da je Rumunija odklonila zahtevo od strani Rusije za prehod ruskih čet skozi ru-munsko ozemlje."
Avstrija za mir?
New York, 14. nov. — V nekaterih bančnih krogih verujejo v poročilo, da je v zadnjih dveh ali treh dneh Avstrija vprašala neko mogočno nevtralno državo, naj za trdno izve od zaveznikov, kake pogoje bi stavili tej deželi v slučaju, da začne mirovna pogajanja neodvisno od Nemčije. Prejkone je o tem že vedel angleški prvi minister Asquith, ko je v zbornici prostakov ondan namignil, da se utegne vojna dokončati prej, nego svet pričakuje.
Srbi se umikajo.
Berlin, 14. nov. (Brezžično.) — Po današnjetji uradnem poročilu Rusi še vedno prodirajo v Galiciji ter so zasedli kraje Tarnow, Jaslo in Krosno. Avstrijsko vojskovanje proti Srbom dobro napreduje. Srbi se umikajo iz Kocetjeve in Valjeva na vzhod, da ne pridejo v roke sovražni armadi, ki jih zasleduje od zapada in scverozapada.
Hud odpor.
London, 15. nov. — Iz Rima poroča tamošnji poročevavec Exchange Tele-graph-družbe sledeče:
"Na Dunaju so uradno naznanili, da so avstrijske čete, ki so vpadle v Srbijo, zadele pri Valjevu na skrajno trdovraten odpor, ki dosedaj še ni bil popolnoma premagan. Neugodno vreme otežuje vojskovanje. Dež in sneg ovirata predvsem brzi prevoz topov.
"Ob Savi so vkljub temu zaznamovati znatni napredki. Avstrijsi so v dotiki s sovražnikom, ki se je močno utrdil od Skale do Koceljeve in od-ondod do Drine."
prav do Lombaertzyda, a je bil pognan nazaj čez Yser. Vzhodni breg reke Yser je zdaj do morja očiščen sovražnika.
"Naš napad onostran Yserskega kanala do južnega Dixmuda napreduje.
"V krajini vzhodno od Ypresa smo prodrli dalje ter ujeli 700 Francozov in zaplenili štiri topove in štiri strojne puške.	/
"Sovražnikovi napadi v Argonskem gozdu so bili odbiti."
Francosko poročilo.
Pariz, 12. nov. — Uradno naznanilo, izdano po francoskem vojnem uradu nocoj, se glasi:
"Na severu smo obdržali vse svoje postojanke. Sovražnik je poskušal ponoči prodreti od Dixmuda, a je bil odbit.
"Proti tistemu delu sovražnih čet, ki so prebrodile Yser, smo pričeli o-fenzivo. Nemci so bili na vseh točkah pognani nazaj. Samo na eni točki so se obdržali v kakih 200 do 300 metrov dolgi postojanki na desnem bregu reke.
"V središču smo v okraju Tracy-le-Val nekoliko pridobili.
"V Argonih niso Nemci « svojimi presilnimi napadi ničesar dosegli."
Nemške izgube ob reki Yser.
London, 13. nov., 5. ura zj .t- Poročevavec lista "Times" brzojavlja iz severne Francije sledeče:
"Po zaveznikih ujeti nemški častniki cenijo nemške izgube v bitki ob reki Yser na 90,000 mož. Neki pešpolk, ki je štel 1,800 mož, je izgubil vse razun 80. Pet generalov je bilo usmrčenih."
2,000,000 britanskih vojakov.
London, 13. nov., 1:55 zj. — Prvi minister Asquith bo v torek naprosil parlament za dovolitev, da se nabere še 1,000,000 vojakov v vojno svrho, tako da bo štela britanska armada skupaj 2,000,000 mož.
Za financiranje vojne namerava vlada izdati vojno posojilo v znesku $1,-125,000,000 ali več, prejkone po 4 odstotke in poplačno v desetih letih.
Velika Britanija potroši $35,000,000 vsak teden v vojne svrhe.
Naborniki se zglašajo neprestano in nove armade se ustanavljajo v Indiji.
Nemci izgnani iz Dixmuda.
London, 13. nov. — Nemci, ki so
zadnji torek zavzeli Dixmude, so bili danes izgnani s težkimi izgubami.
Prestali so strašno streljanje hrabro, in z mesta se niso hoteli niti premek-niti, dokler niso bili tik uničenja.
Držali so se vpričo silnega frčanja šrapnelov in bomb, a ko je nastopil močan oddelek francoskih mornarjev z bajonetom, so se brzo/umeknili, da ne postanejo njihove izgube še večje.
Domoljubje nemških socialistov.
Berlin, 13. nov. — Sociališki pruski deželni poslanec Hirsch v nekem članku v "Socialistische Monatsschrift" posebno poudarja dejstvo, da so socialisti enoglasno glasovali za dovolitev pruskega vojnega posojila. "To dokazuje," pravi dobesedno, "da so se poskusi sovražnikov Nemčije, delati zdražbo med Nemci in nahujskati socialiste proti domovini, izjalovili. Nemčija ne vodi osvojevalne vojne. Gre se za plemenit boj, za obrambo nemške domovine, in je danes samo 'ena edina Nemčija'!"
12,000,000 nemških vojakov.
Berlin, 14. nov. — Po uradnem naznanilu je Nemčiji mogoče nabrati 13 milijonov vojakov v starosti od 17 do 47 let. Tozadevno precenitev je sestavil poročnik Georg Baumann, ki sc nahaja zdaj na bojnem polju.
Vojna ladja "Audacious" uničena.
New York, 14. nov. — Danes brzo-javljajo iz Londona, da leži britanski dreadnought "Audacious" na dnu morja ob irski brežini.
Velikanska vojna ladja — tretja po velikosti izmed vseh ladij angleškega brodovja — je bila izgubljena dne 27. oktobra. Znano ni, ali je zadela ob mino, ali je bila uničena po kakem nemškem torpedu.
Moštvo, kakih 800 častnikov in mornarjev, je bilo rešeno, izvzemši enega ali dva.
Lord Roberts umrl.
London, 15. nov., 1. ura zj. — Vojni maršal lord Roberts je umrl snoči na Francoskem za pljučnico.
Kraj, kjer je britanski priletni junak umrl, ni natanko znan. Prejkone je izdihnil kje ob belgijsko-francoski meji, kjer se Britanci bojujejo že več tednov.
Vojni maršal Roberts, ki je bil vrhovni polkovnik indijskih čet, je šel na Francosko, da jih pozdravi. Kmalu po svojem prihodu je resno zbolel. Njegova starost — 84 let — je onemogočila okrevanje.
Lord Roberts je bil najpopularnejši britanski vojak-junak.
Ponesrečeni rojaki.
Iz Ely, Minn., poročajo, da je dne 9. t. m. v tamošnjem Sibley-rudniku pod-sulo šest rudarjev, med katerimi je pet Slovencev. Ti so: Jurij Floridan, zapušča ženo in enega otroka; Frank Antončič .zapušča ženo in pet otrok; Ferdinand Antončič, šele nekaj mesecev poročen; Frank Skušek, zapušča sedem otrok v stari domovini, in John Kumar, zapušča starše, 5 bratov in 2 sestri v stari domovini. Vsi ponesrečenci so bivali že dalje časa v Ameriki razun Skuška, ki je bival tu komaj štiri mesece, in Kumarja ,ki se je priselil pred letom dni.
Čez pet dni rešen iz rova.
Ely, Minn., 14. nov. — Ko je bil pet dni in noči zajet v podrtem rovu devetdeset čevljev pod površjem v Sibley rudniku, je bil Jožef Skušek danes rešen.
V svoji bolnicni kolibi je Skušek nocoj pripovedoval, kako se je boril z gladom, žejo in strahom, da zblazni. Nekaj yardov proč je v temi preduha slišal drugega rudarja, zajetega v pod-sutem delu, kako je klical v obupu, med tem ko se je vsipal pesek počasi ure in ure.
"Potem se je vsulo blato z ropotom,' je rekel Skušek. "Slišal sem, kako je zakričal še enkrat — in potem zagr-gral. Nato je bilo vse tiho in vedel sem, da je izdihnil."
Nocoj se reševalci trudijo na vso moč, da najdejo še ostale štiri zajete rudarje.
Mlekovita krava.
Woodland, Cal., 12. nov. — Wood-landska krava Tillie Alcartra je postavila nov rekord za dobavo mleka nad 30,000 funtov v enem letu. Natančne številke bodo znane jutri, ko bo leto dopolnjeno. Tillie je 5 let stara krava holštin-frizijske pasme.
t.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen l. 1891.
Prvi, največji fn edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. w lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik..........Anton Nemanich
Tajnik...............William Grahek
Blagajnik...............John Grahek
Urednik...........Rev. John Kranjec
AMEKIKAW8KI SLOVENEC, .17. NOVEMBRA 1914.
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto----
Za Združene države za pol let.
Za Evropo na leto.............
Za Evropo za pol leta.........
Za Evropo za četrt leta........
.$2.00 .$1.00 ,$3.00 .$1.50 ,$1.00
PLAČUJE SE VNAPREI.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, III., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Tuecdays and Fridays bv the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. SIovenic-American Bldg., Joliet, 111.
trgovske združbe (The Joliet Merchants' Association) zadnji četrtek je bil naš rojak g. John N. Pasdertz, mesar in trgovec ter navdušen ljubitelj slovenske dramatike, zopet izvoljen v članstvo združbinega direktorija ali ravnateljstva za prihodnji dve leti. Čestitamo!
—	Svarilo lovcem. Farmarji v občinah Troy in Channahon so se pridružili farmarjem sosednjih občin v prizadevi, da odvrnejo lovce s svojih farm in tako preprečijo razširjanje kužne bolezni v parkljih in na gobcih. Prejkone bodo vsi farmarji v okraju Will slično ukrenili, kakor so že v o-krajih Kane, Kendall, Wheatland, Plainfield in Dupage, kjer je lov prepovedan. To naj uvažujejo naši številni nedeljski lovci, da jih ne doleti ostra kazen.
—	Repetto bo obešen dffe 18. dec. Frank Repetto, chicaški kaznjenec in morivec Charles Mastersa, drugega chicaškega kaznjenca, bo moral na vislice v petek, dne 18. dec. t. 1. Sodnik Frank Hooper je določil dan, ko je prej odklonil prošnjo za novo sodno razpravo zadnjo soboto popoludne. Frank Repetto je zabodel Mastersa med obedom v državni kaznilnici.
—	Zima. Krasno vreme smo imeli zadnje tri ali štiri tedne do včeraj, tako da ga niso mogli ljudje prehvaliti. Včeraj dopoludne je bilo še toplo. O-poludne pa je pripihal mrzel veter in pripeljal oblake, iz katerih se je vsipal včeraj dež in danes tudi prvi snežec. Mraz je, ali ostane? Bomo videli.
—	Hudi časi. Joliet je pred eno najhujših zim v svoji zgodovini. Tako misli supervisor Strohm, ki je te dni izjavil, da je več ljudi brez dela, manj dela zanje in več pomanjkanja vsled tega, ntgo katero prejšnje leto. Kriva predvsem je vojna, ki povzroča medlo trgovino. Tvornice, ki potrebujejo inozemskih tvarin, so se morale zapreti, tako da se je število brezdel-cev povečalo. Pa še drugi vzroki so za trde čase.
—	$150,000 v zlatem in srebrnem denarju so poslale jolietske bar.ke zadnjo soboto v Chicago v reservne shrambe.
več natiho se je govorilo, posebno igralka Kati Solnce.
Zimski večeri so nastopili in tako prerivamo dolgi čas, da se Bogu usmili. Katoliških časopisov nimamo, da bi jih imeli dovolj. Tukaj v Clevelan-du imamo list, a žal ni vreden, da bi ga katoličan le pogledal. Pozdrav!
Anton Strniša.
Midland, Pa., 10. nov. — Slovencev tukaj nas je malo. Dozdaj je bilo dobro, ker smo vsaki dan delali, ali zdaj je vse ustavljeno "openhearth" in tudi "blue mill". Jaz ne vem, kaj bo, če bo tako dolgo. Zato svetujem rojakom, da ni sila le-sem hoditi, dokler se delavske razmere ne zboljšajo. Zdaj sklenem svoj mali dopis in vam želim mnogo naročnikov vam vdani naroč nik	Andy Zlogar, Box 339.
Advertising rates sent on application.
Joliet, 111., 16. nov. — Naš župnik, nadškofijski svetovavec Rev. John Kranjec se zdravi izza dne 13. t. m. v bolnišnici sv. Jožefa. Revmatizeni ga hudo muči, a nevarna ta bolezen ni in je upati, da gospod v dobri oskrbi kmalu okreva. Med njegovo boleznijo vodi župnijo Rev. John Plevnik in pomaga Rev. Kelley. Včeraj v jutro pa je dospel iz stare domovine č. g. Josip Škur, rodom beneški Slovenec, in je nastopil službo kaplana. Pričakovan je bil že pred nekaj meseci, a ni mogel takoj priti zaradi vojne. No-\eniu gospodu, ki je zelo prijazen ter navdušen delavec za cerkev in narod, kličemo: Dobro došel!
—	Velik uspeh "Miklove Zale". Včeraj popoludne in zvečer so predstavljali na našem odru v Sternovi dvorani ljudsko igro "Miklova Zala" ob veliki udeležbi n popolnim uspehom, tako da je bila hvala enoglasna. Več o tem prihodnjič.
Gosti iz Cliicagf. K popoldanski predstavi "Miklove Zale" so prišli med drugimi tudi sledeči gg.: Frank Mravlja, John Dragosh, Anton Fabian, John Gradisher, Martin Miler, Anton Routar, Charles Vesel in Anton Vr-tovec —. vsi člani Izobr. in podp. dru-siva "Danice". To društvo je dobro '.nnno tudi mnogim Jolietčanom po svojih gledaliških predstavah, ki jih prireja vsako leto. Prihodnja igra, ki jo uprizori chicaška "Danica" in sicer že na Zahvalni dan, to je drugi četrtek, dne 26. nov., popoludne v Narodni ■dvorani ob 18. ce>ti in Racine ave., bo-<le "Naša krt*,* ki jo je spisal slavni župnik-pisatelj F. S. Finžgar in ki jo -o ali bodo ptedstavljali tudi v Cleve-Handu in Calumetu in drugod. Takrat
tia svidenje v Chicagi, da povrnemo
obiak!
■— G. John Prus, znani kontraktor, f.e je te dni preselil v svojo novo hišo na 1308 N. Hickory st., ki jo je ravnokar dogradil.
—	G. John Papič si postavlja lep doni ob Broadway blizu Theilerjeve-ga parka, kamor.se preseli menda še ta mesec.
—" 'Commission Form of Government' bomo dobili prihodnjo spomlad v Joliet," je rekel A. C. I.each, predsednik jolietske trgovske združbe, na njenem letnem zborovanju zadnji četrtek.
—	G. John N. Pasdertz spet izvoljen Na letnem zborovanju jolietske
—	Rockdale napreduje. Rockdale je village ali vas, a zasluži, da se imenuje mesto ali vsaj mestece. Kajti Rockdale cvete in raste in napreduje, da je veselje, in to veselje je tem večje, ker je Rockdale po večini svojega prebi-vavstva slovenski. Sedaj je Joliet zaostal za Rockdalom tudi v moderniziranju svoje policije. Rockdale ima namreč že tudi svojega ženskega policaja ali policistko, ki skrbi za javni red po rockdalskih saloonih, in sicer s takim uspehom, pravijo, da so vsi salooni vedno polni, če niso prazni.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Grevenik Anton, Ko-sac John, Kostelc Jos., Krevel M., Kužnik Jos., Moleč Karol, Osrienig A., Stalcer Fr„ Terlip J., Težak Frank, Vogrin Joe, Vrančur M. L.
Iz konvencije delavske zveze.
Philadelphia, Pa., 12. nov. — Več nego 100 resolucij, ki se bavijo z mnogimi vprašanji unijskega dela, bojkotov, pravosodnih protislovij, evropske vojne in družabnega blagostanja delavcev, je bilo predloženih konvenciji ameriške delavske zveze (American Federation of Labor) za njeno posvetovanje.
Med važnimi resolucijami, ki so bile predložene in odkazane odboru, je bila premogarska, ki nujno priporoča predsedniku Združenih Držav, naj deluje na to, da lastniki coloradskih premogovnikov zadostijo zaveznemu načrtu za poravnavo stavke v Coloradu ter za prevzetje in obratovanje rudnikov po vladi v slučaju, da lastniki rudnikov ne sprejmejo mirovnega načrta.
Gompersova vojna resolucija.
Drugo resolucijo, ki je vzbudila pozornost in bo prejkone sprejeta od konvencije, je predložil predsednik Samuel Gompers glede evropske Vojne Resolucija izraža sočutje organiziranega delavstva ameriškega z organiziranim delavstvom evropskim.
boju smo pregledali sami sebe. Drug drugega nismo poznali. Po obrazih in na obleki smo imeli kar na debelo sesedene ruske krvi. Puškine cevi smo imeli polne krvi. Od zunaj je bilo naše orožje vse umazano in okrvavljeno. Naša obleka je bila razcapana. Prešteli smo svoje vrste. Ostalo nas je samo ena tretjina od moštva cele stotuije. Kdor pade v bajonetnem ju-rišu, ta navadno ne vstane več. Ko je pozneje prišel naš zdravstveni oddelek pobirat ranjence, se je videlo, da je skoro vsak revež, ki je padel v juri-šu, imel preboden trebuh ali prsa. In tak ranjenec navadno hitro izkrvavi. V gozdiču in ob robu gozda je ležalo gotovo čez 300 Rusov mrtvih in težko ranjenih.
Spomin na to grozno borbo z bajoneti mi bo ostal za vse življenje v spominu. Se sedaj mi, pospbno v sanjah, stopajo oni grozni obrazi raz-divjanih bojevnikov, ono brizganje krvi, kričanje in stokanje, pred oči.
Spomenik lažnjivcem.
Neki angleški misijonski list poroča, da živi na Borneu pleme, ki tako drži na resnicoljubnost, da onemu, ki je kdaj izrekel kako laž, postavi spomenik. Spomenik napravijo na ta način, da v obliki piramide zlože na kup drevesno listje; kdor gre mimo takega spomenika, mora pobrati nekaj listja in ga vreči na kup, pri tem pa preklinjati lažnjivca, v čegar svarilni spomin se je spomenik postavil.
'RUMMAGE SALE" BO NA 406-408 Cass St., Joliet, prihodnji četrtek 19. t. m., kjer bo veliko finega blaga na razpolago.
Ma kiti ii ah n
STORM DOORS AND WINDOWS
(rešetca za okna in vrata) najhitreje in najceneje vam jih priprl'1'
j. w. love
CARPENTER
204 Scott St., poleg italijanske cell*
Chicago tel. 1001. JOLIET, ILLINOIS.
KAKO SLOVENCI NASKA-KUJEJO.
Cleveland, O., 10. nov. — Slavno uredništvo Am. SI.! Od Erie-jezera je v soboto zvečer zapihala zimska sapa, burja. Zgodaj v nedeljo 8. t. m., ko pomolim glavo skozi okno, me ?astri-že po obrazu piš mrzle zimske priva-jenke in dež je kapal na glavo. Za Boga, kaj pa bo danes s parado?! In hitro skrijem glavo, zaprem okno in se zarijem v gorko odejo. Ne dolgo, ko se oglasijo broneči zvonovi pri fari sv. Vida in s tem naznanijo, da danes praznujemo 201etnico obstanka fare. H ajdi pokonci in v cerkev k sv. maši ob 9. uri dop., katera j« bila z leviti. Dež še zmerom nadaljuje in se nc u-makne s svojega začrtanega programa. Odbije ura poldan, a dež se ne zmeni za neštevilno množico po ulicah z dežniki v rokah. Ljudje tekajo eden do druzega in poprašujejo eden dru-zega, bo li parada s pehoto vseeno, ali ne? Za hip ni vedel nobeden odgovora. Stresujejo dežnike, zmajujejo z ramami, šele potem pride do prave sape ter odgovori s tihim glasom: "Nc vem, kako bo." Tako se je slišalo kako celo uro ali več. Konečno je bil sklep, da ostanemo doma, oziroma v novi šoli. Velikanska škoda za nas farane sv. Vida, ker vse je bilo pripravljeno. Žene od društva Srca Marije (staro) s pomočjo altarskega društva so lepo kapelo opremile, katera je bila blagoslovljena zadnjo nedeljo v novi šoli in izročena svojemu .namenu. Vsa čast jim! Nad 20 društev je prijavilo svojo udeležbo, a žal zastonj radi mokrote.
Zvečer ob pol 8ih je bila gledališka predstava v novi šoli. Igre so bile tri.
Prva igra je bila "Sv. Cita" v treh dejanjih. Igralo je Dekliško društvo. Igrali so jako lepo, samo v nekolikih točkah preveč na tiho. Nastop jako lep, posebno Miss Peterlin, Miss Gr-dina, Mrs. Holmar, Miss Hrovat in nekatere druge. Za gledalce bi bilo veliko bolj zanimivo, ko bi nekoliko glasneje govorile. Dvorana natlačena do zadnjega kotička, pa še tiho govorjenje na odru, to nc učinkuje na navzoče; upamo, da prihodnjič bolje
Drugo igro je priredilo Pevsko dr. Lira, z imenom "Moč uniforme". No, kaj bodemo rekli pa tukaj? Prvič protestiramo zato, ker jih vidimo prered-kokrat. Še danes nas trebuh boli od smeha. Te moramo pohvaliti od prvega do zadnjega. Bog daj, da bi kaj kmalu protest odmaknili.
Tretja šaloigra "Pri gospodi". Igra jako lepa ,nastop pripraven, samo pre-
Iz pisma, ki ga je pisal korporal Franc B., doma iz emureške okolice, svojim staršem iz bolnišnice, posnamemo nekaj zanimivih črtic, kako silni so naskoki naših slovenskih vojakov z golimi bajoneti, ali takozvani "juriš". Poleg tega je zanimivo, da ta nemški vojak posebno naglaša junaštvo slovenskih vojakov. Pismo prinašamo samo v izvlečku.
To ni več boj, to je klanje! Bilo je pri Grodeku. Naša kompanija (47. pešpolk), v kateri so slučajno bili skoro sami slovenski fantje, ^loK'' tak-iog, da mora a vsako ceno zavz: , <*,?, na katerem so imeli Rusi postavljene 4 brzostrelne pu ;fce.	„ „.
Pred nami je ležal rnal g&JS, ki se je raztezal proti hribu, kjer so stale sovražnikove strojne puške. Naš stotnik nam je dal strogo povelje,, da ne smemo streljati, predno nam ne da on za to znamenje. "Danes bodete izkusili, čemu ste dobili nabrušene bajonete." Drfi smo po gozdiču naprej. Bližali smo se že vrhuncu griča,, ko nam pride nasproti stotnija ruske in-fanterije, ki pa je bila gotovo dvakrat močnejša kot mi. Mi nismo streljali in tudi Rusi ne. Kot na en glas je cela naša stotnija kriknila, ko smo imeli Ruse na 50 korakov pred seboj: "Hu-ra! Uura! Hura!" In v naslednjem trenutku — oh, to je bilo grozno! — Naši dobro nabrušeni bajoneti so se zasajali v ruska trupla. Kri je brizgala na vse strani, naša obleka je bila na mah vsa krvava. Če bi bili vi videli. kako so fantje naše stotnijc delali z Rusi! To je naravnost neverjetno! Videl sem, kako je neki frajtar, doma nekje od Sv. Lenarta v Slov. goricah, z enim samim sunkom prebodel kar dva Rusa naenkrat. Kri mu je brizgnila v obraz. A vrli slovenski fant še ni imel časa, da bi si obrisal rusko kri i. obraza ,že je vrgel oba Rusa ob hrastovo deblo in je zabodel zopet drugega hrusta. In tako so delali vsi. To vam je bil pogled za bogove! Vmes so vpili vrli Slovenci: "Hura! Zivio cesar! Živela domovina! Le po Rusih!" Dosedaj sem bil vedno jezen, če sem
Svarilo pred Kanado.
Avstro-ogrski in nemški podaniki naj bodo zelo previdni v izberi železnic, ki se jili poslužujejo na potovanju po Ameriki. Uporaba železnice, ki drži skozi Kanado, jih izpostavlja nevarnosti, da jih odvedejo kot vojne u-jetnike v Fort Henry pri Kingstonu.
Kakor naznanja državni department v Wasliingtonu, je bilo več Avstrijcev, ki so se na železniški vožnji do-teknili kanadskega ozemlja, tamkaj iz vlada pobranih in. odvedenih v vojno jetništvo v Kingston, dasi so imeli prehodne vozne listke iz enega kraja Združenih Držav do drugega kraja l. D.
Tudi Avstrij ceni. ki so se peljali iz Chicage v New York po Grand Trunk-železnici, se je primerilo enako.
Kanadci imajo izredno veselje nad tem, ujemati nedolžne Nemce in Avstrijce ter potem te junaške čine z velikimi črkami razglašati po svojem časopisju.
Pri kupovanju foznih listkov je vedno vprašati, ali gre d<*ytični vlak sko/.i Kanado, in tak vozni ft*f«k odkloniti. So tudi železnice, ki se izogibajo Ka-' nadi na desno ali levo.
■
L
Imenik
PADLIH, RANJENIH IN VJETIH NAŠIH ROJAKOV V SEDANJI EVROPSKI VOJSKI.
Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva s posebnim ozi-rom na vojne oddelke, pri katerih služijo Slovenci. Ta imenik, sestavljen je po abecednem redu in sicer: OD KJE JE KDO DOMA, LETO ROJSTVA, KATEREMU VOJNEMU ODDELKU PRI; PADA i. t. d., tako da lahko takoj najdete onega, za katerega bi radi vedeli. Pri padlih navedeno je kje so padli in kje so pokopani, p« ranjenih pa, v kateri bolnišnici se nahajajo, tako da jim lahko pišete. Nikjer drugje ne morete dobiti tako točnih podatkov, kakor v tej knjižici. Cena isti je 25 centov pri
Felix M. Dolinah
45 VESEY STREET	Dept. S.	NEW YORK, N. V. i
Ži
A odslej ne več!
slisal kričati To so vam res občudovanja vredni Uudje. Če bi se vsi naši tako borili, morali bi mi Ru.-.c premagati, pa naj jih jc tudi desetkrat več kot nas.
Naša stotnija je podila Ruse iz gozda. Tukaj se je boj z nova začel. Rusi so dobili pomoč. A nič jim ni pomagalo. Zopet isto klanje. Polovica naših vojakov je že sicer padlo, a mi smo še vedno Ruse prekašali. Prej omenjeni frajtar je drvel pred nami. Na parobku gozda mu pride nasproti nek izredno velik in močan ruski podčastnik z nasajenim bajonetom. Sedaj je po tebi, sem si mislil. In kaj se je zgodilo! Naš Slovenec in Rus sta se zakadila z vso silo drug v drugega. Oba sta istočasno nastavila bajonete in oba sta bila istočasno preb<>-dena. Ruski bajonet se jc prikazal pri hrbtu našega frajtarja ven in naš slovenjegoriški France je zadel Rusa v srce. Ruska kri je brizgnila več metrov daleč nazaj. Oba junaka sta padla v stran s prebodenimi trupli. Ko sta se borila s smrtjo, sta še vedno strastno držala svoji puški. — Groza me je pretresla, a ni bilo časa, pomilo-vati našega junaškega frajtarja. Drveli smo s krvavimi bajoneti za beže-čimi Rusi.
Kmalu nato je bila ruska postojanka s strojnimi puškami vred naša. Po
Črnci raztogotili Wilsona.
Washington, D. C., 12. nov. — Besednik odposlanstva črncev, W. M. Trotter iz Bostona, ki se je zglasilo pri predsedniku Wilsonu, da protestira proti ločitvi črnokožnega plemena od kavkaškega v vladnih departmentih, se je poslužil preglasnega in robatega je zika, kar je deželnega poglavarja tako razljutilo, da je odposlanstvu svetoval, naj si najprej izbere drugega govornika in se potem spet zglasi. Predsed-Trik jo pristavil, da izza časa, ko je pnšel v Belo hišo, se ni še nihče drznil, govoriti tako izzivalno.
Odposlanstvo je zatožilo tajnika McAdoo, računskega prigJednika Wil-liartrsa in generalnega poštarja Burle-sotia, da so v svojih odnosnih departmentih uvedli ločitev belih od črnih uslužbencev.
Predsednik Wilson je na kratko izjavil, da je že pregledal stvar in se prepričal, da je tožitev v omenjenem zmislu neosnovana. Osebno da se jako zanima za vprašanje o črncih in občuduje napredek'plemena na skoro vseh poljih. Črno pleme da se poga nja za neodvisnost in belo prebivav-stvo da stori vse, kar mu je mogoče, pripomoči prvemu do cilja.
Predsednik je besednika pazno po*-slušal ,a ker se je zadnji čimdalje bolj razgorčeval in posluževal načina v govorjenju, ki je presegal mejo dostojnosti, je Wilson takoj prekinil sprejem.
Odposlanstvo je bilo "zelo' razoča>-rano" in je sklenilo, sklicati v nedeljo v Wasliingtonu velik shod, na katerem se bo razpravljala ta reč.
Odlikovana hrvatska generala.
Dunaj, 16. okt. — Cesar je odlikoval sledeče osebe: Red železne krone 1. razreda z vojno dekoracijo brez takse jc dobil feldmaršal-lajtnant Kusma-nek, poveljnik trdnjave Przcmysl. To odlikovanje jc dobil v priznanje, ker je tako hrabro branil trdnjavo proti hudim in veliko močnejšim in številnejšim sovražnim napadom. Red železne krone 2. razreda z vojno dekoracijo brez vplačbe takse v priznanje hrabrega in uspešnega zadržanja pred sovražnikom so dobili: feldcajmojster Ljubičič, poveljnik 11. arniadnega zbora; feldmaršal-lajtnant Lipovščak, po>-veljnik 2. infanterijske armadne divizije in general major knez A. Schoen-burg-Hartenstein, poveljnik 88. brigade deželnih strelcev.
Bolečine in krči v želodcu.
"Cenjeni: — Naznanjam Vam, kako je Severov Želodčni Grenčec učinkoval. Trpel sem vsled bolečin in krčev v želodcu in Vaš Želodčni Grenčec mi je pomagal." Frank Kolar, Montgomery, Minn. — Taka pisma vedno prejemamo: so dokazi zdravilne vrednosti Severovega Želodčnega Grenčeca (Sc-vera's Stomach Bitters) kot tonično, krepčalno in slast povspcševalno sredstvo. En popitek zdaj pa zdaj Vam bo dobro storil in naredil vašo slast dobro. Priporoča se zoper zapeko, slabo prebavo, ponavljajočo mrzlico in kot tonika za okrevance, «tare in slabotne ljudi. Cena 50 centov in $1.00. Vprašajte za Severovega. Vaš lekarnar ga ima naprodaj, ako ne, naročite ga od nas. W. F. Sevra Co., Cedar j Rapids, Iowa. — Adv. Tues. Nov.
ISlifil
Buchanan-Daley Co*
Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLINOIS
Les za Stavbe in Premog
i
Največja zaloga v mestu
PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENO
TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu
M sffi^KSSaffi^KSffiffiKSi a? is s s a; m m *s
j
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen L 1893.
Anton Nemanich in Sifl
1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, Iti-
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih 1 mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in tOf" tvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu.
Kadar rabite kaj v naši »troki te oglasite ali telefonajte. Chic«!® tal. 2575 |in N. W. 344.
Naši k*cijazi in vsi delavci to Slovene'
Jadranska Banka
Popolnoma vplačena glavnica 8,000,000 kron. Prihranki 780,000 kr"0.
Glavni urad: TRST.
Podružnice na Dunaju, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Mctkovi^"1 Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru.
Priporoča se za
vse bančne posle-
Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje vredno* nostne papirje in daje informacije vseh vrst.
Prevzemlje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, B°s° , in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo, Srb'J0' Turčijo i. t. d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA-
AMERIKANSKI SLOVENEC, .17. NOVEMBRA 1914.
I
IZ STARE DOMOVINE
KRANJSKO.
—• Slovenci so se borili tudi v Čing-tavu. Ljubljančan Leopold Voje, sin Ignacija Vojeta, uslužbenca državne Veznice, služi kot mornar na avstrijski vojni ladji "Kaiserin Elisabeth". •Ondan je svojim staršem poslal iz lingtava (Kiavčava) pismo, datirano 2 dne 4. septembra 1914. Pismo se '■Jed drugim glasi: "Prav srčno se zahvalim za pismo in "Slovenca. Tukaj stno za vojsko zvedeli takoj drugi dan. Sedaj imamo pa že tudi mi vojsko. Ko smo bili v Čifu, smo dobili brzojavno Povelje, da takoj odplujemo v Čing-tiv. Odšli smo ob 9. uri zvečer v sPremstvu dveh ameriških torpedovk, tar so nas ruske ladje in torpedovke 'ovile, a smo jim lepo ušli. Sedaj smo v nemški trdnjavi. Boste videli, ka-bodo Japonci, Rusi, Francozi in Angleži tepeni! Srbi so pa že itak dobili, kar so iskali. Zdrav sem hvala Veseli me, da služim ravno v v°jnem času. To je za enkrat moje f^dnje pismo, ker odslej ne bo več poste odhajala. Vi pa mi poizkusite vse-pisati, morda bom le dobil pismo. Pošiljam Vam tudi trak našega broda W spomin. Kakor h'trQ lT!'ne vojna, SS vrnenj9 y j>„y «
. 2 bojišč. Padel je iia juž. boji na višinah Pleč v Srbiji nadporoč-Wc in adjutant pešpolka štev. 78. Fr. .-jnk, sin haddavkarja v pokoju J. |taka v Kočevju. — Stotnik Josip pespolka in učitelj c. kr. "»Je vojaške realke v Mariboru je Preminul v Srbiji junaške smrti. Nje y>v brat Iv. Rant, c. kr. stotnik bos.
pešpolka št. 3., tudi učitelj go-*sJŠnje višje realke, je bil v Galiciji od sovražnikove krogle zadet v levo ste-Sno in težko ranjen. — Na južnem kojisču je padel cand. phil. poročnik ^ pešpolka Ludovik Prettner, sin *Vorn€ga svetnika v pokoju iz Celov C1- — Na severnem bojiSčU je padel c.
poročnik lovskega bataljona štev. -20 Rihard Bežek. Padla sta rezervni P°ročnik 17. pešpolka Hugon Stark in r£zervni kadetni narednik Ervin Po kočnik iz Celja.
— Izkaz izgub. Izkazi izgub št. 21. '• kazuje tudi še naslednje ranjene častne 17. pešpolka: Henrik Obereigner, potnik; Rudolf Ortner, poročnik; Pla-' lk> Karol, rezervni kadet; J. Polz, Praporščak; J. Potokar, poročnik; Lu-^ovik Vagaja, praporščak; Jožef Wir-er pl. Torda, poročnik; vitez Her-,''aj« Liernfeld, stotnik. — Od 84. peš-ranjene častnike: Paradeiser Ru-Waltenberger Jurij, rezervni ka-'ef; Wodicka Jožef, praporščak; Wolf 7ar°l, major. — Nadalje: Od dragon-sk^a polka št. 5: Mrtvi: Gruber Ja-"ez; Šenica Franc; Wadler Alojzij; Jcitler Alojzij; Zidarič Janez. — Rameni: Nadporočnik Maur pl. Freyfelt; J*evc Janez; Kober Karel; Kosich Fr.; ^fajnc Franc; štefančič Janez; Doli-"»r Pavel; Sulič Jakob. — Od 9. lovnega bataljona: Dolinšek Anton, ranjen; Majerič Jakob, od Sv. Lovrenca Pri Ptuju, ranjen. — V seznamku iz-a,ul) št. 22. se med drugimi nahajajo jjjdi sledeči: Sircel Jožef, nadporočnik
-4*
Pešpolka, ranjen; Bukovec Franc, pp. iz komitata Zala, ranjen. V ,Mn popisu se nahaja precej ranjenih 111 mrtvih ogrskih Slovencev iz komika Zala, ki se nahajajo v 48. pešpolku.
. Odlikovani z redom železne kro-■ e tretjega razreda z vojno dekoracijo o: poveljnik 17. pešpolka polkovnik W ^ fc'lcr' stotnik Karel Korais 'ozkega bataljona št. 8, vojaški zasluž
^^K^rrvrt
lion Kir«i n anlc' 5 lovski bata-^ sa"d,e'.7-
Aemu zailiii ''^oraci a k vo a-
^ poročmkurU kdž" * »odeljc"a ^ki W.r 1 rancu Jcdlička, S. lov
GarihnM J*' St°tniku °tonu vitezu /oč T drag- P0lk- 5t. 5 in nadpo-
orUn-VlnU Pl Hosp (17 »e«»olk>
poročnikom Marinu grofu Pace,
i« ur P° Št' 5' Rol>ertu grofu Barbo Wernerju Wolffu, artilj. polk št. 7
j. Pbisk bolnikov v deželni bolnici odslej dovoljen samo trikrat na aen m sicer v sredah, sobotah in ne-°«Jah Od 12. do 3. ure popoldne.
Iz policijske kronike. Panj
i»il t vuucijBK hivjuihc. *-anj je
"kraden posestniku Ivanu Babniku
I iiM |aV'iah- — V Vipavi je ukra<lcl kolo	kIJučavničar Ivan Celar
0 1 atu so zaprli.
~~ Pogrešani vojaki. Dr. Herman . 'e» Poročnik v rezervi c. in kr. peš' ° ka št. 10, 5. stotnija; bil je baje ujet 2. septembra t. 1. iia Ruskem Poljani od Rusov. — Rudolf Krulc, četo-. "Ja. 17. pešpolk, 3. Marschkompag
"ie.—p
. - ogreša se poddesetnik pri c. kr.
mobranskem pešpolku št. 27, 1. kom ie KM* 1 batalj°n- Viktor Rozman, ki <n ' glBaom verodostojnih obvestil
hnii-- avgusta ra"jen na severnem JJiscu severno od Lvova. — Pogreša vojak 27. domobranskega pcšpol-<».16. stotnija, Alojzij Gostiša, doma gornjega Logatca, star 26 let, ki ie e ,z Ljubljane dne 15. avgusta na everno bojišče. — Pogreša se enolet-Prostovoljec g. Stanko Svetina, sin notarja Svetine v Pliberku. — P0-Srcsa se Ivan Ložar, korporal 1. stol ■'Je 17. pespolka.
—	Umrl je dne 14. okt. v Oseku na Vipavskem pri svojem sinu č. gospodu vikarju vpokojeni nadučitelj Josip Franke. Podlegel je dolgi in hudi želodčni bolezni.
—	Umrl je v Domžalah tovarniški vodja tvrdke bratov Kurzthaler Jurij Kroell.
—	Išče se Janko Ravnik poddesetnik 27. domobranskega pešpolka prve stot-nije, doma iz Bleda, ki je šel meseca avgusta s polkom v Galicijo.
—	Pogreša se od 1. bataljona, 1. m. k. 17. pešpolka nadomestni rezervist Adolf Kusold od 24. avgusta dalje.
—	Prav sredi peščene Azije se nahajajo točasno nekateri naši vojaki, ki jih je doletela usoda ujetništva. Te dni je sporočil nadučitelj Fr. Silvester, da je došel v mesto Omsk (v jugoza-padni Sibiriji); kmalu nato pa je prišla druga dopisnica s poštnim pečatom "Novonikolajevsk", znamenje, da gre transport še naprej. Na dopisnici pristavlja sledeče: "Ker je v Omsku prenapolnjeno, smo se peljali dalje. Ne vem, kje se ustavimo. Danes se peljemo po reki Ob proti severu. — Tridnevni bojni položaj okrog Lvova me je po b<??ji dobrotljivosti pustil brez ran... Sedanje vojno ujetništvo me je trpinči bolj Y telesnem Ožini; sicer pa je rusko ljudstvo prijazno iil poštr'e»-ljivo, pravtako vojaštvo... Rusko uči-teljstvo je ostalo izvečine doma." Pismo je bilo oddano 23. septembra; romalo je torej tri tedne. Bilo je cen zurirano na Dunaju.
—	Pokojnina vdov in sirot za padlimi vojaki. Ce umrje mož naravnost na bojišču ali pa tekom enega leta za ranami, ki jih je dobil v vojski, dobi žena padlega moža sledečo letno pokojnino: žena kadeta 450 kron, narednika 270 kron, korporala 180 kron. Če pa umrje mož vsled bolezni ali epidemije, ki jo je nalezel na bojišču, dobi žena kadeta letnih 300 kron, narednika 240 oziroma 180 kron, četovodje 144, korporala 120, frajtarja 96, infanterista 72 kron. Otroci dobe: dečki do 16, deklice do 14 leta ,vsak vsako leto po 48 kron prispevka za vzgojo. Vendar je ta pokojnina tako omejena, da ne sme pokojnina vdove in. otrok presegati vsoto 540 kron.
—	Pisatelj Ivan Cankar je bil 12. okt. od ljubljanskega vojaškega sodišča izpuščen.
—	Padel je na južnem bojišču bivši pečar pri Kalmusu g. Malič.
—	Umrli so v Ljubljani: Gašper Kra šovec, ogljar, 61 let. — Ivanka Zidar, trgovčeva hči, 5 ur. — Josipina Sever, zasebnica, 83 let. — Ivan Frid. Som-nitz, urar, 54 let. — Ivan Roller, pešec 78. pešpolka. — Alojzij Bitenc, sin me-stnega'delavca, 3 mesece. — Iv. Mihe-lič, delavec, 70 let. — Josip Drobne, rejenec, 9 tednov. — Fran Stupar, dninar, 64 let. — Josip Lovše, sin grun-tarja, 2 leti. — Marija Slana, hči bajtarja, 14 let. — Rudolf Jurkovič, ključavničar, 39 let. — Ivan Fric, sin mizarskega pomočnika, 4 mesece.—Pavla Dežman, zasebnica, 29 let. — Ivan Goropečnik, dninar, 39 let. — Josip Bizjan, kolar, 29 let. — Ivan Rupert, poljski dninar, 49 let. — Ivan Platnar, mestni delavec, 54 let. — Karol Jabor-neg, čevljar, 32 let. — Mažo Marovič, bajtar, 57 let.
Nesreča. Ignacij Mandelj, pre-mogar na Mirni, se je ponesrečil. Dobil je težke poškodbe na glavi in je bil nezavesten prepeljan v kandijsko bolnišnico.
Izgubil se jc. Dne 6. oktobra je neznano kam odšel z doma 22 letni slaboumni mladenič Jožef Judnič iz Kota št. 19. pri Semiču. Na Vršnih selili so ga videli iti proti Ljubnu.
—	Kanonik dr. Evgen Lampc. Dne 15. okt. je bil v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani inštaliran deželni odbornik, namestnik dež. glavarja vojvo-dinje Kranjske dr. Evgen Lampe za stolnega kanonika.
—	Izpred deželnobrambnega divizij-skega sodišča. Graški listi poročajo iz Ljubljane: Glavne razprave, ki so se izvedle pri divizijskem domobranskem sodišču v Ljubljani, so se vršile dozdaj tako-le: 7. t. m. je tukajšnje vojno sodišče obsodilo Franca Kurent po par. 65 a (Živio Srbija klici!) v desetmesečno, poojstreno ječo. 10. septembra je bil obsojen radi razžalje-nja veličanstva Jurij Tavčar v štiriletno težko, poojstreno ječo. V glavni razpravi 14. septembra je bil obsbjen Matija Pečnik radi klicev Živio Srbija! v sedemmesečno težko, poojstreno jc-•o, 15. septembra pa Tomaž Pubnik radi enakega delikta v enoletno ječo, dne 16. septembra je bil obsojen Štefan
Tomšič radi razžaljenja veličanstva v 2 in pol letno težko ječo, Jožef Lukar je bil obsojen radi klicev Živio Srbija in radi hujskanja proti avstrijski vladi (avstrijska vlada je tatica) po par. 65 k. z. v 2 letno težko, poojstreno ječo. 15. septembra je bil obsojen Franc Penko po par. 65 k. z. radi klicev: Živio Srbija! Vojska bo, postanemo Srbi! in Proč z Avstrijo! v desetmesečno; 28 .septembra Franc Santelli radi razžaljenja veličanstva v šestmesečno in 29. septembra železolivar Jožef Pi-bar radi klicev: Živio Avstrija! (?), Merda, merda! Polenta, Polenta! ki jih je zaklical med nekim mirozovom v Trstu, radi hudodelstva po par. 65 a k. z. v šestmesečno težko, poojstreno ječo. Pavel Kosmač se je moral 2. septembra zagovarjati radi klicev: Živio Srbija! Proč z Avstrijo! pred vojnim sodiščem. Ker se smatra, da je bil pijan, se je izjavila nepristojnost vojnega sodišča po par. 300 vojaškega kazenskega reda, ker je smatralo vojno sodišče za dejanski stan prestopek po par. 305 civilnega kazenskega reda. Iz istega razloga je izrazilo vojno sodišče svojo nekompetenco v kazenski zadevi proti Alojziju Rozman radi klica Živio Srbija! 16. septembra je bila obsojena še Marijja Probat radi klicev: Živio Srbija! Proč a Avstrijo! v enoletno težko poojstreno ječo. Sicer pa je bila že velika večina obtožencev brez obravnave odpuščena..
—	Ranjen je bil 10, ckt. na severnem bojišču v levo roko pijonrrski stotnik Oskar Tschech.
—	V srbskem vjetništvu v Nišu je gospod Egon Bučar, inženir kemik, rodom Ljubljančan. Vjet je bil 15. septembra na Jagodina planini. Dobi od srbske vojne uprave 3 dinarje na dan.

ŠTAMHSK0
—	Odlikovanja v 87. pešpolku. Vojaški zaslužni križ z vojno dekoracijo je podeljen majorju Karlu Watzek in stotniku Arturju vitezu pl. Purschka. Priznalno pohvaljeni so stotnik Erih vitez pl. Raecke, stotnik Alfonz Hor-mann, nadporočnik Albert Oberwe-ger, nadporočnik Ferdinand Praprot-nik, in nadporočnik Alojzij Gierlinger. Srebrna hrabrostna svetinja I. razreda je podeljena Frančišku Urh, srebrna hrabrostna svetinja II. razreda štabnemu naredniku Ivanu Pobezin, naredniku Ivanu Sternad, rezervnemu četo-vodji Ivanu Belec, desetniku Angelu Mian in pešcu Francu Drame. Pohvaljen je bil tudi narednik Stelec in pešec Jožef Gregi.
—	Obrekovanje slovenskih duhovnikov. Zadnji čas je bil pač v tem ozir najhujši grdi napad graškega vseučiTP ščnega profesorja doktorja Udeja praškem listu "Bonifatius-Korrespon-denz". V oktobrovi številki tega lista pa beremo, da preklicuje prisiljen od Lavantinskega obrambnega društva 17 lažnjivih trditev o slovenski duhovšči ni.
—	Mladi junak. Na gališkem boji šču je dne 10. septembra umrl junaške smrti Lojzek Pernat, korporal 7. top-ničarskega polka. Padli junak je doma od Sv. Lovrenca nad Mariborom. Polkovnik je pisal očetu lepo pohvalno pismo o padlem sinu.
—	Naš junak. Martin Gajski, doma iz Ponikve v občini Velika Dolina, že večkrat objokovan kot mrtev, je silno hraber vojak, je vedno v bojih, zdrav in krepak, ter je dobil sedaj tudi za svoja junaška dela srebrno hrabrostno medaljo prvega razreda
—	Poročnik Henrik Šel, nadučitelj v Zrečah pri Konjicah, je bil ranjen na bojišču. Nanj je padel konj in mu zmečkal levo bedro. Sedaj se zdravi doma v Zrečah.
—Izgube polka štev. 47. Mrtvi: Stotnika: Saslam Henrik, Haessler Her man; nadporočniki: Luenemann Ar-tur, Mitterer Ervin, Schmeidel Otmar, Sehnabl Ferdinand, Theumer Valter; dalje vojaki: Leber Franc, Tegel Gabriel, Grič Karel, Kodermac Narcis, Payerl Leopold, Pole Henrik, Fass-wald Franc, Heinzl Jurij, Jug Blaž, Pichler Franc, Koinigg Rudolf, Lack-ner Jožef, Laschat Jožef, Morič Martin, Sauer Jurij, Cernko/ Janez, Franc Sebastijan, Hainzl Janez. — Ranjeni: Koren Janez, Pungartnik Kon., Renko Anton, Poelzl Jožef, . Rauch Janez, Sauer Janez, Ferari Alojzij, Koinegg Janez, Stegne Ignacij, Ahat Jožef, Haumgartner Alojzij, Bregant Franc, Bernhart Franc, Brunčič Janez, Cer-kvenik Anton .Francechin Gvido, Gur-tin Jožef, Hirschmann Janez, Hohl Franc, Košne Janez, Lorenčič Mihael, Neumeister Alojzij, Ozimic Jakob, Scomerrich Jožef, Senekovič Janez, Koser Štefan, Schnalzer Franc, Dreo Blaž, Gorjup Franc, Greiner Anton, Lukas Anton, Mojk Jožef, Mrak Viktor, Pečanik Anton, Wohlgemut.
—	Izpuščeni duhovniki: Iz graškega vojaškega sodišča je bil izpuščen
in svetovnega duhovnika dr. Adama Hefterja, profesorja klasične filologije na deželni realki in na višji gimnaziji v Klosterneuburgu. Dr. Hefter se je ob zadnjih deželnozborskih volitvah u-deleževal agitacije za krščansko socialno stranko.
—	Na severnem bojišču sta padla: učitelj Rihard Moesslacher iz Šmo-horja na Koroškem in koncipist deželne vlade v Celovcu dr. Rihard Smoleg.
—	V seznamu izgub štev. 24 so izkazani kot mrtvi častniki pešpolka štev. 7: nadporočnik Rudolf Zarli, enoletni prostovoljec Nagele Albert. Med ranjenci pešpolka št. 7 je nadporočnik Vincenc Potočnik. Od dragonskega polka št. 5 so mrtvi: Alojzij Feriančič in Franc Hren, ranjen Anton Lukas.
Perussi radi razžaljenja veličan- hfa"C.z. Razbornik. kaplan v Jarenini, stva v sedemmesečno, poojstreno ječo,' £,nlSl;en Je koroški duhovnik Jožel 18. septembra pa Dcmeter Drakovič I Konas< radi klicev Živio Srbija! v dveletno težko poojstreno ječo. 17. septembra ;e bil obsojen radi Zivio Srbija klicev T van Simšič v 10 mesečno, Marija
Kiander zaradi razžaljenja veličanstva _ Naslednik knezoškofa dr Kalt
16 mesečno, 21. septembra pa Karel nerja. "Neue Freie Pre«," V. • Vcsnigal zaradi ponovnih klicev Ži-	~ ■	C poroča:
• - c k" I «	1 Kakor poizvemo, namerava nredlairati
'io nasa Srbija! v enoletno težko, po- v imenovani, ™ r,,ci»7-i ■ •
PRIMORSKO.
—	Ranjenci v Gorici. Ildebrando Zuttioni, domobranski polk 24, iz Me-deje; Al. Lemut, pešpolk št. 97., iz Sturij pri Ajdovščini, težko ranjen; Jožef Zonk, domobr. polk 27., iz Ro-mansa; Jurij Batistuta, 8. top. polk, iz Krusina; Peter Bizaj, 97. pešpolk, iz Podgore; pijonir Fr. Pirih iz Št. Viške gore; Franc Černigoj, 97. pešpolk, iz Skrilj na Vipavskem; Ant. Teresin, 22. pešpolk. Ostali ranjenci in bolniki niso z bojišča, ampak od domačih mejnih kompanij. Med temi sta: Jožef Skočir in Andrej Čoprež iz Vipolž. —V nedeljo, dne 4. t. m., so pripeljali s severnega bojišča dva, ki sta osumljena kolere in se nahajata v kvaran-teni: Jožef Sekulin, 27. dom. polk, Miha Kramberger, topničarski polk 8.
—	Na južnem bojišču se nahaja preč. g .p. Janez Žurga, novomeški frančiškan, ki je še dosedaj popolnoma zdrav.
—	Iz zapora so izpustili v Gorici menda vse doslej internirane. Med drugimi so izpuščeni tudi odvetniki dr. Puc, Andrej Gaberšček .preiskovalni sodnik dr. Gradnik, učitelj Urbančič, mesar Urbančič, uradnik Milan Hočevar itd. — vsi brez vsake obsodbe.
—	Ranjenci v Gorici. Dne 5. in 6. oktobra so došli še naslednji ranjenci oziroma bolniki s severnega bojišča: Ivan Resah 8. top. polka iz Voitsber-ga; Jožef Valušček, pešec 97. pešpolka (16. k.) iz Gorice; Pfeter Marinič, pe šec 97. pešpolka (16. k.) iz Vedrijana v Brdih; Humbert Marega, pešec 27. dom. polka (8. st.) iz Fares; Jožef Marinič, pešec 97. pešpolka, iz Kojskega; Leopold Pintar, n. rez. 20. lov. bat. (4 k) iz Kojskega; Nikolaj Zsivan, del. oddelek, iz Pančove na Ogrskem; An-vv iii- Vic-.tr, voznik pri trenu, iz Mari-s v .. Zadnja dva sta v karanteni.
Vojna! Vojska! Vojna!
■Prve slike iz sedanje-evropske vojne vzete
1 ••vv*l
na bojiščih
SE BODO V AMERIKI KAZALE PRVIČ
T incoln 'Jheatre
prih. četrtek 19. t. m.
VSTOP s 5c
m	s
m CENIK MOLITVENIH m žfi NABOŽNIH, PODUČNIH 5S ^ IN ZABAVNIH KNJIG gjji
ss	^
KSHKIS katere se dobe v^fiSJ
m	m
ffi KNJIGARNI AMER. SLO-
VENCA, JOLIET, ILLS. £
^	S
iiiiMEiiš s x m SIMMS
PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE.
Ali Boga Stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše ..................20c
Angleščina brez učitelja..........40c
Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa ...................20c
Babica ..........................,50c
Beatin dnevnik ..................20c
Bahovi huzarji in Iliri............75c
Bajke in povesti .................75c
Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vedeževalka ali proklet-
stvo in blagoslov ..............25c
Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20c
Bitka pri Visu 1. 1866.............25c
Bled sedaj in nekdaj .............20c
Božja kazen. — Plaveč na Savini.
—Čudovita zmaga .............20c
Boj s prirodo. — Trekova Uršika..20c
Boj in zmaga. Povest.............25c
Boj tek, v drevo vpreženi vitez....20c
Božični darovi. Povesti...........20c
Burska vojska ...................25c
Cvetina Borograjska. Povest......40c
Cvetke zelene in zvenele za mlade
in stare .......................25c
Cas je zlato .....................25c
Ciganova osveta .................25c
Črni bratje. Povest .............20c
Darovana. Povest ...............25c
Doma in na tujem ...............25c
Domači zdravnik ................60c
Emanek, lovčev sin. — Berač......20c
Erazem Predjamski. Povest iz petnajstega stoletja ...............20c
Evstahij. Povest .................25c
Feldmaršal grof Radecki.........20c
Ferdinand .......................25c
Frank baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov .................25c
Friderik Baraga .................50c
General Lavdon, oče vojakov imenovan .........................20c
Godčevski katekizem; Ženitne ali
svatbine navade in napitnice____20c
Gozdarjev sin. Povest............20c
Gozdovnik. Povest iz ameriškega
življenja, 2 zvezka po...........75c
Grizelda, kmetica in grofica.......20c
Hedvika banditova nevesta. Povest 20c
Hitri računar ....................40c
Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba .............................25c
Izdajavec. Zgodovinska povest iz
turških časov ..................25c
[zgubljena sreča. Povest .........20c
Izidor, pobožni kmet. Povest.....20c
Izza mladih let, pesmi ...........30c
Jagnje. — Starček z gore..........30c
Jaromil. Češka narodna pravljica..20c Jernač Zmagovač. Povest. — Med plazovi. PčVCšt tirolskega gorskega župnika .................25c
Jozafat, kraljevi sin Indije........25c
Jakoba Alešovca izbrani spisi. 1. zv.: Kako sem se jaz likal, I. del. —Doma. — V šolo. — Začne se nemščina. — Klošterski muc. — Z nemščino gre naprej .........75c
2.	žv.: I. Jurij Kozjak, slovenski ja-ničar. Povest iz 15 stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega na-ro. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. Cena .....................50c
3.	zv.: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja.—IV. Vrban Smu-kova ženitev, Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični do-godbi. — VI. Koziovska sodba v Cišnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. Cena .............50c
4.	zv.: I. Tihotapec. Jovest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo.—III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. Cena..........50c
5.	zv.: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet —
III.	Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest — V. Pipa tobaka. Povest. VI. V vojni krajini, Povest. Cena .....................50c
6.	zv.: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotar-
jev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Črtice iz
življenja političnega agitatorja.. .50c
9.	zv.: I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman. Cena............50c
Križem sveta. Zgodovinska povest 50c Kako naj se pišejo zasebna pisma.50c
Krvna osveta. Povest ............20c
Lažnjivi Kljukec ................20c
Ljubite svoje sovražnike. Povest..20c
Lurški čudeži ..................$1.00
Ludevit Hrastar.—Golobček......25c
Ludovik, mladi izseljenec.........25c
Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c
Marica. Povest .................40c
Mali vseznalec — Mali vedež.....25c
Malo življenje. Povest ...........45c
Marija hči polkova, zgod. povest..25c Marijina otroka. Povest s kavka-
Marjetica. Idila ................50c
Maron, krščanski deček...........25c
Materina žrtev...................20c
10.	zv.: I. Rokovnjači. Zgodovinski roman. — II. Moj prijatelj Jam-ralec. — III. Šest parov klobas.—
IV.	Po tobaku smrdiš. — V. Ženitev iz nevosčljivosti. Cena.....50c
Katekizem za kat. slov. šole v A-
meriki .........................25c
III. Veronika Deseniška. Tragedija. — IV. Pripovedne pesni...50c Kanarček, Kresnica. — Kapelica r
gozdu .........................20c
Kirdžali. podonav. povest ........SOc
Kmetijsko gospodarstvo .........75c
Knez Črni Jurij, osvoboditelj Srbije. Zgodov. povest ...........20c
Kraljičin nečak. Zgodovinska pov. ,25c Krištof Kolumb in odkritjv Amerike ..........................,20c
Koliščina in stepe. Povest........20c
Kraljica Draga, izvirna povest iz srbskega kr. dvora.............2Sc
john
N. W. Phone
348
§TEFANICH
:.:Slovenska Gostilna:::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
915 N. Scott St., Joliet, IIL
Chi. tel. 3399.
N. W. tel. 12§T.
Louis Wise
20« Jackson St JOLIET, ILL,
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SMODKE.
Sobe v naiem in Lunch Room.
Geo. Svetlecich
PRVI SALUN S ONKRAJ MOSTA ffl
ifiHSfiffiifiSi^ffiS&iKffiS!
Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, ILL
DOBRODOŠLI!
Pazite na brez-vredne ponaredke in glejte da dobiti pristni Riclite rje* Pain- Expeller z znamenjem Anchor Trade Mark, kot kaže slika. Cena 25 in 50c v vseh lekarnah ali pri naravnost :n a m pišite ponj.
FiiRiclter
& Co. 74-80 Washington St. New York.
Chicago Phone 225.
W. J. BRADY
ADVOKAT.
Posojuje denar in prodaja posestva.
508-9 Joliet National Bank Building JOLIET. ILL.
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši cement, apno, 53 Tu dobite najboljši CEMENT, APNO, ZMLET KAMEN, OPEKO,
vodotoCne Žlebove, ter
vse kar spada r gradivo. MEHAK IN TRD PREMOQ.
AMMPKAWKl »LOVEMKC. if. NOVEMBRA 1914.
NA VODNJAKU.
Srbski spisal Lazare K. Lazarevič. PosIoTenil Šteflcin
W.
Kakor beli strahovi se pode ogromne mase meglenih valov preko poljan in pokrivajo vse z drobnimi, srebrnimi kristali, ki se nalik ostrim trnjevim bodicam obešajo potniku na brado in obrvi ,konju na grivo in dolgo dlako. Noge mi zmrzujejo v kocu in oči — prijatelji moji! Celo požirek rakije ne pogreje več, samo pogledi se ozirajo željno po gostoljubni strehi,
Boga mi, vem kam krenem; k Mateji Djenadiču. Na vrtu pred njegovo bišo visi velika lesena steklenka za žganjico. Kdor gre mimo, se ustavi; ijj Mateji je ljubo tako. Kdor pride k njemu v gostilno, tega nosi on na rg-*ah.
Rajše ne bi pripovedoval, ker človek mora sam doživeti. Kakšna hiša vam je to, zadruga, cela vojska. Ako prideš na večer in se te nadejajo, te čaka je ha cesti sinaha z lučjo v roki, druga stoji v slivnjaku, tretja med vrati, četrta miri in odganja psa, peta se suče po kuhinji, šesta te sprejme v sobi
—	prav kakor na svatbi! In vsi so veseli, domači s tabo in zadovoljni. Čuvaj te Bog, da se s kom v hiši spreš! Šestero jih služi v vojski in eden je pravi redni vojak v Belgradu.
Pomoči svojih sosedov ne potrebujejo nikoli. Čemu tudi, ko jih je polna hiša? Troje plugov se giblje na polju neprestano in kadar pridejo v vas trgovci in barantači po svinje, so hlevi Matejevi prvi, v katere pogledajo.
Djenadičevega Arzena poznam še iz zibelke.
Gre, poseže za pas, potegne izza njega piščalko in postopi piskaje krog hiše Burmažičeve. Burmaza ima hčer
—	oj, in kakšno hčer! Kogar pogleda f svojimi velikimi očmi, tako-le — res, človek bi znorel in komaj se vzdržiš v sedlu.
Arzen pa se je navadil na te oči in se jih ne boji prav nič. Nogo je uprl ob klado za voglom, nanjo komolce in obraz v dlani, pa ji je dejal: "Res, da me je sram povedati očetu in dedu niti ne smem priti s takimi željami. Tudi ko bi vedel, da t ene dobim nikoli!"
Anoke pa ni bilo sram, kakor bi morda kdo mislil. Navihano ga je pogledala in odgovorila, skrbno prikriva-je svojo nevoljo: "Prav, ne hodi! Vzamem Filipa Maričiča."
"Koga? Mari misliš, da te bom pustil drugemu? Kosti mu polomim, kdor se te dotakne!"
Anoka je cepetnila z nogo ob tla, izbočila prsi in stresla z glavo.
"Tako? Gotovo bi rad, bratec, da obsedim? Glej ga, glej!"
Ali Arzen ni več slišal njenih besedi. Prijel jo je za roke in potegnil k sebi. Ali Anoka se mu je izvila iz rok,' se mu posmejala na pragu, kakor nagelj, in izginila v hišo.
Dobro dekletce, tako mi vere, da ie le ni Burmazovič tako strašno razva-dill Ej, kako je ne bi? Kolera mu je pobrala ostalo deco in čuval je Anoko skrbneje od očesa. No, v redu vseeno ni, otroka raznežiti in mu povsod pustiti voljo, najsi bo tudi edinec. Ne, gotovo ne!
Tistega večera je Arzen ves zamišljen prišel domov. Proti svoji navadi •i je natočil mero vina in pil, kakor še nikoli poprej. Potem je sedel na tnalo, ostal tamkaj sam v temi in opazoval, kaj se godi na dvorišču. Skozi odprte kuhinjske duri se je vsipal žol-ti sij ognja, ki se je poigraval na ognjišču z velikim železnim kotlom, visečim na zakajeni verigi. Krog ognja M begale sence ljudi in psov. Arzen je čutil v lastnih prsih vstajati žarke plamene, postalo mu je vroče in zavzel se je; mari prihaja to od ognja v kuhinji? V hlevu so hrzali in tolkli konji pred šupo je stala goveja živina, s katero se je pravkar vrnil Nenad iz mesta. Zadaj za hlevi nekje je pel petelin.
Iz mraka so razločno prihajali človeški glasovi. Miš se je prikradla iz kota in glodala pod klado, na kateri je sedel Arzen.
Polagoma so se mu misli v glavi zmedle docela. Slišal je, kako mu na levi strani srce nemirno tolče in se je teh udarcev skoro prestrašil. Potem se je hipoma glasno zasmejal, ne da bi vedel, zakaj. Nato je zajokal — tudi brez vzroka. V smehu in joku pa se je v zabrisanih potezah pojavila pred njim podoba Anokina in srče mu je bilo tako silno, da je bil prepričan, da mora na mestu umreti. Naslonil se je na sod, iz katerega si je bil prej natočil, in pomalem ga je začela zapuščati eavest; tako mehko in sladko mu je bilo pri duši, kakor da ga objema Anoka ali da sedi na vrancu in v lahkotnem diru jezdi z njim čez polje. Tako je vsakomur, ki se opije prvikrat.
Sedel je tako dolgo časa. Med vrati se je s svetilko pojavila Velinko, ki je prišla v šupo nekaj iskat. Zdrznila se je, ko je uzrla Arzena, pred sodom, z vrčem v roki. Stopila je do njega in ga potresla za ramo. "Zlato moje!"
Arzen je odprl rdeče podtekle oči. "Napil si se, bratko!" Arzen je pokifrial z glavo in zadovoljno zagolčal: "Da, napil!" "In kaj naj to pomeni, bratec?" "Ha, ubil ga bom — Filipa Maričiča!"
Zavihtel je vrč visoko nad glavo in
ga treščil ob tla, da se je zdrobil. Potem se je na vse grlo zakrohotal.
"In zakaj? Kaj ti je naredil Filip?"
"No, Anoko hoče vzeti za ženo."
"I, naj si jo vzame!"
"Oho, ne boš, sestrica!"
Pognal se je naprej in se hotel dvigniti, ali sod je bil predober sosed njegovemu hrbtu in zrušil se je na klado nazaj.
Velinka se je vila smeha.
"Kaj hočeš reči s tem, zlati moj? Mari jo hočeš vzeti ti?"
"No, kaj bi biio to takega?"
Obrnil se je proti sodu in med jokom in stokom spravil iz grla: "Da, ali *e tli oženil tudi brat? Tudi jaz se bom, da, tudi jaz!"'
V potrdilo se je hotel udariti po kolenu, ali roka ni marala ubogati, temveč je omahnila na tnalo. Za kazen jo je porinil v usta in ugriznil vanjo.
Velinka se je smejala še vedno.
"Oj, sinko moj mili! Dobil jo boš! Zlatko moj, ne skrbi. Nocoj bom govorila z očetom, on pove babici in ta bo z dedom že spravila stvar v red. Vstani, v tvojo sobico te popeljem, da te stari ne vidi takega. Pojdi in prespi se! Ne boj se! Dobili ti bomo nevesto in ako hočeš, tudi Anoko."
"Hočem, da, Boga mi!"
Svakinja ga je odvedla v temi za hišo v posteljo. Odela ga je in odšla v kuhinjo, da pove ostalim svakinjam, kaj se ji je pravkar namerilo.
Nobena se ni novice razveselila. Smejale so se pač, ali smeh jim ni bil od srca.
"Ona ni za našo hišo!" so govorile.
"Hinavka!"
"Seveda! In razvajena, da nam Bože prizanesi."
"Vse bi nas spravila drugega drugemu v lase!"
♦ * *
Matej Djenadič je siv starec. Na čelu nosi široko brazgotino, ki si jo je priboril v zakopih pod hajdukom Velj-kom. Ne samo njegovi domači, cela vas ga kliče za deda. Žena mu je u-mrla že davno, davno. Po starejšem bratu mu je ostala svakinja, ki gospodari z njim v hiši — ime ji je Radoj-ka. Pri mizi sedi na njegovi desnici in pri vsaki važnejši zadevi, ki se zgodi v hiši, ima tudi ona govoriti svojo besedo ali vsaj popraša jo ded, kako in kaj misli ona. Dobro se zaveda važnosti svojega mesta, ali ne zlorablja je nikoli. Ded vpraša na primer: "Kaj misliš, svakinja, o Maričičevem gozdu? Ali naj ga kupimo?"
"Kakor ve:, da bo prav, bratko, ti si gospodar v hiši."
I n poljubi dedu roko; vsi drugi, kar v vasi sicer ni navada, poljubljajo roko njej.
Za Matejem in Radojko pride kot tretji v poštev še najstarejši sin dedov, Blagoja, Arzenov oče. Razen teh treh nima v zadrugi nihče drugi ukazovati in — posluša in uboga se slepo. Kadar odide Matej v mesto, da plača davke, Radojka v cerkev in Blagoja k živini v planino, je doma kakor v šoli, kadar učitelj odide iz razreda. Vsi so istih misli, veseli in ljubeznjivi, vsakdo skuša porabiti priliko, da se svobodno razgiblje in vsaj enkrat prav od srca nasmeje. Kakor hitro pa se kdo izmej trojice pokaže med vrati, zavlada takoj zopet tišina in roke pridneje in uspešneje primejo za delo. Včasih se vsi trije odstranijo namenoma, da se deca porazvedre in se možje nemoteno nakade iz svojih lul.
Ded je — kako bi rekel — skoro da otrok. Dostikrat se razjezi zaradi stvari, ki ni vredna piškavega oreha, vpije, zmerja, rogovili in celo udariti se mu hoče. Potem pa se zopet raz-mehča, tla je kakor janjčja volna, se igra in ljubkuje z otroci, podari vsakemu po deset par in tebi nič, meni nič se razjoka. Pravi na primer: "Glejte, ostal sem, kakor suho drevo v planini." In jadikuje in toži: "Mladost — norost, starost — slabost."
Dan po prvi Arzenovi pijanosti je prišel Blagoja k Radojki.
"Tetka, ta naš Arzen, ne srdi se, se je zaljubil v Burmazovičevo zijalo."
"Arzen, ki smo ga letos proglasili za polnoletnega?"
"Da, on."
"V Burmazovičevo zijalo, praviš?"
"Da."
"V Anoko?"
"Tako, da."
"Ona ni za našo hišo!"
"Ne, tako pravim i jaz. Ali on, ne zameri, se je obnašal uprav surovo. Velinka je pripovedovala, da je včeraj napravil nekaj zelo nespodobnega."
"Kaj?"
"Toda prosim te, ne povej tega (ledu."
"Čuvaj me Bog!"
"Velinka pravi, da se je napil, potem zmerjal in grozil, da pojde in ubije Filipa Maričiča, ki da zalezuje Anoko."
Starka je pomislila, pa odvrnila:
"Namignila bom dedu; bomo videli, kaj poreče on."
"Ali o pijanosti mu ne pravi ničesar, tetka, prosim te."
"Pojdi, kaj ti n.e hodi na misel I"
Potem, ko je Radojka stvar razložila dedu, se je tudi on zamislil. Slednjič je zmršil obrvi In dejal: "Veš, svakinja, tako je pač. Cul sem iz ust starih ljudi, da v takih stvareh ne naspro-
tuj otrokom. Hvala božja, velika hiša nas je, mislim, da do osemdeset."
"Se več, Bože moj!"
"Da, da, Bog zahvaljen! Bodi jima! Ali dekle naj se obnaša tako, kot da je naše lastno dete."
"Daj Bože!"
* » »
Par dni pozneje je rekla Anoka eni svojih prijateljic: "Saj sem vedela, da pride tako, kot bom hotela jaz!" Resnično, miljo naokoli ni dekleta, ki bi se moglo meriti z njo. Vzela je izza naprsne rute ogledalee in si začela zvijati kodre.
Nesreča pa je hotela, da je t potem, ko je že bila član Djenadičeve družine, ostala še vedno staro razvajeno dete, kot je bila doma pri očetu.
In umeti je hotela sama vse najbolje! In vselej bi se bilo moralo zgoditi vse po njeni glavi.
Kar se ji je reklo storiti, ni izvršila nikoli. Rekla je: "Tudi doma nisem delala. Čemu naj mesim kruh za celo kompanijo? Meni in mojemu Arzenu zadostuje en hleb."
Ženske v hiši niso smele ziniti besedice. Pri priliki so se potožile svojim moženi, ali kedo bi se upal potožiti se dedu in Radojki?
Dolgo so trpele in prikrivale nevoljo. Vse so delale za njo. Vsa Anokina zunanjost je imela nekaj ukazu-jočega, nekaj gospodujočega na sebi, kar je zahtevalo brezpogojno pokorščino. Morda je bila tudi lepota, ki je dajala tako moč nad drugimi ženskami. Med sabo so slabo govorile o nji, proti staremu in tujcem nasproti pa so jo branile in zagovarjale na vse kriplje. In Bog ve, kako dolgo bi bilo ostalo še vse tako, da ni postajala Anoka, ki še ni bila dobrega pol leta v hiši, z vsakim dnem hujša. Človek sploh ne more ponoviti, kaj vse jim je zabrusila v odgovor, ko so ji rekli, naj gre in vseje zeljno seme, ali ji ukazali, naj pazi na otroke. Prišlo je tako daleč, da je zahtevala posebnih in lepših kril. Ubogi Arzen se je je branil, kakor je vedel in znal, s tem, da ded in Radojka kupujeta obleko za vso zadrugo skupaj in da si ne upa prositi starih dveh, naj ji kupita s srebrom vezen modriček. Ali ona je odvrnila, da takrat, ko se je možila, ni jemala deda in da pojde domov in ji bo oče dal, česar si bo le poželela. Kajti njen mož je slabši od popečnice, niti šivan-ke ji ne sme kupiti, predno ni vprašal starih dveh. Ubogi Arzen je veliko prestal. Samo da ga ne gleda s takimi očmi, že davno bi ji bil prišel do kon- | ca! Dostikrat je že posegel za pas po j čibuk in prijel cev čez sredino, ali ka-1 kor hitro je uprla vanj svoje velike oči, | se je zmedel tako, kot da stoji pred : biskupom.
Anoka je počenjala vedno večje neslanosti, nalašč je v vsako stvar vtaknila nos. Spustila je pse v kuhinjo, riia so pokradli meso iz loncev. Pipo pri sodu je vedoma pustila odprto Kruh, ki ga je spekla, je bil zažgan, da so ga morali vreči svinjam. Ob de'avnikih se je oblačila v nedeljsko krilo, ona je bila kriva, da ie Jovanov sinček nadel v apnenico. Vsem svakinjam je dala priimke, Rarloiko ie krstila za "coper-nico" in deda za "jetiko". Vsak dan je bilo v hiši več prepira in več jeze in če jo je kdo pokaral, je pretila, da se vrne domov k očetu in jim naredi sramoto.
Ženskam je bilo slednjič le preveč in ko je nekega dne odšla Anoka, ki je bila na vrsti, na trg, so se zbrale vse k tajnemu posvetovanju.
"Jaz ne vem, s čim smo se pregrešile zoper Boga, da moramo toliko trpeti," je povzela prva.
"Jaz tudi ne, Bože moj!" je dejala druga.
"Joj meni, je to obiskanje božje in nadloga!"
"Bog sam na nunore pomagati. O j da!"
"Govorimo s staro in ona naj pove dedu. Loti se je ti, Zelenka!"
"Kako jaz?"
"Ali ti ni rekla, da si ji ukradla zapestnico?"
"Da, in' tebi, da je mož tvoj divji pop?"
"Mirjani je očitala, da je iz revne hiše."
"In Velinki, da je rodila nezakonsko deco."
In pri vsem tem bi se bile ženske težko da odločile in izpregovorile besedo, da ni Radojka žc davno vsega videla in slišala sama, da se ni Arzen, ko je dan potem raztrgala čisto nov modriček, pritožil sam pri dedu.
Drugače je bil Arzen tiha duša. Iz mlada je znal samo ubogati. Niti voza drv ni znal prodati, povedati so mu morali, koliko naj zahteva za nje in za koliko naj jih pusti.
Ko je Arzen vstopil pri dedu, je ta sam sedel v sobi. Ker ni bil več za težje delo, je rušil grah. Ded se je delal razsrjenega. Ni ga pogledal, ni dal vnuku roke, samo zamrmral je: "Dol- • go ti bilo življenje!"
"Ded, prosim te, jaz — ni dpbro — ob čast —"
Stari ga je motril nevoljno.
"Da," je nadaljeval Arzen, "ni dobro — toda ne jezi se."
Ded je visoko dvignil glavo, jezno je porinil skledo z grahom od sebe in iz brezzobih ust rekel: "Veni vse! Kak sen mož si to? Ali si samo zato pobral onole — ono —" pomolčal je za časek — "levinjo, da mi razsuješ z njo streho nad glavo?"
Arzen se je prestrašil, ko je čul, da ded vse ve. Glas mu je odpovedal.
"Prosim te, dedko, sam ne vem, kaj hočem. Odpusti mi." Proseče je iztegnil proti starcu roke.
(Konec prih.)
Na dežji.
Gost: "Oče krčmar, ali imate klet dobro pokrito?"
Krčmar: "I seve! Zakaj vprašate?" Gost: "Ker je na vino, ki ste mi ga prinesli, menda deževalo!"
Zdarma pre pruhovitych
NA ZKUŠKU PLAPAO.
Zlatu medailu a diplomu obdržal nad vsetkymi konkurentmi na medzinarod-nej vystave v Rime a hlavnu cenu v
Pariži. STUARTS PLAPAO-PADS su vytečne v liečeni pruhu, liečia tie najboršie formy pruhu v domačnosti brez toho, že by obmedzovaly praču a su vel'mi lačne.
PRUH VYLIECENY,
pomoču STUART'S PLAPAO-PADS, znamena tol'ko, že možte odhodit bol' asti zapričinujuce pasy vobec, bo PLAPAO-PADS su zhotovene ku vy-liečeniu pruhu a nie len ku jeho zadr-žaniu; ale ponevač su robene tak, že same priliehaju, tak enižiadnej obavy, že bysa šmyknuly dolu nasledkomte su zavažnym faktorom pri zadržani pruhu. Niet žiadnych remenov, pra> ciek alebo pier su makke jako samet— 1'ahko sa pripravia. PLAPAO LABO-RATORIF. su: Block 1612 St. Louis, Mo., a poslu každemu Plapao na zku-šku, kto o ne odpiše.	EoF.
BREZPLAČNA DARILA.
Samokres, britev, strep. Moramo izprazniti našo zalogo pristnih ameriških'ur. Tekom bodočih 30. dni bomo dali zastonj z vsako uro: eno starinsko $2.00 britev, jamčeno, eden fin strep iz konjske kože, $1.00, 1 krasen $5 samokres na 7 strelov, $8.00 vrednega blaga ZASTONJ in našo 20 let jamčeno, krasno uro z finim kolesov-jem, vredno $15.00, za samo $5.95.
Pošljemo vse C. O. D. s pravico pre-gledanja. Ako ne boste zadovoljni ne sprejmite blaga na naše stroške. Ne pošljite denarja, samo pišite, da vam pošljemo blago na ogled, če boste zadovoljni, boste plačali onemu, ki blago prinese po ekspresu. $5.95 za $24.00 vrednost. Ta ponudba velja za 30 dni. Omenite če hočete moško ali žensko uro. Naročite danes.
CARROLL CUTTLER & CO. Dept. 78.	Chicago, 111.
"DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V
Prvo Hrvatsko Stedionico
U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE.
in nje podružnice v: Belavaru, Brodi na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku 1'nžegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Velik Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju
Delniška glavnica in pričuve K 16,250.000.
Nasvete in navodila pošljemo zaston
JoUET, ILLr.
PIVO V STEKLENICAH.
Cer. Scott and Clay Sta Beth Tel ephonss 2* JOLIKT, ILLIM«*
Bray-eva Lekarna
Se priporoča slovenskemu občiasr
v Jolietu. Velika zaloga Nizke cene
IM Jefferson St, blizu mosta, Jntt*
POZOR, ROJAKINJI I
Ali TMte, kje je dobiti najboljše me so p« najnižji ceni? Gotovo! V mesnic
J. & A. Pasdertž
te dobijo najboljše sveže in prek« jene klobase in najokusnejie mase
Vse po najnižji ceni Pridite t»r«j ir poskusite naše mesa.
Niske cen« in dobra postrežb« naš« g«slo.
N« pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groc«riji na vogalu Broadway and Granite Streets
Chic. Phone 276«. N. W. Phone 1113
W. H. KEEGA«
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: dar potrebujete pogrebnika se obf*** na to tvrdko in prepričani bodite, * boste najbolje postrežem, ker ta je najboljši ter mnogo cenejši drugi.
V slučaju potrebe rešilnega (ambulance) pokličite nas po t«'*®" nu, ker »mo vedno pripravljeni ■*" * dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno.
POSTREŽBA TOČNA VSAK CA* W. H. KEEGAN, Telefona št 100 — vsak čaft Cor. 2nd and Joliet St, U Sail*. **
N. W. Phone 809
MIHAEL KOCHEVA«
SLOVENSKI GOSTILN I CA® Cor Ohio in State Sts 'oliet- ®
Joliet Citizens Brewing Co
North Collin* St. Joliet. Ill
1
^ItllUUl
Chi. Phone Office 658. Kr- </'•
Uradne ure 9—12 a. m. 1—5 and 7—« p. Ob nedeljah od 10 do 12
Dr. S.Gasparov ch
Dentist :: Zobozdravnik
Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 40S.
IOLIET, >• ILLINOIS
Pi1t© mE13sl Brand" pivo
. Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
\
Union Coal & Transfer Co-
515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano n ud Furniture Moving:
Chicago tel 4313
Northwestern t«i-'
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k! se imenuje
ter je najboljša pijač«
E. Porter Brewing Company
Otl menu <05	S. Bliff St., Jolkt, M;