OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds XXXIII.-_LETO XXXIII. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MARCH 30, 1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 63 ]e mesec kontrolo raka BIVE to CONQU(R CANCER AMERICAN CANCER SOCIETY f Stati bo v hotelu stitg^"^ banket v poča- aij J generala Willia- auiej.;,., znanega šefa ^ obvečevalne službe v zavni vojni, ki je dr- kojjtj. J ®"®®dnik Kampanje za ll:30°° Banket bo ob 52,2q Vstopnice po odijejjj^® ^°bi pri cuyahoskem ciety ^ -^^erican Cancer So-%rvir^ Arcade. Re- kličete ^ l&hko tudi, če po-7548. telefonu MAin-1 Sres je določil mesec april Ko: "Meqpn ------------ Kajupajj • kontrolo raka." 3priljini^' ^ bo sprožena 1. lar y ^ ^ cilj da se dobi de-borbo Ameriški državljani bodo dobili odškodnino za imovino, ki jim je podržavljena v Jugoslaviji Prihodnji teden bo predsednik Truman podpisal zakon, ki je bil odobren v kongresu in na osnovi katerega bo ustanovljena posebno sodnija pod imenom International Claims Commission. left! proti raku in obe- državljane na ne-dejstva o raku, h 'iterega "ejswa o raxu, "i, če g ^ lahko večkrat zdra-Telj ^ nasledi v začetku. 'oŠl{j ^^Prila bo tudi cuya-■"a syq . vodil kampanjo ffebivaij^ ^°^^°čju in seznanil ^itia gg dejstvi o raku. Ra-^5o,ooq ' ^ bo v tekočem letu Kqj. ^^Mčanov dobilo ra-^"ciety American Cancer ^9 ohrL'! ^ polovica teh lah-^Voga življenje, če bi s;e "je, ® oglasili za zdravlje-Vp. ^ ^^^elandu H ^'®ako povprečno umi-'Mvain„ ° vsled raka 2,000 ^^3.1cev b- had.* ' pomeni okrog dan pomeni okrog f®'ska,vo' ^ ^^dno zdravniško \ Še C enkrat na P& vsakih šest r ^ %odn° starosti, bi diagnozo in zdrav-Marsikatero živ- "»»ta ■^ke ■!„ ^ prostovoljne pri- ie J , r^v,oi.uvuijiie pn- T' Ta . °^°cena na $14,565,-JG potreben za ^^^*kovanja, izobrazit cuvaK ^^2ne usluge. Mspg , področju bo- Porabljeni za: PGt centrov za se bo pre-S (e^^bivalce, da se i^o-cii pa ne raka. kf^'^^^nter bo informa- bo 4 ^^^354 The Arcade, t "^^jstva lahko zvedela • f>y. 0 raku k bo brezplač- osebam, ki ima- ^ prostovolj-th. bfp '. P^^skrbelo izobra-"^o^P^icne slike in litera- bo profe- Rk. bodn TirlrQAmilri H Ta komisija bo dosodila in razdelila $17,000,000, ki so od jugoslovanskih vlog zadržani v Zedinjenih državah za odškodnino onim ameriškim državljanom, ■('ključno naturaliziranim državljanom, katerih imovina je bila podržavljena ali pa zaplenjena v Jugoslaviji. V New Yorku je bil ustanovljen Odbor za zaščito pravic upnikov, to je oseb, ki imajo pravico na odškodnino. Sedež odbora je v New Yorku na 230 Fifth Ave., načeluje pa mu Franjo Hu-ber, ki je pred vojno živel v Zagrebu. Tajnik odbora je Mirko Bojan. Pravna zastopnika sta Pavel Neuberger, bivši odvetnik v Zagrebu, in new-yorški odvetnik Asher Lans. Kot poročajo iz urada Odbora, je preteklo leto bilo predloženih nekaj dopolnitev k zakonu za odškodnino. V več primerih je Odbor uspel, da se je zakonu pristavilo nekatere. določbe, ki pokrivajo večje število državljanov. Tako na primer pri vprašanju dvojnega državljanstva, Zedinjene države ne bodo priznale ugovore jugoslovanske vlade, da se oseb, ki niso bile odpuščene iz jugoslovanskega državljanstva, ne more smatrati za ameriške državljane. Odbor se sedaj zanima za druge dopolnitve, kakor je na primer pravica na odškodnino onih oseb, ki so imeli v Jugoslaviji bančne vloge. Dalje odbor nadaljuje z delom, da zaščiti pravico na odškodnino za lastnike delnic in bondov, zemljišč, hiš itd. Poudarjeno je, da pravico na odškodnino nimajo one osebe, ki niso bile ameriški državljani pred julijem mesecem leta 1948. Za vse nadaljnje informacije se lahko zainteresirani državljani obrnejo na: Yugoslav Claims Committee, 230 Fifth Ave., Room 1104, New York, N. Y. g "^^(^ovejšimi dej- 1^,zata? bo denar kli-kk 'h y \ v štirih cleve-^vas^^icah, kjer se 7 5' v posvetuje z Sif T'liaA,, ^ bolniki, ^koj! »i.- oiez potrebe ne živi '3enjf Obesila se je, ker je napačno prijavila davke s AN ANTONIO, Tex., 29. marca. — Mrs. Louis Martinez, mati sedmih otrok, se je danes obesila, ker je bila prepričana, da bo njen mož vržen v zapor zaradi napake, ki jo je storila v zvezi z dohodninskimi davki. Mrs. Martinez j e izpolnila davčne pole za svojega moža. Pri tem pa je pozabila, da j4 njen mož imel postranske dohodke. Na zasliševanjih je mož izjavil, da se je njegova žena bala "da me bodo zaprli, ker je po zabila omeniti dohodke, ki sem jih prejel kot glasbienik." Sodnik je izjavil, da je žena storila samomor. S tem se je zasliševanje glede njene smrti končalo. V okrožju vodi kampanjo sodnik William J. McDermott Prispevke lahko pustite v posebnih škatlicah, ki bodo razstavljene v mnogih mestih, lokalih, trgovinah, uradih itd., ali pa jih pošljete za "Cancer" po pošti. Domače vesti žalostna vest Mrs. Mary Bostjančič iz 19617 Mohawk Ave. je prejela iz mesta Kranj žalostno vest, da ji je tam umrl stric Gregor Kokelj. Umrl je 7. marca, previden s zakramenti za umirajoče in podeljen mu je bil papežev blagoslov. Pogreb se je vršil 9. marca in zvonilo mu je v dveh cerkvah. Naj mu bo lahka domača gruda! Godba dobila nagrado Prošli petek se je vršil velik kontest na radio postaji WHK, katerega je vodila firma Burt's, med pevci, plesalci in godbeniki. Prve nagrade na programu je bil deležen pet-komadni orkester pod imenom "Polka Dots". S to godbo igra tudi 14-letni Donald J. Hoernig, vnuk poznanih Mr. in Mrs. John Ga-brenya na Ivan Ave., pri katerem Donald živi. Prav dobro igra saksofon in to ni prvič, da je, bil deležen nagrade. Kot štiriletni deček je nastopal na programih na radio in pozneje tudi na televiziji. Zdaj pohaja 9. razred Cathedral Latin šole. Čestitamo! Izredna seja direktorija V petek zvečer ob 7:30 uri se vrši izredna seja direktorija Slov. društvenega doma na Re-cher Ave. Seja je zelo važna in prosi se vse direktorje, da se gotovo udeležijo. Bolezen Poznani Joseph Gornik se nahaja bolan na svojem domu na 15625 Holmes Ave., kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Mr. Gorniku želimo skorajšnje okrevanje! Pepel očeta je posul po "yardi" William Robinson, ki je bil uposlen kot železniški čuvaj na collinwodskih "yardih" New York Central sistema, je včeraj našel svoj večni mir na istih prostorih, na katerih je delal 39 let. Robinson je zadnjo nedeljo padel pod vlak, ki ga je prerezal na pol. Svoji družini, ki živi na Aspinwall Ave., je v preteklosti večkrat rekel, da bi želel biti vpepeljen, njegov pepel pa da se posuje po "yardi." Njegov sin mu je včeraj željo izpolnil. Zgodaj zjutraj, ko so vlaki piskali in je življenje v delavnicah in na "yardi" šlo nemoteno naprej, je vzel urno z očetovim pepelom, se podal čez most in razsul pepel na vse štiri strani. KITAJSKI KOMUNISTI BODO PUSTILI TUJCE SAN FRANCISCO, 28. marca —Predsednik družbe American President Lines je danes naznanil, da so kitajski komunisti dovolili evakuacijo iz Kitajske 1,600 tujcev, med katerimi se nahaja okrog 400 Američanov. Ti tujci 80 sedaj v šangaju, kjer čakajo ameriško ladjo. SAMO V AMERIKI JE MOGOČ TAKŠEN "BUSINESS!" NEWARK, N. J., 29. marca. — Vladni komisar Thomas W. Clohosey je danes določil 10. april za zasliševanja v zvezi z zlorabo vladnega surplusnega krompirja. Vkupno je obtoženih 10 oseb, ki so kupile od vlade večje količine krompirja po ceni 1 cent za 100 funtov, potem pa ta isti krompir zopet prodali vladi po ceni $1.80 za 100 funtov! Vlada je obtožila busines-mene, da so imeli okrog .$50,000 čistega dobička. Prepredeni trgovci so krompir kupili od poljedelskega oddelka, prodali pa so ga obrambnemu oddelku, čeprav so obljubili, da ga bodo uporabili za izVoz v ino-zemst\'o. Voditelja krožka sta Moe Berger in Alfred Peluso, oba iz Brooklyna. Glavna obtoženca se nahajata na svobodi, ker sta položila vsak po $2,500 poroštva. Molotov je sedaj sovjetski voditelj, pravijo Angleži LONDON, 29. marca—Mnogi obveščeni Angleži verujejo, da je bivši sovjetski zunanji minister Vjačeslav Molotov .prevzel od Stalina vodstvo Sovjetske zveze. Po njihovem prepričanju je s tem rešeno vprašanje, kdo bo Stalinov naslednik. Do gornjega prepričanja so Angleži prišli vsled dveh domnev: Prvič, verujejo, da Stalin vsled zdravstvenega stanja ne more vršiti vse naloge, ki mu pripadajo kot voditelju. Drugič, opirajo se na opazke, ki jih je podal zadnji teden sovjetski polkovnik Nalivajko v Berlinu. Nalivajko je med ostalim rekel, da sedaj Molotov vodi borbo za mir, da bi se Stalinu ohranilo moč. V omenjenem govoru je sovjetski polkovnik med ostalim rekel: "Molotov je vodilni mož sovjetske politike. Boljševiška stranka se je obrnila nanj, da zavaruje Stalinovo moč." Lani v marcu so se v Sovjetski zvezi izvršile važne spremembe. Molotova je na položaju zunanjega ministra zamenjal Andrej Višinski, toda nobenega naznanila ni bilo, kakšen položaj je dobil Molotov, ki je podpredsednik sovjetske vlade. Angleži menijo, da se pod vodstvom Molotova odnošaji ne bodo zboljšali med Sovjetsko zvezo in zapadnimi silami. Celo verujejo, da bi Molotov bil še bolj nepopustljiv kot pa Stalin. SLONICA, KI JE STRLA OTROKA, USMRCENA . SARASOTA, Fla., 29. marca —Danes so tu usmrtili slonico "Dolly", ki je čez 20 let zabav vala otroke, toda je zadnjo nedeljo z rilcem dvignila nekega 5 let starega fanta čez ograjo, ga vrgla na tla in mu stopila na glavo. 2^radi tega so slonico obsodili na smrt. Lastnik cir kusa je odločil kljub številnim prošnjam, da je slonica zaslužila smrtno kazen. Zgodaj zjutraj ^o jo pripeljali pred velik grob, kjer jo neki veterinar usmrtil z injekcijo strihnina. Mrs. Roosevelt je izjavila, da so uspehi kitajskih komunistov %olj posledica šibkosti kitajske nacionahstične vlade Kratke vesti ČEHI ARETIRALI VICE KONZULA JUGOSLAVIJE BEOGRAD, 29. marca. — Jugoslovansko zunanje ministrstvo je danes poslalo ostro protestno noto češkoslovaški ambasadi v Beogradu zaradi aretacije jugoslovanskega konzula Se-tika Keviča, ki je bil aretiran na Slovaškem, ko je potoval na Dunaj. V jugoslovanski noti je med ostalim rečeno, da ta incident ni samo provokacijsko dejanje proti Jugoslaviji, ampak obenem predstavlja tudi kršitev mednarodnih pravil. ANGLIJA ZNIŽALA UVOZ IZ AMERIKE LONDON, 28. marca—Angleška delavska vlada je danes omejila uvoz blaga iz Zedinjenih držav in ostalih dolarskih držav, da bi ohranila svoje črpajoče se rezerve ameriških dolarjev. Vlada je istočasno pozvala Angleže, naj za iste plače delajo bolj trdo in učinkovito, ker se bo moral izvoz blaga zvišati, da se preskrbi dolarje, ki deželi primanjkujejo,. AMERIŠKI AMBASADOR UBIT V NESREČI OTTAWA, 28. marca—Ameri-riški ambasador v Kanadi Laurence A. Steinhardt je skupaj s štirimi ostalimi potniki žrtev letalske nesreče, ki še je danes pripetila v bližini Ottawe. Ameriško vojaško letalo je eksplodi-lalo nekaj sekund zatem, ko se je dvignilo z letališča. Steinhardt je v preteklosti služil kot ameriški ambasador v Moskvi in Pragi. NOVA VREDNOST RUBLJA NA ŠKODO AMERIKI WASHINGTON, 28. marca— Zedinjene države so danes po-poslale sovjetski vladi protest, ker je spremenila vrednost izmenjave tujega denarja za di-plomatične rublje. Vsled zvišane vrednosti rublja, bodo uradniki ameriške ambasade v Moskvi trošili okrog $1,000,000 na leto več kot pa so dosedaj. Z noto je ameriška vlada zahtevala, naj se upostavi stari kurz izmenjave. V AMERIKI JE ČEZ 150 MILIJONOV LJUDI WASHINGTON, 28. marca— Vladni statistični urad je danes naznanil, da se je število prebivalcev v Zedinjenih državah koncem januarja zvišalo na 150,338,000. Po zadnjem štetju, ki je bilo izvršeno leta 1940, je bilo v deželi 131,669,275 prebivalcev. OBRAVNAVA V SOFIJI SOFIJA, Bolgarija, 29. marca—Na današnji obranavi proti skupini "vohunov in teroristov" sc obtoženci priznali krivdo. Vkupno je na zatožni klopi šest Jugoslovanov in'20 Bolgarov, ki so obtoženi, da so vohunili za Jugoslavijo in se ukvarjali s terorističnimi aktivnostmi proti Bolgariji. NEMIRI NA FILIPINIH MANILA, 29. marca—Filipinski uporniki so včeraj napadli štiri mesta oddaljena od Manila 50 milj in ubili najmanj šest oseb. NOVI GROBOVI LAKE SUCCESS, 29. marca—Mrs. Franklin D. Roosevelt, ameriška delegatinja pri organizaciji ZN, je danes izjavila, da se za uspehe kitajskih komunistov ne more reči, da so posledica pomoči, ki so jo prejeli iz Rusije, pač pa da v glavnem slonijo na šibkosti nacionalistične vlade. "Nacionalistična vlada je imela priliko, da ustanovi razpre-zentativno vlado. Nacionalisti so imeli obsežne priliki, da izvedejo Reforme in pridobijo podporo kitajskih množic. Tega niso storili," je rekla Mrs. Roosevelt na banketu, katerega so se udeležili časnikarski poročevalci pri organizaciji Združenih narodov. Mrs. Roosevelt je poudarila, da ne govori kot predstavnica Zedinjenih držav pri organizaciji Združenih narodov, pač pa kot privatna državljanka. Kar se tiče tekočega spora v sami organizaciji, ki je v zvezi s Kitajsko, je Mrs. Roosevelt izjavila, da je popolnoma brez vsake koristi debatirati o vprašanju podpiranja nacionalistične vlade Čiangkajšeka. Po njenem mnenju je konflikt na Kitajskem stvar, o kateri bi moralo odločati kitajsko ljudstvo. Kar se tiče predloga, da se kitajske nacionalistične delegate zamenja s komunističnimi, je Mrs. Roosevelt izjavila, da bi o tem morala odločati Generalna skupščina Združenih narodov. Vsled vprašanja kitajskih delegatov je prišlo do novih trenj v organizacijo Združ. narodov,. Sovjetska zveza in mnoge zapad-ne države, med njimi Anglija, bi želele, da se kitajske nacionaliste izobči iz organizacije, sedeže pa da novim delegatom, ki bi jih imenovala kitajska komunistična vlada. Za priznanje komunistov je tudi sam glavni tajnik Združenih narodov Try-gve Lie, ki je vsled svojega stališča bil tarča napadov ameriških krogov, ki še vedno podpirajo Čiangkajšeka. Z ozirom na Kitajsko, se pričakuje, da bo prišlo do spremembe v ameriški politiki. Glavni ameriški diplomat, ambasador at large, Philip Jesup se je nedavno vrnil z Daljnega vzhoda, kjer je imel številne konference z ameriškimi ambasadorji v azijskih državah in predstavniki za-padu naklonjenih azijskih držav. ITALIJA BO PREVZELA UPRAVO NAD SOMALIJO RIM, 29. marca. — Italijansko zunanje ministrstvo je da danes naznanilo, da bo Italija prevzela upravo na svojo bivšo kolonijo Somalijo s 1. aprilom. Somalija se sedaj nahaja pod angleško upravo. Italija je dobila poverjeništvo nad svojo bivšo kolonijo po sklepu Združenih narodov. NOVE VOLITVE V BELGIJI BRUSELJ, Belgija, 27. marca—Vsled nesoglasja v zvezi s kraljem Leopoldom so danes mnogi belgijski politični voditelji izrazili mnenje, da bi edina rešitev bila, če se razpiše nove parlamentarne volitve. Proti vrnitvi kralja, ki živi v begunstvu v Švici, agitirajo socialisti, medtem ko bi katoličani v Socialni krščanski stranki želeli, da se kralj vrne. BLAS PETRICH Po dolgi in mučni bolezni je preminil na svojemu domu Bias Petrich, star 62 let, stanujoč na 13805 Deise Ave. Doma je bil iz Podklanca pri Sodražici, kjer zapušča veliko sorodnikov. Delal je dolgo let pri New York Central železnici. Tukaj zapušča soprogo Ga-briello, rojeno Planine, doma iz Sodražice, štiri otroke: Mrs. Anna Stromski, Mrs. Eleanor Reiterer, Henry in Edward, tri vnuke in več sorodnikov. Pogreb sc vrši ^ v soboto zjutraj ob 8:45 uri iz želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovze-te ob 9:30 uri in nato na pokopališče Calvary. * KAROL JARC Po daljšem bivanju v zavodu "Little Sisters of the Poor" na E. 22 St. in Scovil Ave., je preminil Karol Jarc, p. d. pri Hra-kovih, star 83 let. Preje je živel na 5406 Spencer Ave. Doma je bil iz Ajdovce pri Žužemberku, kjer zapušča več sorodnikov. Njegov brat Frank je bil duhovnik v fari Mirna, dva bratranca sta pa bila duhovnika v Ljubljani. Bil je član društva Napredni Slovenci št. 5 SDZ in društva Janeza Krstnika št. 37 ABZ. Tukaj zapušča bratranca Joseph Yartz na Hecker Ave. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8. uri iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida ob 8:30 uri in nato na pokopališče Calvary. * ANTON CETINA Pogreb pokojnega Antona Cetina se vrši v soboto zjutraj ob 10.15 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Pavla na E. 40 St., ob 11. uri in nato na pokopališče Calvary. * BARBARA GRUBICH Pogreb pokojne Barbare Gru-bich se vrši v soboto zjutraj ob 9:30 uri iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla ob 10. uri in nato na pokopališče Calvary. Redna seja Jutri, v petek zvečer ob osmi uri se vrši redna seja društva "Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ v Slov. društvenem domu na Recher Ave. članstvo je proše-no, da se udeleži v polnem številu. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 30. marca 1950 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) ^ Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in ,po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto) ______________________________________________________________$8.50 For Six Months—(Za šest mesecev) _________________________________________ 5.00 For Three Months—(Za tri mesece) ________________________________________ 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: For One Year—(Za eno leto) _________ __________________________________________$10.00 For Six Months—(Za šest mesecev)____________________________ 6.00 For Three Months—(Za tri mesece) _________________________________________ 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. PODOBA NAŠE "SLOVENSKE VZAJEMNOSTI" Že leta Gospodovega 1940 je znani ameriški magazin "Fortune" v obsežnem članku o tujejezičnem tisku pisal: "Slovanski časopisi so polni dolgočasnih poročil o svojih podpornih organizacijah, ali pa strupenih političnih in osebnih polemik." To, seveda, velja tudi za slovenske časopise. Pri tem pisec članka ni vpošteval, da so mnogi slovanski časopisi glasila podpornih organizacij in da so povečinoma Slovani razcepljeni prav pri političnih vprašanjih. Od leta 1940 se prav nič ni spremenilo v.tem pogledu. Kdor zasleduje pisanje naših listov, bo nedvomno prišel do prepričanja, da so prav te osebne polemike postale značilne za mnoge naše časopise. To se tradicionalno vleče že leta in desetletja, ne da bi kdo opozoril na takšno žalostno podobo našega vzajemnega bojevanja z gorjačami in cepci. Resnica je, da se polemike ne sučejo okrog vitalnih vprašanj, pač pa okrog osebnosti. Ljudje, ki se bojujejo, ne rabijo argumente, da bi odgovarjali na argumente svojih nasprotnikov. Ne. Pri teh polemikah se vrši tekma, kdo bo koga osebno bolj oblatil, kdo bo iztaknil osebne napake nasprotnika in jih obesil na velik zvon. Pri tem, seveda, se izlije na nasprotnika golide gnojnice in vsega, kar je najhujšega. Ljudje, ki s svojim življenjem ne služijo za noben vzgled drugim, očitajo drugim, da so v svojem privatnem življenju navadne barabe, pijanci, propadle duše, prevaranti ^in hinavci. Nedavno naš je neki naš riačelni nasprotnik, pa kljub temu človek, s katerim se lahko pomenimo trezno in brez vsakih sovražnih izbruhov, kritiziral, ker objavljamo članke, dopise in stvari, ki vsebujejo tako zvane "osebne napade." Toda ta kritika ne velja samo za nas. To je menda jasno. Kajti ljudje radi vidijo pezdirje v očesu svojega bližnjega, prezirajo pa bruna v svojem lastnem. Temu kritiku smo odgovorili: "Ko te kdo napade s polenom, če se želiš braniti, boš pograbil prvo stvar, ki ti pride pod roke. Tu ni alternative. Pri naporih, da civiliziramo naše liste, mora biti medsebojno sodelovanje." Za vsakega bi takšen argument moral biti razumljiv. Toda ni razumljiv za one, ki se poštenim, stvarnim in ne-osebnim polemikam izmikajo, ker se jih logično bojijo. Posluževali se bodo istih metod in istih sredstev, kot so se jih posluževali v preteklosti. Prejemali pa bodo milo za drago. Tako bo šlo naprej v brezkočnost, če se to komu dopade ali pa ne. Lahko imate še tako poštene, nesebične in iskrene namene, je vse zastonj. Ne samo, da vaši nasprotniki tega ne bodo vpoštevali, ampak bodo vse to izrazili proti vaši osebi. Poudarjamo, ne proti vašim argumentom, ampak proti vaši osebi. Sušljalo se bo, govorilo po skrivnih kotih, v temnih skrivališčih in vztrajno po vseh pravilih zakulisnega obrekovanja širilo neresnice o tej ali pa oni osebi. Temu pravimo bojevanje! Lahko temu rečemo boj proti "komunistični nevarnosti," ali pa boj proti "naši reakciji," toda to dejstva ne bo spremenilo. Kolikokrat smo že spodbujali in pozivali: tu je kar pišemo in zagovarjamo, čitajte in povejte svoje mnenje, kritizirajte nas na tej osnovi, zoperstavite se našim argumentom s svojimi. Pa ne gre. Ljubše so metode, da ljudje z resolucijami obsojajo naš list, ne da bi ga kdaj sploh čitali. Ampak naj bodo te obsodbe v imenu najsvetejšega Imena, če nimajo nobenih osnov in služijo samo določenim političnim ciljem naših nasprotnikov, so kljub temu laži in v ostrem nasprostvu z najosnovnejšim Kristusovim naukom. Ko fanatizem zaslepi še tako poštenega in dobro-mislečega človeka, je postal žrtev temnih spletkarjev, ki njegove čute izrabljajo do skrajnosti in iz njega samega ustvarjajo brez-značajnega človeka. To smo napisali v pojasnilo onim, ki pravijo, da je vse preveč "osebnih polemik" v naših listih. Pri tem pa ne sodijo nam nasprotne liste, pač pa izključno nas. To naj bo pojasnilo tudi onim, ki nas obsojajo, ne da bi sploh vedeli zakaj, pač pa, ker so jim poklicni zdražbarji 'ekli, da morajo v imenu svetih resnic in "boja za Kristusa" odobriti stroge resolucije, v katerih se ukvarjajo z obrekovanjem, čeprav jim načelnost prepoveduje prekli-njevanje in zlorabljanje Kristusovega nauka za te namene. Po 22 letiK na obisku v rojstni domovini Milan Medvešek 27 Počasi je tekla po Ljubljani tista "kočija", katero sem najel, da me odpelje v Šiško k bratu. Vozniku sem naročil, naj m e zapelje v Aljaževo ulico. Mož mi je priznal, da ne ve, kje je. To me ni presenetilo, kajti v jugoslovanskih mestih so bila imena ulic že tolikokrat spremenjena, da se celo stanovalci sosedne ulice ne spoznajo na ime sosedne ulice. Na primer v Dubrovniku sva s tovarišem Gu-gičem iskala nekega bivšega Amerikanca i n spraševala i n spraševala za ulico, toda zanjo niso celo vedeli ljudje, ki so stanovali na njej! To zveni precej neverjetno, ali je resnica. Moj voznik m e je postrani gledal in ugibal kdo sem. Morda je mislil, da sem kakšen birokrat ali podobna zverina, zato je bil nekam redkobeseden. Meni pa je njegova molčečnost ugajala, sem saj lahko v miru premišljal o prestolnici slovenske republike, skozi okno strmel in si ogledoval razna poslopja in ljudi. Ljubljana je bila od nekdaj slovenskemu človeku nekaj velikega, nekaj, na kar je bil v dnu srca vedno ponosen. Ljubljana je za vse nas vedno pomenila veliko mesto — prestolnico Slovenije! V resnici pa ni veliko mesto, toda v nekaterih ozi-Hh, po številu kulturnih centrov, pa je skoraj večje kot Chicago, dasiravno ima Chicago trikrat toliko prebivalstva kot vsa Slovenija. Ljubljana ima svojo stalno opero, veliko univerzo, mnogo tehničnih šol, več dramskih gle dališč, vsake vrste kulturnih centrov, velike tiskarne, mnogo tovarn itd. Sedaj ima celo filmski atelje! Ko sem jaz zapustil Slovenijo, je štela približno 55,000 prebivalcev, danes pa več kot še enkrat toliko. Seveda te številke so majhne v primeri s številkami ameriških mest, toda številke niso vse. Ljubljana se hitro razvija na vseh področjih, če bo šla s tem tempom naprej, bo v nekaj letih potrojilo število duš. Ljubljanske ulice so še vedno čiste in nekatere piecej široke, mnoge pa ozke, vendar pa snažne. Vidite tudi več modernih poslopij, na primer nebotičnik, poslopje bivše Kreditne banke, ho tel "Slon" itd., na drugi stra ni pa stare in masivni hiše z nerodnimi dvorišči in še bolj nerodnimi sobami in dolgimi hodniki ter vežami, ki so nepotrebne in zavzemajo samo veliko prostora. Zašel sem. Moj voznik, ki je očitno opazil, da me zelo zanima mesto, saj sem ves zaverovan kar naprej strmel skozi okno, se je okorajžil in me vprašal, kdaj sem bil zadnjič v Ljubljani. "Pred 22 leti," sem odgovoril, "nakar se je možu razvezal jezik. "Gospod, od kod ste pa prišli, če smem vprašati?" Na vprašanje taksi-voznika sem malo pomislil, nato pa mu povedal, da sem se po mnogih letih vrnil iz Amerike. Mož je namah postal zelo gostobeseden. Povedal mi je marsikaj, vendar pa ničesar takega, da bi mogel reči o njemu, da sovraži sedanjo oblast. Mož je sicer "jamral" po starih "dobrih" časih, ko je baje zaslužil s svojim taksijem več kot danes, istočasno pa je zatrjeval, da ne more biti bolje kot je, da je bila dežela zelo opustošena, ampak sedaj se veliko gradi in prej ali slej se bodo razmere izboljšale. Tedaj pa sem ga vprašal, kolikokrat na teden dobi meso v mesnici. Malo je pomislil, nato pa odgovoril: "Enkrat, dvakrat — včasih pa nobenkrat, vendar pa se že izhaja." Na to sem ga vprašal, če spada h komunistič ni stranki. Odgovoril je, da ne, ker ga ne marajo, ne marajo pa ga zato ne, ker je ves čas okupacije vozil svoj stari avtomobil po Ljubljani. Na dolgo in široko mi je razlagal, da je' sicer vozil svoj avtotaksi med okupacijo po Ljubljani, imel pa ni nobene druge izbere, dasiravno je sovražil Italijane, prav tako Nemce. Mož se je zelo razgovoril, jaz pa sem ga prenehal poslušati, nakar je tudi on odmolčal. Bil sem v Ljubljani, nad katero še vedno bdi sloviti srednjeveški grad! Ljubljana je staro mesto in se je imenovalo v rimljanskih časih Emona. Slovenska prestolnica leži na prehodni točki, skozi katero gre pot z zapada na vzhod. V svetu je Ljubljana poznana tudi po kongresu v 1. 1811, ko sta imela v njej konferenco avstrijski "cesar in ruski car ter nekatere druge veličine. Ta kongres je opisal dr. Ivan Tavčar v zgodovinskem romanu "Izza kongre sa", katerega je pred časom pri-občevala tudi Prosveta. Zgodovina Ljubljane je zelo pestra. Domneva se, da je mesto zgradil rimski cesar Avgust 34 let pred rojstvom Kristusa. Nemci so že od nekdaj silili v Ljubljano in že v četrtem stoletju jo je oblegal prvi tevton-ski voditelj Alarik. Huni pa so jo razdejali v petem stoletju; v 9. stoletju pa so jo napadli Madžari, toda so bili poraženi. Zgodovina dalje pripoveduje, da so nad njo zavladali Habsburžani že v 13. stqletju, v 15. stoletju pa so jo nekajkrat oblegali Turki, v začetku 19. stoletja pa so jo zavzeli Francozi, v najnovejšem času, to je v teku zadnje svetovne vojne, pa najpr'vo Lahi, potem pa Nemci. Leta 1895 pa jo je potres močno porušil. Tega potresa se spominjajo še mnogi naši stari rojaki in nekateri so ga le opisali v "Prosveti". Ali vrnimo se k mojemu tak-si-vozniku. Končno me je le pripeljal v Aljaževo ulico. Zaračunal mi je 100 dinarjev, kar je po umetni valuti $2. To je sicer veliko, vendar pa sem mu dal še nekaj, saj veste, kako je, če pride "stric" iz Amerike. Moj brat Ludvik ni vedel, da sem v Ljubljani in tako sem popolnoma nepričakovano vstopil v njegovo stanovanje. (Dalje prihodnjič) Urednikova posta Vabilo na koncert Mladinskega pevskega zbora Velikokrat se sliši: "Mladina je naša bodočnost in upanje." To je čista resnica. Najsibo v gospodarstvu, v umetnosti ali pa v kulturi. Za to so vsega priznanja vredni tisti otroci in njih starši, ki se trudijo pri Mladinskem pevskem zboru Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. To ni samo v ponos otrokom in staršem, pač pa tudi v ponos vsem nam. Da, lahko smo ponosni, da imamo med nami takšen pevski zbor! Da bi jih le bilo več tudi po drugih naselbinah. Naša dolžnost je, da prisostvujemo njih koncertu v nedeljo 2. aprila. Koncert bo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek programa ob 3.30 popoldne. Po programu bo servirana okusna večerja. Kuharice pravijo, da ne bo nikomur potrebno, da bi šel domov večerjat, ker bo za vse pripravljeno v spodnji dvorani. Po večerji bo ples v obeh dvoranah. V zgornji bo igral orkester Johnny Vadnal, ki je med našimi najboljšimi godbami. V spodnji dvorani pa bo igrala Mladinska godba in sicer v polno zadovoljstvo posebno starejših plesalcev. Tako se bo vršila tudi prosta zabava za plesalce, še bolj pa za plesalke! Za vse gornje bo vstopnina samo 75 centov. Podpisani upam, da se vidimo na tem koncertu z vsemi onimi, ki se zavedajo, da je njihova in naša dolžnost, da se udeležimo in pomagamo delno naši mladini. S tem jim dajemo spodbudo za na-daljne učenje. Kajti pri tem je veliko dela in veliko skrbi, za otroke in samozatajevanja za starše. Končno so tudi veliki stroški pri vseh takšnih prireditvah. Za tistih borih 75 centov se bomo dobro in krasno zabavalo. Po večerji je človek po navadi žejen in rad kakšnega spije, če ga že zaradi kakšne bolezni sploh sme! No, naj bo kakor že. Naš in vaš sklep naj bo, da se vidimo v nedeljo 2. aprila na koncertu naše mladine, kjer se bom lahko pomenili o raznih zadevah. Na svidenje! Anton Jankovich. Vstopnice so že na rokah odbora, lahko pa se tudi dobijo pri oskrbniku Mr. John Žigma-nu v klubovih prostorih, tel. KE 1-9852 ali pa pri Mrs. Mary Medvešek, 21141 Goller Ave., Euclid, O., tel. IV 1-3822. Ker gredo vstopnice zelo hitro izpod rok, bi bilo priporočljivo, da hitro sežete po njih, ker jih je le gotovo število. Obenem se bo pa na ta način tudi omogočilo našim kuharicam pripraviti se za vse posetnike, ker bodo vedele za koliko pripraviti večerjo. Torej, upam, da nas obiščete ter se z nami poveselite in primerno proslavite naš uspeh in napredek. Vabim v imenu celotnega Gospodinjskega kluba Mary Medvešek, predsednica. Ampak kaj! Ce upajo, da si bodo s tem priborili zveli-čanje, naj jim bo to v tolažbo, čeprav bodo s svojo vestjo in pred Bogom odgovorni za takšna dejanja. Mogoče se bo ta filozofija ljudem, ki so z nami in nam zvesto stojijo ob strani, zdela povsem odveč. Ni pa napačno, če od časa do časa potrkamo na vest onih, ki bi resnico spoznali, če bi jim zagrizeni sovražniki sploh dovolili, da jo vidijo. Kajti v temi neznanja je lahko širiti predsodke in sovraštvo. Lahko je napolniti srca nevednih s fanatizmom in Kristusovega nauka nedostojr nim sovraštvom napram bližnjemu. Celo, v imenu Kristusa so že mnoge pognali v zločine, ker so zlorabljali njihove čute in njihovo nevednost. Naj jih sodi Oni, v katerega sicer verujejo, toda katerega nauk so v popolnosti zgrešili, zanemarili in ga zamenjali s političnimi krilaticami.— v Euclidu bo slavnostna proslava 23. aprila EUCLID, Ohio — Zdi se mi, da se moram zopet oglasiti iz našega Euclida. Čakam, da bi katera naših članic kaj poročala, a čakam zaman. Torej, ker ni glasu od drugih, sem se pa odločila, da malo poročam kaj vse se pri nas v Beli Ljubljani pripravlja. Splošni javnosti je znano, da se pripravljamo za slavnostno proslavo ob odprtiji naših prenovljenih prostorov Doma, zato pa ne bom danes to ponavljala pač pa samo poročala o tem, kar mene najbolj zanima. Ta slavnostna proslava bo namreč v nedeljo, 23. aprila. Pričela se bo ob 1. popoldne z obširnim in zanimivim programom, o katerem vsporedu se bo še poročalo. Zvečer ob 6. uri se prične v spodnjih prostorih slavnostni banket, za katerega bodo naše članice Gospodinjslie-ga kluba zelo dobro preskrbela, tako da boste šli zadovoljni od nas, odločeni, da boste prišli k nam na obisk potem še večkrat. Vstopnina k popoldanskemu programu in banketu ter plesu stvečei- je $2.50; k plesu zvečer in k banketu $2.25. To ni pretirana vsota in vabimo ter se priporočamo vsem za poeet. Želeli bi, da bi nas poselili tudi rojaki iz Chicaga, Milwaukee, Detroit, " Strabane, Aliquippa, Sharon, Girard, Warren, itd. Paberki in beležke Amerika je nedvomno najbo gatejša dežela na "svetu. Toda te ga njenega bogastva ni ustvarila toliko opevana "anglo-sakson ska" demokracija. Niti ne gos podje Steklinoviči (ali Peter Kopriva in Gašper Osat) s svojim divjim tuljenjem v A. D. Še manj pa ljudje s svojim brbljanjem in stokanjem. Bogastvo Amerike so ustvarili evropski naseljenci v prvi vrsti Slovani, kateri smo garali pri najtežjih in najbolj nevarnih delih, globoko pod zemljo, v živih peklih na površju po 15 in 16 ur na dan. Sedaj, ko nam je delo za ameriško bogastvo izpilo kri iz žil in mozek iz kosti, so se pojavili med nami gotovi šufti in izmečki človeške družbe, ki hočejo, da bi se nas izgnalo, kot "nevarne" ameriški demokraciji, tja, odkoder smo prišli pred 35. in 50. leti! Nekateri trdijo, da se ne gode več čudeži na svetu. Kdo pravi da ne? Na primer, Don Juan de Jontezuma (kakor ga je krstila botra A. D.), zagrizen socialist, brezverec in bogotajec, se je kar čez noč "spreobrnil k pravi veri" in v Petra Koprivo. Kakor Savel v Pavla. Požrl je vse naenkrat, kar je poprej leta rigal iz sebe, ter postal goreč pristaš klero-fašizma. Klerofašisti so P. Koprivo sicer sprejeli z odprtimi rokami v svojo "gmajno" zato, ker potrebujejo take, ki žrejo komuniste, kakor robin gliste. Toda vse izgleda, da ne verujejo preveč v spreobrnenje kameleonskih pa-jacev. Da potolaži neverne Tomaže, je Peter objavil očitno izpoved v A. D. "Humanum errare est" je pričel svojo jeremiado v pagan-skem jeziku in skesano priznal, da je v svojih polemikah zastopal negativno ali brezversko stran. Toda krivdo za svoje grehe je prekanjenec vrgel na grbo drugim, živim in mrtvim. Konda, Zaveranik, Molek, Kristan in Zaitz, ki da so bili apostoli "brezverstva' med ameriškimi Slovenci, so odgovorni za*njegove grehe. On, (Podgoričan, Jon-tez, Jontezuma, iz katerih se je brez koklje izlegel Peter Kopriva), je bil le njih prirepnik, ki je samo ponavljal njihov materialistični evangelij kakor papiga. "Bog ni vprašanje, temveč ne-ovrgljivo dejstvo," piše Kopriva v A. D. Ko je bil urednik E., je pisal, da on ne more verjeti v Boga, ker nima nobenih dokazov za njegovo eksistenco. Dalje pravi: "Materializem je strup, ki človeku omrtvi duha in srce." In ta materialistični strup, katerega se je nažrl Peter Kopriva do goltanca, ga je gnal pod kikljo A. D., da se maščuje nad naprednimi Slovenci in njihovimi časopisi, ker mu niso hoteli dati uredniškega stolčka in ne ser-virati svojim čitateljem njegove arogantne in pokvarjene duševne hrane. To je vzrok njegovega spreobrnjenja, to je njegov "Credo." Ki Sveti Oče pozivlje vernike k molitvi za svetovni mir. Molitev je sicer dobro delo, če ljudje lO" lijo in prosijo Boga, da bi J'® pomagal kaj dobrega in poštenega doseči, kar sami ne more]"' Toda moliti za mir, se pravi nor, ca se delati iz Boga. Jaz ^e w zumem, zakaj naj nadlegujem" ljubega Boga za mir, če pa S ljudje lahko sami naredijo- o ne ni ustvaril Bog, niti ni O" f t ere pričel. V svojih zapoje je Bog izrecno prepovedal vsa ko vojno, ko je rekel: Neubi]^ Vse vojne, kolikor jih bilo na našem planetu, so p"' ^ \iadajoči krogi in kapita is namenom, da podjarmijo narode in oropajo njihovo Ijo, ali pa verski fanatiki, ' hoteli z ognjem in meceW čiti svoje idejne nasprotni e. nam dokazujejo križarske^ ne, štjernesko klanje v ^ sedemletna vojna in drug«* tovna vojna. Mir je največji blagosk^ i»f iadajočikrf človeštvo. Vsi pošteni Ij^'^^ ga žele. Toda Bog nam ga n® IflO- re vsiliti, dokler ga viu- . . ^ gi in vojni profiterji odk an Ako hoče človeštvo, da trajen mir, mora najprej riti pogoje zato. "Sveta a«'" ca" in "Liga narodov" nis ^ ^ gle preprečiti novih voj ^ manj pa jih bodo 1»" danji "Združeni narodi, niso dali pogojev zato. ^ ,inasit« " te profitni sistem, zan vojnim hujskačem in zav gg lep mir, hožji mir, ka r svet ni mogel dati poP nam Po radio in v časopis^^^^ pripovedujejo, da je vse^ munistov in njih sopotni °^o-visokimi glavami v g nu. Čudno, od kje neki so ^ li ? Že parkrat so reakcio^ I ve' iužnjaški sužnjedržci gijj-državne departments te ni.' Sedaj so se jim za^edili, kakor ščurki-Miha pravi, da bi bilo n poslati P&tra Koprivo i^^ rjj perja Osata v Washing o dva jih bosta gotovo po NAPREJ—KOPBl^*' gla' (Po napevu 'Naprej zastava Naprej, Kopriva sUvc, na boj lenobna kri-Za plačo očentjavo naj Peter govori! S koprivo in desnico nesemo Johnu gfO'^> zapisat v laz pravico> da večji bo polom- Draga zloba, jc p'''0^^^' roke okol' Petra plakala resnica mil<^-tu ostani Peter moJ Z Bogom, Miha, zlo^^ ^ Jaka mi je očetnja'^^' Jaka moja čast s ^ .V hajdmo, hajdrtio za^] ---'/i" <^'1 V "Enakopravnosti >edno sveie dnevni iogodkih po svetu nik TEKOM ko se zobozdravn Dr. J. V. ZUPNIK m nahaja na St. Cla'f ^ ^ East 62nd St., jc./^ V %. drusih zobozdravniK"jj^ sp' naselbini prakticU'ai" piK selilo, dočim se dr-vedno nahaja na mestu. jti ^ Ako vam je ncmo89j^jfa^'.g. dotiko z vašim kom, vam bo Pr-vršil vsa morebitna Pjoiii"® (j na njih delu in ga iti*" z novim. Vam m ^^„ora-določenega doS" Njegov naslov ^ |j/ Dr.J.V.ZllP# 6131 ST. CLAIB vi"® vogal East 62nd samo na East 62n® Urad je odprt od Tel, ENdicott I"' 9.30 30. marca 1950 ENAKOPRAVNOST STRAiqa "ČUDA SVETA" Papirnat denar. Pošta 300.000 knoj za brze sle. fidaleč od Pekinga je stalo o, ki ga jg izbral za jeno'^ prestolnico. Zgra-jja, na bregovih reke, kjer stoji danes "Ta-arsko mesto". le trgovine so se vrsti ? J"cah, začrtanih po vzor mes Vsaka izmed 12 Hož 7 JG stražilo 1000 k je velik zvon klical počitku. Po tretjem udarcu sto nihče več na ce- ^onagj 'fazen merijj". ^ ^ j^i^Gdno "nujnih pri-^aio "' so priznavali in ^ nosne ženske ^ aoydtouuw'pa "neti svetilko. "Povedal vam bom tudi," tako piše Marko, "da ponoči straže po 30 ali 40 mož brez pre-stanka jezdijo po mestu, iščoč in preiskajoč, ali kakšna nepoklicana oseba v nepravi uri, to se pravi, po tretjem zvonenju zvonca, hodi po mestu, in če koga najdejo, ga zgrabijo in pri priči vtaknejo v ječo. Zjutraj ga za to postavljeni častniki izprašajo in če doženejo, da je kriv kakšnega zločina, mu naložijo nekaj gorkih, kakršna je pač teža zločina, in včasih se zgodi, da kdo pod palicami umre." Onstran mestnih vrat so se raztezala predmestja, bolj natr pana s prebivalci kot mesto samo. Tam so bila tudi številna karavanska postajališča in go-stiča za trgovce iz daljnih kra jev. Marko doda sociološko opombo, da je število žensk, ki "svoje telo za denar prodajajo", preseglo 25,000. V svojem zverinjaku ima Veliki kan voljčjake, leoparde in leve, dresirane za lov na divje prašiče, medvede, divje osle, jelene in druge živali, dalje veliko število orlov, s katerimi lovi volkove, lisice, kozliče, da ne govorimo o okoli 10,000 lovskih psih. Plačilno sredstvo mongolskega cesarstva je papirnat denar, narejen iz notranje skorje mur-vinega debla, iz katere izdelujejo orientalski denar še danes. Benečanski trgovci so se ču- TOPLA voda - s PLINOM! krat hitreje. ^^''^izkušnje dokazujejo, da novi Plinski vod-segrejejo trikrat toliko galonov ^ na gro kot katerikoli drugi vse-Tuje hitrost za perilo, . "^jske in gospodinjske potrebe. Takoj e vročo vodo kadarkoli, vedno za pra-ali kopanje. ■J- . ^ ^ moderen vodni grelec—NA PLIN ^tomaticen ... Podkurjen ...Insuliran! krat cenejše Kakšen bonus vi dobite s plinom! Primerjajte stroške druge vrste kuriva za gretje vode tu okrog. Plin je več kot trikrat cenejši! In glejte—galon za galonom, novi avtomatični plinski vodni grelci stanejo manj za kupiti . . . manj za inštaliranje . . . manj za vzdržavo. ^*NAŠNJI NAJBOLJŠI VODNI GRELEC-- Avtomatičen—voda je vedno iste temperature, L ki jo hočete—kadarkoli ... _ vsakokrat. P JSio^ 1 ODKURJEN—hitrejše gretje po nižji ceni. I |[\Š0lT' ....SERVES /OU 3E3T/ NSUURAN—drži gorkoto notri... drži stroške doli. f S^EAST OHIO GAS WQtch loulia Window on "The Women': Window"—Mon.,Tuef.,Wed.,Thur». ot 2 p.ni.,WNBK Channel 4 dili, da tak denar povsod sprejemajo, dokler niso zvedeli, da določa zakon smrtno kazen za vsakogar, ki bi denar zavrnil. Ta denag iz lubja so razrezali na različne velikosti, visoki dostojanstveniki so ga opečatili in podpisali, zakonito plačilno sredstvo pa je postal šele, ko je kanov blagajnik pritisnil nanj ci-nobrov cesarski pečat. Tega denarja so izdelali "ogromne količine". Vsako emisijo so slovesno praznovali. Tr-gavci iz vseh predelov kanovega cesarstva so smeli prodajati samo njemu. Blago je dokaj pošteno ocenil in tako so velika bogastva njegovih pokrajin polnila njegovo osebno zakladnico; treba mu je bilo samo tiskati čim več denarja. Za zamenjavo obrabljenega denarja je bila predpisana posebna taksa, 3%. Kan je modro skrbel za, ustaljen je valute na ta način, da je tudi sam prodajal iz svojih skladišč zlato, srebro, žlahtno kamenje in bisere za papirnat denar. S sodobnega stališča je bil kanov poštni sistem kar čudovit. Iz Pekinga so vodile velike državne ceste v vse pokrajine; ob teh cestah so stale "hiše za konjsko pošto" v presledkih 38 km. Te postaje so bile lepo opremljene in večje so imele do 400 konj. Pošte so stale tudi v predelih brez cest. Med poštami so bile kolibe za brze poštne pešce. Ti so nosili velike kraguljčke, "in ko so tekali od pošte do pošte, jih je bilo slišati daleč naokrog." Tako je bil naslednik pripravljen in je pošto prevzela že nastavljena roka. Imeli so celo paketno in nekakšno priporočeno pošto. Poleti je jedel kan za večerjo sadje, ki so ga zjutraj nabrali v Pekingu — deset dni hoda daleč. Še več; poštne postaje so imele podobno opremljene uslužbence za posebne, ekspresne dostave, kadar je moral kan pokrajinskim guvernerjem kaj hitro sporočiti: "Ti možje", poroča Marko, "pretečejo 300—450 km podnevi in prav toliko ponoči." In to v 13. stoletju! Konji so čakali na postajah že osedlani in ko se je zaslišalo zvonenje, sta bila konj in jezdec že pripravljena. Jezdeci sq dobivali visoko plačo in poročilo pravi, "da naporov ne bi zmogli, Č0 ne bi imeli želodca, prsi in glave povezane z močnimi pasovi." Ta sistem je daleč prekašal evropsko pošto tedanjega časa; zato je napravila na Benečane velik vtis. Marko je vzkliknil: "Zares, posta je organizirana tako sijajno, da svet kaj takega še ni videl. Pomislimo samo, da imajo- vse pošte skupaj nad 300,000 konj za brze sle." Oglašajte v Enakopravnosti Molly's Bar 7508 ST. CLAIR AVE. MR. in MRS. MIKE FUCHES, lastnika Moderno urejena gostilna, kjer vam vedno postrežemo z najboljšo pijačo-pivom, vinom in žganjem ter okusnim prigrizkom. FINA GODBA ZA PLES IGRA VSAK PETEK. SOBOTO IN NEDELJO. THE MAY CO'S BASEMENT ?// : / mm \ %% I \ Basement oddelek s ženskimi suknjami Mi dajemo in izmenjavao Eagle znamke RAZPRODAJA! ŽENSKE in DEKLIŠKE, VSE VOLNENE SUKNJE in TOPPERS Aktualne $25 do 39-95 vrednosti 18 9o Ohlapni in umerjeni stili za Velikonož! • Worsted Checks • Vse volneni Tweeds • Vse volneni plaids • Vse Worsted Sheen Gabardines • Vse volneni Covertsheens Vse volneni Suedes Prihranili si boste 6.01 do 2Q.96 . . . dolarje, ki jih prav lahko porabite za nabavo ostale vaše velikonočne oprave ... na krasnih novih suknjah in toppers. Izberite si izmed najbolj lepih novih spomladanskih barv v merah 10 do 18 in I6V2 do 24Vi. Žal—ne sprejemamo poštnih ali telefonskih naročil INGOLIČ; Mlada leta POVEST ^'^^daljevanje) So v - • ' *1 sveti, zapadel je 'le K L Vedno brez dela! l)j, bi šel domov. O, kako »l(^ Sor^lo zidu bi v peči ves t>ii!,SlikV^ P""' svojem lilj'To. žagal in za- ^1 '■eth . mu ni dovo- L ^ misill na to, da bi bij %žbo si poiskal kak-^'C bi se kaj do- tov težko, saj mu da ni dobiti no-ki žive v me-inštrukcijo, dru- gi pa obupujejo kakor on. Toda vendar bo poizkusil. A Marta ni hotela slišati o tem. Naj bo pri njej, toliko že še zasluži, da lahko živijo skupaj. Tinetu je bilo nerazumljivo, zakaj ga ne pusti stran, ko jima je vendar vedno manj in manj lepo. A je ostal, ker je vedel, da bi bilo še slabše, ko bi šel. Končno pa vendar ni mogel več strpeti. Že tri mesece tiči v tem blatu in snegu in ne vidi drugega ko Marto, Martico in Marijo, že tri mesece ne posluša drugega ko I te brezmiselne vsakdanje pogo- vore! Ne more, ne more več tako brez dela pohajkovati vse dni! Sicer vstaja šele ob desetih in hodi spat že ob šestih, toda vendar mu je tistih osem ur dolgih kakor ves mesec. Da bi mogel vsaj čitati, toda nima toliko moči, da bi prečital prvih pet ali deset strani! Poleg tega pa sovraži vse, kar je v zvezi s knjigami. Šestnajst let je hodil z njimi v šole, šestnajst let je stradal zaradi njih, in sedaj, ko naj bi mu vsaj nekaj povrnile, sedaj stoji z vsem tem znanjem v življenju brez moči, brez opore. Saj si ne more prislužiti niti toliko, da bi kupil Martici liter mleka! O, da bi ostal rajši doma! Koliko veselje je imel do mizarstva in še sedaj mu je tako čudovito, kadar stopi v delavnico in zadiši okoli njega po lesu in kleju! O, kako vse drugačno bi bilo njegovo življenje! Saj vse šolanje ni pustilo v njem ničesar, na kar bi se mogel sedaj opreti. Tista prva leta, ko je delal v delavnici, pa so mu toliko dala, da še sedaj po tolikih letih čuti v sebi toliko sreče in tihe zadovoljnosti sredi lesa! Da, če noče zblazneti, mora domov, da mu bodo nosnice polne vonja po lesu in kleju, da mu bo v duši spet zapelo. Ves teden je ostal doma. Da, to je vse nekaj drugega. Zunaj sneži in brije, v delavnici pa je toplo in živo. Oče je bil videti potrt in zamišljen. S Tončkom ni nič zadovoljen. Ta ne bo mizar. O veliki noči bo prost, pa ne zna toliko ko Tine, ki se ni nikoli učil. In povrhu še pravi, da takoj, ko bo prost, odide z doma. Koliko truda je bilo, da je iz nič postavil take delavnice, sedaj pa vse zaman. Ali naj mar da delavnico JeJrici in Ivanu? Kotnik se ni mogel sprijazniti s tem, dasi je bil Ivan pošten in dober delavec, toda samo delavec, za mojstra pa ni bil. Jerica pa tudi ni za drugega ko za trgovino. Kdo bi kuhal delavcem, ko se Jerica v vseh letih, kar je bila doma, ni naučila niti žgancev skuhati ? Se- daj ve Kotnik, da bi bil edino Tine zmožen voditi delavnico. Toda kje je sedaj Tine in kje je mizarstvo! Štirideset let je vihtel v svojih rokah oblič, žago, kladivo in dleto, postavil delavnice in kupil strože, in sedaj nima nikogar izmed svojih, ki bi vse to prevzel in vodil! Nič več mu ni pel oblič kakor nekoč, nič več ni žaga drla v les in kladivo je postalo težko! Vedno dalje časa je izostajal iz delavnice in zahajal k Polajnarju na četrt ter be-sedoval s potoškimi kmeti. Ko pa je prišel Tine domov in mu povedal, da do pomladi ni upati na službo, ga kar ni držalo več doma. Saj je vse zavoženo, saj so se vse niti zapletle! Toda ko mu je Tine dejal, da bi rad nekaj tenkih deščic, ki bi si jih vzel s seboj, da bi zgoraj na Oglenšaku izžagoval okvire za slike, svečnike in druge stvari z ozkimi žagicami, mu jih je nažagal in izoblal velik seženj. Potem je Tine na Oglenšaku ves mesec presedel za mizo v prednji sobi in žagal. Drobna žagica je plesala pred njim in enakomerno pela. Spet mu je postalo lepo. Kaj vse drugo, sedaj sedi tu ob topli peči in žaga kakor nekoč, ko je še hodil v osnovno šolo! O, kaj mu hočejo sedaj učene razprave njegovih profesorjev, kaj vsa učenost, ki je v knjigah! Tu ima samo tenko desko, na njej so narisane čudne vi-juge, in žagica teče po teh črtah, dokler ne pride do tistega mesta, kjer je začel. Tedaj odvije na loku vijak in vzame žagico iz vijugaste odprtine. Po vrsti izpadajo iz dedščine majhni vijugasti kosi in v dedščini se tvorijo najrazličnejše figure. In čas hitro mineva. Martica sedi ob njem na tleh in se igra s koščki, ki izpadajo, Marta šiva tam ob peči in zdaj pa zdaj kaj vpraša. Včasih pa je sam, in tedaj mu poje les. Za božič so se odpeljali domov. Tinetu je bilo, kakor bi prišel v mesto. Tudi Marti. Sredi ljudi, hrupa in šuma je začutil spet, da je človek; tam na Oglenšaku ka- kor da je pozabil. Saj so vse želje zamrle v njem. Po ves dan jf žagal in se oziral skozi okno v gozd, ki je ležal onstran hiše. Toda doma se je oglasilo iz-nova: "Še nič ne boš dobil službe?" ga je izpraševala Lužarica. "Klanjam se, gospod profesor! Kaj pa služba?" ga je pozdiav-Ijal potoški upravitelj. "Boš še dolgo gori?" ga je izpraševala mati. "Saj sem dejal, da s profesorsko službo ni nič. Da bi se bil lotil vsaj česa drugega! Najbolje bi pa bilo, ako bi bil ostal doma! Koliko denarja bi se bilo prihranilo, koliko manj bi bil stradal, in sedaj bi imel delo in zaslužek," je menil oče. Tine pa je hodil med njimi in kmalu mu je postalo vse tako zoprno in brezsmiselno. Lužarica je govorila z ^ njim zviška in če je le mogla, mu je omenila, da živi na stroške njene hčerke. Sramotno s« ji je zdelo, da ima brezposelnika za zeta. (Dalje prihodnjič) \ STRAN 4 ENAKOPRAVNOST ?,0. marca 1950 FERDO GODINA; BELE TULPIKE ROMAN (Roman je bil spisan lela 1941) (Nadaljevanje) "Verjemite mi, gospod kaplan. človek v dvaindvajsetih letih marsikaj vidi, kar ne vidite drugi, ki ste tukaj malo časa. Mladi ste, jaz pa poznam te razmere zelo dobro. Vsi židje bodo šli, ker so jih te meje požrle. Najbolj jim je pa prizadejala ta, ki teče od šume gor v hrib do bele koče in še naprej po hribih." Pokazal je z roko na državno mejo, ki je ločila Jugoslavijo od Madžarske. Gledal sem madžarsko zemljo, kot bi bila začarana vaba, ki bo danes ali jutri uničila mojo srečo. Gozdovi onkraj bele koče so bili kakor od sonca ožarjeni. Pusta, nepre gledna, prazna pusta pa mi je vstala pred očmi lepa kot še nikoli. Negibno mrtvi so viseli nad njo oblaki, ljubke cerkvice so se skrivale v podolgova tih,' čistih vaseh in gosposka madžarska mesta so bila brez usmiljenja, kakor so bili brez usmiljenja vsi ljudje na zem Iji. Brezizrazno je slonel Bartol na ograji pri belem križu. Čakal sem. Nisem mogel ni česar misliti. Zakon o surovinah, židje. Madžarska, vse to se mi je vrstilo v glavi. Rad bi šel. To je tudi Bartol opazil. "Ste trudni, ne?" me je vprašal. "Bom že počasi prišel," sem mu dejal. Molče, kakor da nama je ne kaj zmanjkalo, sva si podala roke. Šel sem na težko pot proti Lendavi. Jesenski dnevi so si bili na las podobni. Razvlečene megle so bile na njivah. Nič se ni premaknilo, kar bi prineslo med lendavske hiše kaj spremembe. Hodil sem po sobi gori in doli. Soba je bila dolga za eno posteljo in umivalnik. Ker sem imel zofo spredaj pri oknu, mi je za hojo, s katero sem hotel pregnati težke misli, ostalo malo. Čakal sem do pol desetih. Namenil sem se bil h Krampače- vim. Po dvorišču je ležalo mokro listje. Vlažna, mokra megla se je plazila s hriba v dolino. Čakal sem, da bo ura udarila. Na mizi je stala vaza z rožami, katerim sem danes zjutraj pred mašo izmenjal vodo. Velik, čm pes je privezan na dolgi, rjavi verigi, ki jže večkrat pretrgana in zve z an na z žico. Pes laja in nateguje verigo. V kuhinji govorijo ženske. Hlapec dela v hlevu in vpije nad živino. Ko je ura odbila pol desetih, sem šel. Ljudje iz naših vasi so prišli v mesto. Blatni in zakrpani so stali pred sodnijo in advokatskimi pisarnami. Naši ljudje pozdravljajo ponižno, vdano, da je človeku nerodno. Nič tistega ponosa nimajo, ki bi jim dal pečat kake vrednosti. Človek ima občutek, da so manj vredni. Ta je oblečen v ozke jahalne hlače in dolg suknjič. Na nogah pa vlači za seboj velike škornje. Drugi je zopet v dolgih razcefranih hlačah in v raztrganih čevljih. Ženske so oblečene skoraj vse enako. Imajo dolga krila, predpasnike iz preprostega klota in na glavi rumene rute. Hodijo iz trgovine v trgovino. Iz hiš je slišati Žide. Lomijo srbščino z madžarskim naglasom. "Hvaljen bodi Jezus Kristus! Gospod kaplan, pridite kaj domov," tako so govorili ljudje, mi segali v roko in mi jo po- HIŠA NAPRODAJ 5 SOB, FORNEZ NA PLIN, ZIMSKA OKNA, DVE GARAŽI. LASTNIK PRODAJA SAM. Pokličite MU 1-9614 V NAJEM SE ODDA LEPO SOBO V EUCLIDU ZA POŠTENEGA MOŠKEGA ALI ŽENSKO. Za naslov se poizve v uradu tega lista. ŽELIMO DOBITI HIŠO ZA 1 ALI 2 DRUŽINI. ČE IMATE NAPRODAJ, Dokličite IV 1-7646 REALTOR NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA AMERIŠKO-JUGOSLOVANSKEGA CENTRA (preje Slov. društveni dom) na 20713 RECHER AVE. je KE1-9852 Zavarovalnina proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA DANIEL STAKICH AGENTURA 15813 WATERLOO RD. KE 11934 ljubljali. Posebno ženske so imele to navado. Prišel sem h Krampačevim pozneje, kakor po navadi. Ce pride Rahela, pride itak ob desetih. Pozvonil sem. V stanovanju se ni nihče ganil. Pozvonil sem dvakrat. Nikogar ni bilo doma. "Bi šel k Brunnerjevim?" sem pomislil, šel sem spet na cesto. Nisem niti mislil, kam grem. Zavedal sem se šele, ko sem stal pri Brunnerjevih vrtnih vratih. Skozi trgovino nisem šel nikoli k Raheli. Sicer so bili taki obiski pri Brunnerjevih zelo redki, toda skozi trgovino nisem šel nikoli, čutil sem med Rahelinim očetom in materjo in seboj razdaljo. Nikdar nista z eno samo besedo pokazala, da jima je znano, da jaz poleg njiju tudi poznam Rahelo. Če je pri Krampačevih ali kje drugje prišel pogovor nanjo in nje ni bilo poleg, sta zmeraj govorila tako, kakor da jaz nje ne bi poznal. Če pa sta le mogla, sta se takemu govoru izognila. V takih trenutkih sem se zdrznil in padel v neizprosno hladno resničnost. Nekoč se bomo morali tudi tega dotakniti. Odprl sem vrata in šel po vlažnem pesku za hišo. Odpirat mi je prišla dekla. Ko je Rahela slišala moj glas, je stopila iz kuhinje. "O, prav, prav! Mislila sem pravkar h Krampačevim." Rahela me je spustila naprej. Šel sem po hodniku do njene sobe. Ko mi je odprla vrata svoje sobe, je obstala: "Kaj ti pa je? Bled si." To me je presunilo. Česa podobnega ni prej nikdar opazila, in prav zdaj mi mora to očitati. Da bi prikril zadrego, sem stopil v sobo. "Dela imam mnogo, nič mi ni," sem ji dejal brezbrižno. Ona pa se ni dala zmotiti. Stopila je k meni, ko sem dal Uncle Sam Says sa Independence is the cornerstone upon which this country was built. And thrift is the cornerstone upon which Americans are building future financial independence. That cornerstone provides the slogan for the U. S. Savings Bonds Campaign, May 15-July 4, which is: "Save For Your Independence." Everyone has something to save for, whether it be for a home, for retirement, to educate your children, or for a glorious vacation trip. With the determination to "Save in 1950 for 1960" you will be well on the way to financial independence. You will receive $4 for every $3 invested within ten short years. U. S. Treasury Department ker — ker te imam rad," sem ji skušal prikriti svojo slutnjo. Ni opazila v meni ničesar več. Nasmehnila se mi je, kakor da je moja bojazen popolnoma prazna. "Ti veš! Na to ne smeš več misliti." Ljudje so umirali. Lendavska fara je bila velika. Imeli smo vsi trije polne roke dela. Dekan Jerebic ni bil nikoli za denar, da bi nama s kaplanom odvzemal pogrebe. Pogrebe sva si s Šernekom delila. Tudi spovedi zunaj se ni ogibal, če je le imel priliko. Tako sem imel pri napornem delu tudi dovolj denarja, da sem kupoval materi najpotrebnejše stvari,, in tudi sam nisem bil nikdar brez njega. V Lendavi bi bilo lepo, če bi se z Jerebičem razumela. Toda do tega ne bo prišlo nikoli. Rahele ne bom pustil za ves svet. Zelo mnogo ljudi v hribih je bolehalo. Poleg pogrebov sva imela s Šernekom dosti poti, da sva obiskala nizke viničarske koče z Najsvetejšim. Ko sem se vračal nekega popoldne po klancu s hribov, kjer sem spovedoval, sem zašel zatopljen v mislih v globoko blato. Ko nisem mogel nikamor, sem iskal boljše poti. Po vsem klancu je bilo razlito blato. Rjave mlakuže so bile skoraj na vsak korak. Začelo se je deževno vreme. Premeril sem klanec. Ozek je bil in stisnjen med drevesa. Na levo je bila streha viničarije, na desno pa je bilo vsekana v klanec pot. Prav ko sem se mislil ogniti blatu po stranski poti in iti po goricah v dolino, me je nekdo poklical. Pogledal sem gor na klanec. Ženska o šestdesetih let je stala na r® nih tleh bosa, z žilnatitni ""S mi in gubastim licem. . "Pojdite malo k nam, ^ odpočijete. Naš Ferdi vaw pokazal pot." Najrajši sem hodil če sem blodil med vinogra '• ni bilo nikjer okrog sem med trsjem obstal. sem rjavo listje s trt, med prsti in se pogovarja s boj. (Dalje prifiodhjiO moški o ŽELI DOBITI PRIMERNO PRI STAREJŠIH LJUD Kdor ima za oddati naj telefonično na Wickliffe 927^ EUCLID POULTRY 549 EAST 185lh ST., KE 1-8187 Jerry Petkovšek, Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca mamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veseW^\ ^gg NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj klobuk na posteljo in mi položila roko na prsi. Skušala mi je' razbrati iz obraza, kar sem skrival pred njo. Nasmehnil sem se in jo prijel z obema rokama za sence. "Kaj, kaj? No kaj?" sem se skušal nasmehniti in ji pregnati nemir, ki ji je legel na obraz. "Kaj ti je?" je dejala počasi in trdo. Temu se ne bi mogla ustaviti nobena človeška sila. Molčal sem. Zbiral sem moči. Spodaj sta njen oče in mati prodajala umazanim, raztrganim ljudem blago. Kj to ne bo šlo več, takrat bo Brunnerjeve vzela Madžarska. Ah, da bi umrl, da bi prišla hladna smrt, da bi me pobrala. V sobi je bil mir. "Boš vedno moja?" sem dejal. Glas se mi je tresel. "Zakaj to vprašaš?" se je začudila. Obstala je negibno. "Bojim se za tebe — veš - PRED-VEUKONOCNE POSEBNOSTI PRI MANDEL'S SHOE STORE 6125 ST. CLAIR AVENUE V LAUSCHETOVEM POSLOPJU Pravkar smo prejeli obširno zalogo čevljev v čisto novih stilih za moške, ženske in otroke f Imamo vse barve in vse mere. — Rjave, črne, plave, rdeče, sive in bele. Prvovrstna kakovost po najnižjih cenah. ŽENSKI ČEVLJI Z VISOKIMI ALI SREDNJIMI PETAMI od $3.95 IN NAPREJ VSAKOVRSTNI ČEVLJI ZA MAJHNE OTROKE OD ^2 95 NAPREJ DEŠKI (EYLJI OD NAPREJ MOŠKI CEVUI OD $4.95 NAPREJ NE ČAKAJTE do zadnje minute SEDAJ IMAMO V ZALOGI VSE MERE PO TEH CENAH ZELO VAŽNO ZA VAS IN ZA VAŠE V JUGOSLAVIJI! V naših cenah so VKLJUČENI VSI STROŠKI kakor tudi zasiguranje dostave do najbližje železniške, parobrodne ali poštne postaje, kjer stanuje prejemnik v Jugoslaviji. Paketi dosežejo prejemnika v Jugoslaviji najkasneje v 10-15 dneh! Naročila iz Kanade sprejemamo s plačilom v kanadskem denarju, z dodatni*®^ 12% k ceni! Najfinejša BELA MOKA v močnih vrečah po 100 funtov Najfinejša gELA MOKA " " po 50 funtov ' KORUZNA M0KA'7^°f 7^'" po 100 funtov $ 5.50 Sirova v močnih vrečah po 25 funtov v močnih vrečah po 50 funtov Prvovrsten |^|2 ^ močnih vrečah po 50 funtov v zavojih po 50 funtov Čista SVINJSKA MAST" $10.50 po 35 funtov T PAKET št. 1 — $14.50 PAKET šf. 2 — $14.50 PAKET št. 3 5 Ibs sirove kave 10 lbs sladkorja 10 lbs riža 5 lbs spaghetti 5 lbs svinjske masti 5 lbs mila za pranje 20 lbs bele moke 5 lbs sirove kave 10 lbs sladkorja 5 lbs mila za pranje 5 lbs svinjske masti PAKET št. 5 — $9.50 PAKET št. 6 — $20. 3 lbs sirove kave 1 Ib čaja 5 lbs sladkorja 1 Ib čokolade 1 Ib 1 Ib kakao mleka v prahu 10 lbs sirove kave 10 lbs sladkorja 10 lbs riža 10 lbs spaghetti 10 lbs svinjske masti 10 lbs mila za pranje 5 lbs sirove kave 10 lbs sladkorja 5 lbs riža 10 lbs spaghetti 5 lbs svinjske masti 5 lbs mila za pranje PAKET"U"- 4 lbs šunke (v roli) 2 lbs zimske salame 2 lbs svinjske masti 2 lbs sirove kave 10 lbs bele moke 5 lbs sladkorja 2 lbs čokolade _ Za druge vrste paketov, prosimo, da nam pišete za cenike. Potom naše tvrdke lahko pošljete NEOMEJENO zalogo moke in paketov ENI IN ISTI OSEBI. POŠLJITE NAROČILA, PISMA, DENARN E NAKAZNICE ALI MONEY ORDRE NA: EXPRESS TRADING CORP. 27-18 40th AVENUE-LONG ISLAND CITY 1, N. TELEFON: STILWELL 6-9083 N. J. Popovic, IMA ZASTOPSTVO Chrysler - Plymouth avtov PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUP> RABLJENE AVTE V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter suje razna popravila po tovarniško izurjenih mehonlk!^^' 8116 LORAIN AVE. ME 1-7^0^ NICK POPOVIC. predsednik